DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. plačujejo po dogovoru. &tev. 4. V Ljubljani, 18. februvarja 1892. Imetnik T. Kaj je novega po svetu? Zima je sicer tudi ua Dunaju zelo mrzla, a vkljub temu imajo vroče dneve poslanci v državnem zboru. Razpravljali so zadnji čas borzni davek. Borza je namreč poslopje, kjer se shajajo trgovci, na Dunaju večinoma judje, da sklepajo medsebojno kupčije z denarjem. Beseda »borza" izhaja od latinske besede „bursa,u kar pomeni denarnica. Borze obstoji že nad tristo let. Najprej so si trgovci na borzi naročevali blago. Pozneje pa so začele države delati dolgove in dolžna pisma in na borzi so začeli tržiti s takimi vrednostnimi papirji. Jeden namreč kupi tak papir danes recimo za 60 gld. ker upa, da ga bo jutri morebiti prodal za 61 gld. Pri teh kupčijah se lahko hitro obogati, ali pa hitro vse zapravi. Za bogatine je borza dobra, za ljudstvo pa, ki preskrbljuje živež, je škodljiva, ker bogatini s svojim denarjem ložje več zaslužijo ua borzi, kakor pa s kupčevanjem z živili. Tam je zato vedno denarja preveč, tukaj ga je pa premalo. — Za vse te mastne kupčije na borzi pa se do sedaj ni plačevalo nič davka. To seveda je zelo krivično, in zato so prijatelji ljudstva tirjali, da se tudi za borzo določi davek. Tak davek se je sedaj predložil v državnem zboru, a žal, da so se pri tem držali pregovora: „volk sit in ovca cela." — Če namreč kmet proda zemljišče vredno pettisoč goldinarjev, plačati mora davka 70—120 gld.; na borzi pa bo bogatin od tega zneska 5000 gld. plačeval le — 10 kr. — Boljše je nekaj, kakor nič; tako so si mislili naši poslanci ter glasovali za ta predlog, a čudno in nepotrebno se pa mora nam Slovencem zdeti, da je ob tej priliki slovenski poslanec Šuklje hvalo pel dunajski borzi. — Za parobrodno družbo, ki oskrbuje trgovino z ladijami po Donavi, zahtevala je vlada pet milijonov podpore. Nekateri poslanci so ostro šibali gospodarstvo pri tej družbi ter dokazovali, da ji ni treba take velikanske podpore. »Ako prido kmet prosit državo, naj zniža davke, pravi država, da nima denarja, ako to prosi obrtnik, ako prosi nižji uradnik, da se mu poviša nizka plača, tedaj država nima denarja, za tako malovredno družbo pa ima država denarja dovolj, kar cele milijone," rekel je poslanec Lueger in prav je povedal. — Poslanci so tudi govorili o predlogu, da naj se ustanove po posameznih kronovinah deželne zavarovalnice proti ognju; vsak bi moral biti zavarovan, dežela bi vse oskrbovala in dobiček, ki ga imajo sedaj zasebne družbe, ostal bi deželi, to je davkoplačevalcem. Ako pomislimo, kako grdo da nekatere zavarovalne družbe delajo s pogorelci, koliko jim odtrgajo po krivici zavarovalnine, moramo ta predlog pozdraviti prav veseli ter dostavimo le-to željo, da se kmalu napravi taka postava. — Za avstrijske vojake je izšlo povelje, da naj se pri vojakih bolj skrbi za vero in verske vaje častnikov in vojakov, kakor se je to godilo do zdaj. Kar slovenske matere vedno naročajo svojim sinovom vojakom, to so sedaj kot potrebno spoznali tudi na višjem mestu. Upati je, da bodo vojaki v nedeljah dopoldne prosti, da bodo lahko hodili k sv. maši in da bodo tudi ložje čas dobili za prejemanje sv. zakramentov. — Deželni zbori se pričn6 dnd 3. marcija. — Papež Leon XIII so, kakor listi poročajo, zopet zdravi. Umrla pa sta zadnji čas dva slavna kardinala Simeoni v Rimu in Manning v Londonu. Na mesto kardinala Simeonija je za predsednika zavodu za razširjanje vere papež izbral kardinala Ledo-:hovskega. — Na Španskem republikanci vedno bolj očitno rujejo proti kraljevi vladi. Uporniki ščuvajo delavce, da ustavljajo delo ter da nemire delajo po deželi. Nekaj takih prekucuhov je bilo zadnji čas obešenih. — V Rumuniji so volitve ugodno se vršile za vlado. — V Belgradu se srbski radikalni vladi stolček maje; dokler so bili v manjšini, obetali so radikalci Srbom hribe iu doline, ako pridejo do vlade; sedaj pa ne morejo izpolniti svojih obljub in zato jim ljudstvo hrbet obrača. — V Ameriki se v velikem mestu Čikago delajo velikanske priprave za svetovno razstava Mesto Čikago je raslo silno hitro. Pred šestdesetimi leti so bile na tem mestu naseljene samo tri družine. Pred 80. leti je bilo že toliko hiš, da je pogorelo pri nekem požaru dvajsettisoč hiš in da so škodo cenili na dvesto milijonov dolarjev. Dandanes pa stoji mesto prekrasno zidano in šteje prebivalcev milijon in 250 tisoč. Tako-le v Ameriki rasejo mesta! — V Bra. zUijl se zopet vrše novi nemiri. OJkar so pregnali t|,. darja. ne more se pomiriti država. Nezadovoljnežev j« vedno dovolj, ki negotove razmere zlorabljajo v sebične namene. Kaj je novega po Slovenskem? Kranjsko. O.Ivan Ambrož, kapelan v Moravčah, je imenovan za c. kr. mornarskega kapelana. Prijaznega in postrežljivega gospoda bodo gotovo pogrešali Moravčani. — Umrl je v Žabniei pri Loki učitelj g. A. Rozman vsled pljučnice; star je bil 29 let in še-le nekaj tednov oženjen. N. v. m. p.! — Zadušil se je 6 febr. po noči pri plavžu na Savi na Gorenjskem 38letni Florijan Mež-narič. — Umrl je v Idriji vodja okrajnega sodišča g. dr. Gross dne 8. febr. vsled pljučnice. Bil je vesten v svojem poslu in izvrsten pevee. — Pri gasilnem društvu v Št. Jerneju so vpeljali slovensko komando, kar je hvale vredno in bi se moralo povsod zgoditi po Slovenskem. — Umrl je 10. febr. g. P. Bud n ar, poštni oficijal v Ljubljani. — Iz V išnjegore se nam poroča, da je župnija Višujagora pristopila k družbi sv. Cirila in Metoda kot pokroviteljica ter darovala v ta namen 100 gld. Poleg tega sta pristopila kot vstanovnika k družbi g. J. Škufca, posestnik v Starem trgu in g. Fr. Stepic, posestnik v Dragi. — Na Savi na Gorenjskem slavil je ženin in krčmar Wolf svojo ženitnino. Spri se je pa z nekim delavcem ter ga s kozarcem zelo poškodoval. Orožniki so ženina odpeljali iz svatbe v— luknjo. — Iz Hrastnika so naznanjali časniki čudno novico, da so morali na Sveč-nico vsi rudarji na delo. Ali nič ne velja postava o ne- deljskem počitkn? — Katoliško društvo rok. pomočnikoT na Vrhniki je imelo dnč 14. t m. predpustuico s petjem in govori: pomočniki so igrali tudi Kržičevo veselo igro: Zamujeni vlak. — Obesil se je dne 7. t. m. na neki plot berač znan pod imenom orlov Trne pri Spod. Tenetišah v Kranjskem okraju. — Dne 15. t. m. umrl je v Badovljici vpok. nunski spovednik g. J. Urevec. Bil je najstarejši duhovnik v ljubljanski škofiji. — Fr. Bizjak je dobil od vlade darilo 26 gl. 25 kr., ker je rešil pri požaru v Bakitniku dva otroka gotove smrti v ognju. — Čast. g. Ant. K u k e I j, mestni kapelan m ki-tehet v Kranju, je prediagan za faro Št. Jurij pri Kranju. — Prestavljeni so čč. gg.: Andrej Češenj, kapelan t Zagorju, v Moravče; Frančišek Hiersche, kapelan v Planini, v Zagorje; Frančišek Avsec, kapelan v Škoci-janu pri Dobrni, v Trebnje; Gustav Schiffrer, kapelan v Cerkljah, v Škocijan pri Dobr&ri. Izpod Stola. Z Breznice je poslal nekdo dopis v „Bodoljuba", v katerem piše med drugim tudi to-le: G. župnik in g. kaplan hodita okoli po hišah in ponujata in usiljujeta .Domoljuba" kakor židovski agent svoje za-nikerno blago. Bolje bi bilo. da nam dajeta lepe vzglede, za nas bi bilo bolj koristno, onima dvema pa prav potrebno, da si ohranita spoštovanje in naklonjenost faranov." Potem Listek. Na balu. Predpust je čas veselic, zabav in plesov. Ljudje predpp^i čas tudi obilno porabljajo v te namene. Malokje je opazovati toliko gorečnosti, kakor pri veselicah. Nekdaj našemu ljudstvu bali niso bili znani po imenu. Napravljala je bale le gospoda po mestih. Dandanes pa, ko so pozabili ljudje narodne prislovice: .Jaz gospod, ti gospod, kdo bo pa krave pasel ?' ter je ali vsaj hoče biti vsak gospod, imamo takih balov mnogo tudi po kmetih. — Umesten je torej v tem času .listek" o balu, ki sldve tako-le: Grof Viljem B. bil je mlad mož. Kdor gaje poznal, vedel je, da je grof lahkoživen veseljak, ki si ne odreče ničesar, kar poželi njegovo srce. Svojo obleko dobival je iz Pariza, svoje konje iz Angleškega; lovci njegovi so bili izTirol.vina je točil francoska in slike italijanskih umetnikov so krasile stene v njegovi palači. Pri njem je bilo vse iztedno, obilno in dragoceno. Grof Viljem je bil bogat, duhovit in prikupen mož. Imel je prijateljev, kolikor je hotel in vendar že v eden- indvajsetem letu ni bil več zadovoljen sam seboj. Nasitil se je vsega in zanj ni bilo več skoro nobene stvari, ki bi mn bila delala veselje. Lovci so postajali, ker je grof le redko šel na lov in veselice so ponehavale v njegovi hiši, ker ni mnogo vabil svojih prijateljev k sebi. Skoro da bi bil obupal; a nekaj ga je še vendar priklepalo na življenje. To je bila njegova strast za igro. Pri igralni mizi, kjer je bilo polno kart in kupe denarja, tam se je še razvnel, tam ga je dramila opoteča sreča, ko je ali izgubljal ali dobival velike svote. Nekoč naprosijo ga tovariši njegovi, naj .'napravi /plesno veselico v svoji palači. Dovolil je v to, as tem pogojem, da on ne bo plesal. — Mlademu umetniku je naročil, naj primerno okrasi veliko dvorano ; tudi vse drugo je oskrbel v zabavo svojim gostom. Tako lepa še ni bila nikoli grofova dvorana. B»z' svetljena kakor solnčen dan kazala se je sredi najhuje zime v pomladanski podobi. Polna zelenja in cvetja, vmes pa umetnega sadja. Gostje so bili kar očarani, ko so gledali to lepoto. Tedaj pa je zunaj vladala ostra zima. Soega je mnogo padlo, in mrzla burja zledenila ga je, da je kar škripalo pod nogami. Bogati so se na cesti zavijali v svoje ima dopis tiidi še opazke o županu in o igranju. — Pri nas je vzbudil ta dopis veliko nejevoljo, kajti boljših duhovnov, kakor sta naša gospoda, si Brezničani ne moremo želeti. Zato so bili tukajšnji farani zelo vžaljeni, da „Rc-doljub" tako grdo obrekuje pred svetom brezniŠka duhovna. Iu kaj sta se pregrešila? Samo to, da faranom priporočata dobre, katoliške časnike, kakoršen je tudi „ Domoljub". Toda to je dandanes sveta dolžnost vsakega duhovna. To dolžnost jim nakladajo papež in njih škofje. Vsaj so ti izdali posebno pismo, v katerem med drugim priporočajo katoličanom dobre časnike in duhovnikom še posebej naročajo, naj vernike v tem obziru podučujejo. Slab pastir, ki bi se nič ne menil, s kakošno pašo se hrani njegova čeda, slab duhovnik, kateremu bi ne bilo mar, kaj se bere v njegovi fari. — To bi bil najemnik ne pa pastir! Gospoda dopisnika, ki govori o lepih vzgledih, katere naj bi nam dajala naša duhovnika vprašamo: V kateri reči pa nam nista dajala naša gospoda duhovnika lepih vzgledov? Povejte nam, ako morete, najmanjši slabi vzgled, ki bi ga bila dala naša duhovna pastirja svoji fari. — In take duhovnike, o katerih gre le en glas po fari „da takih gospodov, kakoršne mi imamo, nismo vredni", „Ro-doljub" grdi pred svetom. Mi, brezniški farani odločno oporekamo takemu obrekovanju naših vzornih gosp. duhovnikov. — .Rodoljubu" pa povemo to-le: Kolikor bolj bodete vi črnili našega gosp. župnika, tem bolj mu bomo mi farani iz srca udani. — Bog ohrani našega vrlega g. župnika še mnogo let zadovoljnega med nami, dopisnika .Rodoljuba" pa razsvetli, da bo nehal pljuvati v svojo lastno skledo! Štajarsko. V Gradcu je umrl generalmajor pl. Va-lenčič, star 96 let. Kot sin kmetskih starišev pri Ilirski ' Bistrici na Kranjskem prišel je k vojakom. Pisalcu teh ragocene kožuhe ali pa so se greli doma pri gorkem enjišču. Takim seveda zima ni nič na potu. — Toda vežem zima ni prijateljica. Njih stanovanja so revna, ^na; vrata in okna slabo zapirajo; peč sicer stoji v kfe, a je navadno mrzla. Rad bi se revež ubranil mrazu, a una primerne zimske obleke ... Oj po zimi je re-dvakrat hud6, a kako redki so angelji usmiljenja, ki ^kujejo revne ter so jim vzlasti po zimi v podporo za <«, obleko, hrano . . . toda kdo misli na to ? v desetih zvečer žarelo je iz grofove palače; vsa okna i bila umetno razsvetljena. Iskri konji dovažali so na ^kih sankah imenitno mestno gosp6do v grofovo palačo, ^hodi v palačo so bili pregrnjeni z dragocenimi pregrinjf pri stopnicah pa je stal grof ter vljudno sprejemal in Azdravljal svoje goste. Ko se mu je zdelo, da so že do^Večinoma vsi povabljeni, stopi pred vrata na cesto, gletkg ali je morda še kak voz na potu. Voza ni bilo victf nobenega, a približala se je grofu revna ženska z joijočim otrokom v naročju. Nevoljen zavpije grof nad tu gensko: .Stran od tukaj, capinka!" »Ah, (Mtetnr gospod, prosim; Vas, usmilite seme! Strašen mrajdofi otrdka in mene." vr&tie je pravil, da je tam služil sedeta let kot .prost&k" in pozneje .korporal". Njegovi predpostavljeni so v mladem Slovencu prepoznali velike vzmožhosti. Vsled tega so ga poslali na Ogersko v vojaške šole, da se v istih pripravi za višje časti. Povodom izstopa iz službe so mu svetli cesar njegove zasluge poplačali s tem, da so ga povzdignili med plemenitaše. Kot katoličan je svoje dolžnosti spo'n> val zvesto. Kakor Slovenec je pa v službo najrajše jemal Slovence; sedanja služnica Slovenka v njegovej hiši služi že trinajst let. Njegova gospa in sedanja vdova je stara 83 let. Ta je nekoliko dnij za možem izgubila še sina ki jo bil tudi general. Drugi sin je uradnik pri minister-stvu v Budapešti. — Zadnje dni je smrtna kosa pokosila tri za slovensko ljudstvo zaslužne može. To so čč. gg.: nadžupnik in dekan Mikuš v Konjicah, dekan Potočnik v Braslovčah, župnik Crnoša v Slovenjigradcu. Svetila jim večna luč! — V R&dgoni so domoljubi ustanovili .Posojilnico". V imenovanem mestu posluje tudi .Hranilnica" od leta 1862. Ta se je obogatila z denarjem vložnikov slovenskih, a sedaj s svojim premoženjem deluje, kakor več drugih hranilnic, Slovencu v škodo. Istega leta osnovali so tudi hranilnico v Mariboru in v Ptuju, 1865 pa ono v Celju. To so najstarejši zavodi denarstveni na Mahni Štajarju. Tukaj imamo danes v celem 13 hranilnic, a število posojilnic je še večje, ker jih v najnovejšem času j)o vzgledu Slovencev začenjajo snovati tudi nemškutarji. Vsled tega imajo n. pr. v Šoštanju in Vitanju celo po dve posojilnici, .nemško" in slovensko. V Vitanju so .Nemci" prosili gosposko, naj posojilnice ne dovoli, ker je tam ni treba. Kdor namreč potrebuje denarja, lahko ga dobi v Celju in v Konjicah. Ker pa .nemška" prošnja ni bila vslišana, vsled tega so .Nemci" v Vitanju prosili, naj se jim dovoli vstanovitev .nemške" posojilnice. Jedna torej ni bila potrebna, pač pa dve! V Soštanji so pa neko osebo .Jaz sem že zjutraj razdelil darove. Nocoj imam •drug posel in se ne morem ukvarjati z berači." .Saj toliko Vas prosim, da si kupim kos kruha in butarico drv&. Zebe, strašno zebe!" Hipoma pa med tem prihiti voznik z zadnjimi gosti. Komaj se je umaknila reva, da je niso povozili konji. — Ko je voznik odšel z vozom, prišla je zopet uboga žena pred vrata, a tedaj dete ni več kričalo v naročju. Zaspalo je. Tudi mati čuti se vkljub lakoti zelo zaspano; oči so ji bile trudne in noge so ji omahovale. Onemogla sede na prag, da se odpočije. A kmalu pride vratar, in ko tujo žensko zapazi sedečo na pragu, zarohni nad njo, ter jo šiloma pahne čez prag. Revna mati ni mogla več dalje, precej poleg vrat ob zidu zopet omahne na tla. Krčevito stisne dete v svoje naročje, kakor bi se bala, da ga ji hoče kdo vzeti. Toda ni se ji bilo treba več bati, kajti dete je bilo mirno, tiho, mrzlo — mrtvo. A nezavestha mati ni tega več spoznala. Naslonila se je na zid ter zaspala. In sanjala je, kako je nahranila dete ter je smehljajoče polagala v zibelko, pojoč mu zazibalho pesmico, kakor jojznajo le matere. — Zunaj pa je medlo s snegom, in uboga žena je bila kmalu odeta v b6l0 sneženo' odejo,' podobna je bila svoji jedini prijateljici beli ženi — smrti, odstranili is vodstva posojilnice, a da bode vendar-le do-tiČnik imel dela z denarjem, ustanovil je s svojimi prijatelji »nemško" posojilnico. — V gornjeradgonskem okraju so ogerski tatje nadlegovali gospodarje. Ker pa dolgih prstov niso mogli zasačiti niti orožniki niti domače patrole, zavoljo tega je oblastvo poklicalo na pomoč še vojake. — Vido Filipič iz Stare- in Novevesi je pri mlinu na Muri imel neko opravilo. Po nesreči je padel v vodo in se sirota vtopil. — V Vojuiku so za blagor naroda zavzeti gospodje osnovali katoliško-politično društvo ter mu dali ime »Edinost". V istem bodo se zavedni Slovenci vtrjevali v boju za pravico, a v javnih zadevah manje izurjenim osebam bode se ponujala priložnost, da se zamorejo izuriti v vprašanjih političnih, t. j. učili se bodo spoznavati, kake pravice in dolžnosti da imajo državljani, prebivalci v državi in cesarstvu. Nevednost in malomarnost nekaterih državljanov namreč je zakrivila, da so se po milej domovini našej o svojem času začeli šopiriti ^nemškutarji" in »liberalci". In še sedaj človek s svojo nevednostjo lahko podere ali pokvari, kar so zavedni in zvedeni možje napravili z veliko težavo. Pač prav govori slavni Anglež Adam Smith, ako piše, da .nevednost je najdražja reč v državi; podučeno in razumno ljudstvo je vselej pobožnejše, kakor nevedno in nespametno". In ljudstvo podučevati, kako da .pobožnost" naj razodeva tudi v očitnem življenju, v politiki, kako naj »po Božji" volji spolnuje svoje državljanske dolžnosti, v tem obzfhi si bode novo društvo v prijaznem trgu prizadevalo bistriti ljudem um. da bodo kot državljani zbirali se v ^edinosti" okoli stare zastave avstrijske, katera ima napis: »Vse za vero, dom, cesarja." — Pri občinskih volitvah v Velenji so .Nemci" poskusili svojo srečo, ali obneslo se jim je slabo. V trgu je Slov*, nec gospodar tudi zanaprej, in upamo, da je liberalajffi »Nemcem" odzvonilo za vselej. Za predstojnika i*Toljen je gosp. Vinko Ježovnik. Glede vsake volitve treba' pomniti to-le: Na volišče naj pride vsaki davkoplačevalk ter po svojej vesti naj glasuje samo jedino le za tate osebe, o katerih zna, da so pridni katoličani in ^ enem zavedni Slovenci! Goriško in Primorje. V Goriškem semeuišču s« vrli bogoslovci osnovali podružnico za vstano>itev katoliške višje šole ter so imeli v ta namen dne 17. jan, |tpo slovesnost. — V Kom n u bo imel g. A. Strekelj ob nedeljah popoludne podučne govore o vinstvu. — Truorci nad Kobaridom so razdelili občinsko zemljišče, a bogatejši niso zadovoljni z jednakomerno razdelitvijo. Pi itožiii so se celo na Dunaj, pa ne bodo najbrže nič opravili. — V ivžu so velk.i popravili. Prezidali cuhinjo. sobi la posle. ;eoiloo shrambo, merili m olepšali obednico. V>eh 6 let so ta aovi skaiea: .marvf- plačevati vsako leto 365 £.i. .Kadar bo prišla mra srvčta. bom tuj tnrbac <£j c*rt?v r>r*-sida:." A srečke m bilo. vendar so pa ia cerkev «i;r. kar ;e bilo mosrvvV. Om slih s> krasne kr ros. »mj. taroo bandero itd Cerkev. kat:r .. <,: »notni in rjnaj. Ako bi še t:*tii, t s* — s.u,: _ ie»e::ko pr^car^i: io ;n po pran. o Sam g.-spodi drtaaa e pretresla hn- b ic- Kuo so b.Ii pn!;ub!j«s'. kaj* i» i}^,. iajtealo glasea w>k. ko >-= -i t z<:jrti z. Pa - greb ie bi! XUl*i:-: w ie {rism t efcuaeo števila. s* ms.' n sv4atj*t* hii * imvu tsdt s sc«03:b MtL f.sff sr;« p. Tn t? Po blik $su.p-p Bil g ,r:4s ^J J T S?oro jurtas iriW;i ti.xx 2 in. V hmu<« P«« » r:i:irL i»V:I nz k » rwr,-tr: d*kova c. prar. Sov**« m n«« Ansr ** ***** r««* * Bis'k. e-«*:« it itmmnk po staram geslu: .Vse ra vero, dom, cesarja." — v miru počiva blagi gospod ! 6. Veliki knez Sergej — berač. Ljudomili vladarji se večkrat preoblačijo ter n«^ znani hodijo med ljudstvo, da od blizu in osobno nitinkj spoznavajo prave razmere. Tako dela tudi moskovski ^ veljnik veliki knez Sergej vzlasti v sedanji hudi lakoti m Ruskem. Nedavno je šel napravljen kot navaden l*r« T neko pekovsko prodajalnico, o kateri je zvedel, da prodajajo ondi slab kruh za predrago ceno. Veliki knez opn« v strgani plašč ponižuo prosi peka, naj mu da kruha u dve kopejke poldrugi krajcar), ker nima več denarja, p^ zavpije nad njim, da kruha ni manj na prodaj, kakor Iudl Berač je le še prosil ter trdil, da ima pravico zahtevni kruha za toliko denarja, kolikor ga ima. Pek zagrozi nd njim, da naj se spravi iz prodajalnice, sicer da ga bo sta vrgel na cesto. Ker berač le ni nehal prositi, pošlje pj po stražnike. Ti zgrabijo berača, tirajo ga pred vrata ii ga vriejo na tla, da bi ga zvezali in vlekli v zapor. Bera* pa vrže narejeno brado z obraza in odgrne vrhni pla«. Sedaj se pokaže lepa obleka, na kateri stražniki spoznaj« velikega kneza Sergeja, svojega mestnega poveljnika. Sirai-niki so zbežali, peka pa so pozneje vtaknili v ječo in u-prli mu prodajalnico. kar se je zgodilo tudi z nekatersi druzimi trgosci, pri katerih je preiskava pokazala, da prodajajo slabo blago ali zahtevajo previsoke neposUrce c«a«. — Lepa je ljubezen in skrb do ubogih ue šuio pri ljuici, marvev tudi pred Bogom. ?. Kdo je bil h a j i i potepuh? Neki gospodar gleda iz okna svoje hiše ca k s.sto trs in opazuje, kako se cigan injnd dogovar »:a u kotu Radoveden, kateri je bil pri kupčiji bolj premeten, pcci.-« po dognanem kupa najprej cigana k s*bi. .Kaj si naredil z judora na trgu?" — .Konja mu prodal!" — ..Za koliko— ,Zi 10 goldinar** " ..Pojdi nespametoež. kako 51 mo*el koa a prvini le za 10 goldinarjev?" ..Kaj s ker je siabo koran." P-:wa pokličejo zopet aoa: ..Tesaar k ie '* i vjeL Kcc; « r« az;it la le ta:.j al prav podkoval b c: ti =-sul češ kraljev ker -e slabe podkve: • -vii c» pravi; ..Ju M utj^ctL is vse -1 sea: 21 pl-^Vai s ?-.>Eir«r,i2:a i:^.* A£. Zi nrsj uk:-. p« pa « su^tn: :ra' a* pr. kspiifsh. Gospodarske in* O pašnikih na Gorenjskem. (Govor poslanca Fr. PovSe-ta t drž. zboru dnč 7. decembra 1891.) III. Tudi jaz le želim, da bi gospod kmetijski minister v enakem smislu postooal pri presojevanju pašniških pravic v gozdih, ker tudi za gorenjskega,kakor sploh za vse kmetovalce v planinskih deželah in pokrajinah je gozdna paša prra podlaga vapešni živinoreji, edina mogoča zaslomba in podlaga, na kateri se more gorenjski kmetovalec še vzdržati 1 Ako ae mu ta krati ali omejuje, omaja bo mu njego~ vo gospodarstvo. Prosim torej gospoda kmetijskega ministra, da sprejme naše gorenjske kmetovalec v svoje varstvo. Kakor je dal c. kr. štajerski deželni vladi nalog, naj sicer pazi na vestno izvršitev gozdne postave, vendar pa se naj gozdarski uradi pri presojitvah in svojih odlokih primerno ozirajo tudi na druge kmetske gospodarske razmere, v enakem smislu naj d& nalog tudi vis. c. kr. deželni vladi kranjski, da bode ta gotovo žaloBtne pašniške razmere na Gorenjskem po svoji moči skušala zboljšati, kar se z dobrovoljo od strani visoke vlade v smislu navadnih načel bode tudi dalo izvršiti. S item se bode doseglo, da se zopet povrne zadovoljnost med kmetsko ljudstvo in blagostanje, kar mora konečno tudi ondotnim velikim gozdarskim lastnikom biti v korist in dobroto. Predno končam, priporočam še visoki vladi, naj se tudi § 2. gozdne postave zmerno izvršuje in Daj se nikdar ne izdajejo taki odloki in nalogi, ki zahtevajo, da se zopet pogozdijo taka zemljišča, ki so bila nekdaj v katastre kot gozd zaznamovana, ki so pa sedaj ali sadni vrt ali celo že skoraj 20 do 30 in več let vinogradi I Taki odloki razsrdijo ljudstvo, katero se potem tudi res opravičenim zaukazom protivi. Naj se goličave in strmine, in kar je res gozdna zemlja, silijo pogozditi in v tem imamo dovolj še storiti, ne pa da se druge parcele, ki donašajo gospodarjem obilnokrat večje dohodke, ukazujejo pogozdovati. Ekscelenco gospoda kmetijskega ministra pa prosim, da se na moje izražene prošnje, pritožbe io nasvete blagovoljno ozira. (Živahna pohvala na desnici. Govorniku čestitajo.) Uši pri goveji živini se najraje vgnjezdijo na glavi okoli rogov in ob straneh vratu. Ako so se že tudi drugod razširile, to kaže, da se za svojo živino premalo brigamo. Najpriprostejši, najcenejši in popolno neškodljiv pripomoček zoper to nadlogo je ogeršično olje. S tem oljem dobro do kože vribaj tiste dele telesa, kjer uši zapaziš. Zaradi mlade zalege naj se pa tretji dan to vri-banje zopet ponovi. Se boljše in gotovejše pa to sredstvo pomaga, ako se gosta dlaka po tistih krajih ostriže, koder hočemo žival z oljem namazati. obrtnijske stvari. Proti bolečinam v grlu in proti hripa-vosti se je dostikrat prav dobro obneslo to-le zdravilo: Napravi si obvezo iz vroče pražene čebule ter jo naveži okoli vratu. Sok take čebule s kandis-sladkorjem je tudi prav dobro zdravilo za kašelj in n&hod, ki ga zlasti po teti in jeseni pri vlažnem vremenu lahko staknemo. Kot zdravilo proti influenei priporočajo med drugim tudi m d d. — Vsaki dan vzemi par žličic čistega medu, ki naj se polagoma raztopi na jeziku, ta pomoček neki vspešno varuje pred hripo. Ako si prehlajen, služi ti dobro m<šd v vodi raztopljen, to tekočino srebaj v nos in kmalu ti bode bolje, vzlasti ako si nahoden. — Vzrok, da med pomaga, je neki ta, ker ima v sebi primes mrav-ljinčne kisline. Seveda moraš zato dobiti pravi med, ne pa kake poslajene mešte. Zoper grižo. Griža je huda in nevarna bolezen. Pomoček proti griži se med drugimi rabi ta-ie: Vzemi dvoj nato pregrneno platno, ožmi je rahlo v vroči z jesihom zmešani vodi ter jo priveži spodaj čez pas. Dobro storiš, ako povžiješ tudi požirek jagodovca (Heidelbeergeist), katerega si lahko poleti sam pripraviš in ki naj bi ga imeli pri vsaki hiši za prvo potrebo. Ako precej prvi dan to iie pomaga, ponavlja se to tudi še drugi, tretji dan. Zoper bolečine v križu. Včasih človeku stopi nenadoma vsled prehlajenja bolečina v križ. — Take bolečine si polajšaš, ako položiš na hrbet gorko sukno, katero si poprej zmočil v vroči, z jesihom namešani vodi. Dobro storiš, ako vsako uro dvakrat ali trikrat sukno na novo zmočiš. Svetujejo tudi, da si večkrat zmiješ križ z mešanico iz gorke vode in jesiha. Seveda je treba biti par dni v postelji. Ako se nohti na nogah zaraščajo v meso, napravlja to velike bolečine. Pravijo, da je dobro proti temu, ako se nohti po sredi s kako steklovino (glaževino) ali s kako leseno pilico nekoliko spilijo ; po tem potu se baje nohti bolj zravnajo ter se njih konci ob straneh ne zadirajo v meso. Vzlasti pa je skrbeti, da ne nosiš pretesnih ali prekratkih čevljev ter da noge zmivaš v gorki ali mrzli vodi. Zoper prehlajenje v grlu in vzlasti v ta namen, da se ti v grlu omeči ter da ložje izpljuješ, svetujejo ta-le pripomoček: Olupi 15 do 20 krompirjev ter jih skuhaj v vodi. Ko je krompir mehko skuhan, vlij vodo na rujavi sladkor (Kandiscuker), tako, da bo tekočina precej sladka. Te pijače vzemi vsako jutro in vsaki večer po eno žlico. — To sredstvo pravijo, da je priporočila vredno pri pre-hlajenju. Trina cena v Mariboru. Pšenica 7 gld. 86 kr. do 8 gl. 15 kr.; rž 6 gld. 50 kr., ječmen 4 gld. 50 kr., oves 3 gld. 10 kr., koruza 5 gld. 20 kr., proso 4 gld. 85 kr., hajdina 5 gld 40 kr., fižol 4 gld. 60 kr., do 6 gl. 60 kr. vse po hektolitru; kilo graha 24—28 kr., leče 28 do 86 kr., krompirja 3—4 kr., luka ali čebula 7—8 kr., česneka 25—28 kr. Razne (Vpitit« ae v Mohorjevo družbo!) Do konca tega meseca morajo poverjeniki Mohorjeve družbe pobrati od odov letnino 1 gld. — Prosimo torej, da vsak ud Mohorjeve družbe v pravem času vplača letnino ter želimo, da se tudi za to leto vpiše prav mnogo novih udov. Mohorjeva družba je naša trdnjava, v kateri se Slovenci vspešno vojskujemo za svojo zveličalno katoliško vero in za svojo ljubljeno slovensko domovino. Zatorej naj nobenega pravega Slovenca ne pogrešamo v tej trdnjavi 1 — Slovenci, vpišite se torej še zadnje dneve v obilnem številu v Mohorjevo družbo, kjer ste zraven šestero lepih bukev, kijih dobite za goldinar, deležni tudi mnogo sv. maš in molitev, katere opravljajo udje bratovščine sv. Mohorja. — Blagoslov božji spremljaj prelepo in prepotrebno Mohorjevo družbo, katero varujmo Slovenci kot punčico svojega očesa! (Konservativne obrtno drnitve) je odposlalo mestnemu šolskemu svetu ljubljanskemu prošnjo, naj se pouk rokodelskih vajencev primerno uredi, in sicer naj bi sa vajenci namesto ob delavnikih zvečer poučujejo ob ne-deliah. Mestni šolski svet je z dopisom z dne 27. jan. odgovoril po soglasnem sklepa, „da za zdaj te prošnje ne more vzeti v poštev, ker na obeh obrtnih pripravljalni-cab, združenih s I. in II. mestno petrazredno deško ljudsko šolo sredi šolskega leta ni možno vstaviti večernega pouka, obrtna nadaljevalna šola pa sploh ne spada pod pristojnost mestnega šolskega sveta. V obče pa je zvedel mestoi šolski svet, da se rokodelski učenci vdeležujejo šolskega pouka zelo rsdno, da jako pridno bero knjiga iz šolskih koiižnic in da je njih vedenje večinoma prav povoljno; zaradi večernega šolskega pouka nima policija z rokodelskimi vajenci čisto nič posebnega posla." — Tako slove poročila. — Blagor mestnemu šolskemu svete, da vidi vse v tako lepi luči, mnogi mojstri, ki imajo posla z vajenci, drugače sodijo. — Sploh pa nam je pripomniti, da je splošna želja rokodelskih mojstrov v Ljubljani, da se odpravi večerni pouk vajencev ob delavnikih, da je konservativno obrtno društvo izrazilo občno mnenje ljubljanskih rokodelcev, na katere se bode šotaki oblasti ozirati preje ali pozneje. — Konservativno obrtno društvo je priredilo v predpustnem času svojim udom dva poučna in zabavna shoda, ki sta se vršila dne 24. jan. in 7. febr. v kat. domu rokodelskih pomočnikov. — Tudi v postu priredi društvo podučne shode. (Vojaški nabori na Kranjskem za 1. 1892) se bodo vršili po nastopnem redu, in sicer za polk baron K u h n št. 17: 1. dan marca v Ljubljani za Ljubljano; dne 3., 4. in 5. marca v Badovlj ic i ; dne 7., 8.in 9. marca t Kranju za sodna okraja Kranj in Tržič; dne 10., 11. in 12. marca v Skofji Loki; dne 14., 15. in 16. marca r Kamniku; dne 17. in 18. marca v Prevojah za brdski sodni okraj; dne 21., 22. in 23. marca v Litiji; due 24. in 26. marca v Višnji Gori za sodni okraj Zatičina; dne 28., 29., 30. in 31. marca in dne 1. aprila r Novem Mestu; dne 2. aprila v Metliki; dne 4. in 5. aprila v Črnomlju; dne 7., 8. in 9. aprila v Ko-ževju; dne 11. in 12. aprila v Bibnici; 13. aprila v novice. Velikih Laščah; dne 19., 20., 21., 22. ia 23. april» na Krškem; dne 25., 26., 27. in 28. aprila v Ljubij a Q i za ljub. okolico; dne 29. in 80. aprila na Vrh-niki. Na Notranjskem so določeni za dopolnilno okr. poveljništvo polka kralj Milan št. 97. nastopni n». borni dnevi: one 31. marca iu 1. aprila v Vipavi; dne 4., 5. in 6. aprila v Post o ji ni za sodna okraja Seno-žeče in Postojina; dne 19. in 20. aprila v Ilirski Bi-strici; due 22. aprila v Ložu; dne 25. in 26. aprila » Logatcu; dne 28. in 29. aprila je poslednji naborni din v Idriji in 30. aprila dospe komisija zopet nazaj v Trst. (Iz krškega okraja) se nam poroča: Pri nas se veliko govori o izseljevanju v Ameriko in to največ vsled revščine, katera nas tare vedno huje. Vinograde imamo večinoma vničene po trtni uši. Sadje nekoliko sadimo, a imamo malo veselja za to, ker ga nam zajec vničuje. Kdaj dobimo novo lovsko postavo v korist posestnikom? Letos nam je ta nebodigatreba zopet provzročil veliko škode. Vina imamo še nekaj, a nij tovornikov k nam. Gena je nižja, kakor jeseni. — Tu tudi močno želimo nove postave o zavarovanju proti ognju, ker bo dežela gotovo pravično postopala. Zdaj so marsikaterega osleparili razni agentje tudi pri nas. — Zimo smo do zdaj imeli jako lepo. Proti soincu je kopno, sicer pa v tej zimi še nismo imeli eno Ped debele snežne odeje. (Z Dobrne) se nam piše, da je tam umrla vrla gospodinja Uršula Strnad. Neki sosed, ako je okoliščina nanesla besedo na imenovano vzgledno kristijanko, je rad izrekel pohvalo z besedami: »To je .pčrla' ali ,biser1 med gospodinjami." (Nagla smrt.) Ko je v četertek zvečer ob 9. uri tovorni vlak začel se pomikati s postaje na Rakeku proti Postojioi hotel je sprevodnik Aleksander V i d r i č iz Vipave skočiti na svoje mesto. Nesrečnež pa je izpodrsnil, padel med vozova ter mrtev obležal. (1'topljenec najden.) Iz Planine se nam poroči, da so v nedeljo 14. t. m. našli utopljenca Jakoba Golio, ki je že 29. novembra lanskega leta na potu v Maloe zginil pod vodo. Ker je bila voda ta čas precej velika, je bilo vse iskanje brezvspešno. V nedeljo pa zapazi grajski lovec Vodopivec, stikajoč za racami, v nekem stranskem tolmunu Unice pod Ivanjim Selom kos obleke. Ko blizu stopi, spozna truplo utopljenčevo. Nosu in prstov manjka, glava mu je silno otečena in ludi drugi život modno napet; 11 tednov je ležal v vodi. (Od Pokrč pri Grabštanju) na Koroškem se nam piše: Dne 6. t. m. je umrl Jurij vitez Gutmannsthal, lastnik »Krištofovega dvora". Bil je še mlad in čvrst. Lani je podedoval veliko premoženje in kupil znani grad na Gosposvetskem polju „Tanzenberg", ki ima vrat, kolikor teden dnij, sob kolikor leto tednov, in oken, kolikor leto dnij. „Bauern-buudarji" bodo zelo žalovali po njem, ker Je bil zvest njihov pristaš. j av.1 ? P*«01'®1" * "akitaiku •» po ..Domoljubu« darovali: Gospod i v ,m' /Pel4D' 2 eld' ~ G°«P- Prof. Jos. Klemenžič 50 gld. - A. V. 1 gld. - J. K. 1 gld gr Prihodnja številka »DOMOLJUBA" izide dne 3. marcija zvečer. Tržne cene v Ljubljani dne 17. februvarija. P a ŠPITALgl« ULIOE B M; ki <1 j Pšeni"* hktl. . . 8 75 Speh povojen, kgr. . 62 Rež, * • • 6 80 Surovo maslo, „ _ 68, Ječmen, „ ... 4 39 Jijoe, jedno „ _ Oves, „ . . 3 9 Mleko, liter... __ 8 Ajda. „ • • 6 4« Govoje meso, kgr. . --- 62 Proso, „ . 5 15 Telečje „ „ . --- 58 Koruza. „ . . r. 10 Svinjsko „ „ -- 48 Krompir, „ . . 2 50 Koštrunovo „ „ — 42 Leča, „ . . 12 - Pišanec .... _ 60 Urah, „ . . 11 — Golob .... __ 22! Fižol, „ . . 9 — Seno, 100 k«r. . 1 87 Maslo. k«r. — 85 Slama, „ 2 14 Mast, „ — 64 Drva trda, 4 □ mtr 7 — Špeh svež, „ — 50 „ mehka, „ 5 — Konkurzna masa R. Miklayca t Ljubljani m prodaja mnogo pod cenah blago za nakupno ceno in po trdno določenih pp: moške in ženske obleke, belo blago, barhante, gače, jopice in srajce, svilnate, volnene in platnene robce in nogovice itd. (3—4) JH Zalivala. Ob priliki žalostno in britko izgube iskreno ljubljenega gospoda župnika in duh svetnika Anton I^inc-a i/rekam v svojem in v imenu sorodnikov odkritosrčno in najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so ob smrti in pogrebu vkljub slabemu vremenu fkazali rajnemu s prisrčnim sočutjem zadnjo čast. — Posebno se zahvaljujem mil. gosp. prelatu An-rej Čebašku, visoKočastitima gospodoma Janez Flis-u, okrajnemu dekanu in kanoniku ter msgr. Luka Jutami, in sploh vsej prečast. duhovščini, rodbini Stadlerjevi in daro-vateljein vencev, ki so hotli s tem skazati pokojnemu gospodu prisrčno udanost, dasiravno to ni bila rajnega želja. Posebno iskreno pa še zahvalim one farane, ki so mesto navadnih vencev in trakov spletli svojemu rajnemu in ljubljenemu g. očetu v resnici najlepši venec, namreč, ker so veliko svoto doDarja darovali (za sv. miiše) v dušno korist in tolažbo svojega preblagega dušnega pastirja. (16) Josip Pristov, kapelan. 6 šfitalske ulice 6 Iz „Novic", gospodarskih, obrtniških in narodnih, v Ljubljani dne 19. januvarija 1876, tečaj 34. („ Priporočilo. ) Vsakemu kovaču in ključarju je dobro znano, kakošna dobrota in kolik dobiček je za njegovo rokodelstvo dober meh. Dozdaj smo si morali dobre mehove z Dnnaja in drugih dežel prav drago na-ročevati; sedaj jih dobimo domd in te prav izvrstne in pa cnejSe pri mojstru Matiji Zupanu v Kropi na Gorenjskem. Jaz sem od njega dva meha kupil, s katerima sem tako zadovoljen, da po pravici moram tega domačega mojstra prav gorko priporočiti. P. Skale, C1520) 3-3 7 3-2 učenik podkovstva. Loterijitke HrcčUa Dunaj 13. februvarja: 55, 87, 27, 88, 57. »radec 13. februvarja: 62, 68, 26, 10, 79. Line 6. februvarja: 32, 37, 13, 45, 61. frst 6. februvarja: 24, 32, 2, 41. Vsi stroji za kmetijstvo in vinorejo! Plugi, brane, njivni valarjl, sejalnloe, »troji za košnjo, obračalnioa za seno, konjake zobače, stiskalnice za »eno, mlatilnioe, gepelji, loko- mobill, trienre, snažllnioe iita, »troji za robkanje tnriloe, »l&moreznioe, »troji za trenje iita, za rezanje repe, za mlenje in mečkanje sadja, za »tiskanje | grozdja ln oliv, peronospora-aparati, I stroji za lupljenje ovočja, suiilnioe za ovočje in zelenjad, »mrki (pumpe) za Tino, kletne priprave, »mrki za vodnjake, krožne žage, decimalne tehtnice, tehtnloe za živino, mlečni separatorjl, priprava za vzdigavanje sodov, stroji za vrtanje, avtomatično delujoče stiskalnice sladke krme, stroji za žehtanje, (20-21) treslloe itd. (20-20) Vhu najbolje izdelano jpo najnižji tovarniški ceni. Jamstvo 1 Pripravno plačevanje! Cas poskušnjel Zalog:a kmetijskih in vinorejskih strojev IG. HELLEH, II, Dunaj, Praterstrasse 78. Bogato llustrovani 144 strani obsezajočl ceniki v nemikem, italijanskem in slovanskem Jeziku se poilljajo gratls ln franko. Zanesljivi zastopi se povsod osnujejo. Proč z navadno kavo, kupujte Kneippovo sladno kavo, Bregencu ki jo izdoljuje za Avstro-Ogersko po naročilu g. župnika Seb. Kneippa edino le tovarna bratov Olz v na Bodenskem Jezeru. Velečast. gosp. župnik Kneipp se je odločno izrekel zoper bobovo kavo, kakor jo zdaj v prodajalni-cah kupujemo in vži-vamo. Tista je sad strupenega drevesa, ne daje telesu nobene moči, razburja le živce, ker je strupena, ter izvaja še druge jedi na pol prebavljene iz želodca. Kneippova kava pa ima veliko redilno moč, pomiri živce, in je dosti boljši kup. Komur bi se ta kava ne zdela dovolj okusna, naj jej - primeša nekoliko -==-~ ' 't ~ Olzove kave, in ne bo skoraj poznal razločka od navadne kave. Pil bo pa potem redilno, zdravo in ceno kavo. Kako se ta kava kuha, to se bere že v naših zavojih. Kdor kupuje, naj pazi, da dobi pravo blago, ki ga pozna na tem: zavoji so štirvoglati in rudeči, bratov Olz. varnostna marka, ponvica, podoba in podpis župnika Kneippa. Olzova kava nosi ime in ponvo. Dobi se v vseh boljših prodajalnicah za prekomorsko blago. — V Ljubljani pri: J e g 1 i C u & L e s k o v i c u, F. S. Rojniku in M. VVagnerjevi vdovi. — Lahko se pa tudi pri nas naroči, in jo pošiljamo v zavojih po 4'., kil franko s pošto. —j v tovarna za Kneippovo sladno kavo 131 v Bregencu. (20-s) o- 6 ■. Kmetovalcem, kateri se hočejo poučiti o marsičem, kar koristi njihovemu uspešnemu gospedar-ttvu, priporočamo knjižico Kmetom v pomoč 1'arodno-gospodarska razprava. Spisal Iv. Iielec, župnik. Cena 20 kr., po pošti 23 kr. Dobiva se v ..Katoliški Tiskarni" v Ljubljani._ Vse rabljene pismene marke kupuje vedno (i. Zechmaijer, Noremberg (Niirnberg). Obrazci zastonj. 20—H J Koverte s firmo $ i vizitnice in i £ v Ljubljani. ^ ^ trgovske račune ^ priporoča priporoča 'A Eatol. tiskarna ♦ » . 4 j,'" ▼ Vrhpoljali, četrt ure od 1 i Zaga in mlin s;:1^;,^:::; ♦ atfF" tovarno sta naprodaj p<> ze|0 ♦ ♦ ugodnih pogojih. — Ponudbe vsprejema po. \ X sestnik Janez Kadlvcc, Vrhpolje, p. Kamnik. ♦ s a, rs. a. glavo, -, svilnati ln volneni, v najrazličnejših bojah, platno, kotonina, 'JCA. hlalevina, volneno blag" {21) X* lepo, močno, dvojne širokostl, meter po 50 kr. in više. X* *** XXX XXX XXX Fr. Petric, trgovina z manufakturnim in krainarskim ■ s® asa XXX_vLJubfjfuii, Šjntafske ulice O 1» XX* *** XX* XXX XXX XXX XX priporoča svojo največjo zalogo in najraznovrstnejšo izbero X*. g modnega in kramarskega blaga, M XX sukaa sa saoško ia, že»@J*@ obleko- tf* I Qj 8 * C o f ro a pleskar, lakiral- in napisni slikar, * 172 (4) v Ljubljani, na Bregu št. 6. «e priporoča »1. občinstvu v mestu in na dt-žoli v lično izvršitev vseh v njegovo stroko spadajočih del posebej se priporoča gri solncut' 8 2—2 SEaloga n:y razno vrstiic j sih šopko v in vencev v I.JUBI.JANI. Podfosfornasto-kisli apneno - železni sirup prireja lekarnič&r Julij Herbabnjr na Dunaji. Ta že 21 lot z največjim uspohom rabljeni, od mnogih zdravnikov najbolje priznani in priporočani prsni sirup raztaplja slez, upokojuje kašelj, pomanjšuje pdt, daje slast do jedi, pospešuje prebavljanjo in redilnost, telo jači in krepi. Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki je jako koristno za narejanje krvi, raztopljive fos-iorno-apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otrooih pospešujejo narejenje kostij. Cena steklenici Her-babnyjevoga apneno-železnega sirupa je 1 gld. 25 kr., po pošti 20 kr. več za zavijanje. (Polovičnih steklenic ni.) S Vil 1*1 In V Svarimo pred po- naredbami, ki se pojavljajo pod jednakimi ali podobnimi imeni, a so vendar po svoji sestavi in svojem učinku popolnoma različne od našega origi- ______nalnega 21 let obstoječega pod- lopufcius H£RBABNTwiENt'.?.y fosfornasto kislega apneno-' železnega sirupa. Zahteva naj se torej vselej lzrečno Herbabny-jev apneno-železnl sirup. Pazi naj se tudi na to, da je zraven stoječa oblastveno protokolirana varstvena znamka na vsaki steklenioi in prosimo, ne dajte se zapeljati niti z nižjo oeno. niti z druzimi pretvezam, da bi kupili kake ponaredbe! 22 6-2 Osrednja razpošiljalnica za proviueije: na Dunaju, lekarna „zur Barmherzigkeit" JULIJA HERBAB-NV-ja, Neubau, Eaisarstrasse 76. Prodajajo ga gospodje lekarniearji: V Ljubljani J. Svoboda, Gab. Piccoli, Ubald pl. Trnkoozy, W. Mayr, L. Grečel; dalje ga prodajajo v Celju; J. Kupfersehmied, Baumbaehovi dediči; na Reki: J. Graeiner, G. Prodam, A. Schindler, Ant. Mizzam, lekarničar, F. Prodam, M. Mizzam, drog.; v Brezah: A. Ruppert; naSovodjem (Gmtind): E. Miiller; v Celovcu: W. Thurnwald, P. Birnbacher, J. Ko-metter, A. Egger; v Novemmestu: A. pl. Sladoviaz; v Št. Vidu: A. Eeichel; na Trbižu: A. Siegl; v Trstu: E. Zanetti, A. Sut-tina. B. Biasoletto, J. Serravallo, E v. Leutenburg. P. Prendini, M. Ravasini; v Beljaku: P. Suhoiz, dr. E. Krampf; v Črnom'ji: J. Blažek; v Velikovcu: J. Jobst; v Wolfsbergu: J. Huth. Nova notarska pisarna. ■a P. n. občinstvu naznanjam, da sem namesto bivšega notarja g. dr. Rudeža bil imenovan notarjem, in da sem otvoril 233 pisarno v Križevniških ulicah 0 kjer je tudi moj imenovani prednik uradoval. V Ljubljani, dne 6. januarija 1892. Ivan Plantan, c. /.-. notar. ►T4 Krojaški pomočnik ae takoj aprejm«. Pomni,, pod naslovom : Fr. Lenarili t Novlvasl pri llakekn XXXXXXUXXXXXXXXXX*; Barthel-ov izvirni (16-16) N carbolineum najboljši, najcenejši lesni namaz. W Njegove kakovosti nobeno drugo sredstvo ne prekosi. S 5 5 klg. postni zavitek gld. VSO., 100 klg. gld. 16-- S J% loko Dunaj. ^ Semensko lužilo,$ varstvo zoper pienični palei. 1 zavitek na 100 litrov 16 kr. - Če se ve« vzame, ceneje. :t za hranitev usnja, naredi usnje modno in trajno, varuje pred močo in mrazom, ft || C. kr. patentovana ft || kopiia g|j obvaruje kopita raznih boleznij. jf Jj W 1 klg. plo^inska pušice 80 kr., 5 klg. poštni zavitek U N 2 gld. 2-50, 100 klg gld. 40 — loko Dunaj. g |( *M S* *s MIHAEL BARTHEL & Co. Dunaj, Z., Keplerg&ise 20. (Ustanovljeno 1781.) (16) Zalogo imata X l>rata Et>erl-ix v Ljubljani. V ijV' Dopisuje se slovenski. ^ nxxxxxxxxxnxxxxxxx Razumnim možem v starosti od 25 do 40 let, neomenjenim in krepkim, popolnoma veščim nemškega in slovenskega jezika t besedi in pisavi, t neomadeževanim dosedanjim življenjem in v popolnoma urejenih finančnih razmerah, ponuja se priložnost pri primerni porabljivoitiinizvrstncm vedenju zagotoviti si gotovo in trajno eksistenco s tem, da prevzamejo mesto potovaloa, združeno s plačo in postranskimi dohodki, kateri službi se pa imajo izključno in odločno posvetiti. — Ogla 6 naj so pa le take osebe, ki ustrezajo vtem stavljenim pogojem, in imajo veselje za po-kllo potovaloa in reano voljo zadostovati njim stavljenim nalogam i Jednakomerno pridnostjo in odločno vstraj* nostjo pri sicer neoporečnem vedenju. — Ko bi prositelj morda ne mojrel poganjati se za meato potovaloa, a bi bil v stanu pri svojem poklicu radi postranskega zaslužka delovati, ima tndi priložnost pridobiti si znaten tak postranski zaslužek, ki se vedno vekša in mnogo let traja. — Lastnoročno nemški ali slovenski pisane prošnje, kterimjetrebapridejati prepise spričeval in reference, naj se pošljejo pod „201.191" v Grad eo poste restante. 3-2 Pri zlatem drž. Jabolka. J. PSERHOFER lekarnar na Dunaja, I., Slngerstrasse 15. Pri zlatem dri Jabolka. Kri čistilne krogljloe. poprej nnlversalne krogljice imenovane, so staroznano zdravilno sredstvo — Ze mnogo desetletij so te kregljice splošno razširjene, mnogi zdravniki jih zapisujejo, in malo je rodbin, v kateri ni malo zaloge tega izvrstnega domačega zdravila.—Teh krogljic velja 1 škatljica s 15 krogljk-ami 21 kr., 1 zavoj s (i Skatljicami 1 gld. 5 kr.. pii ne-frankovanej pošiljatvi po povzetji 1 gld 10 kr. — <*!e se naprej pošlje d"nar. velja s poštnine prosto pošiljatvijo 1 zavoj krogl.ic 1 gld. 25 kr., 2 zavoja 2 gld 30 kr., 3 zavoji 8 gld 86 kr., 4 zavoji 4 gld 40 kr., 5 zavojev 5 gld. 20 kr., 10 zavojev 'J gld. 20 kr. (Menj nego jeden zavoj so ne odpošlje. — Prosi se, da se zahtevajo izrecno (10-6) j. Pserhoferja kri čistilne krogljloe in gleda na to, da ima vsaka škatljica na pokrovu navodilu za rabo stoječi imenski pečat J. Pserhofer in sicer t rudeči barvi. Balzam za ozebljtne J. Pserhoferja, 1 lonček 40 kr.. s frankovano pošiljatvijo 65 kr. Trpotčev sok, proti kataru, liripavosti, krčevitemu kašlju itd. 1 stekl. 50 kr. Ameriška maža za protln, 1 gl 20 kr. Prašek proti potenju ndg. Škatljica 50 kr., s frankovano pošiljatvijo 75 kr. Balzam za gušo, 1 flakon 40 kr., s frankovano pošiljatvijo 65 kr. Zdravilna esenoa (Praške kapljice), proti sprijenemu žeiodcu, sUbcj prebavljivosti itd 1 stekl. 22 kr. , ,0B"en »^njenih izdelkov ima še vse t avstrijskih časopisih naznanjeno tu- in ino-t o čno i np o cen! p res i k rb!s '" » ™ P«*«*. » * Jlla ne b^lo v zalogi! na zahtevanje S- Sfie dJn«^««/'Prvoti,rdpOŠiljatvi zne9ka- re<''j® pa tudi proti povzetju, dosti nlžjanegopri pošiya^ah °s^p ovze^ em?^ ^^ J° Angleški čudežni balzam 1 stekl. 50 ki Fijakarskl prašek, proti kašljn itd. 1 ikatlj. 85 kr., s frankovano pošiljatvijo 60 kr. Tannoohinin - pomada, J. Pserhoferja. najboljše sredstvo za pospeševanje rasti las. 1 šk. 2 gld. Univerzalni obliž, prof. Steudcla, sredstvo proti ranam, oteklinam itd. 1 lonček 50 kr., s frankovano pošiliatvijo 75 kr. Univerzalna čistilna sol A. W. Bullricha. Domače zdravilo proti posledicam slabega pre-bavljenja. 1 pak. 1 gld. izdajatelj: Dr. Ivan Janežič.