Goriški Okusi privlačni, a za delavce tovarne Carraro je praznik grenak Pri Štandrežu na tovornjaku zasegli 160.000 ponarejenih artiklov ^ Naše navijačice 1. na EP v Parizu Primorski dnevnik NEDELJA, 27. SEPTEMBRA 2009 Št. 229 (19.628) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Premalo poguma in predolgo odlašanje Vlasta Bernard Čarobne palice za rešitev svetovne gospodarske zagate seveda nima nihče, zato tudi od vrha G20 v Pittsburgu ni bilo pričakovati čudežev. Malo več poguma, več konkretnosti namesto načelnih zavez, predvsem pa hitrejše ukrepanje in ne čakanje, da se vreme zjasni, pa bi bilo vendale utemeljeno pričakovati. Spomnimo se samo, v kakšni paniki je potekal aprilski vrh v Londonu, ko se še ni vedelo, kako globoko nas lahko potegne kriza. Zdaj, pet mesecev pozneje, ko primež nekoliko popušča, pa je očitno spet prevladalo mnenje, da bo mogoče nadaljevati tam, kjer nas je kriza »presenetila«. To seveda ni res, tisti, ki so jo zakuhali, so vedeli, da tvegajo (oz. tvegamo), niso pa mogli vedeti, kje so v globalizirani ekonomiji meje tega rizika. Zdaj vemo, da je rušilni val zajel ves svet, čeprav učinki niso povsod enaki, zato tudi svet po krizi ne bo enak kot je bil pred njo. Skupne izjave iz Pittsburgha pa le ne moremo odpraviti kot še enega od tolikih neučinkovitih proglasov. Večina dogovorov dvaj-seterice gre namreč v pravo smer, kar priča, da se svetovni voditelji vendarle zavedajo svoje odgovornosti. Žal pa so dogovori ali ne povsem obvezujoči, ali pa srednjeročni. To velja za denarne nagrade menedžerjev velikih družb, ki bodo načeloma omejene, vendar brez zgornje meje, to velja za nova, strožja pravila za banke, ki pa naj bi se konkretizirala šele do leta 2013. To velja predvsem za nova pravila o globalnem finančnem sistemu, ki naj bi jih postavili tja do konca leta 2012, če se bo seveda ohranil sedanji načelni konsenz. In če se medtem sproži nov plaz? vrh g20 - Zaveze v skupni izjavi ob koncu dvodnevnega zasedanja v Pittsburghu Strožja pravila za globalni finančni sistem, a čez tri leta Največje razočaranje vrha so sicer podnebne spremembe trst - Dijaki in SLORI predstavili izsledke raziskave Facebook zelo priljubljen ■ I I • • »V« VI* med slovenskimi visjesolci TRST - Tržaški in goriški dijaki družboslovnih licejev A. M. Slomška in S. Gregorčiča so v Narodnem domu v Trstu predstavili izsledke raziskave, ki so jo na pobudo Slovenskega raziskovalnega inštituta opravili na temo Fa- cebooka in ostalih spletnih skupnosti. Prvi rezultati ankete, pri kateri so sodelovali dijaki slovenskih višjih srednjih šol, kažejo, da 90% dijakov uporablja spletna družabna omrežja, večinoma pa to delajo, da bi ohranili stike s prijatelji ter iz radovednosti. 76% anketirancev s tem pojavom še ni imelo slabih izkušenj, osebno in »virtualno« komuniciranje pa najstniki v glavnem postavljajo na isto raven. Na 3. strani PITTSBURGH - Dogovor za vzdržno svetovno gospodarsko rast, omejitve za nagrade menedžerjev finančnih podjetij, čeprav brez zgornje meje, in zaveza za okrepljen boj proti brezposelnosti. Vrh skupine G20 v Pittsburghu je zastavil prve usmeritve za reformo globalnega finančnega sistema, ki pa bi morala zaživeti šele konec leta 2012. Še bolj ohlapni pa so sklepi glede boja proti podnebnim spremembam. Predsednik Evropske komisije Barroso je ob tem opozoril, da so pogajanja skoraj v slepi ulici in da utegne biti izid decembrske podnebne konference v Koebenhavnu »najdaljše poslovilno pismo v človeški zgodovini«. Na 2. strani Občina Milje sprejela vodstvo Kmečke zveze Na 4. strani Še vedno odprto vprašanje jusarskega zemljišča na Vrhu Na 9. strani Goriška ZSKD v novo sezono s posebno skrbjo za mlade Na 10. strani V Gorici še maketa Rusjanove Ede 5 in jubilejna publikacija Na 10. strani od leta 1985 GRADBENO PODJETJE ^hadinw vam idsjo in Aanj& Prenova zgradb - fasadni toplotnoizolacijski sistemi (isolamento a cappotto traspirante) Lesene strehe - različne termične izolacije in kritine Mob. 338.8313006 - Tel. Fax 040.220573 - Križ, 175 - Trst www.crismanidavid.itinfo@crismanidavid.it • CL... opremiti z naravo nat_spaziocorti Trst, via Corti 2 (tikobtrguVenezia) od torka do sobote 10-13 e 15.30-19.30 ali pa s predhodno prijavo tel. 040 9990006 - info@natdesign.it - www.natdesign.it 2 Nedelja, 27. septembra 2009 DNEVNE NOVICE / pittsburgh - Vrh skupine G20 se je končal s sprejetjem skupne izjave Načelno ustrezni, a ohlapni sklepi o gospodarstvu in podnebju Nova pravila globalne finance šele konec leta 2012 - Podnebne spremembe v slepi ulici PITTSBURGH - V ameriškem Pitts-burghu so voditelji gospodarsko najpomembnejših držav iz skupine G20 sklenili dvodnevni vrh s skupno izjavo, ki med drugim izraža načelni dogovor o omejitvah plač finančnim menedžerjem, o povečanju bančnih rezerv, odpravljanju neravnovesij in drugih ukrepih za preprečitev ponovitve krize. Ameriški predsednik Barack Obama je na novinarski konferenci dejal, da se nikoli več ne sme dovoliti, da bi peščica brez-obzirnežev ogrozila celoten svetovni finančni sistem. Vendar pa ostaja vprašanje, ali bodo predlogi sprejeti oziroma se bodo izvajali, saj G20 nima nobene zakonodajne moči. Nova pravila, ki so jih izrisali v sklepnem dokumentu, naj bi dokončno sprejeli in začeli izvajati do konca leta 2012. Poziv, da si banke ustvarijo večje rezerve za zaščito pred izgubami do konca leta 2012, so bankirji pozdravili previdno. Natančna razmerja med kapitalskimi rezervami in posojili naj bi bila določena do konca leta 2010. Problem za banke je v tem, da lahko zahteva po večjih rezervah prizadene njihove dobičke in na daljši rok vpliva na razvrednotenje njihovih delnic. Za ZDA malce bolj sporna zadeva so bile omejitve kompenzacij menedžerjem finančnih družb. Za natančne številke je pritiskala Francija, na vrhu pa so potrdili nekaj bolj mlačnega. Sklepni dokument priporoča prepoved garancij bonusov za več let naprej, zmanjšanje kompenzacij, če ni rezultatov, plačevanje večjega deleža kompenzacij z delnicami podjetja in zmanjšanje deleža za bonuse od dobičkov, če imajo banke premajhen kapital. Napad na bonuse je logična posledica pretiravanj in zlorab, ki so ogorčile javnost po svetu. Vreče denarja so domov odnašali tudi tisti direktorji, katerih podjetja so propadala. Na primer največja ameriška zavarovalnica AIG, ki je skoraj povzročila zlom svetovnih financ, je morala marca plačati več milijonov dolarjev bonusov istim direktorjem, ki so povzročili krizo, zaradi katere je zavarovalnico rešil proračunski denar. Olje na ogenj je julija prilila banka Goldman Sachs, ki je dala na stran 11,3 milijarde dolarjev za kompenzacije v prvi polovici leta 2009, čeprav je pred tem dobila Zasedanje v Pittsburghu so spremljali tudi nepogrešljivi protesti, ki so se včeraj umirili ansa 10 milijard dolarjev pomoči iz proračuna. Dokument G20 poziva k sodelovanju med državami pri reformah finančnih regulacij. »Če bomo delali skupaj, bodo imela finančna podjetja ostrejša pravila proti tveganju in bodo vodena na način, ki kompenzacije povezuje z dolgoročnim poslovanjem in z večjo preglednostjo operacij,« piše v sklepnem dokumentu, ki določa tudi, da bodo do sredine leta 2011 uskladili računovodska pravila za zmanjšanje stroškov večnacionalnih korporacij, do konca leta 2012 pa naj bi uredili tudi trg deriva-tivov oziroma pogodb, ki se sklepajo mimo borz ali drugih posrednikov. Voditelji G20 so razglasili, da se svetovno gospodarstvo stabilizira, vendar pa obenem opozorili, da še ne bi smeli umakniti monetarnih in fiskalnih stimulacij, ki so pomagale umiriti krizo. Kitajski predsednik Hu Jintao je poudaril, da temelji gospodarskega okrevanja še niso trdni in da bo polno okrevanje počasen in mučen proces. Ponovno je pozval tudi k odločni zavrnitvi protekcionizma v vseh oblikah, kar je predvsem letelo na ZDA, ki so Kitajski pred kratkim odmerile visoke carine na uvoz poceni gum. Največje razočaranje tokratnega vrha pa so po ocenah okoljevarstvenih nevladnih organizacij, posebej evropskih, sklepi o skupnem globalnem boju proti podnebnim spremembam. Danska prestolnica Koebenhavn bo namreč decembra gostila svetovno podnebno konferenco, na kateri naj bi se dogovorili o novem globalnem režimu v boju proti podnebnim spremembam po poteku veljavnosti Kjotskega protokola leta 2012. Nevladne organizacije in številni politiki, med njimi tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, opozarjajo, da so pogajanja o novem globalnem sporazumu v slepi ulici. Za Barrosa bi se znalo zgoditi, da bo osnutek koe-benhavenskega sporazuma, ki je še poln odprtih točk, »najdaljše poslovilno pismo v človeški zgodovini«. s čemer je namignil na katastrofalne posledice neuspeha v Koebenhavnu. Tudi predsedujoči EU, švedski premier Fredrik Reinfeldt, je po srečanju povedal, da pittsburški vrh ni prinesel napredka na področju boja proti podnebnim spremembam. Čeprav v uradnih krogih o tem ne govorijo na glas, pa največjo težavo predstavljajo ZDA kot največji vir izpustov toplo-grednih plinov, ki se kljub deklaratorni zavezi predsednika Obame zaenkrat niso pri- pravljene oz. sposobne zavezati k ambicioznemu zmanjšanju izpustov na srednji rok (do leta 2020). ZDA in tudi Japonska niso preveč naklonjene niti oblikovanju posebnega globalnega sklada za pomoč državam v razvoju pri prilagajanju na podnebne spremembe in boju proti njim. Materialna in tehnična pomoč pa je poleg srednjeročnih zavez razvitih pogoj, ki ga revne države postavljajo za sprejetje lastnih ukrepov v boju proti podnebnim spremembam. Le EU je zaenkrat podala jasne zaveze. Če bi bil v Koebenhavnu sprejet dovolj ambiciozen dogovor, bi tako lahko na podlagi predlogov Evropske komisije EU do leta 2020 letno za to prispevala v višini od dveh do 15 milijard evrov do leta 2020. V sklepih vrha je omenjeno le, da bodo države G20 to opcijo preučile. Prihodnji dve srečanji voditeljev držav G20 bosta junija 2010 v kanadski Muskoki, drugi pa novembra v korejski prestolnici Seul. Po navedbah neimenovanih virov iz francoske delegacije naj bi se voditelji G20 prihodnje leto dogovorili, kakšna naj bi bila nova arhitektura G20, kdo naj bi bili člani skupine in kako pogosto naj bi se srečevala. Leta 2011 pa naj bi novo ureditev začeli izvajati v praksi. (STA) Danes volijo tudi Portugalci LIZBONA - Na Portugalskem bodo danes parlamentarne volitve. Zadnje raziskave javnega mnenja dajejo rahlo prednost vladajočim socialistom premiera Joseja Socratesa, ki pa jim očitno ne bo uspelo vnovič dobiti absolutne večine. Socialistom tesno sledi opozicijska konservativna socialdemokratska stranka.Povsem mogoče je, da bo izid volitev tako tesen, da nobeni strani ne bo uspelo dobiti dovolj velike večine za oblikovanje stabilne vlade in se bo Portugalska znova znašla v primežu politične nestabilnosti, ki bi lahko ogrozila okrevanje gospodarstva. Zadnje raziskave javnega mnenja kažejo, da bodo socialisti dobili do 40 odstotkov glasov, socialdemokrati pa zaostajajo za nekaj točk. Stranki pred volitvami odločno zavračata možnost oblikovanja velike koalicije. Ban Ki Moon posvaril Ahmadinedžada NEW YORK - Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon se je sešel z iranskim predsednikom Mahmudom Ahmadi-nedžadom in mu izrazil zaskrbljenost zaradi bogatenja urana v Iranu. Ban Ki Moon je ponovil, da mora Iran spoštovati vse resolucije Varnostnega sveta ZN o tem vprašanju, zahteval pa je tudi čimprejšnji začetek konstruktivnih pogajanj. Teheran je namreč v petek presenetil z novico, da v državi gradi še en obrat za bogatenje urana, medtem ko je bila doslej svetu znana le centrala v Natancu. Na prihodnjih pogajanjih s šesterico držav, ki bodo 1. oktobra, mora Teheran, kot zahtevajo zahodne države, pa tudi Rusija in Kitajska, razkriti svoje načrte. V Pakistanu dva smrtonosna atentata ISLAMABAD - V mestu Pešavar na severozahodu Pakistana je včeraj razneslo avtomobil bombo, pri čemer je bilo ubitih najmanj sedem ljudi. To je bil drugi napad na tem območju v nekaj urah, potem ko je bilo v samomorilskem napadu v predmestju mesta Banu ubitih najmanj pet ljudi. Avtomobil bombo je v Pešavarju razneslo na aveniji, ki vodi do glavne vojašnice v mestu. Sedem ljudi je bilo ubitih, več kot trideset pa ranjenih. Štiri ure pred tem je v garnizijskem mestu Banu nedaleč od meje z Afganistanom samomorilski napadalec sprožil eksplozijo na tovornjaku natovorjenega razstreliva, v kateri je umrlo vsaj pet ljudi. praga - Tridnevni obisk Papež pozdravil padec »zatiralskih režimov« Berlinski zid kot preobrat v svetovni zgodovini PRAGA - Papež Benedikt XVI. je včeraj dopotoval na tridnevni obisk na Češko. »Vam in vašim sosedam se zahvaljujem za osvoboditev tistih pod zatiralskim režimom,« je ob prihodu v Prago dejal papež, ki se je za obisk odločil le malo pred 20. obletnico žametne revolucije v Pragi in padca Berlinskega zidu. »Padec Berlinskega zidu je zaznamoval preobrat v svetovnih zgodovini, še posebej pa za države v Srednji in Vzhodni Evropi, ki jim je omogočil, da so kot suvereni dejavniki v združenju narodov zavzeli mesto, ki jim pripada,« je v nagovoru ob prihodu še dejal papež, ki je nekaj besed spregovoril v češčini, nadaljeval pa v angleščini. Benedikta XVI. so na letališču v Pragi pozdravili češki predsednik Vaclav Klaus, praški nadškof, kardinal Mi-loslav Vlk, in vodja češke škofovske konference in nadškof Olomuca Jan Graubner, zasebno pa se je sestal tudi z Vac-lavom Havlom. (STA) nemčija - Danes volitve Najbrž ponovno Angela, toda s kom? BERLIN - Nemška kanclerka Angela Merkel je včeraj na zadnjem predvolilnem shodu volilce še enkrat pozvala, naj glasujejo za močno Krščansko-demokratsko unijo (CDU) in ji tako omogočijo koalicijo z liberalnimi Svobodnimi demokrati (FDP). Po njenem prepričanju lahko le takšna koalicija Nemčiji zagotovi vzdržno gospodarsko okrevanje. »Gre za odločitev o tem, kako bomo hitro izšli iz krize,« je po vrnitvi iz Pittsburgha dejala priljubljena An-gie, po oceni revije Forbes najvplivnejša ženska na svetu. Merklova je volilcem sporočila, da v trenutnih razmerah, ko bo Nemčija ob koncu leta zabeležila 5-odstotni padec bruto domačega proizvoda, ni časa za eksperimentiranje. »Nemčija potrebuje stabilnost. Mi smo edina stranka, ki lahko vodi razumno gospodarsko politiko in obenem zagotovi solidarnost z najšibkejšimi,« je dejala, ne da bi omenila svojega glavnega tekmeca, kandidata socialdemokratov (SPD) Franka-Walterja Steinmeirja. Ta je bil manj previden in je volilce opozoril, da jih s koalicijo CDUFDP čaka »kruto prebujenje« s koncem socialne države. avstrija - Manjšinsko vprašanje BZÖ proti slovenski »aroganci« in Dunaju CELOVEC - Četrtkova napoved Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS), da se je odločil za »evropeizacijo in internacionalizacijo« - 54 let po podpisu Avstrijske državne pogodbe - še vedno nerešenega manjšinskega vprašanja, je po pričakovanju ostro zavrnila stranka BZÖ koroškega deželnega glavarja Gerharda Dörflerja. Ostale politične stranke na avstrijskem Koroškem in tudi obe ostali politični organizaciji slovenske manjšine na Koroškem, Zveza slovenskih organizacij (ZSO) in Skupnost koroških Slovencev (SKS) napoved NSKS, ki je močno odmevala v avstrijskih medijih, niso komentirali. Predsednik koroške BZÖ in namestnik Dörflerja Uwe Scheuch je v prvi reakciji dejal, da dokler zvezni kancler Faymann (SPÖ) in zunanji minister Spindelegger (ÖVP) ne bosta odredila ukrepov za izboljšanje stanja nemške narodne skupnosti v Sloveniji, »prepoveduje zahteve slovenske narodne skupnosti na Koroškem«. Povrhu da so zahteve nekaterih slovenskih zastopnikov »zunaj vsakršne realnosti«. Tudi finančno samoupravljanje, kot ga je predlagal NSKS, da je nepotrebno, saj je manjšinska politika na Koroškem vzorna, je Scheuch ponavljal znano argu- mentacijo koroške deželne politike. Avstrijski zvezni vladi je Scheuch še očital, da nima hrbtenice da bi »naredila konec slovenski aroganci«. Kot smo poročali, se bosta predsednik NSKS Karel Smolle in generalna sekretarka Angelika Mlinar že prihodnji teden mudila v Bruslju, da bi v pogovorih s poslanci in poslanskimi klubi Evropskega parlamenta dosegli nov obisk komisije Evropskega parlamenta, t.i. fact finding mission, na Koroškem. Le-ta naj bi - medtem že tretjič -preverila položaj slovenske manjšine oz. neupoštevanje manjšinskih pravic na Koroškem. NSKS je na četrtkovi tiskovni konferenci v Celovcu še poudaril, da pozdravlja napoved notifikacije Avstrijske državne pogodbe s strani Republike Slovenije. Takšno dejanje bi imelo za posledico bilateralizacijo, torej bi se Avstrija znašla v položaju, da mora rešiti odprta vprašanja slovenske manjšine na Koroškem. Če za to ne bo pripravljena, pa naj bi zadeva -ob podpori Slovenije, tako upa NSKS - šla pred OZN. V glavnem bi v tem primeru šlo za scenarij, ki ga Avstrija dobro pozna, ko je pred OZN sprožila zahtevo po avtonomiji Južne Tirolske. Ivan Lukan / ALPE-JADRAN Nedelja, 27. septembra 2009 3 narodni dom - Predstavitev raziskave dijakov družboslovnih licejev iz Trsta in Gorice Skoraj vsi slovenski dijaki uporabljajo Facebook in podobna spletna omrežja Pobuda Slovenskega raziskovalnega inštituta - Vpisujejo se v socialna omrežja, ker hočejo ohraniti stike s prijatelji ter iz gole radovednosti TRST - Spletna družabna omrežja oz. spletne skupnosti so med mladimi zelo popularne, pravzaprav le redki najstniki jih ne uporabljajo. Dijaki slovenskih družboslovnih licejev iz Trsta in Gorice so na pobudo Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI) s skupnimi močmi proučili pojav in anketirali 335 slovenskih dijakov. Prvi izsledki raziskave, ki so jih včeraj predstavili v Narodnem domu v Trstu (dan prej pa v Gorici), kažejo, da nič manj kot 91% slovenskih dijakov uporablja tovrstna omrežja, daleč najbolj priljubljen pa je Facebook. Bodoči družboslovci z licejev A. M. Slomška in S. Gregorčiča so v okviru dvotedenske raziskovalne delavnice in pod mentorstvom Norine Bogatec anketirali 90% vseh vpisanih v prve tri razrede slovenskih višjih srednjih šol v Italiji (38% anketiranih je z Goriškega, 62% s Tržaškega). Mlade raziskovalce je zanimalo, koliko so spletne skupnosti razširjene med sovrstniki, pogostnost uporabe, pa tudi kaj o tem pojavu menijo dijaki in njihovi starši. Dobrih devet desetin vprašanih uporablja spletne skupnosti, 77% pa jih meni, da je pojav razširjen pri mladih do 30. leta starosti. Rezultati kažejo, da med uporabniki spletnih omrežij ni razlik glede na spol. Več kot polovica anketirancev meni, da socialna omrežja pomagajo pri navezovanju stikov, dobra tretjina pa to trditev zanika. Večina dijakov pa trdi, da jim omrežja odvzemajo veliko prostega časa. Daleč najbolj razširjen je Facebook (uporablja ga 90% anketiranih), zlasti v Gorici pa je mnogo uporabnikov Net- loga. Myspace in ostale skupnosti močno zaostajajo. Zakaj pa skoraj vsi najstniki preživljajo svoj prosti čas pred računalnikom? Večinoma redno uporabljajo Facebook in ostala omrežja iz radovednosti ter za ohranjanje stikov s prijatelji. 58% uporabnikov ima tudi »virtualne« stike z ljudmi, ki jih ne pozna, tri četrt anketirancev pa z omrežji doslej ni imelo negativnih izkušenj (najbolj pogosta negativna izkušnja je »spam«, tj. vsiljivo oglaševanje). Večina dijakov ne izpostavlja razlike med osebno in spletno komunikacijo. Samo en odstotek staršev je uporabo omrežij prepovedalo, 30% staršev pa se je prav tako vpisalo v Facebook ali podobna omrežja. (af) Predstavitev v Narodnem domu, z mikrofonom Norina Bogatec (SLORI) kroma Center Hotel vabi prijatelje in znance na otvoritev v Bazovici, Ulica Srečka Kosovela 1, jutri, v ponedeljek 28. septembra 2009, od 17.00 ure dalje Padriče Stanovanja in samostojne hiše Neposredna prodaja Tel. 340 7096675 uradne ure Grajene v stilu tipičnih kraških hiš. Odlične dodelave in moderne tehnologije. Lastni parkirni prostor in vrt. Cene že od 230.000 € (1)-(2) (5) - (6) Hiše so zgrajene na mirni legi z lastnim Lesena streha greje dom in srce. vrtom in parkirnim prostorjem. (7) - (8) (3) - (4) Hiša, vrt in vse zunanje oblike so Talno ogrevanje nudi homogeno zgrajene v tipičnem stilu kraških hiš, toploto in zmanjšuje uporabo energije. nudijo pa veliko več! / ŠPORT Nedelja, 27. septembra 2009 4 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu Odločna podpora naporom za ponovni razvoj kmetijstva Nujen skupen nastop v odnosih do deželne vlade in pristojnega ministrstva Miljski župan Nesladek (na sredi) je v četrtek sprejel predsednika Kmečke zveze Fabca (desno) in tajnika Bukavca kroma veliki trg - Od danes do torka praznovanje zavetnika Policija se predstavlja Nastopajo forenziki, vodniki izurjenih psov, pirotehniki, potapljači in letalci Policija bo v torek praznovala svojega zavetnika nadangela Mihaela, državne slovesnosti v Trstu se bosta udeležila notranji minister Maroni in vrhovni poveljnik policije Manganelli. Že danes pa bodo na vrsti vzporedne pobude, s katerimi bo policija predstavila občanom svoje delovanje. Na Velikem trgu so stojnice z informativnim gradivom, z vajami pa se bodo predstavili posamezni policijski oddelki. Danes bodo najprej nastopili forenziki (ob 10. uri), ki običajno pregledujejo prstne odtise in druge sledi. Ob 11. uri bodo na vrsti izurjeni psi in njihovi vodniki, sledil bo nastop pirotehnikov, ob 12. uri bo pri pomolu Audace čas za potapljače in helikopterje (fo-to Kroma). Vaje se bodo danes in jutri ponovile po 16. uri. V okviru prizadevanj za skupen nastop v korist kmetijstva in za razvoj ozemlja se je Kmečka zveza v četrtek sestal z miljsko občinsko upravo. Srečanje je sledilo obiskom, ki so jih predstavniki kmečke stanovske organizacije opravili v začetku tedna v Dolini in v Nabrežini, predsednika Kmečke zveze Franca Fabca in tajnika organizacije Edija Bukavca pa sta na miljskem županstvu sprejela župan Ne-rio Nesladek in občinski odbornik za kmetijstvo Edmondo Bussani. Župan Nesladek je na srečanju zagotovil vsako podporo KZ in pripravljenost na skupen nastop pri deželni upravi in ministrstvu za kmetijstvo glede obljubljenih ukrepov v prid kmetijstvu v tržaški pokrajini. Fabec je uvodoma laskavo ocenil številne ukrepe miljske občinske uprave na kmetijskem področju. Med temi je omenil tržnico s tradicionalnimi tipičnimi proizvodi, ki jo občina priredi na Martinovo, in mnoge tečaje različnih panog, od oljkarstva do vinogradništva, sadjarstva in vrtnarstva. Kasneje je podrobno orisal hude težave, ki pestijo primarni sektor na Tržaškem in razloge, zaradi katerih je zdaj potreben skupen nastop. Glavne točke so izdelava podrobnostnega načrta za razvoj kmetijstva, obnova brega od Kontovela do Nabrežine, poenostavljanje birokracije, reševanje vprašanja strogih omejitev in ustanovitev centra za ovrednotenje vina Prosecco. Nesladek in Bussani sta zagotovila, kot rečeno, odločno podporo enotnemu nastopu vseh javnih uprav in kmečkih organizacij v odnosih z deželno vlado in pristojnim ministrstvom. »Skrajni čas je, da se preide z besed na dejanja,« sta poudarila predstavnika Kmečke zveze, medtem ko je miljska občinska uprava zagotovila sodelovanje. To se bo tudi udejanjilo na skupščini vseh javnih uprav in kmečkih organizacij, na kateri bodo v prihodnosti izdelali skupno zahtevo in jo naslovili tako na deželno upravo kot na pristojno ministrstvo. Zbrani so se na srečanju dotaknili še drugih vprašanj. Nesladek je med drugim povedal, da bo prihodnje leto potreboval sodelovanje Kmečke zveze pri izdelavi novega regulacijskega načrta. Pri tem je še posebej naglasil, da so v miljski občini mnoge občinske površine proste. Na njih, pravi Nesladek, bi lahko še zlasti mladi začeli razvijati kakšno kmetijsko dejavnost. nabrezina DS proti novim gradnjam, Romita ne Demokratska stranka odločno nasprotuje gradnji novih trgovskih centrov, kot to predvideva trgovski načrt devinsko-nabrežinske občinske uprave. Nasprotno, DS predlaga kvečjemu obnovo že obstoječih zgradb in spremembo njihove namembnosti v trgovske namene. Stališče DS so predstavili na javni skupščini, ki je bila v petek v hotelu Belvedere v Sesljanu. Na srečanju, ki ga je povezoval Luciano Ceschia, so o tem vprašanju govorili devinsko-nabrežinski občinski svetnik Massimo Veronese, podžupan Massimo Romita in predsednik pristojne občinske komisije Lorenzo Pipan. Povabljen je bil tudi župan Giorgio Ret, ki pa se srečanja ni udeležil. Na skupščini je prišlo do izraza, kot rečeno, da DS nasprotuje novim gradnjam, ker že obstoječi obrati zadoščajo. Zato bo na seji občinskega sveta, ki bo v torek, vsa opozicija zahtevala od občinske uprave, da ta načrt umakne in da se ustanovi omizje, ki bo resno prisluhnilo potrebam občanov in trgovcev. Romita je po drugi strani dejal, da je načrt osnovan na deželnem pravilniku o trgovini. Izdelalo ga je podjetje Ter-ziaria, podatki pa so na razpolago vsem, je dodal podžupan in priznal, da so vse napovedane gradnje res predvidene. Toda gradnje predvidevata tudi varianti regulacijskega načrta št. 24 in št. 25, je še povedal Romita in poudaril, da občinska uprava zato ne namerava popustiti. Srečanje pristaniških mest Jutri in v torek bo v Trstu mednarodno srečanje v okviru projekta CTUR (»City you are«), ki povezuje evropska pristaniška mesta. Namen je vzpostaviti stike in izmenjavo informacij med različnimi mesti, ki imajo podobne načrte. Pogovori bodo v hotelu Jolly, v torek bo na vrsti tudi plovba po pristanišču. V Trst prihajajo delegacije iz Neaplja, Varne, Rodosa, Rostocka, Helsinkov, Dublina, Matosinhosa, Leixoesa, Alicanteja, Valencie in Istanbula. katinara - V nekdanji smodnišnici ribiško naselje - Še danes in jutri v priredbi društva Laguna Našli blagajno Bela jadra in plava riba Avgusta so jo ukradli v nabrežinskem matičnem uradu - Izkaznic ni več Gastronomski praznik s tipičnimi kraškimi proizvodi in pridelki - Ples in zabava Pred enim mesecem - 27. avgusta ponoči - so tatovi vlomili v poslopje nabrežinskega županstva, se prikradli do matičnega urada in odnesli težko omaro z vgrajeno blagajno. V njej je bilo tisoč evrov, predvsem pa več občinskih žigov in približno petsto neizpolnjenih osebnih izkaznic (290 italijanskih in nekaj več kot dvesto dvojezičnih). Včeraj so skoraj prazno in močno poškodovano blagajno našli v nekdanji smod-nišnici pri Katinari. Devinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret je dopoldne skupaj z občinskim policistom in odgovornim za pristojni urad odhitel na Katinaro. Kakih dvesto kilogramov težka kovinska blagajna je ležala na travi za zapuščeno hišo v nekdanji smodniš-nici. Tatovi so blagajno po vsej verjetnosti še isto noč pripeljali na Ka-tinaro, razbili ključavnico na vhodnih vratih in stopili v nekdanjo smod-nišnico. Tam so z večjim orodjem, verjetno z macolo, skoraj uničili blagajno ter jo naposled odprli z zagoz-do. Odnesli so izkaznice, denar in žige, pustili pa nekaj disket s podatki o občinskem osebju, dokumente računalnikov, ostanke glasovnic z deželnih volitev ter nekaj kovancev. Blagajno so včeraj našli sedanji upravitelji nekdanje smodnišnice, ki v tem zapuščenem in delno zaraščenem kraju občasno organizirajo tekmovanja v motokrosu. Zadnjič so obiskali območje v juniju. Župan Ret meni, da je bila kraja izkaznic dobro premišljena, saj je po tovrstnem blagu precejšnje povpraševanje. Na nabrežinskem županstvu so medtem naročili novo blagajno, v kateri pa bodo hranili le manjše število izkaznic. »Iz neljubega dogodka smo se pač naučili, da moramo biti previdni in spraviti izkaznice v različna skrivališča,« je dejal župan, ki bo uničeno blagajno jutri pokazal še karabinjerjem. V Ribiškem naselju se je včeraj popoldne začela prireditev Bela jadra in plava riba, ki jo prireja navtično društvo Laguna v sodelovanju z Občino Devin-Nabrežina in Deželo FJK ter raznimi športnimi in kulturnimi društvi. Še danes in jutri bodo odprti kioski s tipičnimi kraškimi proizvodi in pridelki. Vzporedno je v teku dobrodelni turnir v malem nogometu Pedocio Cup kroma / ŠPORT Nedelja, 27. septembra 2009 5 kulturni dom - Obisk založnikov in avtorjev srednje in jugovzhodne Evrope Imenitna izmenjava pesniških utrinkov Pesniki, ki sodelujejo pri projektu Revija v reviji, so v mali dvorani poskrbeli za literarno branje ne ter ravno na tem področju plesti tesnejše vezi. Prihodnje leto bo madžarsko mesto Peč mednarodna prestolnica kulture, nas je opozoril Repar, »tako da naj bi se škocjansko srečanje nadaljevalo še tam, v okviru neke daljše kulturne turneje.« Avtorji in založniki so preživeli skoraj teden dni v Škocjanu in njegovi okolici. Ob samem kulturnem »delu« pa so organizatorji svojim gostom priredili pester spremljevalni program, ki je vključeval glasbene večere, performanse, razstave, okrogle mize in pa izlete. Tako je bilo tudi včeraj, ko so se podali na obisk Trsta, kjer so se najprej sprehodili po Tomizzevih sledeh v družbi Partizie Vascotto, nato pa se, kot rečeno, zbrali na Ulici Petronio in tržaškim ljubiteljem poezije postregli z literarnim branjem. Dobrodošlico sta jim izrekla dolgoletni pobudnik pesniških večerov Janko Petrovec in prevajalka Darja Betocchi, medtem ko je igralka Nikla Petruška Panizon poskrbela za slovenske oz. italijanske prevode branih verzov (večino je prevedla Jolka Milič). Za mikrofonom so se tako zvrstili tržaški pesnik Marko Kravos, ki je poskrbel tudi za poseben homaž prijatelju, furlanskemu pesniku Lucianu Morandiniju, ki je umrl pred tednom dni, srbski pesnik, pisatelj, esejist in likovni kritik Dejan Bo-gojevic, madžarski docent zgodovine in filozofije ter pesnik in pisatelj kri-minalk Lajos Notaros, češki pesnik Peter Hruška, slovaški pesnik, prozaist, literarni kritik in publicist Miroslav Brück, ukrajinski pesnik, prevajalec in docent na filozofski fakulteti Valerij Kupka, romunski urednik in pesnik Ioan Matiut ter pordenonska pesnica in novinarka Mary Barbara Tolusso. Za poslastico pa so organizatorji občinstvu postregli še z branjem verzov nekaterih avtorjev, ki se srečanja niso mogli udeležiti, in sicer ameriškega pesnika Jima Kaciana, Slovaka Erika Jakuba Grocha, tržaške pesnice Marine Moretti in istrsko-štajerskega pesnika Jurija Hudolina. (sas) V Mali dvorani smo bili priča promocije kulture in jezikov zlasti manjših narodov gm - Mladinski in Dekliški zbor Nekdanji člani obeh zborov pripravljajo srečanje Minilo je krepko preko dvajset let (za nekatere tudi preko trideset), a spomin na obdobje delovanja in uspehov Mladinskega oz. Dekliškega pevskega zbora Glasbene matice je še vedno živ, predvsem med njunimi nekdanjimi pevkami in pevci. Na spletni socialni mreži Facebook so tudi oblikovali skupino »Ex pevci/pevke MPZ in Dekliškega pevskega zbora Glasbene matice Trst«, kateri se je doslej priključilo 31 nekdanjih pevk in pevcev, med katerimi velja omeniti seveda tudi »zgodovinskega« dirigenta Stojana Kureta. A druženje ne bo le virtualno: bivši »Stojanovi MPZ-jevci in DPZ-jevke« načrtujejo tudi družabno srečanje, na katerem bodo obujali spomine, kakšno rekli in morda -če bo razpoloženje - tudi kaj zapeli, čeprav bo v slučaju nekaterih pevcev v primerjavi z obdobjem, ko so peli v mladinskem zboru, potrebno zapeti kako oktavo niže. Večer bo v soboto, 3. oktobra, v Zgoniku, na domačiji dolgoletne spremljevalke dejavnosti obeh zborov, bivše tajnice Glasbene matice Marte Žigon (Zgonik 36), od 19. ure dalje. Organizatorji prosijo bivše sopevke oz. sopev-ce, da svoj prihod potrdijo s sporočilom na naslov elektronske pošte mpzdekliski@ya-hoo.it, za informacije pa sta na voljo tudi številki mobilnega telefona 340-1434351 (Helena) in 339-369372 (Nada). Seveda pa je možno se tudi vpisati na že omenjeno stran na Facebooku »Ex pevci/pevke MPZ in Dekliškega pevskega zbora Glasbene matice Trst« in tam spremljati vsa obvestila. kroma Kot je postala že nekakšna tradicija, se je tudi letošnje, že 6. mednarodno srečanje založnikov in avtorjev srednje in sugovzhodne Evrope v Škocjanu zaključilo v Trstu, in sicer v Mali dvorani Kulturnega doma. Gre za del projekta Revija v reviji, ki velja za edinstven mednarodni trenutek kulturnih izmenjav med literarnimi revijami in založbami v Evropi in temelji predvsem na vzajemnem dialogu ter na snovanju novih revijalnih in knjižnih izdaj. Podobno kot prejšnja leta se je tudi tokrat v Škocjanu mudilo 60 urednikov, založnikov, pisateljev iz 14 držav. »Letošnja izvedba pa je še toliko bolj pomembna, ker so se našemu projektu pridružili novi partnerji, in sicer Romuni, Poljaki in Čehi. Škoda, da se sodelovanje z italijansko založbo Comunicare, kljub dolgemu pogajanju, ni izšlo,« nam je zaupal predstavnik KUD Apokalipsa Primož Repar. Projekt skuša ovrednotiti in predstaviti nekoliko manj poznana kulturna področja srednje-evropske kulturne sce- tržaška knjigarna - Predstavili v petek Pesmi Elene Cerkvenič V zbirki z naslovom Amore chissa se je okrog 45 žanrsko različnih poezij - Z avtorico se je pogovarjala Darja Betocchi Predvčerajšnjim so v Tržaški knjigarni pred številnim občinstvom predstavili knjižni prvenec Elene Cerkvenič, ki je v zbirki z naslovom Amore chissa se zbrala okrog 45 žanrsko različnih poezij. Pesniška zbirka je izšla letos pri založbi San Marco (Piccola Bibliothiki), več o poeziji Cerkveničeve pa smo lahko izvedeli na petkovi literarni seansi v prej omenjeni knjigarni. Z Eleno Cerkvenič je poklepetala priznana tržaška prevajalka in profesorica Darja Betocchi, ki je uvodoma zelo pohvalila Elenine pesmi. Skozi sproščen krajši pogovor smo izvedeli nekaj o njenem življenju, delu ter seveda o njenem pesniškem prvencu. Zase je Elena povedala, da ji pisanje pesmi pomeni čisto samoumevno početje, ki ga je naposled okronala objavljena pesniška zbirka. Avtorica zbirke si je ta poseben trenutek zaželela deliti s svojo preminulo nono, ki ji je bila vedno v veliko pomoč. Častna gostja večera je še povedala, da bi po njenem mnenju bilo idealno, če bi se vzpostavilo ravnotežje med književnostjo in realnim življenjem, zaupala pa nam je tudi, da veliko bere, še posebej avtorje, kot sta Goethe in Faust ali pa sodobna pisatelja Magris in Rovere-do. Prav slednja sta močno vplivala na Elenino poetično produkcijo, v Predstavitve v knjigarni so priljubljene kroma svoji poeziji pa večkrat citira tudi druge velike avtorje. Njena prva pesniška zbirka z in-trigantnim naslovom Amore chissa se je sestavljena iz krajših in daljših pesmi, za katere je, kot je razložila Darja Betocchi, značilen velik družbeni angažma. Betocchijeva je pesnico vprašala, če je realnost vplivala na to, da si je želela javno spregovoriti o nekaterih aktualnih temah. Cerkveni- čeva je odgovorila, da je angažiranost zelo pomembna, tudi v vsakodnevnih opravilih, kot je denimo - če citiramo pesnico - priprava običajne pice margerite. Da se pesmi Elene Cerkvenič znajo dotakniti človeka na pravem mestu, nas je prepričala Patrizia Ju-rinčič, ki je prebrala dve pesmi iz prvega dela zbirke, za katerega je značilen družbeni angažma. Prva pesem Il capitale e il corpo govori o smrtih na delovnih mestih, v drugi pesmi z naslovom Pensieri di donna pa je občinstvo lahko spoznalo ženske, ki so žrtve različnih vrst nasilja. Pod peresom te tržaške pisateljice sta nastali tudi igrivi pesmi, v katerih se avtorica poslužuje besedne igre. Ob koncu literarnega srečanja smo bili namreč deležni še recitala pesmi Ruzzolando in Le More, ki ga je odlično izvedla simpatična Patrizia Jurinčič. (sč) Enogastronomski portreti na Opčinah V okviru Okusov Krasa 2009 bo letos na Opčinah kot je že tradicija več fotografskih razstav v raznih gostinskih obratih, Daneu in Veto na primer. Letošnja novost pa je, da bosta revija Juliet in Trie-stefotografia postavili posebno razstavo v občinskem uradu in po openskih trgovinah. Priznani fotograf Fabio Rinaldi bo predstavil svoje »Enogastronomske portrete«, ki upodabljajo razne znane proizvajalce, gostince, trgovce z vinom, ipd. Konzorcij Centro in via Skupaj na Opčinah vabi vse zainteresirane člane, da sodelujejo pri pobudi tako, da v izložbah trgovin, barov in drugih obratov razstavijo Rinaldi-jevo fotografijo, plakat in drugo okrasje, ki je vezano na letošnje Okuse Krasa. Pri pobudi sodelujejo še Slovensko deželno gospodarsko združenje, Vzhodnokraški rajonski svet in Zadružna kraška banka. Obrati Okusov Krasa z Op-čin in okolice bodo poskrbeli za degustacijo enogastronomskih dobrot ob odprtju. Prav gotovo bodo Opčine okrašene z jesenskimi barvami in fotografijami Okusov Krasa lepe, kar bo gotovo privabilo nove goste na obisk tako v trgovine kot gostilne. Zainteresirani obrati naj se čim prej javijo v tajništvu Okusov Krasa v Trstu na tel. 040/6724824, saj je treba fotografije pravočasno pripraviti. Po sledeh prve in druge svetovne vojne ŠKD Cerovlje-Mavhinje prireja v torek ob 20. uri zanimiv večer z naslovom »Po sledeh prve in druge svetovne vojne«, ki bo potekal v dvorani športnega centra v Vižovljah. Gosta večera bosta Dario Frandolič in Zvonko Legi-ša. Prvi bo udeležencem predstavil knjigo »Kras - Knjiga o Soči«, ki jo je s sodelavci prevedel v slovenščino; gre za zbirko novel, ki jih je leta 1943 spisal avstrijski major Kornel Abel, ki je služboval kot avstro-ogrski oficir med Grmado in Doberdobom za časa prve svetovne vojne. Prof. Zvon-ko Legiša, pa bo postregel s krajšim posnetkom »Plameni pod Grmado«, ki so ga v šolskem letu 2008/2009 posneli učenci 3.B razreda nižje srednje šole Igo Gruden iz Nabrežine. Večer bo vodil zgodovinar Franc Fabec. Sodobni skandinavski filmi v Metropolisu Jutri se začenja niz sodobnih skandinavskih filmov, ki ga prireja kino krožek Metropolis. Kot je že tradicija, bodo filme predvajali v baru-knjigarni Knulp v Ul. Madonna del Mare 7/a vsakič z začetkom ob 20.30 (vstop z izkaznico FICC -10 evrov). Prvi film na sporedu bo »Kitchen stories - Kuhinjske pripovedi« Benta Hamerja, 5. oktobra bo na vrsti »Dediščina« Pera Flyja, 12. oktobra »Noi Albinoi« Gagura Karija, 19. oktobra »Racconti da Stoccolma«, 26. oktobra »L'uo-mo senza passato«, 2. novembra pa še »You, the living«. Slikar Boris Zulian v kavarni Tommaseo Dela tržaškega slikarja Borisa Zu-liana bodo od jutri do 4. novembra na ogled v prostorih tržaške kavarne Tommaseo. Razstavo bodo uradno odprli jutri ob 18. uri, ko bo slikarja predstavil umetnostni kritik Claudio Martelli. Mestni muzeji vabijo V okviru Dnevov evropske kulturne dediščine bodo mestni muzeji danes odprti in vstop bo prost. 6 2 6 Nedelja, 27. septembra 2009 SPORT SKD BARKOVLJE - Pogovor s Sandro Poljšak Za glasbeno delavnico bo odslej skrbelo društvo Malčke bo v svet glasbe še vedno spremljala Aleksandra Pertot - Delavnica se začenja 7. oktobra Osnovnošolci iz Barkovelj že četrto leto obiskujejo glasbeno delavnico, ki je potekala pod šolskim okriljem; od letošnjega šolskega leta pa je pobudo prevzelo društvo Barkovlje. Predsednica Sandra Poljšak nam je pojasnila, kaj bo ta novost pomenila predvsem za društvo. »Ko se odborniki srečujemo na sejah in načrtujemo dejavnosti, večkrat ugotavljamo, da naše društvo nima nobene lastne skupine, s katero bi se lahko predstavljalo po drugih društvih, zato nam je v veliko čast in veselje, da nas bo odslej lahko zastopala otroška glasbena skupina.« Prehod iz šolskega v društveni okvir pomeni tudi širitev kroga uporabnikov. Kako bo potekal tečaj? Delavnica bo seveda odprta vsem otrokom, ki ljubijo glasbo, prijetno družbo in pa mala glasbila, ki jih čakajo v veliki omari v prenovljeni sobi. Delavnica se bo pričela v sredo, 7. oktobra, in bo potekala dvakrat tedensko, in sicer ob sredah od 15.30 do 16.30 za otroke 4. in 5. razreda in ob petkih od 14. do 15. ure za tiste iz 1., 2. in 3. razreda osnovne šole. Delavnico bo vodila Aleksandra Pertot, kateri se iskreno zahvaljujem, ker nam bo v društvo pripeljala nove, mlade sile, ki bodo, upam, v bodočnosti ostale z nami v vlogi mladih članov in, zakaj ne, tudi odbornikov. Pridobitev je prav gotovo velika tudi po številu udeležencev. Aleksandra bo imela kar zahtevno in utrudljivo nalogo. Kot prava Barkovljanka pa je energična in polna dobre volje in vsekakor zna pritegniti pozornost malčkov, kot je dokazala s tem projektom, ki iz leta v leto privablja vse več udeležencev. Prepričana sem, da se bodo otroci zabavali. Kakšna bo njihova delovna oprema? Letos smo popolnoma prenovili sobo, ki smo jo nekoč uporabljali kot skladišče. Tu skrbno hranimo glasbila, ki nam jih je Pertotova priskrbela: marakas, tolkala in še marsikaj drugega. Naj omenim, da imamo tudi stenski klavir, ki je dragocen dar domačina in člana Andreja Udoviča in njegove družine, katerim se prav iz srca zahvalim. Udeleženci delavnice so redno nastopali ob praznikih, na reviji Pesem mladih in ob zaključku šolskega leta. Kako nameravate vključiti njihovo delo v vašo dejavnost? Ko nastopajo otroci, je vedno prijetno, še posebno, če ob tem tudi sami uživajo. Vsak praznik, ki smo ga priredili in na katerem so nastopali otroci z Aleksandro, je bil vedno uspešen. Podobnih priložnosti pri nas ne manjka, pa tudi izvirnih idej ne. (ROP) »Ko nastopajo otroci, je vedno prijetno, še posebno, če pri tem tudi sami uživajo« kroma medjavas - Konec tedna praznik Konji in vonjave mošta Ustanovljen slovenski konjeniški klub Skuadra Uoo V Medjevasi v devinsko nabrežin-ski občini je skupina ljubiteljev konj in konjeniškega pohodništva z zahodnega Krasa ustanovila slovensko amatersko konjeniško društvo Skuadro Uoo. Novoustanovljeno konjeniško društvo, ki je dobilo ime po ukazu vodje skupine, naj se konjeniki ustavijo, si je zastavilo za cilj, poleg prirejanja konjeniških pohodov in učenja jahanja v »western« stilu, sodelovanje z drugimi konjeniškimi društvi iz sosednjih slovenskih in italijanskih predelov za urejanje in vzdrževanje poti, gostinskih in nastanit- venih obratov, primernih za konjeniško pohodništvo. S tem naj bi društvo prispevalo k razvoju turističnih dejavnosti v naših krajih. Društvo prireja tudi plesne tečaje, na katerih se udeleženci učijo »country« plesov. »Število ljubiteljev jahanja v stilu ameriškega divjega Zahoda se pri nas stalno veča«, poroča predsednik Skuadre Uoo Ugo Simčič, »saj omogoča edinstvene doživljaje v tesnem stiku s konji in v čudovitem naravnem okolju naše dežele, ki omogoča jahanje po poteh stran od prometnih cest in večjih naselji od obale Tržaškega zaliva daleč v Slovenijo.« Prvi uradni nastop društva bo na vaškem prazniku Konji in vonjave mošta, ki bo v Medjevasi 2., 3. in 4. oktobra. Skuadra Uoo bo skrbela za konjeniške dejavnosti, ki se jih bo udeležilo več deset konjenikov iz Slovenije in Italije: izlet s konji, konjske igre, lov na zaklad, sprevodi skozi vas, koncert in ples v »country« stilu itd. Poskrbljeno bo tudi za druge obiskovalce praznika, ki se bodo lahko peljali po vasi s kočijo in najemali konje za krajše sprehode v okolici. Včeraj danes Danes, NEDELJA, 27. septembra 2009 DAMJAN Sonce vzide ob 6.59 in zatone ob 18.51 - Dolžina dneva 11.52 - Luna vzide ob 15.46 in zatone ob 24.44 Jutri, PONEDELJEK, 28. septembra 2009 VENČESLAV VREME VČERAJ: temperatura zraka 25,2 stopinje C, zračni tlak 1012,2 mb raste, veter 32 km na uro vzhodnik severo-vzhod-nik, burja s sunki do 64 km na uro, vlaga 43-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 22,9 stopinje C. OKLICI: Ander Lombardo in Barbara Gentilini, Cristian Moselli in Luana Co-lusso, Ion Cristi Vizantie in Alina Rodi-ca Muntean, Stefan Vali Luca in Monica Vaduva, Carlo Naibo in Erika Sergas, Simone Dal Zilio in Giada Morpurgo, Roberto Peluso in Barbara Bizzarri, Ales-sandro Covassi in Sabrina Peccarisi, Claudio Monti in Lyudmyla Uzyumova, Angelo Franchini in Maria Rosa Battisti. CI3 Lekarne Nedelja, 27. septembra 2009 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Korzo Italia M, Oširek Vardabasso i, Ul. Rossetti 4, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Zgonik - Božje polje 1. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Korzo Italia 14 (040 631661), Oširek Vardabasso 1 (040 766643), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253).Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Korzo Italia 14, Oširek Vardabasso 1, Ul. Rossetti 4, Žavlje - Ul. Flavia 39/C Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Rossetti 4 (040 3475502). Od ponedeljka, 28. septembra, do sobote, 3. oktobra 2009 Lekarne odprte tudi od 13. do 16. ure Borzni trg 12 (040 367997), Ul. Mas-cagni 2 (040 820002).Opčine - Nano-ški trg 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Borzni trg 12, Ul. Mascagni 2, Ul. Ros-setti 33.Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33 (040 633080). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino AMBASCIATORI - 11.00, 14.30, 16.00, 17.35, 19.10, 20.40, 22.20 »G-Force: Superspie in missione 3D«. ARISTON 16.30, 18.45, 21.00 »La ra-gazza che giocava con il fuoco«. CINECITY - 10.45, 15.15, 18.30, 21.30 »Baaria«; 11.00, 12.50, 14.45, 16.35, 18.25, 20.15, 22.05 »G-Force: Superspie in missione 3D«; 10.45, 14.40, 17.10, 19.35, 22.00 »La ragazza che giocava con il fuoco«; 10.55, 13.05, 15.20, 17.35, 20.00, 22.10 »Bandslam: High school band«; 10.50, 13.05, 15.20, 17.35, 20.00, 22.15 »District 9«; 22.00 »Pelham 1-2-3: Ostaggi in metropolitana«; 13.20, 20.00 »Basta che funzioni«; 11.00, 15.20, 17.45, 22.00 »G.I. Joe - La rinascita dei cobra«; 10.50, 13.00, 15.10, 17.45, 20.00 »L'era glaciale 3 - L'alba dei dinosauri 3D«. FELLINI - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Ri-catto d'amore«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »Basta che funzioni«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 19.00, 21.40 »Baaria«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Il grande sogno«. KOPER - KOLOSEJ - 19.50 »Hudičevi jezdeci«; 21.30 »Strel smrti«; 14.30, 16.40, 18.50, 21.00 »V višave 3D«; 14.50, 17.10, 19.30, 21.50 »Okrožje 9«; 14.40, 16.30, 18.10 »Garfield in festival zabave«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Pelham 1-2-3: Ostaggi in metropolitana«; Dvorana 2: 11.00, 14.30, 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Di-strict 9«; Dvorana 3: 11.00, 14.30, 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Bandslam - High School Band«; Dvorana 4: 11.00, 14.30, 16.00, 17.30, 19.05, 20.40 »L'Era glaciale 3 - L'alba dei dinosauri«; 22.15 »Segnali dal futuro«. SUPER - 16.15, 18.00, 19.45, 21.30 »G.I.Joe: La nascita dei cobra«. ^ -t Bambičeva Mft galerija Sobota, 3.10.2009, ob 20.30 odprtje razstave akvarelov Andreja Kosiča Veličastni T:r jesenski Kras Predstavitev: mag. Jasna Merku Poezije: Aleksij Pregarc Glasbeni utrinek: harfistka Tadeja Kralj, učenka GM Opčine, Sklad Mitja Čuk, Proseškaul. 131 PROVINCIA Prispevek ... di TRIESTE Pokrajine Trst TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00, 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »G-Force: Superspie in missione«; Dvorana 2: 15.10, 18.00, 21.30 »Baaria«; Dvorana 3: 20.00, 22.10 »La ragazza che giocava con il fuoco«; 15.45, 17.30 »L'era glaciale 3 -L'alba dei dinosauri«; Dvorana 4: 15.40, 17.45, 20.00 »Bandslam - High school«; 22.00 »Pelham 1-2-3: ostaggi in metropolitana«; Dvorana 5: 15.50, 17.50, 20.10, 22.10 »Basta che funzioni«. □ Obvestila PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da se je že pričela redna vadba. Potekala bo s sledečim urnikom: ob torkih uvajalni tečaj od 18. do 19. ure, prva skupina od 19. do 20., druga skupina od 20. do 21. ure; ob petkih prva skupina od 19. do 20. ure ter druga skupina od 20. do 21. ure. Možnost jutranje vadbe tudi ob ponedeljkih, od 9.30 do 10.30 ter ob sredah, od 9. do 10. ure. Vpisovanje se še nadaljuje, za vse informacije pa pokličite na tel. št.: 040200620 ali na 349-6483822 (Mileva). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM sporoča, da so se začeli treningi za vse starostne skupine po sledečih urnikih: 1. skupina - Palčki (4-7 let) ob ponedeljkih od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 17.30 do 18.30 na Opčinah; 2. skupina - Zajčki (8-14 let) ob ponedeljkih in petkih od 17.30 do 19.00 na Opčinah; 3. skupina - Škrati (od 15 let dalje) ob ponedeljkih od 19.00 do 21.00, ob sredah od 18.30 do 21.00 na Opčinah in ob petkih od 19.30 do 21.00 pri Banih. Info na tel.št. 349-7597763 Nastja. BEER & MUSIC mednarodni praznik piva in glasbe pod velikim šotorom v Trebčah športno igrišče. Danes, 27. septembra, Salzburg Qintett. Odprtje kioskov ob 18. uri. Jedi na žaru in več vrst piva. Vabljeni! Zabava zagotovljena! Org. Ašd Primorec in Acm Zamejski. Informacije na myspace.com/beermusictrebiciano. JUS TREBČE obvešča vaščane, da sprejema prošnje za nabiranje suhljadi na jusarskih površinah KO Trebče v sezoni 2009/10 danes, 27. septembra, od 10. do 12. ure v Ljudskem domu v Trebčah. KRUT obvešča, da razpolaga še tri mesta za skupinsko bivanje v Terme Stru-njan od 4. do 14. oktobra, z vključenim paketom za zdravje in dobro počutje. Informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B - tel. 040-360072. ŽUPNIJA ZGONIK vabi ob prazniku župnijskega zavetnika nadangela Mihaela na glasbeni večer v ponedeljek, 28. septembra, ob 20. uri v župnijsko cerkev. V prvem delu bo orgelski koncert, ki ga bo izvajal g. Mirko Butko-vič, v drugem delu pa bo nastopila dekliška skupina Vesela pomlad pod vodstvom Mire Fabjan. DEŽELNI SKLAD ZA SLOVENSKO JEZIKOVNO MANJŠINO Rok za predložitev prošenj za črpanje sredstev iz Deželnega sklada za slovensko manjšino zapade letos dne 28. septembra. Vse potrebne informacije so objavljene na spletni strani Dežele FJk (www.regione.fvg.it) pod geslom »in evidenza (v ospredju)«. UPRAVA OBČINE ZGONIK sporoča, da v torek, 29. septembra, ob priliki Sv. Mihaela - zgoniškega zavetnika, ne bodo delovali občinski uradi ter sledeče občinske storitve: služba za prevoz učencev, šolska kuhinja, delavska in smetarska služba. / ŠPORT Nedelja, 27. septembra 2009 7 □ Obvestila TEČAJI ZA ODBORNIKE in člane v organizaciji ZSKD in SDZPI bodo potekali v Trstu po naslednjem vrstnem redu: metodologija pravilne komunikacije: 28. septembra in 5. oktobra, varnost in higiena na delu: 12. oktobra, fiskalna zakonodaja 21. oktobra (izjemoma v sredo) od 18. do 20. ure, informatika 26. oktobra in 2. novembra. Tečaji bodo potekali na sedežu Zavoda v Trstu (Ul. Ginnastica 72), tel. 040-566360, od 19. do 21. ure, razen fiskalne zakonodaje, ki bo potekal na sredo od 18. do 20. ure. Vpisnino je potrebno poravnati pred začetkom tečaja. YOGA - SKD IGO GRUDEN: telovadba za dobro počutje, ki jo vodi Divna Slavec, se prične v ponedeljek, 28. septembra, po naslednjem urniku: pon.-sreda od 18.30 do 20. ure, torek in četrtek od 9. do 10.30 in od 10.30 do 12. ure, sreda od 10.30 do 12. ure. Za vpis in informacije: 040-299632 ali 3395281729 (Vera). OBČINA DEVIN-NABREŽINA sporoča, da bo občinska knjižnica zaprta v ponedeljek 28. in v torek 29. septembra. TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča, da bo v torek, 29. septembra, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. VADBA JOGE, ki se že desetletje uspešno odvija v prostorih ŠKC v Lonjerju, se bo pričela v torek, 29. septembra, ob 19.uri. Potrditve in nove prijave na tel.št. 3335062494. ENGLISH FOR EVERYONE: pri Skladu Mitja Čuk: angleški jezik za vse starostne stopnje in različne stopnje predznanja. Možnost srečanj na temo. Konverzacija. Priprava na izpite. Kratki tečaji ob koncih tedna. Tečaji za šole po dogovoru. Informacije in pred-vpisi tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. Predstavitev: 30.septembra, ob 15.uri osnovnošolci, 16.uri srednješolci, 17.uri višješolci ter 18.uri odrasli. ESPANOL PARA EXTRANJEROS: pri Skladu Mitja Čuk: tečaji španskega jezika za vse stopnje, za otroke in odrasle. Priprava na izpite. Informacije in predvpisi tel.: 040212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. Predstavitev: 29. septembra ob 18.uri. GODBENO DRUŠTVO PROSEK prireja glasbene tečaje za pihala, trobila in tolkala. Vpisovanje in informacije vsaki torek in petek od 20.30 dalje v Soščevi hiši na Proseku oz. na tel. št. 349-4103131, e-mail: gdp1904@li-bero.it. KRUT, obvešča vse, ki so pri Krutu opravili tečaj 1. in 2. stopnje, pa tudi Master Reiki, da se bodo začela, 30. septembra ob 17. uri v društvenih prostorih, srečanja za izmenjavo tehnike Reiki. Prosimo potrditi prisotnost na tel. št. 040-360072. MLADINSKA GLASBENA SKUPINA VIGRED vabi v svoje vrste muzikante stare od 9. do 16. leta, vaje ob torkih, v Štalci v Šempola-ju, ob 19.15. MOJA SLOVENŠČINA: pri Skladu Mitja Čuk: tečaji slovenščine za Slovence in Neslovence, za otroke in odrasle. Tečaji za izpopolnjevanje materinščine. Kratki tečaji ob koncih tedna. Informacije in predvpisi tel.: 040212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. Predstavitev: 1. oktobra ob 18. uri Slovenci, 19. uri tujci. NEMŠČINA ZA VSAKOGAR: v sodelovanju s priznano šolo za nemščino. Skupinski in individualni pouk. Priprava na izpite. Možnost certifikatov. Informacije in predvpisi tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. OBČINA DOLINA obvešča, da bo občinska knjižnica v Boljuncu zaprta v sredo, 30. septembra. S 7. oktobrom bo ponovno odprta vsako sredo od 15. do 17. ure. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin, Nabrežina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga »LAl-bero Azzurro« obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra tudi v septembru ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. Ludoteka je namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti. Delavnica je predvidena v sredo, 30. septembra: »Spilo radovedni krokodilček«, »Furieto simpatični prašiček«. Za informacije se lahko obrnete do Igralnega kotička Palček na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. PIHALNI ORKESTER BREG in Glasbena Matica prirejata glasbene tečaje za pihala, trobila in tolkala. Za informacije vsak četrtek od 20.30 dalje na sedežu godbe ali na tel. št.: 338-6439938. PLEASE, PLAY WITH ME: z igro v angleški jezik, tečaji v sodelovanju z otroškimi vrtci. Informacije in predvpisi tel.: 040-212289, email: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. SEČNJA 2009/2010: Jus Opčine obvešča, da je v teku sprejemanje prošenj za sečnjo vsak torek na upravnem sedežu jusa Opčine v Proseški ulici št. 71, od 18.30 do 19.30, do najkasneje do 30. septembra. AŠD BREG sporoča, da bodo v občinskem športnem centru S. Klabjan v Dolini stekle sledeče dejavnosti: Rekreacija odrasli, od 1. oktobra, ob torkih in četrtkih ob 8.30; Rekreacija odrasli, od 2. oktobra, ob ponedeljkih in petkih ob 21. uri; Otroška telovadba, od 3. oktobra, ob sobotah, skupina starejših ob 9. uri, skupina mlajših ob 10. uri. Prisrčno vabljeni! AŠD ZARJA obvešča, da se bo v četrtek, 1. oktobra, ob 20. uri pričela ženska telovadba v športnem centru v Bazovici. Za informacije in prijave pokličite na tel. št. 3392447832. AŠK KRAS - namiznoteniški odsek obvešča, da se bo v četrtek, 1. oktobra, začela vadba namiznega tenisa za rekreativce v športno kulturnem centru v Zgoniku. Urnik: torek in četrtek od 20.30 do 22. ure. Vpis in dodatne informacije na prvem treningu. AŠK KRAS - odsek za rekreacijo obvešča, da se bo v četrtek, 1. oktobra, začela vadba splošne telovadbe za odrasle v športno kulturnem centru v Zgoniku. Urnik: četrtek od 20. do 21. ure. Vpis in dodatne informacije na prvem treningu. AŠK KRAS - odsek za rekreacijo obvešča, da se bo v četrtek, 1. oktobra, začela rekreacijska telovadba za starejše v Športno kulturnem centru v Zgoniku. Urnik: ponedeljek in četrtek od 8.30 do 9.30. Vpis in dodatne informacije na prvem treningu. AŠZ SLOGA obvešča, da bo tečaj motorike pod vodstvom prof. Drasiča potekal ob torkih in četrtkih od 16.00 do 17.00 v telovadnici srednje šole na Opčinah. Tečaj bo začel 1. oktobra. AŠZ SLOGA obvešča, da bodo potekali treningi odbojke za začetnice in začetnike (letniki '98, '99, '00) ob ponedeljkih in četrtkih od 16.30 do 18.00 v občinski telovadnici v Repnu. Tečaj bo začel 1. oktobra. KINAESYS VADBA - SKD IGO GRUDEN -predstavitev gibalne terapije bo v četrtek, 1. oktobra ob 18. uri v društvenih prostorih. Vstop prost. Info: 0038640-285930 (Mateja Šajna). Vabljeni! KLEKLJARSKA SEKCIJA KD LIPA iz Bazovice vabi vse svoje stare in nove klekljarice na sestanek v četrtek, 1. oktobra, ob 19. uri v prostorih bazovskega doma. KRUT ob priliki Festivala za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani in nastopa MPZ Fran Venturini prireja za svoje člane avtobusni prevoz dne 1. oktobra. Do zasedbe mest! Za podrobnejše podatke in vpisovanje tel. 040-360072 - Krut, Ul. Cicerone 8/B, Trst. KRUT, obvešča, da bo tečaj o inkontinenci v četrtek, 1. oktobra, ob 16. uri. Tečaj je rezerviran že prijavljenim članom Kruta. Informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072. PLAVALNI KLUB BOR organizira ob sobotah popoldne tečaj prilagajanja na vodo v bazenu pri Danevu na Opčinah za otroke 2. in 3. letnika vrtca ter 1. razreda osnovne šole. Začetek vadbe bo 1. oktobra. Informacije in prijave po telefonu na št. 04051377 vsak delavnik od 14. do 17. ure ali osebno na stadionu 1. maja. PLAVALNI KLUB BOR organizira v bazenu na Alturi plavalne tečaje in tečaj prilagajanja na vodo za otroke od 4. leta dalje. Začetek vadbe bo 1. oktobra. Informacije in prijave po telefonu na št. 040-51377 vsak delavnik od 14. do 17. ure ali osebno na stadionu 1. maja. PLESNA ŠOLA - SKD F. Prešeren vabi na informativni sestanek v četrtek, 1. oktobra, v zgornjih prostorih gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Ob 19.30 predstavitev tečaja za otroke in najstnike z izkušenimi učitelji plesne šole Club Diamante. Ob 20.30 predstavitev tečaja plesa za odrasle. Ne zamudite priložnosti! TELOVADBA ZA ODRASLE, ki jo prireja KK Adria v ŠKC v Lonjerju se bo pričela v četrtek, 1. oktobra ob 20. uri. Potrditve in nove prijave na tel. št. 040 - 910339. VADBA YOGE - SKD F. Prešeren vabi na informativni sestanek z učiteljem Goranom Korenom v četrtek, 1. oktobra, ob 19. uri v zgornjih prostorih gledališča F. Prešeren v Boljuncu. VZPI-ANPI Devin- Nabrežina, vabi: ob 75-le-tnici aretacije večje skupine antifašistov iz Nabrežine, 100-letnici rojstva Srečka Colje in 25-letnici smrti Albina Pertota, na spominski večer, ki bo v četrtek, 1. oktobra, ob 18. uri v hiši Iga Grudna (Kamnarski), v Na-brežini. Sodelujejo: zgodovinar Milan Pahor, Ivan Vogrič in avtor knjige »Fra carce-re e confino - gli antifascisti dell'Isontino e della bassa Friulana davanti al tribunale spe-ciale« Luciano Patat. AŠD SK BRDINA prireja informativni sestanek s starši za smučarsko in tekmovalno sezono 2009/2010, ki bo na sedežu društva (Repentaborska ul. 38) v petek, 2. oktobra, ob 20. uri. Vabljeni! TAI CHICHUAN: pri Skladu Mitja Čuk: vež-banje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje. Dopoldne ali zvečer, po dogovoru. Informacije in predvpisi tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. Prvo srečanje 2. oktobra, ob 19.00 začetni tečaj, 20.30 nadaljevani tečaj. AŠZ BOR - ŠPORTNA ŠOLA TRST organizira telovadbo za najmlajše od 1. do 6. leta starosti. Začetek telovadbe bo v soboto, 3. oktobra, ob 9.30 za otroke od 1. do 3. leta starosti in ob 10.30 za otroke od 3. do 6. leta. Informacije na sedežu v popoldanskih urah. Tel. št.: 040-51377. AŠK KRAS - namiznoteniški odsek obvešča, da poteka vadba namiznega tenisa za začetnike v športno kulturnem centru v Zgo-niku. Interesenti se lahko prijavijo od ponedeljka do petka ob 16.30. OTROŠKA PEVSKA SKUPINA VIGRED vabi otroke, ki obiskujejo otroški vrtec in osnovno šolo na pevske vaje vsak ponedeljek od 16. do 17. ure, v Štalci v Šempolaju. Pevo-vodji: Nicole Starc in Aljoša Saksida. PLESNA SKUPINA VIGRED vabi v svoje vrste otroke, ki obiskujejo osnovno šolo in nižjo srednjo. Enourna vadba, bo vsak četrtek, od 16. do 17. ure, v Štalci v Šempolaju. Mentorica Jelka Bogatec. NOVO! UVAJANJE V SVET GLASBE: Glasbena matica prireja tečaje za otroke stare od 4 do 7 let, ločene v dve starostni skupini. Srečanja bodo enkrat tedensko na Opčinah in v Dijaškem domu pod vodstvom Jane Dra-sič in Nede Sancin. Vse informacije dobite v tajništvu šole (tel. 040-418605) vsak dan razen srede in sobote od 9. do 17. ure. Začetek tečajev v ponedeljek, 5. oktobra. Pohitite! S.K.D. SLAVKO ŠKAMPERLE vabi vse srednješolce in višješolce na tečaj hip-hop z Jelko Bogatec. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 5.oktobra, ob 14.30 v društvenih prostorih na štadjonu 1.maj. Za pojasnila poklicati na tel. 349-7338101. KRD DOM BRIŠČIKI vabi na začetni in nadaljevalni tečaj vezenja z gospo Marico Pahor, ki se bo odvijal ob četrtkih od 16. do 18. ure v društvenih prostorih. Vpisovanje in informacije na prvem srečanju, v četrtek, 8. oktobra. KRUT, za drugačen pristop do telesa, dihanja in uma, vabi na vadbo joge. Lekcije bodo potekale ob četrtkih, od 19.30 do 21.00, z začetkom 8. oktobra. Informacije in nove prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072. JUS NABREŽINA obvešča člane, da bo izdajala članom dovoljenje za sečnjo in nabiranje suhih drvi in čersakov v gozdovih jusarske imovine. Člani lahko dvignejo obrazec prošnje ob ponedeljkih in sredah od 16.00 do 17.30 ure v stavbi Nabreži-na Kamnolomi, 12 (Centro Servizi) prvo nadstropje. OBČINSKA KNJIŽNICA V NABREŽINI bo v ponedeljek, 28. septembra, zaprta zaradi iz-popolnjevalnega tečaja osebja. Oproščamo se za morebitne nevšečnosti. Zaradi pomanjkanja prostora bomo ostala obvestila objavili v naslednji izdaji. Od drage Eme Tul se bomo poslovili v torek, 29. septembra, ob 10. uri v srenjski hiši v Mačkoljah, od koder bomo pokojnico pospremili na domače pokopališče. SKD Primorsko, VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA Mačkolje, 27. septembra 2009 t Po dolgi bolezni nas je zapustila naša draga Laura Derganc por. Corbatti Žalostno vest sporočajo mož Vojko, mama Marija ter sinova Alessandro z Veroniko in Andrea z Lindo Pogreb bo jutri-ponedeljek, 28. septembra, ob 10.20 v ulici Costalunga. Log, 27. septembra 2009 Ob boleči izgubi drage sestrične LAURE občuteno sočustvujemo z Vojkom, Alessandrom, Andreom in mamo Marijo Nedia, Astrid, Franko, Andrea, Dragica in Ado Še zadnji pozdrav dragi Lauri Betty in Bonija z družinama Draga Laura, manjkali nam bodo tvoja srčna dobrota, pogum in trdna volja do življenja. Možu Vojku, sinovoma Aleksandru in Andreju ter mami Mariji izrekamo globoko sožalje. Dragica z družino Ob smrti drage Laure Derganc por. Corbatti izreka mami Mariji in svojcem iskreno sožalje SKD Slavec Ricmanje-Log ^^ Zapustila nas je naša draga Elena Sedmach por. Pisani Žalostno vest sporočajo mož Fulvio, hči Cristina, oče Ferdinando, teta Zofka in vsi sorodniki Od nje se bomo poslovili v torek, 29. septembra, ob 13.00 v mrtvašnici v ulici Costalunga. Pogreb z žaro bo v torek, 6. oktobra, ob 14.30 pred spomenikom v Sv. Križu. Sv. Križ, 27. septembra 2009 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina Globoko pretreseni ob nenadni smrti Helene Sedmak se žalovanju svojcev pridružujejo soletnice in soletniki iz Križa ZAHVALA Romano Bisca Iskrena hvala vsem, ki so se poslovili od najinega dragega pokojnika. Otroka 28.9.2007 28.9.2009 V Čeleste Sancin Spomin nate je vedno živ. Vsi tvoji 29.9.2008 29.9.2009 V Črtomir Rapotec Vedno v naših srcih Tvoji najdražji Boršt, 27. septembra 2009 Ciao CRT! Eno leto je že minilo, odkar te nimam več. Kako zelo te pogrešam, čeprav si moj najlepši spomin. Tvoja Sara CRT Vedno v našem spominu Stojan, Walter, Irina, David, Maks, Pipeto, Sandro, Alessandro, Peter, Mače, Katja, Alen 30.9.2004 30.9.2009 Peter Zvezdica najina zlata, vedno in povsod si z nama. Z ljubeznijo mami in tati Trebče, 27. septembra 2009 28.9.1999 28.9.2009 Vilma Žerjal por. Sancin Vedno v naših srcih. Tvoji dragi Dolina, 27. septembra 2009 8 2 6 Nedelja, 27. septembra 2009 SPORT Čestitke Danes stopata na skupno življenjsko pot VALENTINA VRABEC in DENIS SLOBIC. Naj bo njuno življenje polno sreče, zdravja, ljubezni in družinskega veselja želita iz srca mama Albina in brat Franko. Danes bo vsa družba vesela, DENIS in VALENTINA se bosta v Bar-kovljah vzela. Da bi skupaj srečno živela in se v daljni Avstraliji lepo imela, to želita iz srca nečaka Martin in Mija, pridružujeta se Igor in Liliana. Draga VALENTINA in DENIS, ob vajini poroki želimo iz srca, da bi vaju vedno spremljalo veselje današnjega dne. Paola, Dario in Andrej. Dragi BERTO!Naj ti okrogla leta prinesejo veliko smeha, naj sreča z zdravjem se prepleta! To ti iz srca želimo Slava, Dušan, Pavel in Jadranka. Naša Saša je nona postala, da bi sedaj lepo DORIANA pestovala, ji želijo otroci, starši in osebje lonjerske-ga vrtca. Danes v Škednju slavita zlato Marghet in Rico Coccolo Še veliko srečnih let skupnega življenja jima želita KD in ŽPS Ivan Grbec V septembru sta si MEGGY in VEDRAN zvestobo obljubila, kot prekrasno darilo sta včeraj malega Doriana povila. Novoporočencema in novorojenčku voščimo obilo sreče, zdravja in ljubezni v življenju pranona Jana, strica in teti Andrej, Valentina, Patrizia in Fulvio Včeraj se je nova zvezdica rodila. Meggy nas je z Dorianom obdarila. Vso srečo mamici, očku in dojenčku Veronika, Katrin, Martina in Mihael Ediju in Eriki se je pridružila mala Martina Povečani družini želimo veliko vsi pri Slogi in Slogi Tabor Prihod male Martine je osrečil Edija in Eriko. Srečni družini čestitamo in novorojenki želimo vse najlepše v življenju kolegi in vodstvo Servisa, SDGZ-ja in Servisa Koper H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da so bile v ponedeljek, 21. septembra, na vseh slovenskih ravnateljstvih objavljene začasne zavodske (ravnateljske) lestvice učnega osebja. Rok za morebitne prizive in ugovore zapade 1. oktobra. SDZPI obvešča, da je v teku vpisovanje na tečaje po univerzitetni diplomi: uporaba načinov in obvladovanje orodij komunikacije (80 ur), uporabljati tehnične in računovodske stan- TRŽAŠKA KNJIGARNA prirejata SPDT PH 2004 v Tržaški knjigarni v četrtek, 1. oktobra, ob 18.00 predstavitev dopolnjene izdaje romana Dušana Jelinčiča biseri pod snegom O knjigi bo spregovoril prof. Peter Suhadolc Trst, Ulica sv. Frančiška 20 VABLJENI! M Izleti darde računovodskega nadziranja (80 ur), tehnike in orodja prevajanja (60 ur), vrednotenje turizma na krasu (80 ur). Tečaji, ki so financirani s sredstvi Evropskega socialnega sklada, bodo potekali na tržaškem sedežu SDZPI, ul. Ginnastica 72. Rok vpisovanja do 16. oktobra. Vpis in dodatne informacije na tel. št. +39 040-566360 ali info@sdzpi-irsip.it. Več na spletni strani www.sdzpi-irsip.it. DRUŠTVO SLOVENSKO GLEDALIŠČE "Živeti, igrat i.... Da. igrati!" Gfahll&i M STUDIO ART ffrienja wqfp now »»no. Wibimovic.ki jCHnimijO h glffdaliikoumttrrot da nam tudi leLos priduiijo. idfwHiiiiieicivpwwiiije « M347J61S2S? Jli JL Pmp skupno Hetojg I» 5.10.20 09. Če si kdaj pomislil, da bi postal igralec, ne odlašaj - javi se in pridi! DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE vabi na izlet v Kumrovec, Pod-sredo in Olimje v nedeljo, 4. oktobra. Odhod predviden iz Milj (avtobusna postaja) ob 6.uri, iz Korošcev ob 6.15, iz Žavelj ob 6.30, vrnitev v Milje pa okoli 21.ure. Cena 45,00 evrov vključuje avtobus, vodiča, vodene obiske, vstopnine, kosilo s pijačo. Za informacije in vpisnine je na razpolago gospa Vesna , tel.št. 040-271862 (ura kosila). Potrditi udeležbo najkasneje do danes, 27. septembra. Obvezna osebna izkaznica. IZLET SPDT NA CUAR - SPDT vabi danes, 27. septembra, na goro Cuar (1476m) in na ogled jezera Cornino. Z osebnimi avtomobili, na razpolago bo tudi društveni kombi, se bodo udeleženci podali do sedla Quel di Forchia (884m) in od tod povzpeli na vrh gore Cuar. Predviden je 4 urni pohod. Odhod s trga v Sesljanu ob 8. uri. Izlet vodi Marinka Pertot. Za rezervacijo v kombiju pokličite na tel. 040-220155 (Livio) ali 040-2176855 (Vojka). ŠOLSKE SESTRE DE NOTREDAME organizirajo v ponedeljek, 5. oktobra, romanje na Brezje in v Ljubno k »Mariji udarjeni«. Sledijo sama presenečanja. Odhod avtobusa iz trga Oberdan ob 6.45, iz Sesljana ob 7.00, iz Sv. Križa ob 7.05, s Proseka ob 7.10, z Občin ob 7.20. Za vpis in informacije pokličite na tel. št.: 040-220693 oz. 347-9322123. 0 Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869. ČEŠPE naravne, zrele, za marmelado prodam. Pridite si jih nabirati sami, cena 10 kg - 5,00 evrov. Tel. 040576116. KUPIM majhno kromatično harmoniko converter z baritonskimi basi c sistem. Tel. št. 040-4528403 v večernih urah. LJUBITELJEM ŽIVALI podarim en mesec stare mucke. Tel. 349-8064217. PODARIM zlatega prinašalca starega štiri leta. Pes je zelo ljubezniv in ima vsa potrebna zdravniška potrdila. Tel. 349-1672926. PODARIMO zelo simpatičnega mucka. Tel. 040-200865. POKONČNI KLAVIR (pianino), znamke hoffman&kuhne drezden v odličnem stanju prodam. Tel. 335-337135. PRODAM dve profesionalni električni žagi - Invincibile combinata 2000 (40 cm) in Taurinia PC (sega nastro). Tel. št. 040-226383 (ob uri kosila). PRODAM stanovanje v Sežani in hišo z vrtom in dvoriščem v Šembijah pri Ilirski Bistrici, ima gospodarsko poslopje in parcele po želji. Cena po dogovoru. Tel. št.: 00386(0)41-345277. PRODAM ženske jahalne škornje, rabljene dvakrat, znamke goretex, št. 39, temno-rjave barve. Zanimiva cena po dogovoru. Tel. 040-228074 v uri obredih. PRODAM mansardo v Nabrežini center v dvonadstropni stavbi, 170 kv. m., avtonomno ogrevanje in z načrtom za eventuelno razdelitev na eno ali dve stanovanji (cena 115.00 evrov) ter samostojno prenovljeno hišo v Giran-dolah, 100 kv. m. s 350 km. m vrta (cena 305.00 evrov). Tel. št. 335-205539. PRODAM peč na drva, unical airex 25, malo rabljena. Cena: 1.500 evrov. Tel. 338-6239174. REFOŠK IZ MAREZIG - prodamo kvalitetno grozdje. Za informacije Mario (349-6181288). SV. JAKOB, UL. GRAMSCI - novo, enosobno, opremljeno stanovanje dam v najem, cena 450,00 evrov. Tel. št. 040 - 366286. URADNICA z 20-letno delovno izkušnjo išče zaposlitev. Poklicati na 3661457598. V BLIŽINI RICMANJ prodam parcelo 1900 kv. m. primerno za oljčni nasad. Tel. 040-214412. V NABREŽINI prodam tri-sobno stanovanje, 106 kv. m., kuhinja z malo teraso, salon z balkonom, kopalnica, shramba, podstrešje, garaža, zunanje ograjeno parkirišče in 120 m vrta. Tel. 333-6935024. V NAJEM dajem stanovanje v bližini univerze v Trstu za dva nebivajoča študenta. Tel. 320-0407093. ZA POLOVIČNO CENO prodam par ur rabljen mlin iz inoxa za mletje jabolk. Tel. št. 040-201056. SLOV I K I PR£DSTAVIT£V T£ČAJ£V SLOVIK ZA PODJ£TJA Slovensko deželno gospodarsko združenje in Slovenski izobraževalni konzorcij - SLOVIK prirejata v sodelovanju z JAPTI -Javno agencijo RS za podjetništvo in tuje investicije predavanje - delavnico z naslovom: Odlično delo z os£bj£m v krizn£m obdobju vodi mag. Alenka Stanič Lang: V ponedeljek, 28. septembra, ob 18.00 Razstavna dvorana ZKB na Opčinah, ul. Ricreatorio 2 Predstavnica Slovika Maja Humar predstavi izobraževalni program in tečaje Slovika za podjetja Vabljeni vsi člani in zainteresirani podjetniki Na razpolago parkirišče banke - info: tel. 0406724824, www.sdgz.it 12. GLEDALIŠKI VRTILJAK 1. abonmajska predstava Mala gledališka šola Matejke Peterlin - Trst M&m ®@C3(y©& Dvorana Marijinega doma pri Sv. Ivanu (Ul. Brandesia 27) DANES, ob 16. uri (red SONČEK) in ob 17.30 (red ZVEZDICA). Sodeluje ŠC Melanie Klein Animacijo je podprla Zadružna kraška banka. S Poslovni oglasi S3 Prireditve FARMA KRALJIČ PRODAJA mlade kokoši. 335-6322701 KVALITETNO GROZDJE REFOŠK _za teran prodam. 00386-41518358 PRODAM HIŠO z vrtom v Rep-niču. Tel.: 335-6948813 MIZARSTVO, izdelki in popravila po naročilu. Pipan Venceslav s.p. - Prvačina, 37 (SLO) Tel. 00386-31373087 TRGOVINA INFORMATIKE IŠČE prodajalca/ko izpod 27 let. Poslati curriculum na e-pošto help4pc@libero.it TRGOVINA JESTVIN išče delavca. 040-9220109 PRI TEŽAVAH s krčnimi žilami in odprtimi ranami se obrnite na Center za zdravljenje venskih bolezni Portorož - dr.sci.med. J.Zimmermann, specialist kirurg. Tel. 00386-31837218 HI Osmice OSMICA je odprta pri Škerku v Pra- protu. Tel. 040-200156. V SAMATORCI sta odprla osmico Mario in Ondina Gruden. Tel. 040229449. Vabljeni! Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Drev. Campi Elisi 59, Milje -Trg Caduti Liberta, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2, Devin - drž. cesta 14 ESSO: Trg Foraggi 7, Opčine - križišče Q8: Istrska ulica 212 TAMOIL: Miramarski drev. 233/1 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP Istrska ul. 155, Nas. Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska c. 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Drž. cesta 202, Ul. Carnaro - Drž. cesta 202 km 3+0,67, Opčine -križišče, Kraška pok. cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL: Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL: Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. KRUT, vabi v torek, 29. septembra ob 17. uri na predavanje »Negujmo spomin tudi v zrelih letih«. Predavala bo prof. Vali G. Tretnjak, spec. klin. psihologije in nevropsihologije. Zaželje-na prijava, prednost imajo člani! Informacije na sedežu, v ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072. SKD CEROVLJE-MAVHINJE prireja v torek, 29. septembra, ob 20. uri v dvorani Športnega središča v Vižovljah večer »Po sledeh 1. in 2. svetovne vojne« s predstavitvijo knjige »Kras -knjiga o Soči«, delo nemškega vojaka Korn Abela ter kratkometražnega filma o 2. svetovni vojni v naših krajih. Vljudno vabljeni. BAMBIČEVA GALERIJA vabi v soboto, 3. oktobra, ob 20.30 naodprtje razstave akvarelov Andreja Kosiča: »Veličastni jesenski Kras«. Predstavitev: mag. Jasna Merku, poezije v interpretaciji Aleksija Pregarca. Glasbeni utrinek: harfistka Tadeja Kralj, učenka GM. Razstava je nastala s prispevkom tržaške pokrajineOpčine, Pro-seška ul. 131-Sklad Mitja Čuk. V NARODNEM DOMU bo do 9. oktobra pod naslovom »Zvoki kamna« razstavljal kiparska dela Pavel Hrovatin. Urnik od ponedeljka do petka: 17.3019.30, ob sobotah in nedeljah zaprto. Ogled razstave v jutranjih urah je možen po dogovoru: tel. št. 349-1281225. SKD BARKOVLJE, ulica Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v četrtek, 1. oktobra, ob 20.30 na otvoritev razstave Magde Starec Tavčar: »Smeri«. Predstavitev Filip Fischer. Glasbena kulisa brata Ivan in Florjan Suppani: kitara in violina. Pri klavirju Claudia Sedmak. Urnik razstave: od ponedeljka do petka 17.0019.00, v soboto in nedeljo 10.30-12.30. Konec razstave nedelja, 18. oktobra. Loterija 26. septembra 2009 Bari 8 42 54 55 7 Cagliari 19 61 28 53 65 Firence 30 15 56 19 5 Genova 85 42 13 4 79 Milan 19 6 27 26 52 Neapelj 90 48 12 51 83 Palermo 9 2 57 47 25 Rim 50 71 15 77 10 Turin 82 88 61 38 84 Benetke 1 27 3 49 19 Nazionale 49 20 79 52 37 Super Enalotto Št. 116 34 69 70 73 82 90 jolly 80 Nagradni sklad 5.894.872,30 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 62.216.128,54 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 17 dobitnikov s 5 točkami 52.013,58 € 2.171 dobitnikov s 4 točkami 407,29 € 90.287 dobitnikov s 3 točkami 19,58 € Superstar 77 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 11 dobitnikov s 4 točkami 40.729,00 € 426 dobitnikov s 3 točkami 1.958,00 € 6.860 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 45.835 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 100.755 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - Finančna straža stopila na prste kitajski kriminalni združbi Na slovenskem tovornjaku Blago so iz koprskega pristanišča peljali carinit na Češko in od tod v Gorico Kitajsko ponarejeno blago so razto-vorili v koprskem pristanišču, nato so ga prepeljali na Češko, kjer so plačali carino. Od tod se je tovornjak s slovensko registrsko tablico odpravil v Italijo, državno mejo je prečkal pri Štandrežu, kjer je pred nekaj dnevi naletel na kontrolo finančne straže. Osebje pokrajinskega poveljstva je pregledalo dokumente, zaradi neobičajne poti, ki ga je opravilo blago, pa so se finančni stražniki odločili za podrobnejši pregled. Ugotovili so, da namesto izvijačev in drugega kovinarskega orodja, kakor je navajala spremna dokumentacija, je tovornjak prevažal preko 160.000 ponarejenih artiklov, med drugim tudi igrač, nožev in baterij, nevarnih za zdravje. Goriška finančna straža je že pred časom uvedla strožji nadzor za preprečevanje prodaje ponarejenega blaga, saj med njene pristojnosti sodi tudi zaščita potrošnikov in tržišča. Med poletjem so zasegli preko 5.000 ponarejenih artiklov, v zadnjih dneh pa so bili kot rečeno spet uspešni. Tovornjak s slovensko registrsko tablico in s kitajskim blagom, ki so ga zasegli pri nekdanjem mejnem prehodu v Štandrežu, je bil namenjen v srednjo Italijo; prevoz je organizirala družina priseljencev iz Kitajske, s katero je imela finančna straža v preteklosti že opravka zaradi podobnih nezakonitih poslov. Na dokumentih, ki so spremljali blago, je bilo zapisano, da na tovornjaku prevažajo 15.000 izvijačev in drugih kosov orodja za kovi-narstvo. Kontejner je prišel s Kitajske v koprsko luko, na tovornjaku so ga prepeljali na Češko, kjer so plačali carino, očitno pa tam niso ničesar posumili in niso pregledali pre-važanega blaga. Tovornjak je nato ubral pot proti Italiji skozi Slovenijo, prečkal državno mejo pri Štandrežu, kjer pa se je ujel v kontrolo finančne straže. Namesto izvijačev in drugega kovinarskega orodja so v njem našli preko 160.000 ponarejenih artiklov, med drugim 2.600 škatel za očala Burberry in pepelnikov Marlboro, 81.000 plišastih medvedkov, očala za vid, zapestne ure, igrače in Goriški finančni stražniki med rednimi kontrolami tovornih vozil bumbaca copate s ponarejeno zaščitno tržno znamko EU. Finančni stražniki so dalje zasegli 57.600 baterij, nevarnih za zdravje, ker so vsebovale svinec in živo srebro, pa še 1.400 nožev, ki niso spoštovali zakonskih predpisov o prodaji orožja. Blago so finančni stražniki dali na razpolago sodnim oblastem, ki so sprožile predvideni sodni postopek. Osebo, ki je odgovorna za nezakoniti uvoz ponarejenih artiklov, pa so prijavil goriškemu sodišču. Zaplembo blaga so opravili v okviru rednih kontrol, s katerimi preprečujejo uvoz ponarejenega blaga iz držav vzhodne Evrope ter s katerimi nadzirajo trgovski sektor in skrbijo za zaščito potrošnikov, so sporočili livarna Italijanske pripombe odposlane Goriška občina je poslala v Rim in Ljubljano pripombe k postopku, ki ga na ljubljanskem ministrstvu vodijo za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja solkanski Livarni, je potrdil odbornik Francesco Del Sordi. Pripombe so iz Gorice poslali 16. septembra, v Ljubljano so prišle 21. septembra, istočasno tudi v Rim, od koder so jih po diplomatskih kanalih tudi sami poslali v Ljubljano 24. septembra. »Če Ljubljana ministrske pošiljke še ni prejela, jo bo v prihodnjih dneh,« pravi Del Sordi in dodaja, da je za dosedanje zamude odgovoren predvsem Rim. S pripombami so poslali tudi vso dokumentacijo z izsledki raziskav o onesnaženosti, ki so jih opravili v severni goriški četrti, zlasti v t.i. Casermettah, in učinkih na ljudi. Med drugim v odposlanih pripombah trdijo, da je sedanja lokacija Livarne neprimerna in da mora tovarna drugam. Posebej pa izpostavljajo, da v dokumentaciji, ki so jo do danes prejeli iz Slovenije, ni omembe radiometričnih preiskav, ki se nanašajo na merjenje radioaktivnosti kovin, ki jih talijo v Solkanu. z goriškega poveljstva. Finančni stražniki so posebno pozorni na prodajo ponarejenih artiklov v turističnih krajih goriške pokrajine, kjer visoko število turistov spodbuja to vrsto kaznivih dejanj. O tem priča cela vrsta zaplemb ponarejenih izdelkov, »plen« nadzora finančnih stražnikov v najbolj privlačnih le-toviščarskih krajih. / ŠPORT Nedelja, 27. septembra 2009 APrimorski ~ dnevnik 9 gorica Namesto pendrekov tečaji za redarje Pokrajinsko tajništvo sindikata CGIL za javni sektor in Stranka komunistične prenove na celi črti nasprotujeta predlogu, da bi goriške mestne redarje opremili s pendreki. To je po dogodku v ulici Santa Chiara, kjer je duševni bolnik z nožem ranil policista in mestnega redarja, pred nekaj dnevi zahteval pokrajinski tajnik CISL za javni sektor Massimo Bevilacqua. »Deželna tajništva sindikatov CGIL, CISL in UIL so se svojčas soglasno izrekla proti oborožitvi mestnih redarjev s pendreki in katerimkoli orožjem. Zaradi tega je pokrajinski tajnik CISL v popolnem nasprotju s svojim deželnim tajništvom,« poudarjajo predstavniki pokrajinskega tajništva CGIL in opozarjajo, da goriški mestni redarji se niso udeležili nobenega tečaja, na katerem bi jim osebje zdravstvenega podjetja razložilo, kako ukrepati ob prisotnosti duševnih bolnikov. Po mnenju sindikata CGIL bi morali biti mestni redarji ustrezno strokovno pripravljeni, uporaba pendrekov pa bi zanje lahko bila zelo nevarna, saj gre za orožje, ki ga ni mogoče uporabljati brez predhodnega znanja. Proti pendrekom se je odločno postavil tudi goriški krožek Komunistične prenove. Za njegove člane je treba duševne bolnike spoštovati, ne pa se jih lotevati s pendreki. Zaradi tega bi moralo zdravstveno podjetje prirediti tečaj o duševnih boleznih, ki bi mestnim redarjem veliko bolj koristilo kot oborožitev s pen-dreki. Iz krožka SKP se tudi sprašujejo, ali ima odgovornost za dogodek v ulici Santa Chiara tudi center za duševno zdravje. Bolnik, ki je napadel redarja in policista, bi moral redno zaužiti zdravila, vendar ni znano, ali je to res počenjal. »Očitno se daje prednost zdravilom, na Franca Basaglio pa se vse bolj pozablja,« pravijo člani SKP in opozarjajo, da bo njihov krožek v kratkem z javno pobudo sprožil razpravo o duševnih bolezni, na katere se vse bolj pozablja. doberdob - Dario Bertinazzi (SSk) Romjan, »odločitev v M v • v | - županov trziskega mesta okrožja nesprejemljiva« Odločitev županov tržiškega mesta okrožja, da si ne bodo naložili skrbi za prevoz šoloobveznih otrok tako v osnovno šolo v Romjan kot na nižjo sredjo šolo v Doberdob, je nesprejemljiva in neodgovorna, pravi načelnik skupine Slovenske skupnosti (SSk) v doberdobskem občinskem svetu, Dario Bertinazzi. »To je dokaz, da je politika v tržiškem mestu okrožju popolnoma odpovedala, in to v primarnem sektorju zagotavljanja obiska rednega šolskega pouka v slovenskem jeziku.« Bertinazzi dalje poudarja, da »odločno nasprotujemo predlogu o širitvi ovinkov pri Sabličih, saj bi to povzročilo le škodo tako okolju kot prebivalcem ne samo Sabličev, ampak tudi Jamelj in Dola, saj bi se promet znatno povečal. Sprostitev avtocestnega odseka do Vileša je edina rešitev. Kar pa zadeva zadnjo sejo občinskega sveta v Doberdobu, menim, da ima opozicija nalogo, da nadzoruje nad delom občinske uprave. Obenem ima dolžnost, da opozarja tako upravo kot občane o morebitnih nepravilnostih pri upravljanju. Občinska uprava pa ima pravico, da stvari obrazloži in dokaže, da je ravnala zakonito. Svetnik SSk Marco Jarc je na seji načel problem, ki se vleče že dolgo časa, ni pa napadel nikogar. Vprašal je le pojasnila o morebitnem konfliktu interesov med upravitelji Gradine in občinsko upravo«. GORIŠKI MUZEJ Predstavitev knjige "ZADNJA TUJA VOJAŠKA OKUPACIJA SLOVENSKEGA OZEMLJA KH H M /" Sodelujejo avtor dr. Cvetko Vidmar, zgodovinar Branko Marušič in direktor Goriškega Muzeja Andrej Malnič. KULTURNI DOM GORICA (ul. I.Brass 20) četrtek, 1. oktobra, ob 18. uri Vabljeni! itjwpi imi sovodnje - Vrhovski jus in občinska uprava Zemljišča spet jusarska Še vedno odprto vprašanje dela parcele, ki jo je domačin odkupil za dograditev hiše Walter Devetak, načelnik opozicijske skupine Skupaj za So-vodnje v občinskem svetu, postavlja vprašanje jusarskih zemljišč na Vrhu, odgovarja pa mu županja Alenka Florenin. Devetak navaja, »da je pred nekaj dnevi goriško civilno sodišče razsodilo, da se zemljišča na Vrhu, ki si jih je občina protipravno prisvojila, vrnejo zakonitemu lastniku, to je jusu Vrh. Zgodba se je začela leta 2002, ko je domačin zaprosil občino, za odkup dela jusarske parcele za dograditev stanovanjske hiše. Legitimna prošnja, s katero so se in se še vedno vsi vaščani strinjajo, saj so tako delali že naši starši in tudi prejšnje občinske uprave. Prav pri tem aktu pa so bile storjene grobe napake. Namesto prepisa lastnine samo dela parcele je bilo prepisano v last občine celotno premoženje vrhovskega jusa, ki je danes sestavljeno iz približno 63.686 kv. metrov nerodovitne zemlje in cest, 170.654 kv. metrov pašnikov in 70.736 kv. metrov gozda. Nastalo napako takratna občinska uprava ni hotela popraviti in je zadevo zamolčala. Ob oživitvi vrhovskega jusa leta 2005 je no-vonastalo stanje prišlo na dan. Upravitelji jusa so takoj stopili v stik z občinsko upravo, tako ustno kot tudi večkrat v pisni obliki. Na dopise niso prejeli odgovora, čeprav sta takratni opozicijski skupini - Skupaj za Sovodnje in Slovenska skupnost - predlagali in podpirali sporazumno rešitev problema. V občinskem svetu je bilo vprašanje ureditve odnosov glede premoženja srenj nazadnje omenjeno na seji februarja letos. Na to je opozoril svetnik Vlado Klemše. Prvi priziv na konservatorja zemljiške knjige ni obrodil želenih rezultatov, zato je jus z dopisom z dne 28. junija 2006 obvestil občinsko upravo v Sovodnjah, da zahteva odgovor in rešitev omenjenega problema, ker bo v nasprotnem primeru začel pravni postopek za vrnitev odtujenega premoženja. Ker tedanja občinska uprava ni odgovorila, se je pravni postopek začel. Zaključil se je te dni z razsodbo. Zaradi takšnega ravnanja prejšnje sovodenjske uprave je v tej zadevi bilo odško-dovanih več subjektov. V prvi vrsti današnji lastniki zemljišča, ki so kupljeno zemljo od občine - ki je takrat samo upravljala jusarsko premoženje - pošteno plačali in so danes odkrili, da imajo hišo na zemlji jusa. V drugi vrsti jus Vrh, ki je moral vložiti veliko prizadevanj in časa ter stroškov za ponovno pridobitev premoženja, ki je bilo že njegovo. Nazadnje je bila oškodovana občina sama, ki bo morala povrniti stroške.« K temu Devetak dodaja: »Predlagam, da skupaj z upravitelji jusa, lastniki zemlje in občino sedemo za mizo in uredimo tranzacijsko pogodbo, s katero jus priznava vaščanom posest nad prej kupljenim delom parcele. Vrhovski jus naj dobi nazaj posest in občina naj krije sodne stroške ter stroške ponovnega prepisa. V nasprotnem primeru bo stvar treba reševati še naprej preko sodišč, z dodatnimi stroški in drugimi posledicami. Ker jusi upravljajo premoženje, ki se iz roda v rod prenaša vaškim skupnostim (premoženja ni uspel odtujiti niti fašizem), se iz srca zahvaljujem vsem tistim Vrhov-cem, ki so v prvi osebi nastopili in se osebno izpostavili, da se je ta zemlja vrnila domačinom. Pomembno je namreč, da se ju-sarsko premoženje ohrani neokrnjeno tudi za naše potomce, ker je to del naše identitete, naše biti.« Na Devetakove izjave se odziva sovodenjska županja Alenka Florenin. »Kot smo obljubili med volilno kampanjo, želimo, da se stvar razčisti in dokončno reši,« pravi županja in opozarja, da si občina jusarskih zemljišč ni protipravno prisvojila. »Nikoli nismo vprašali, da bi postali lastniki omenjene parcele in drugih jusarskih zemljišč. Enostavno takratni sodnik je po svoji volji pripisal lastniške pravice jusarskih zemljišč občini, ker svoj-čas jus ni obstajal,« razlaga Floreninova in pravi, da sodba izpred nekaj tedni preklicuje sklep o prepisu lastnine omenjene parcele in vrača prvotno stanje. Po njenih besedah bodo morali preveriti vse zakonske predpise, sicer pa občinska uprava želi rešiti zadevo, tako da ne bo nihče oškodovan, ne občina, ne jus, ne zasebnik, ki je svojčas zaprosil za odkup jusarske parcele. »Nikakor ne nasprotujemo, da se lastnina parcele vrne v prvotno stanje, vsekakor pa je treba zadevo rešiti na način, ki mora biti praven in sprejemljiv,« zaključuje Floreninova. 10 Nedelja, 27. septembra 2009 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Pokrajinsko vodstvo ZSKD načrtuje novo sezono Z brezmejno pomočjo tudi pravljice in pesmi Med cilji ustanovitev mladinskega pevskega zbora - Prirejajo tečaj za odbornike Zlasti pri pobudah čezmejnega značaja bo šest mladih za obdobje enega leta priskočilo na pomoč slovenskim kulturnim in športnim društvom v okviru projekta Brezmejno-Sconfinatamente, ki je nastal iz sodelovanja med Zvezo slovenskih kulturnih društev (ZSKD), Združenjem slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI) in ustanovo ARCI Servizio civile. S pomočjo mladih, ki jih bo za njihovo delo plačala država, bodo uresničili vrsto zanimivih pobud. Nekatere izmed teh so predstavili na zadnjem zasedanju pokrajinskega odbora ZSKD, ki je potekal pred nekaj dnevi. Kot je pojasnila pokrajinska predsednica ZSKD, Vesna Tom-sič, bodo v prihodnjih mesecih posebno pozornost namenili mladim. Uresničili bodo projekta Pravljice sveta in Glasba poezije, med cilji, ki si jih zastavljajo v novi sezoni, pa je tudi ustanovitev novega mladinskega zbora. V petek je ZSKD v goriškem KB centru uspešno izpeljala prvi deželni knjižni sejem, v kratkem pa naj bi izdala brošuro, ki bo namenjena vsem staršem otrok iz slovenskih šol. V publikaciji bodo opisane pobude in zanimivosti posameznih društev. S tem v zvezi vodstvo goriške ZSKD poziva vsa včlanjena društva, naj po svojih najboljših močeh pristopijo k pripravam za izdajo knjižice. Konec meseca je predviden tudi izobraževalni tečaj, ki je namenjen društvenim odbornikom in je osredotočen na pravilno vodenje društev. Med tečajem bodo spregovorili o delovanju društev, od vodenja sej, fiskalnih zadev, pripravah vabil in plakatov, pa do varnostnih predpisov. Tečaj, ki ga ZSKD prireja v sodelovanju zavodom Ad formandum, bodo vodili strokovnjaki z raznih področij. Med pobudami, ki bodo obogatile novo sezono, je tudi projekt Pravljice sveta, ki ga ZSKD pripravlja skupaj s knjižnico Damirja Feigla in Univerzo v Vidmu. Letos bo pravljice v slovenščini spremljala kratka pripoved v drugih jezikih. Prireditelje želijo, da bi otroke naučili spoštovati vse jezike. Mladim je namenjen tudi projekt Glasba poezije, s katerim bodo uvajali v pisanje poezij in v naknadno iskanje pravšnje melodije, v pisanju not in v uprizarjanje sporočila, ki ga pesem prinaša. Med cilji nove sezone je tudi ustanovitev mladinskega zbora, ki bi združeval mlade od 11. do 17. leta starosti. Udeleženci zasedanja pokrajinskega odbora ZSKD so bili nad zamislijo navdušeni in so predlagali, da naj bo sedež pevske skupine v prostorih društva Skala v Gabrjah. (vip) gorica - Sprožili nabiralno akcijo Želijo, da bi maketo Ede ljudje »posvojili« Stoletnica prvega poleta bratov Rusjan z motornim letalom je razgibala goriški september. Dolgoletni napori, da bi goriškima letalcema javnost priznala pionirske zasluge, so bili plodoviti. Pot do tega pa ni bila preprosta. Že lani je bil v Gorici ustanovljen pripravljalni odbor, ki so ga sestavljala združenja in posamezniki z obeh strani meje. Stebra odbora sta bila društvo 4° Stormo in Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. Odbor se je pogosto sestajal in snoval načrte z željo, da bi bilo proslavljanje odmevno. Na javne uprave je naslovil številne prošnje za prispevke in podporo. Večina prošenj pa ni bila uslišana, tako da se je začela pojavljati bojazen, da bodo načrti padli v vodo. Iz hude zagate so odbor potegnili mestna občina Nova Gorica, krajevni svet Štandrež in kulturno društvo sKultura, v zadnjem trenutku pa še goriška pokrajina z moralno in finančno pomočjo. Pokrajina je postala glavni nosilec pobud na italijanski strani meje, goriška občina pa je ravno tako tik pred zdajci sprejela pokroviteljstvo nad septembrskimi prireditvami. O posameznih pobudah smo izčrpno poročali. Poseben poudarek smo seveda namenili slovesnosti na goriškem letališču z odkritjem dveh obeležij, s čimer so se uresničile dolgoletne sanje in prizadevanja mnogih Goričanov. Pomnika nosita pomembni sporočili. Prvo je namenjeno sanjam o letenju in je plod sodelovanja mladih umetnikov, drugo pa je spominskega značaja in prišlecem razodeva, da se je tudi na Goriškem rojevalo letalstvo. Svoj prispevek k stoletnici pripravljajo tudi Slovenci iz Gorice. Konec novembra bodo na dvorišču KB centra postavili kovinsko maketo Rusjanove Ede 5. Ker maketa nekaj stane in ker pobudniki želijo, da bi goriški Slovenci »posvojili« to obeležje, so sprožili akcijo s prodajo kuponov po 10 evrov; imena darovalcev bodo objavljena. Takšne oblike nabiranja denarja so sicer redke, so pa včasih učinkovite. Najbolj znani sta na-birki iz leta 1991, ko je bila na Travniku postavljena plošča tolminskim puntarjem, in leta 2001, ko je šlo za izdelavo spominskega keliha ob 1000-letnici Gorice. Niz pobud bo konec leta sklenila še izdaja knjige o bratih Rusjan, ki je že v pripravi. (vip) Letalo v dvorani mestne občine Grazia Rusjan z Brulcem in Kučanom Obeležji na goriškem letališču vip gabrje - Priprave na pust Karnival kmalu s spletno stranjo gabrje - Skala in Jezero Na Sardiniji po poteh internirancev S slovensko pesmijo se bodo na pokopališčih poklonili umrlim Začetek jeseni že tradicionalno sovpada z začetkom priprav na pustovanje in pustno po-vorko, ki ju v Sovodnjah prireja društvo Karni-val. Njegovi odborniki so se prvič sestali pred dnevi v Gabrjah in zastavili delo za prihodnje mesece. Med drugim nameravajo okrepiti stike s Šempetrom, kjer v zadnjih letih prirejajo pustno povorko, ob tem pa hočejo še nadgraditi že itak dobro sodelovanju z odborom Kraškega pusta. Odbornik Karnivala so se dogovorili, da bodo sklicali srečanje s tremi župani Sovo-denj, Doberdoba in Števerjana, saj želijo, da bi občine pristopil k veliki slovenski manifestaciji, kakršna nedvomno je sovodenjska pustna po-vorka. Za prihodnje pustovanje v Sovodnjah pripravljajo tudi spletno stran, medtem ko bodo priredili delavnico, med katero bodo pustna oblačila skupaj izdelovali osnovnošolci iz Benečije in iz sovodenjske občine. Tudi letos bo medtem društvo Karnival priredilo šiviljski tečaj za odrasle, na kateregm bodo dobrodošli vsi domačini in ljubitelji pusta. Prihodnja seja Karni-vala bo 16. oktobra ob 20.30 v Štandrežu; nanjo bodo vabili vse predsednike in blagajnike vseh štirih društev, ki sestavljajo društvo Karnival. POHOD SPDG Iz Gabrij v Medjo vas Po stari poti, ki so nekdaj uporabljali finančni stražniki za nadzor državne meje, bo v nedeljo, 4. oktobra, speljan pohod, ki bo povezal Gabrje z Medjo vasjo. Prireja ga Slovensko planinsko društvo iz Gorice, vodil pa ga bo Srečko Vižintin. Zbirališče ob 8.30 na parkirišču gostilne Pri Tomažu v Gabrjah, od koder se bodo pohodniki odpravili proti Dolu in zatem proti Jamljam po poti CAI št. 79, ki je posvečena Abramu Smithu. Po-hodniki bodo korakali tudi po Kre-menjaku, ki velja za najvišji vrh do-berdobske občine, potem se bodo spustili proti Komarjem in nato nadaljevali pot do Medje vasi, kjer bo ravno v nedeljo potekal praznik Konji in vonjave mošta. Ob zaključku pohoda bo poskrbljen prevoz za povratek iz Medje vasi v Gabrje. Zbora Skala iz Gabrij in Jezero iz Doberdoba nameravata prihodnje leto organizirati spominski izlet na Sardinijo, kjer bosta obiskala pokopališča, kjer so pokopani slovenski in hrvaški vojaki, umrli zaradi malarije in bombardiranja v drugi svetovni vojni. Na Sardinijo so Slovence in Hrvate poslali v okviru posebnih bataljonov, da bi se ne udeležili upora proti fašizmu. Pobeg z otoka je bil nemogoč, veliko naših fantov je podleglo malariji, številni pa so bili žrtev zavezniških bombardiranj. Zbor Skala je Sardinijo obiskal že leta 1997. Takrat je nastala tudi knjiga Sardinci, ki jo je napisala Dorica Makuc in ki se je takratnega potovanja tudi udeležila. Knjigo je društvo Skala ob podpori občine Sovodnje in sekcij VZPI-ANPI z Goriškega prevedlo v italijanščino. Ker zbora Skala in Jezero vadi ista pevo-vodkinja - Zulejka Devetak, so si pevci zamislili, da bi potovanje ponovili in na Sardiniji tudi predstavili knjigo. Na otoku bodo izvedli vsaj dva celovečerna koncerta; predvidena so tudi polaganja vencev na pokopališčih, kjer se bodo umrlim poklonili s slovensko pesmijo. Da bi na Sardiniji čim bolje zapela, zbora Skala in Jezero vabita mlade in nove pevce, da se jim pridružijo. gorica - Jutri Manjšina z eno glavo Krožek Gregorčič prireja razpravo Krožek Anton Gregorčič - študijski center za socialno-politična vprašanja začenja svoje jesensko dolovanje v sodelovanju z goriško mladinsko sekcijo SSk. Skupaj je bila ugotovljena potreba po spoznavanju družbeno-političnih aspektov tako na krajevni ravni kot tudi na širšem državnem in mednarodnem nivoju. V tek kontekstu se je porajala v prvi vrsti želja s strani mladih, da bi se konkretno srečali z osebnostmi, ki imajo aktivno vlogo na področju civilne družbe, politike in javne uprave. Prvo srečanje bo na sporedu jutri, 28. septembra, ob 18. uri uri v kulturnem centru Lojze Bratuž, kjer se bodo deželni tajnik SSk Damijan Terpin, član Demokratske stranke in bivši deželni svetnik Igor Dolenc, predsednik SSO Drago Štoka in predsednik SKGZ Rudi Pavšič v javnosti soočili na temo »Kako manjšini ustvariti eno glavo«. Polega zgoraj omenjenega namena, da mladi lahko pobliže spoznajo in slišijo pomembna razmišljanja s strani ljudi, ki nosijo odgovornost pri prihodnjem razvoju slovenske narodne skupnosti v Italiji, bo jutrišnje srečanje tudi enkratna prilika za javno razpravo o tematiki, ki je odprta vse povojno obdobje. Zadnja okupacija V mali dvorani Kulturnega doma v Gorici bo v četrtek, 1. oktobra, ob 18. uri, predstavitev knjige Cvetka Vidmarja » Zadnja tuja vojaška okupacija slovenskega ozemlja - oris zavezniške vojaške uprave v slovenskem Primorju (od 12. junija 1945 do 15. septembra 1947)«. Knjigo je izdal Goriški muzej iz Kromberka. Knjigo bodo predstavili avtor Cvetko Vidmar, zgodovinar Branko Marušič in Andrej Malnič, direktor Goriškega muzeja. Večer prirejata Kulturni dom v Gorici in Goriški muzej iz Nove Gorice. nova gorica Filmsko gledališče, edini stik s filmom Z jutrišnjim dnem in do 22. oktobra je mogoče pri blagajni novogoriškega Kulturnega doma rezervirati abonma letošnjega Filmskega gledališča, ki ponuja šestnajst avtorskih celovečernih filmov. Gre za edini tovrstni filmski program v Sloveniji, ki se nepretrgoma odvija že več kot 20 let. Tako kot večina podobnih abonmajskih programov, ki so promovirali kakovostni umetniški film, se je tudi novogoriško Filmsko gledališče začelo ob koncu osemdesetih let 20. stoletja. Porodilo se je iz upora proti vse brutalnejši hollywoodizaciji rednega filmskega programa slovenskih ki-nodvoran. Poleg najdaljše kilometrine je posebnost novogoriškega Filmskega gledališča tudi v tem, da je bil izbor filmov vedno zaupan zunanjim, neodvisnim poznavalcem filmskega področja, kot so npr. Jože Dol-mark, Lilijana Nedič, pokojni Silvan Furlan in drugi. Glede na to, da je ostala Nova Gorica pred nekaj leti brez kina, kar je prava sramota, ima Filmsko gledališče še pomembnejšo vlogo, saj predstavlja edino »institucijo«, ki v teh krajih širi filmsko kulturo. Od leta 2007 nastaja Filmsko gledališče pod okriljem novogoriškega Kulturnega doma. Program letošnje sezone je, tako kot v zadnjih nekaj letih, pripravil publicist in filmski kritik Denis Valič, temelji pa na ponudbi filmskih naslovov, ki so dosegljivi na slovenskem tržišču, pri čemer se drži jasnih in vnaprej določenih kriterijev. Teži namreč k čim večji geografski, duhovni, kulturni in tematski raznolikosti. Letošnji izbor sestavljajo žanrsko in tematsko nadvse raznolika dela z različnih koncev sveta in kulturnih kontekstov, vseeno pa prevladujejo evropski filmi. Sezono bo 23. oktobra uvedel film Kar brez skrbi (Mike Leigh), v tedenskem razmiku pa mu bodo sledile projekcije filmov Sto žebljev (Ermanno Olmi), Genova (Michael Winterbottom), Turneja (Goran Markovič), Vampirska ljubezen (Tomas Alfredson), Rokoborec (Darren Aronofsky), Gomorra (Matteo Garrone), Sneg (Aida Begič), Suša (Mahamat-Saleh Haroun), Jesenski vrtovi (Otar Iosseliani), Ljubezen v Barceloni (Woody Allen), Gran Torino (Clint Eastwood), Louise-Michel (Gustav de Kervern, Benoit Delepin), Sever (Rune Denstad Langlo), Elitni vod (Jose Pa-dilha), kot zadnji pa bo 9. aprila prihodnje leto na sporedu zadnji film Damjana Kozo-leta, Slovenka. Projekcije bodo ob petkih v mali dvorani Kulturnega doma s pričetkom ob 20.15 uri. Cena abonmaja znaša 55 evrov, za dijake, študente in upokojence pa 35 evrov. Možen bo tudi ogled posameznih filmov; za enkratno vstopnico bo treba odšteti 4,5 evrov, študentje, dijaki in upokojenci pa 3 evre. (nn) doberdob - Pihalni orkester Kras z novim odborom vabi k sebi nove člane Z oktobrom pouk inštrumentov in tečaj za predšolske otroke V Doberdobu je sredi tedna potekal občni zbor pihalnega orkestra Kras, med katerim so izvolili nov odbor mladih in motiviranih članov. Občni zbor se je začel s pozdravom predsednika godbe Roberta Fran-doliča, ki je obnovil društveno delovanje v minulih osmih letih. Poudaril je pomembno vlogo, ki jo pri godbi imajo mladi, hkrati pa opozoril tudi na velik pomen, ki ga ima sodelovanje med društvi. Nato je v imenu Marina Marsiča, deželnega predsednika ZSKD, pozdravila pokrajinska predsednica Vesna Tomsič. Izpostavila je pomen sodelovanja med društvi in predvsem dejstvo, da je vloga pihalnega orkestra Kras na območju goriške pokrajine zelo pomembna, saj gre za edino slovenski pihalni orkester na Goriškem. Po Vesni Tomsič sta pozdravila v imenu kulturnega društva Kremenjak Jordan Radetič in v imenu sekcije VZPI-ANPI Dol-Jamlje Patrik Zu- lian. Zadnji je pozdravil še predsednik novo nastalega navtičnega društva Sidro Walter Peric. Sledilo je branje blagajniškega poročila, nato pa še glasovanje novega odbora, ki je sestavljen iz mladih in zelo motiviranih članov. Novi odbor naj bi postal vodilna sila društva. Tudi letos je pihalni orkester Kras organiziral glasbeno šolo, ki je odprta otrokom, mladim in sploh vsem ljubiteljem glasbe. Prihodnji mesec bodo tako startali začetni in nadaljevalni tečaji pihal, trobil in tolkal ter pouk teorije. Za predšolske otroke se bo pričel uvajalni tečaj glasbene vzgoje »Otroci spoznavajo glasbo«, med katerim se bodo otroci učili spoznavati zvoke, ritem in melodije z gibanjem, petjem in inštrumenti. Za vpis na glasbene tečaje in za informacije o njihovem poteku sta na voljo telefonski številki 3384199828 (Romina) in 339-6983579 (Antonella). / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 27. septembra 2009 1 1 gorica - Okusi na meji privabili ljudi z vseh vetrov Kulinarika se spaja z ambicijami mesta Srbsko vino dražje od francoskega - Golaž s polento ali »fast food« zrezek? Kulinarične tradicije iz raznih evropskih držav se spajajo s turističnimi ambicijami Gorice, ki se v teh dneh trudi, da bi navzven pokazala svoj najbolj odprt in strpen obraz. Po petkovem odprtju tridnevne eno-gastronomske prireditve je tudi včeraj v mestno središče navalila množica obiskovalcev, da bi uživala ob okusih in vonjavah iz Italije, Slovenije, Grčije, Avstrije, Nemčije, Francije, Belgije, Srbije, Bosne-Hercegovi-ne, Hrvaške, Albanije in Madžarske. Praznični vrvež je bilo po mestu mogoče začutiti že dopoldne, seveda pa je bilo gostov največ v poznih popoldanskih urah. Med prisotnimi je bilo mogoče opaziti tudi kakega občinskega upravitelja, ki se je z zadovoljnim obrazom sprehajal med stojnicami, saj se je formula prireditve tudi letos izkazala kot uspešna. Obiskovalci so v Gorico večinoma prišli zaradi hrane, ki ji je prireditev tudi posvečena. Na trgu Battisti so za osem evrov ponujali dunajske zrezke, ki so jih cvrli kot po tekočem traku v stilu ameriških »fast foodov«. Za pol litra nemškega Sovodenjci so gostom ponujali kuhan pršut s hrenom (levo zgoraj); vinoteka Števerjanski griči (levo); popoldanski vrvež na korzu Verdi (desno) bumbaca piva je bilo treba odšteti tri evre in pol, za kilogram koroškega kruha tri evre, za kilogram francoskega sira pa od 29,90 evrov navzgor. Letos so francoske stojnice namestili v ljudskem vrtu, kot v prejšnjih letih pa so pritegnile pozornost večine obiskovalcev. Petdeset gramov dišav so Francozi prodajali za štiri evre, za sto gramov bretonskih piškotov pa je bil potreben 1 evro in 99 centov. Brez francoskega vina seveda ne bi šlo, pri čemer je zanimivo, da je cenejše od srbskega. V francoskih stojnicah je bilo treba za steklenico vina odšteti osem evrov, medtem ko so jih Srbi iz Zaječara prodajali po deset evrov. Seveda so bile gostom poleg hrenovk, pljeskavic, če-vapčičev in drugih »eksotičnih« jedi na voljo tudi specialitete iz naših krajev. Na Travniku so namestili šotor, pod katerim osem goriških gostincev ponuja priložnostni meni, po ulicah pa so razpršene stojnice društev in ustanov iz Gorice in drugih krajev dežele, kjer je mogoče okusiti golaž s polento, »fri-co«, njoke s slivami in druge domače jedi. Briška vina ponu- jajo v vinoteki Števerjanski griči nedaleč od Trgovinske zbornice in ob stojnici društva Naš prapor pred Kmečko banko, kjer ima svojo izložbo tudi konzorcij Kras. Štandrežci in So-vodenjci so na letošnjem prazniku sosedje. Prosvetno društvo Štandrež in nogometno društvo Sovodnje imata svoji stojnici eno nasproti druge v ulici Crispi, kjer so še drugi kioski iz Slovenije. Kulinarični sejem bo dosegel vrhunec danes. Na trgu Bat-tisti, Travniku in v ljudskem vrtu se bodo vrstili glasbeniki, predvideni so tudi poulični nastopi. Ob 18. uri bo na Travniku koncert godbe na pihala mesta Gorice, medtem ko se bo tržiška godba ob 15. uri odpravila na obhod mestnih ulic. Pred pokrajinsko palačo - sicer nekoliko odmaknjeno od prazničnih prizorišč - si bo še danes med 10. in 20. uro mogoče ogledati razstavo o bratih Rusjan. Danes opoldne bodo na Travniku predstavili zadnjo številko revije Isonzo Soča, poleg katere bodo ponudili še češpljev cmok ali palačinko in kozarec belega. Brez zanimanja za novo gripo Včerajšnjega prvega javnega srečanja na temo nove gripe, ki sta ga v pokrajinski sejni dvorani v Gorici organizirala pokrajina in združenje zdravnikov splošne medicine, se je udeležila le ena oseba, medtem ko je bilo za predavateljsko mizo več zdravnikov in strokovnjakov. Informativno srečanje so zato odložili na kasnejši datum. Preseneča pomanjkanje občinstva kot tudi okoliščina, da organizatorja nista primerno poskrbela za obveščanje ljudi. Avstrijski partizan v Ronkah V občinski sejni dvorani v Ronkah bo danes ob 10.30 zveza VZPI-ANPI gostila Ger-harda Hoffmana, udeleženca avstrijskega odporništva in borca v španski državljanski vojni. Govoril bo tudi o svoji izkušnji v Nikaragvi, kamor se je leta 1986 odpravil »gradit« mir. V Ogleju zahvalna maša Vrhunec obeleževanja desetletnice prihoda nadškofa Dina De Antonija v Gorico bo danes ob 17. uri v oglejski baziliki. Pri slovesni zahvalni maši bodo z goriškim nadškofom somaševali tudi škofje iz sosednjih dežel. Boscarol prihaja v Romjan Duhovnik Renzo Boscarol, ki je odgovoren za župnijo sv. Lovrenca v Ronkah, bo danes prevzel še vodenje župnije sv. Štefana v Romjanu. Romjan zapušča duhovnik Marco Zaina, ki je bil premeščen v Tržič. Zimski urnik odvažanja Družba IRIS sporoča, da bo na območju občine Tržič v ponedeljek, 5. oktobra, stopil v veljavo zimski urnik odvažanja odpadkov; za informacije je na voljo zelena številka 800-844344. Etno nedelja na Pedrovem V ustvarjalnem središču Abram v Pedro-vem nad Branikom se bo danes ob 16. uri začel koncert etno glasbe vzhoda in zahoda v izvedbi Tria Vagantes. Gosta bosta tudi pesnik Jaka Košir in braniška oblikovalka Valentina Tominec z razstavo tkalskih stvaritev. (nn) Družinski center na Sv. Gori Frančiškanski samostan na Sv. Gori organizira danes popoldne prodajno razstavo slik in dobrodelni koncert za družinski center na Sv. Gori. Prodajna razstava slik se bo ob 15. uri začela v Frančiškovi dvorani, dobrodelni koncert za družinski center pa dve uri kasneje v tamkajšnji baziliki. (nn) gorica - Za zaposlene v tovarni Carraro Grenak praznik Delavci po ulicah delili letake - Jutri v Padovi zaseda upravni svet družbe Za zaposlene v tovarni Carraro v Stražcah ima letošnji goriški tridnevni praznik Okusi na meji grenak priokus. Kot znano jim preti izguba delovnega mesta, saj družba Carraro namerava odsloviti 80 od 120 delavcev. Da bi javnost opozorili na svojo stisko, so se včeraj delavci odpravili v goriško mestno središče. Sredi mesta so hoteli postaviti svojo stojnico, ker pa jim tega niso dovolili, so po ulicah delili letake. Na njih so opozarjali, da družba Carraro na državni ravni namerava raz- Delavci iz tovarne Carraro so hoteli včeraj sredi Gorice in prazničnega dogajanja postaviti svojo stojnico, ker pa jim tega niso dovolili, so po ulicah delili letake, s katerimi so ljudi opozarjali na svojo usodo bumbaca poloviti število svojih zaposlenih, v Gorici pa hoče odsloviti dve tretjini delavcev, kar dejansko pomeni, da bodo tovarno prej ali slej zaprli. Medtem se bo jutri v Padovi sestal upravni svet družbe Carraro, da bi razpravljal o predlogih sindikatov in javnih upraviteljev. Le-ti so namreč pred dnevi predlagali, da naj družba sklene solidarnostne pogodbe z delavci, da naj poseže po izredni dopolnilni blagajni in na ta način reši čim večje število delovnih mest. gorica - Knjigarna LEG na Verdijevem korzu Tudi z obnovo prostorov do novega zagona V GORICI Odobren načrt za korzo Med zadnjim občinskim svetom so v Gorici odobrili definitivni načrt za obnovo korza Verdi med gledališčem Verdi in križiščem z ulico Petrarca, ki ga je izdelala naveza arhitektov Dinale-Rigonat-Hugues. Uresničitev načrta bo stala 1.253.000 evrov, pri čemer bo občina zagotovila milijon evrov, ostali del zneska pa podjetja IRIS, Isogas in Irisacqua. Jutri ob 15. uri bodo projekt predstavili članom občinske komisije za javna dela; zasedanje je sklicala predsednica komisije Marina Colombo, nanj pa je vabila tudi trgovce, ki imajo svoje trgovine na korzu Verdi, in rajonske svetnike iz mestnega središča. Obnovljeni prostori goriške knjigarne Kulturno poslanstvo in premoženje knjigarne Libreria Editrice Goriziana (LEG) je povzeto v številkah: v svojih prostorih hranijo 15 tisoč antikvarnih knjig in od 15 do 20 tisoč sodobnih knjig. Lani so obeležili 25-letnico delovanja in so si dali cilj, da svojemu delu vlijejo novega zagona. K temu sodi tudi prenova knjigarne. Ravno včeraj so odprli obnovljene sprednje prostore in preurejen zgodovinski oddelek, po zaslugi katerih je LEG na Verdijevem korzu danes še privlačnejša. Poudarek zasluži dejstvo, da se LEG razlikuje od ostalih goriških knjigarn, ker je ob prodaji sodobnih knjig bumbaca specializirana v prodaji antikvarnih in bibliofilskih izdaj (poleg knjig tudi tiskovin, umetniških grafik itd.) ter v spletni prodaji, kar lastnikoma - Adrianu in Federicu Ossoli - omogoča, da dosegata kupce zunaj krajevnih okvirov. »Specializacija je danes nujno potrebna, zato bomo vanjo še vlagali. Obenem nam je pri srcu čim bolj tesen stik z mestom in vraščenost v tukajšnji teritorij. Odraz tega je obnova prostorov, pa tudi vsakoletni zgodovinski festival eStoria,« je povedal Adriano Ossola ob včerajšnjem odprtju obnovljenih prostorov po načrtu arhitektov Giorgia Picottija in Marieterese Grusovin. (ide) 12 Nedelja, 27. septembra 2009 GORIŠKI PROSTOR / Preventivno-zabavna akcija je bila pisana na kožo tudi najmlajšim, saj so za popestritev dogajanja ves čas skrbele tudi atraktivne maskote foton.n. Z glavo na zabavo in v cestni promet V novogoriškem Mercator centru je včeraj dopoldne potekala prireditev Z glavo na zabavo, ki jo v jesenskem času po vsej Sloveniji organizira neprofitna fundacija Z glavo na zabavo. Le-ta je v slabih devetih letih delovanja dokazala, da se je mogoče odlično zabavati tudi brez alkohola, tobaka in prepovedanih drog, ter ves ta čas opozarjala na nezdružljivost uživanja alkohola in drog z udeležbo v cestnem prometu. Včerajšnjo preventivno-zabavno prireditev je, tako kot vse ostale, izvedla Generacija Nulanula, skupina talentiranih posameznikov, ki učinkovito promovirajo zdrav življenjski slog ter aktivno preživljanje prostega časa brez zgoraj omenjenih razvad, ki so lahko na cesti usodne. Program je bil namenjen predvsem družinam z otroki, ki so bili poleg žive, kantavtorske in DJ glasbe ves čas deležni tudi premišljene preventivno-zabavne animacije. Na prireditvi je bilo mogoče poleg zaletavčka preveriti tudi pravilno namestitev otroških sedežev v avtomobilu, na njej pa so sodelovali tudi novogoriški policisti, ki so zbranim svetovali glede varnosti v cestnem prometu in jih opozarjali na nevarnosti prehitre in neprevidne vožnje ter na dosledno upoštevanje cestnoprometnih predpisov, uporabo varnostnega pasu, pomen vidnosti pešcev in podobno. Obiskovalci pa so svoje spretnosti preizkusili tudi na simulatorju vožnje motornega kolesa. (nn) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, ul. Olivers 70, tel. 048180270. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, ul. Romana 93, tel. 0481-40497. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU SAN PIETRO E PAOLO, ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. uk Kino V GORICI DANES KINEMAX Dvorana 1: 15.15 - 18.00 - 21.30 »Baaria«. Dvorana 2: 15.15 - 17.00 - 18.40 - 20.10 -22.00 »G Force: Super spie in missione«. Dvorana 3: 18.00 - 20.00 »Basta che funzioni«; 22.00 »Pelham 1-2-3: Ostaggi in metropolitana«. V GORICI JUTRI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.30 »Baaria«. Dvorana 2: 17.00 - 18.40 - 20.10 - 22.00 »G Force: Super spie in missione«. Dvorana 3: »Kinemax d'Autore« 17.30 - 19.50 - 20.00 »Le 13 rose«. V TRŽIČU DANES KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 16.45 -18.30 - 20.15 - 22.00 »G - Force: super spie in missione«. D Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO - Ul. Aquileia 40 ESSO- Ul. Lungo Isonzo 77 ERG- Ul. San Michele 57 AGIP- Ul. Trieste 179 TRŽIČ SHELL- Ul. Boito 43 AGIP- Ul. Matteotti 22 ERG- Ul. G.F. Pocar KRMIN OMV- Drev. Venezia Giulia 53 GRADIŠČE SHELL- Drev. Trieste 50/a RONKE AGIP- Ul. Redipuglia, na državni cesti 305 km 14+ ŠTARANCAN AGIP- Ul. Trieste 47 MARIAN AGIP- Ul. Manzoni 164 ŠKOCJAN AGIP- Ul. Battisti 22 (Pieris) ROMANS AGIP- Ul. Aquileia 34 Dvorana 2: 15.10 - 18.00 - 21.30 »Baaria«. Dvorana 3: 15.45 - 17.30 »L'era glaciale 3: L'alba dei dinosauri«; 20.00 -22.10 »La ragazza che giocava con il fuoco«. Dvorana 4: 15.40 - 17.45 - 20.00 »Bandslam - High School; 22.00 »Pelham 12-3: Ostaggi in metropolitana«. Dvorana 5: 15.50 - 17.50 - 20.10 - 22.10 »Basta che funzioni«. V TRŽIČU JUTRI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.00 »G - Force: super spie in mis-sione«. Dvorana 2: 17.30 - 20.30 »Baaria«. Dvorana 3: 17.30 »L'era glaciale 3: L'al-ba dei dinosauri«; 20.00 - 22.10 »La ragazza che giocava con il fuoco«. Dvorana 4: 17.45 - 20.00 »Bandslam -High School; 22.00 »Pelham 1-2-3: Ostaggi in metropolitana«. Dvorana 5: »Kinemax d'Autore« 17.30 - 20.00 - 22.00 »Cheri«. SI Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da so bile v ponedeljek, 21. septembra, na vseh slovenskih ravnateljstvih objavljene začasne zavodske (ravnateljske) lestvice učnega osebja. Rok za morebitne prizive in ugovore zapade 1. oktobra. SDZPI obvešča, da je v teku vpisovanje na tečaje po univerzitetni diplomi: Uporaba načinov in obvladovanje orodij komunikacije (80 ur), Priprava turističnih paketov za čezmejno območje in njihova promocija (80 ur), Upravljanje informacijske varnosti (60 ur). Brezplačni tečaji, ki so financirani s sredstvi Evropskega socialnega sklada, bodo potekali na goriškem sedežu SDZPI, Verdijev korzo 51 v prostorih KB Centra. Rok vpisovanja zapade 16. oktobra; informacije na tel. 0481-81826, go@sdzpi-ir-sip.it, www.sdpzpi-irsip.it. SDZPI obvešča, da je v teku vpisovanje na tečaj po višješolski diplomi v sodelovanju s podjetji za brezposelne Tehnike finančnega posredništva 580 ur (300 ur teorije, 280 ur work experience, štipendija 2,30 evra za vsako uro prisotnosti na delovni praksi). Brezplačni tečaj, ki je financiran s sredstvi Evropskega socialnega sklada, bo potekal na goriškem sedežu SDZPI, Verdijev korzo 51 v prostorih KB Centra. Rok vpisovanja zapade 16. oktobra; informacije na tel. 0481-81826, go@sdzpi-irsip.it, www.sdpzpi-irsip.it. ODDELEK ZA ZABAVNO GLASBO IN JAZZ GLASBENE MATICE v Gorici prireja 28. in 29. novembra delavnico za petje s pevko Darjo Švajger. Prijave s kratko biografijo in posnetkom na zgoščenki je potrebno oddati do 16. oktobra na tajništvu Glasbene matice na Korzu Verdi 51. V teku so tudi vpisovanja za red- AJDOVŠČINA Obeležje na Pilonovi ■ v* • • domačiji V torek, 29. septembra, ob 19. uri bosta slovenska ministrica za kulturo Majda Širca in župan občine Ajdovščina Marjan Poljšak odkrila obeležje, ki bo odslej opominjalo mimoidoče, da je v skromni obrtniški hiši na Prešernovi ulici 1 v Ajdovščini na začetku 20. stoletja odprl pekarno Furlan Domenico (Menigo) Pillon in da je prav tam odraščal sin Venceslav, ki ga kot imenitnega slikarja, grafika in fotografa poznamo pod skrajšanim imenom. Veno Pilon je v svojih spominih toplo opisal očetovo osebnost in nanizal vrsto dogodkov v zvezi s pekarno, duhovito je tudi pojasnil, kako se je izgubila ena črka »l« iz družinskega priimka. Obeležje je zasnoval arhitekt in oblikovalec Ranko Novak, dolgoletni sodelavec Pilonove galerije in avtor njene celostne podobe, uresničila ga je domača akademska kiparka Anja Kranjc. Nepogrešljivi soustvarjalci pri postavitvi so še livar in oblikovalca kovinskega okvirja in črk. Zaposleni v Pilonovi galeriji posvečajo obeležje vsem Ajdovkam in Ajdovcem. Ponosni so na svojega imenitnega ustvarjalca, veselila ji bo zato udeležba vseh, ki delijo z njimi ta ponos. ni pouk iz jazz petja, saksofona, kitare, klavirja in basa; informacije na tel. 3475156982 (Andrejka Možina). Ul Osmice KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo ob petkih, sobotah in nedeljah ter praznikih odprto; tel. 0481-78125. OSMICA PRI DREJČETU v Doberdobu je odprta ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78377. S Izleti UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA priredijo v sklopu martinovanja enodnevni izlet v Vicenzo 7. novembra z ogledom mesta in vinske kleti; vpisovanje v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398), v gostilnI pri Ivici (0481-78000) in pri Milošu (tel. 380-4203829). 0 Prireditve KROŽEK ANTON GREGORČIČ v sodelovanju z goriško mladinsko sekcijo SSk prireja v ponedeljek, 28. septembra, ob 18. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici srečanje med deželnim tajnikom SSk Damijanom Terpinom, članom Demokratske stranke in bivšim deželnim svetnikom Igorjem Dolencem, predsednikom SSO Dragom Štoko in predsednikom SKGZ Rudijem Pavšičem z naslovom Kako manjšini ustvariti eno glavo. Ü3 Obvestila TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER NOVA GORICA pripravlja danes, 27. septembra, ob Svetovnem dnevu turizma brezplačno vodenje po Novi Gorici z vodičko Evelin Bizjak. Dopoldanski ogled se bo začel ob 10. uri pred Turistično informacijskim centrom na Bevkovem trgu v Novi Gorici, popoldanski pa ob 15. uri. PD ŠTANDREŽ je prisotno na prireditvi Okusi ob meji s stojnico na križišču med ulicama Roma in Crispi pri Trgovinski zbornici. Vesela družba bo ponujala odlične domače jedi. MLADINSKI MEŠANI PEVSKI ZBOR KD SKALA, ZSKD IN GLASBENE MATICE vabi mlade od 11. do 18. leta, da se udeležijo prve vaje, ki bo 28. septembra od 19. do 20. ure na sedežu društva Skala v Gabrjah. Peli bodo pesmi iz slovenske in svetovne ljudske zakladnice, uspešnice lahke glasbe in muziklov ob spremljavi raznih glasbil in humorističnih gibov. Zbor vodi Jana Drašič; za informacije janadrassich@gmail.com, tel. 0481531495 (ZSKD). prireja \ PIHALNI ORKESTER 1 "KRAS" DOBERDOB & GLASBENO ŠOLO (začetni in nadaljevalni tečaji pihal, trobil in tolkal -pouk teorije) "OTROCI SPOZNAVAJO GLASBO" uvajalni tečaj glasbene vzgoje za predšolske otroke (spoznavanje zvokov, ritma in melodije z gibanjem, peljem in inštrumenti) ZA VPIS IN INFORMACIJE: Romina 3384199828 Antonella 3396983579 OK VAL prireja v občinski telovadnici v Doberdobu v sezoni 2009-2010: otroško telovadbo za punčke in fantke, ki obiskujejo vrtec ob sredah med 15.45 in 16.45; mikro in mini odbojko za punčke in fantke letniki 2002, 2003 ob ponedeljkih in četrtkih med 15. uro in 16.30, miniodbojko za letnike 1998, 1999, 2000 in 2001 ob torkih in pekih, za fantke med 15. uro in 16.30, za punčke med 16.30 in 18. uro. Začetek dejavnosti bo v ponedeljek, 28. septembra; vpisovanje in informacije na tel. 328-1511463 (Ingrid) ali na e-pošti okval@virgilio.it. PILATES - v občinski telovadnici v Doberdobu, vsako sredo od 20. do 21. ure. Vadba se začne 7. oktobra in jo vodi Maja Lutman; informacije in vpisovanje na tel. 328-1511463 (Ingrid) ali na e-pošti okval@virgilio.it. PRIJATELJI DANIELEJA BOŠKINA so na Zadružni kreditni banki Doberdob in Sovodnje odprli račun za prostovoljne prispevke namesto cvetja na grob Da-nieleja. Naslov tekočega računa je »Da-nielejevi prijatelji - Amici di Daniele« in bančne koordinate so IT 33 Q 08532 12400 000000730310. Prispevke sprejemajo na vseh podružnicah banke. DRUŽBA ROGOS prireja v sprejemnem centru Gradina v nedeljo, 4. oktobra, od 14.30 do 19. ure razstavo-pokušnjo kraških pridelkov, vstopnina 12 evrov; informacije na tel. 3334056800 ali na inforogos@gmail.com. DRUŠTVO JADRO prireja na sedežu v Romjanu 50-urni tečaj slovenščine za odrasle z oktobrom. Organizacijsko srečanje bo ob 20. uri v ponedeljek, 5. oktobra, v ul. Monte 6 Busi 2; informacije pri odbornikih društva, v ron-ški knjižnici in v mladinskem središču Informagiovaniv Tržiču. KLEKLJARSKI ODSEK DRUŠTVA JADRO je začel novo letno dejavnost ob torkih med 15.30 in 18.30 na sedežu društva; vpisovanje in informacije na tel. 0481-776123. KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo v ponedeljek, 28. septembra, zaprta. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bo danes, 27. septembra, zaradi kolesarskih dirk v veljavi prepoved parkiranja s prisilnim odvozom na Rimski in Vrtni ulici od 7. do 16. ure. Zaradi zgoraj omenjenih dirk bodo v prometu možni zastoji. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH je odprta ob ponedeljkih in sredah med 10. in 12. ter med 15. in 18. uro, ob petkih med 10. in 12. uro. PRI KD OTON ŽUPANČIČ iz Štandre-ža bo Tanja Gaeta vodila glasbene in pevske urice za otroke iz vrtca in osnovne šole; Jelka Bogatec bo vodila delavnico hip-hop in jazz plesa, v domu Andreja Budala bosta potekala tudi začetni in nadaljevalni tečaj angleščine za osnovnošolce. Ob sobotah bodo potekale likovne delavnice za otroke iz vrtca in osnovne šole; vpisovanje in informacije za tečaj angleščine na tel. 338-7956855 (Erika Nar-din), za plesni tečaj in za pevske urice tel. 328-0309219 (Tanja Gaeta). Vse dejavnosti se bodo začele oktobra. SMUČARSKI ODSEK SPDG obvešča, da bo letošnje zimovanje od 2. do 6. januarja na Zoncolanu; vpisovanje na društvenem sedežu v torek, 6. oktobra, ob 18. uri; informacije na tel. 338-5068432 (Loredana). ZDRUŽENJE CUORE AMICO prireja društveno kosilo v nedeljo, 4. oktobra, v restavraciji Felcaro v Krminu; re- ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA OB 50. OBLETNICI USTANOVITVE EMMERICH KALMAN ŠnofimJfiMMm Opereta v treh dejanjih prvič v slovenščini Prevedel in priredil Ivan Tavčar Režiser Emil Aberšek Dirigent Hilarij Lavrenčič Slavnostna premiera: Petek, 2. oktobra, ob 20.30 Ponovitve: Nedelja, 4. oktobra, ob 17. uri Torek, 6. oktobra, ob 20.30 Nedelja, 11. oktobra, ob 17. uri Kulturni center Lojze Bratuž - Gorica ¿-T*k flif ÍS' Kako manjšini ustvariti_ _ eno glavo? I. Dolenc, R. Pavšič, D. Štoka, D. Terpin Ponedeljek, 28.09. ob 18.00 Kulturni center "L. Bratuž" Drevored XX. Septembra,Gorica www.krozekgregorclc.org S prispevkom ^J REGIQNI V* FRIUU V zervacije na sedežu združenja ob ponedeljkih in petkih med 10. in 12. uro, ob četrtkih med 15.30 in 18. uro. ŠPORTNO DRUŠTVO SOVODNJE prireja v telovadnici v Sovodnjah rekreacijsko telovadbo ob torkih in petkih med 21. uro in 22.30; prvo srečanje bo v petek, 2. oktobra. Prispevki V spomin na dragega očeta Zdravka Terčiča daruje sin Marko z družino 150 evrov za vokalno skupino Sraka. Namesto cvetja na grob Zore Devetak darujeta Virgilio Černic in Cilka Co-tič 30 evrov za društvo krvodajalcev iz Sovodenj. Pogrebi JUTRI V GORICI: 11.30, Fedora Caneva iz splošne bolnišnice v cerkev na Placuti in na glavno pokopališče; 12.00, Mario Gasparini (iz Palmano-ve) v cerkvi v Podturnu, sledila bo upepelitev. ZAHVALA Ferdinand Kovic Iskrena hvala g. Makucu, cerkvenemu pevskemu zboru, sorodnikom, prijateljem in vsem, ki so nam bili ob strani v tem težkem trenutku. Svojci ZAHVALA Krlinca Nanut vd. Brisco Iskrena hvala vsem sorodnikom, pevcem bivšega zbora Oton Župančič ter vsem, ki so našo drago počastili na kakršenkoli način. Sin Devan z družino Štandrež, 27. septembra 2009 Nedelja, 27. septembra 2009 APrimorski r dnevnik nedeljske teme 2. oktobra na irskem ponovni referendum Irski volivci tokrat bolj naklonjeni Lizbonski pogodbi Bojan Brezigar Zadnje javnomnenjske raziskave kažejo, da so si Irski volivci v primerjavi z junijem lanskega leta premislili in da bodo letos glasovali za ratifikacijo Lizbonske pogodbe; o njej bodo odločali na referendumu v petek, 2. oktobra. Po zadnjih podatkih, ki jih je objavil osrednji irski tednik Irish Times se za potrditev Lizbonske pogodbe opredeljuje 48 odstotkov volivcev, proti jih je 33, neodločenih pa je še vedno 19 odstotkov. Pri tem velja sicer opozoriti, da je v zadnjih treh tednih v večji meri naraslo število tistih, ki Lizbonski pogodbi nasprotujejo: pred tremi tedni je bilo namreč razmerje naslednje: 46 odstotkov za, 29 odstotkov proti in 25 odstotkov neopredeljenih. Od 6 odstotkov, ki so se opredelili v zadnjih treh tednih, kar dve tretjini nasprotujeta ratifikaciji pogodbe. Če pri teh podatkih odmislimo neodločene, lahko rečemo, da je razmerje med tistimi, ki pogodbo podpirajo in onimi, ki ji nasprotujejo, 59 proti 41, kar naj bi nekako zagotavljalo zmago proevropskih teženj. Če to primerjamo z lansko letnimi rezultati, ko se je proti Liz-bonski pogodbi opredelilo 53,4 odstotkov volivcev, pri čemer velja opozoriti, da je takrat zadnja jav-nomnenjska raziskava napovedovala zmago protilizbonskega zavezništva (35 odstotkov za, 30 odstotkov proti in kar 35 odstotkov neodločenih) lahko tvegamo napoved, da bo tokrat na Irskem zmagal da. Dejstvo, da je bil v zadnjih tednih prirastek nasprotnikov pogodbe večji od prirastka njenih zagovornikov, pa nasprotnikom omogoča, da v teh dneh prepričujejo volivce, češ da še obstaja možnost, da Irska pogodbo zavrne. Dejstvo, da je število neodločenih veliko manjše kot lansko leto, pa zagotovo ne govori njim v prid. K temu je treba dodati dejstvo, da je bila zadnja raziskava, ki jo je opravil Irish Times, zelo poglobljena in je zadevala vseh 43 volilnih okrožij v državi; možnost odklona je sicer 3-odstotna, kar teoretično dopušča možnost negativnega izida referenduma, vendar pa je za podpornike Lizbonske pogodbe zelo ohrabrujoče dejstvo, da so v anketi poleg vpra- šanja o tem, kako bodo glasovali, zastavili tudi vprašanje, ali je za Irsko primerno, da ostane članica Evropske unije. Na to vprašanje je pritrdilno odgovorilo kar 71 odstotkov vprašanih, samo 18 odstotkov pa jih je menilo, da bi bilo za Irsko bolje, da ne bi bila članica EU. Nedvomno je zanimiv tudi podatek, da Lizbonsko pogodbo v večji meri podpirajo moški kot ženske: med moškimi jih je 51 odstotkov napovedalo glasovanje za pogodbo, med ženskami pa samo 45 odstotkov. Če nadaljujemo z razrezom irskega prebivalstva, ugotovimo, da bogatejši sloji v večji meri podpirajo pogodbo kot revnejši sloji, ki jih je letošnja kriza očitno močno prizadela in iščejo za to razloge tudi v zunanjem svetu. Med posameznimi gospodarskimi kategorijami pogodbi zagotavljajo najvišjo podporo kmetje, kar 68 odstotkov (in samo 24 odstotkov proti), glede na starost pa Lizbonsko pogodbo v večji meri podpirajo starejši, mladi pa so glede nje bolj skeptični. In končno, če pogledamo na politično prizorišče, ugotovimo, da pogodbo v največji meri podpirajo volivci tradicionalnih konservativnih strank: pri volivcih stranke Fianna Fail, ki je močna predvsem na kmetijskih področjih, podpora dosega 74 odstotkov, pri sredinski Fine Gael 57 odstotkov, na levici pri zelenih 52 odstotkov, bolj skeptični pa so labu-risti s 46 odstotki. Nacionalistična stranka Sinn Fein pa pogodbi nasprotuje in zato se proti njej opredeljuje tudi glavnina 66 odstotkov njenih volivcev. Kaj nam povedo vsi ti podatki? Pravzaprav kažejo predvsem na neko normalizacijo stanja na Irskem. K temu je zagotovo pripomogla letošnja ekonomska kriza, ki Irski ni prizanesla. Odtod usmeritev kmetov za Lizbonsko pogodbo, kajti evropske subvencije so sedaj veliko bolj dobrodošle kot pred letom dni, pa tudi usmeritev premožnejših mestnih slojev, ki vidijo v Evropski uniji perspektivo, medtem ko revnejši sloji očitno pripisujejo tudi Evropski uniji odgovornost za sedanjo krizo. Zanimivo je tudi, da so Liz-bonsko pogodbo podprli predsedniki vseh sedmih univerz v državi; opozorili so na pomembno vlogo, ki jo je imela Evropska unija pri razvoju visokega šolstva na Irskem. V dokumentu, ki so ga objavili v četrtek, torej teden dni pred referendumom so zapisali, da bo Lizbonska pogodba zagotovila večjo življenjskost Evropski uniji in vanjo vključila tudi Irsko, dodali pa so, da je bila že doslej Evropska unija bistvenega pomena za širitev in za modernizacijo visokošolskega sistema v državi. Tu so izrecno opozorili na sredstva iz Evropskih strukturnih skladov in iz Evropske investicijske banke za gradnjo univerz »v času, ko Irska ni razpolagala s sredstvi, da bi sama za to poskrbela.« Skratka, univerze opozarjajo tudi na zgodovinski spomin na čas pred nekaj desetletji, ko je bila Irska ena gospodarsko najbolj zaostalih držav v Zahodni Evropi, s pomočjo Evropske unije pa se je povzpela v sam vrh razvitih. Tudi to je tema, ki ne velja samo za Irsko, ampak je dokaj splošna za številne evropske države, zagotovo tudi za nekatere nove članice, ki postajajo v zadnjem času dokaj evroskeptične, na primer z Poljsko in Češko. In, da ne bo nesporazumov, dodajajo predsedniki univerz nekaj številk, ki so vsekakor koristne: od leta 1973, ko je postala članica EU, do danes je Irska prejela za visokošolske strukture od Evropske unije 70 milijard evrov. Poleg tega so irski študenti dosledno izkoriščali program mobilnosti študentov: kar 35.000 jih je semester opravilo v tujini in na seznamu za prihodnja leta je še 18.500 irskih študentov. Poleg tega je prišlo na študij na Irsko več kot 50.000 študentov iz drugih držav, kar je državi zelo koristilo, ker ti ljudje po po-vratku domov promovirajo Irsko v tujini. Predsedniki univerz pa opozarjajo tudi na pomen raziskovalnih programov Evropske unije, ki so spodbujali irske raziskovalce »v času, ko je državna politika za tem zaostajala«. Univerzitetni profesorji pa so šli še dlje. Ko je prejšnji dan predsednik irske vlade obiskal Galway, pomembno univerzitetno središče ob zahodni obali otoka, se je na krajevnem dnevniku pojavil oglas, v katerem 55 profesorjev podpira Lizbonsko pogodbo. Zanimivo je, da oglasa ni plačala univerza, ampak so ga plačali profesorji sami. Nasprotniki Liz-bonske pogodbe so vzrojili, vendar jim je vodstvo univerze odgovorilo, da univerza vrednoti svobodo govora in ima vsakdo pravico, da znotraj univerze na katerikoli način izraža svoje mnenje. Angažirale so se tudi ženske. Po objavi podatkov, da so irske ženske bolj skeptične do Lizbonske pogodbe kot moški, so ženska gibanja opozorila, da se Evropska unija vse od začetka zavzema za pravice žensk v družbi in za enako obravnavanje obeh spolov. »Pogosto pozabljamo, kako se je irska družba razvijala v Evropski uniji in koliko je pridobila z uvajanjem evropske politike, ki temelji na enakopravnosti, enakem dostojanstvu in vključevanju ženske v družbo,« so zapisale predstavnice gibanj za enakopravnost žensk. Po njihovi oceni se je treba prav evropskim direktivam zahvaliti, da ženske po poroki niso več izločene iz zaposlitve v javnih službah, da imajo pravico do enake plače kot moški, pravico do materinskega dopusta in do izpopolnjevanja. »Ni bilo vedno tako,« so opozorile. Omenile so tudi vrsto drugih sprememb, na primer skrb za prizadete, ki jo uveljavlja evropska politika, pa boj proti zanemarjanju otrok in proti socialnim krivicam, vse do prizadevanja za izenačenje pokojnin tam, kjer imajo ženske nižje pokojnine od moških samo zato, ker so bile v preteklosti za enako delo slabše plačane kot moški. In na koncu so tu še gesla, da bo Lizbonska pogodba načela irsko nevtralnost ali da bo celo ustvarila neko »superdržavo«, pri kateri majhne države ne bodo imele več možnosti odločanja. Glede nevtralnosti vsi na Irskem opozarjajo, da irske sile sodelujejo samo v misijah pod pokroviteljstvom Združenih narodov, glede »superdržave« pa opozarjajo, da sta se o tem zelo jasno izrekli že ustavni sodišči Nemčije in Češke: obe sta ovrgli take kritike na račun Lizbon-ske pogodbe. Tudi potem, ko bo Liz-bonska pogodba začela veljati, bodo države ohranile svojo suverenost, vse do možnosti izstopa iz EU. To so teme, ki se pojavljajo v irski volilni kampanji. V primerjavi z lanskoletnimi, zelo introvertnimi temami, ki so bile osredotočene samo na Irsko in njene ozke interese, je letošnje razmišljanje veliko širše in ljudje so soočeni s tehtanjem ugodnosti in problemov, ki jih za državo predstavlja članstvo v Evropski uniji; skratka, lani se je vse osredotočilo na nekaj členov pogodbe, ki Ircem niso bili všeč, letos pa se je razprava razvila širše, v splošni interes Irske, da ostane članica okrepljene Evropske unije. In prav ta prevladujoči aspekt volilne kampanje navaja k utemeljenemu upanju, da bo letošnji izid referenduma drugačen od lanskega. 1 4 Nedelja, 27. septembra 2009 NEDELJSKE TEME POLETNI F( Pravi Primorski pes! Petrica S PRIMO DNEVNIK S tem pestrim današnjim pregledom li objaviti še tiste fotoutripe poletja, ki d imeli priložnosti priti na vrsto. Naši zvest se na poletno akcijo Primorskega dnevni li v res velikem številu, svoj časopis pa so t ljiv način ponesli na počitnice ne le v bliž temveč celo na različne konce sveta, po v nentih. Hvala vsem in nasvidenje prihodr JTOUTRIP '09 IRSKIM COM smo žele-Oslej niso i bralci so ka odzva-na iznajd-nje kraje, več konti-tje leto. Os s poto-Dodai tudi čal z Indi-»ivna Čuk 16 1 4 Nedelja, 27. septembra 2009 NEDELJSKE TEME POLETNI F( FJK spada med dežele z relativno majhno predvideno proizvodnjo (970.000 hl), ki se je v primerjavi z lansko (1.014.000 hl) zmanjšala za 5%. Od navedenih podatkov rahlo odstopajo tisti, ki jih je objavilo združenje Confcooperative. PO PODATKIH ZDRUŽENJA ENOLOGOV V Italiji se obeta dobra vinska letina Strokovna služba Kmečke zveze P o napovedih Italijanskega združenja enologov se obeta italijanskim vinarjem dobra letina, ki bo po količini več ali manj enaka lanski, (proizvodnja je leta 2008 dosegla 46.245.000 hl, letos pa naj bi se ustalila ob malo višji količini 46.300.000 hl) kakovost pa naj bi bila boljša. V vseh razvojnih fazah so bile razmere za trto (posebej v času brstenja, cvetenja in oploditve) po vsej državi ugodne. Svoje so doprinesle tudi razmeroma bogate padavine in visoka povprečna poletna temperatura, ki so pospešile zorenje, zato je bila trgatev zgodnja. Tudi pri nas smo trgali 7-10 dni pred večletnim povprečjem in se zato trgatev končuje tudi za teran v drugi polovici meseca septembra. O kakovosti naših vin smo že poročali. Po predvideni proizvodnji je na prvem mestu, kot v prejšnjih letih, dežela Veneto (8.120.000 hl), na drugem Emilija-Romanja (6.660.000 hl), tretje mesto zaseda Apulija (6.250.000 hl), četrto pa Sicilija (6.180.000 hl), ki je bila še pred par leti na prvem mestu. FJK spada med dežele z relativno majhno predvideno proizvodnjo (970.000 hl), ki se je v primerjavi z lansko (1.014.000 hl) zmanjšala za 5%. Od navedenih podatkov rahlo odstopajo tisti, ki jih je objavilo združenje Confcooperative. Na osnovi teh podatkov naj bi se proizvodnja vina v Italiji zmanjšala v primerjavi z lansko za 1%, kar pomeni da bo dosegla 45.187.000 hl. Pri tem pa je zanimivo dejstvo, da je med podatki omenjenih organizacij - Združenja enologov in Confcoope-rative, znatno odstopanje prav pri proizvodnji naše dežele, kjer bo dosegla po ugotovitvah Confcooperative 1.115.000 hl, to se pravi 10% več kot v prejšnjem letu, v nasprotju s količino Združenja enologov, ki predvideva, kot navedeno, 5% znižanje. Glede kakovosti pa je tudi ustanova Confcooperative mnenja, da bo trgatev 2009 dala visoko kakovostna vina. Dobrim novicam v zvezi s trgatvijo se žal pridružujejo zaskrbljujoče vesti o trženju vina. V zadnjem letu so se cene vin, ne glede na njihovo kakovost (vina s kontroliranim poreklom, z geografsko oznako, itd) in ne glede na barvo (bela ali rdeča) znižale za povprečno 20%, čeprav niso redki primeri, ko so vinarji v poletnih mesecih tik pred novo trgatvijo razprodali svoj proizvod po nesprejemljivo nizkih cenah. Pri tem so izjema le nekatera zelo znana vina kot so Valpolicella, Prosecco, in nekatera izredno kakovostna vina s svojo ustaljeno prodajno nišo. Težkemu položaju v kleteh v nezane-marljivi meri botruje, kot je izjavil sam minister za kmetijske politike Luca Zaia, ostra kampanja proti alkoholu, ki je povzročila hud padec porabe alkoholnih pijač, predvsem pa vina in s tem močno znižala krivuljo povraševanja tega proizvoda. Kljub vsemu pa so predvidevanja izvedencev za prihajajoče letino zmerno optimistična iz sledečih razlogov: zaloge vina niso visoke v kleteh proizvajalcev in so ,po vsej verjetnosti nižje kot leto prej; tudi zaloge pri trgovcih na debelo so zmerno nizke, ker kupujejo le količine, ki gredo sprotno v promet; ekonomisti napovedujejo izboljšanje kriznega gospodarskega stanja tako v notranjosti države kot v deželah uvoznicah vina, kar bi moralo povečati povpraševanje po vinu in s tem povišanje tržnih cen. To dejstvo bi moralo utrditi in okrepiti trend po večji porabi vina, ki se že vrsto let pojavlja v mnogih evropskih in izvenevropskih državah, še zlasti tistih, kjer je ta poraba še zelo nizka (Severna Evropa, Združene države Amerike, Japonska, itd) strokovni nasveti Sadno drevje in kakovost sadik Od takrat, ko listje odpada do konca novembra je čas, da posadimo nova sadna drevesa. V teoriji je čas za sajenje sadnih dreves celo zimo, ko sicer drevo miruje. Iz praktičnega vidika pa ne sme biti prehladno. Sadno drevje lahko sadimo tudi spomladi, preden rastlina požene, vendar ima jesensko sajenje prednost, da se sadika v teku zime dobro ukorenini in zato spomladi hitro požene in manj trpi zaradi suše. Nekatere sadne vrste, kot na primer leska, oreh, ribez in maline je najbolje, da sadimo jeseni. Spomladi pa sadimo vrste ali sorte, ki so na mraz občutljive, kot na primer oljka in kaki. V praksi se zgodi, da sadimo takrat, ko dobimo sadike v prodaji, to je večinoma spomladi. Uspeh sajenja je v dobri meri odvisen od sadilnega materiala. Sorta in podlaga morata biti označena na etiketi. Podlaga mora ustrezati našim tlom, odporna naj bo na primer apnencu, če vemo, da ga ima naše zemljišče preveč. Korenine naj bodo zdrave, dobro razraščene in cele. Ko kupujemo sadike, raje izbirajmo med enoletnimi, praviloma olesenelimi in brez listov. Slednje utrpi- jo manj šoka od saditvi, obenem imajo enoletne sadike nižjo ceno. Izogibamo naj se tudi visokih in bujnih sadik. To bi lahko pomenilo, da so bile sadike veliko siljene z obilnim gnojenjem in zalivanjem. Take sadike v zemlji med zimo lahko propadejo. Na trgu dobimo po navadi sadike s koreninsko grudo v kontejnerjih. Zelo pomembno je, da je glede na velikost sadik tudi primerno velik kontejner. Če so korenine močno prepletene v kontejnerju, se sadika slabo razvija prvo leto po sajenju. Pozorni bomo tudi na višino debla. Visoke sadike je običajno težje vzgojiti v želeno gojitveno obliko. Mesto cepljenja naj bo dobro zaraslo. Premer sadike 10 cm nad cepljenim mestom mora biti najmanj 1 cm. Pomembna je tudi višina cepljenja, ki mora biti vsaj 15 cm nad koreninskim vratom. Zelo pomembno je tudi, da sadike kupimo pri v priznanih in resnih trgovinah. Druga zelo pomembna stvar je izbira sort. Zelo važno je, da upoštevamo sa-mooplodne in samoneoplodne sorte. V primeru samoneoplodnih sort, kot na primer pri jablani, moramo kupiti vsaj 2 različni sor- ti, da se med seboj oplojujeta. Dobro je tudi, da poizvemo, katera sorta je dobra opra-ševalka. Upoštevati moramo tudi, da posamezne samoneoplodne sorte cvetijo istočasno. Sadike prevažamo previdno, da jih ne pokvarimo. Sadike s prostimi koreninami zavijemo, da se ne izsušijo. Če jih ne moremo takoj posaditi, jih zakopljemo v zemljo. Najprej je zelo važno, da izberemo pravilno lego, ki naj bo sončna in v zavetju od burje. Osvetlitev je ugodnejša, če vrste postavimo v smer sever-jug. Nasad naj bo posajen tako, da lahko opravimo kar največ dela s stroji. Gojitvene oblike naj bodo enostavne, debla nizka, da nasad hitro zarodi in da so vsa opravila olajšana. Kotlasta oblika je po navadi najbolj odporna burji. V primeru, da zemlja ni ravna, jo moramo najprej zravnati ali po potrebi urediti terase. Po možnosti izberemo lego proti jugu ali jugovzhodu. Sadimo 0,5 do 1 m od roba terase. Brežina naj bo zatravljena, za preprečitev erozije. Nato moramo odločiti, katere sadne vrste in sorte bomo gojili. V primeru mešanega sadovnjaka moramo pomisliti, kako bomo postavili posamezne vrste z ozirom na to, da bomo pozneje morali tudi različno škropiti. Dobro je, da med vrsto pečkarjev in med vrsto koščičarjev postavimo vrsto sadnih dreves, ki jih po navadi ni treba škropiti in ki jih pozno pobiramo (mandljevec, granatno jabolko, nešplja, aktinidija, itd), da ne bomo imeli probleme s karenčno dobo v slučaju, da nekaj škropila pade na te rastline. Vrsto pečkarjev, ki zgodaj zorijo, postavimo blizu vrste rastlin, ki ne potrebujejo škropljenja. Sledi vrsta pečkarjev, ki pozneje zorijo. Podobno naredimo s koščičar-ji. Češnje izberemo po možnosti zgodnje sorte (Burlat, Giorgia), da se izognemo češ-njevi muhi. Če načrtujemo nasad, si najprej uredimo površino, nato opravimo založno gnojenje s fosforjem, kalijem in po potrebi tudi s hlevskim gnojem. Točnejše odmerke gnojil določimo z analizo tal. Takoj po gnojenju zemljo rigolamo ali globoko orjemo. Šele nato izkopljemo 40 cm globoke sadilne jame. Če pa sadimo posamezna drevesa, iz-kopljemo posamezne sadilne jame s pribli- žno 80 cm premera in globoke 50 cm. Ločimo zgornjo plast zemlje, ker jo bomo pozneje spet postavili na vrh. Na dno jame damo približno 200 gr čistega fosforja in 250 gr čistega kalija ali pa približno 500 gr mešanega gnojila, ki vsebuje fosfor in kalij. Gnojilo pomešamo s približno eno tretjino izkopane zemlje in jo vsujemo na dno jame. Korenine ne smejo priti direktno v stik z gnojili. Rastlino nato sadimo. Cepljena točka naj ostane 4-5 cm nad zemljo. Na koncu damo sadiki oporo tik ob njej, na južno stran sadike. Opora naj bo vsaj 15 cm globoko v jami, visoka pa do krošnje. Sadiko pri-vežemo h kolu in pri tem pazimo, da ne preveč stisnemo. Pazimo tudi, da ne bi vrh kola poškodoval veje. Okrog sadike lahko postavimo gnoj, ki ga pokrijemo z zemljo. Gnoj ne sme priti v stik z deblom. Na koncu nasad zaščitimo pred srnami. Po končanem sajenju rastlino zaznamujemo s kartončkom, ki nam pove sorto. Še najbolje je, da kartonček spravimo in zraven zabeležimo, kam smo posadili sadno drevo. Po potrebi rastlinico zalijemo. Magda Šturman / NEDELJSKE TEME Nedelja, 27. septembra 2009 17 Na slikah: Pod naslovom transparent korziških študentov za priznanje jezika; desno poslanec Talamoni. Spodaj desno Tre cime di Lavaredo, eden biserov Dolomitov. POBUDA POSLANCEV INDIPENDENTISTIČNE STRANKE Večina deželnih poslancev zavrnila zahtevo po priznanju uradnosti korziškega jezika Deželna skupščina Korzike je z večino glasov zavrnila resolucijo, ki jo je predložila indipendentistična skupina stranke Corsica Nazione Indipendente, ki jo vodi odvetnik Jean-Guy Talamoni; s to resolucijo so predlagali podelitev statusa uradnosti korziškemu jeziku. Za resolucijo je glasovalo 19 deželnih svetnikov, proti pa 28; štirje se seje niso udeležili. Glede na dejstvo, da šteje ta politična skupina samo 3 svetnike, je rezultat vsekakor neza-nemarljiv. Komunistka Dominique Bocchini, ki je glasovala za Talamonijevo resolucijo, je ocenila, da je skupščina zamudila priložnost, da bi prispevala k priznanju jezikom Francije in bi se izrekla za uradnost jezika ob francoščini, torej ne proti uradnemu je- ziku države, ampak za komplementarnost dveh jezikov. Francoska televizija je ob najavi izida glasovanja ocenila, da približno tretjina prebivalcev Korzike govori korziški jezik. V razpravi je več poslancev večine ocenilo, da ni primerno, da bi prehitevali čas, ampak je treba postopoma začeti z dejanskim poučevanjem korziškega jezika. Tu pa je poslanka neodvisne levice Madeleine Mozziconacci navedla nekaj podatkov: »Število ljudi, ki govorijo korziški jezik, ne narašča, dvojezičnost, ki je bila uvedena v otroških vrtcih, se ne udejanja in isto se dogaja z obveznimi tremi uri korziščine v osnovnih šolah, v srednjih šolah pa se samo 12 odstotkov dijakov opredeljuje za dvojezični pouk. Predstavnik večine Antoine Giorgi pa je posvaril pred odobritvijo nacionalistične resolucije, ki bi jo lahko razumeli kot nasprotovanje francoskemu jeziku in bi ustvarila napetost med tistimi, ki govorijo korziščino in tistimi, ki tega jezika ne govorijo. Kot rečeno je resolucijo predložil vodja indipendentistov Jean-Guy Talamo-ni, ki je poslance pozval, naj ob tej priložnosti opustijo ozko strankarsko politiko in se osredotočijo na vprašanje, ki je za Korziko zelo pomembno. Ključni del svojega posega je Talamoni povedal v korziškem jeziku: »Če se odločimo, da rešimo in, nato, da razvijemo to bogastvo, ne bodo zmagovalci ne indipendentisti in niti nacionalisti, ampak vsi mi, prebivalci Korzike. Če je res, da ne soglašamo skoraj o ničemer, in vemo, da je tako, vendar obstaja nekaj, kar nas zbližuje: ljubezen do tistega, kar povezuje narod ki obstaja že več kot tisoč let, to je naš jezik, ki je zagotovo sredstvo medsebojnega sporazumevanja, pa tudi naša oblika sporočanja zunanjemu svetu. Jaz sem Korzičan, ki v svojem jeziku govori z drugimi Korzičani o vprašanju, ki nas povezuje.« Talamoni, ki je svoj poseg nadaljeval v francoščini, je nato dejal, da je trdno prepričan, da je skupščina poklicana, da odloča o vprašanju, ki časovno krepko presega trenutno zakonodajno dobo. Zato je, kot je izrecno poudaril, iz svojega posega izločil kakršnokoli ideološko razmišljanje. Dejal je, da ni treba posebej razlagati, kako pomembno je ohranjanje jezika, saj se je o tem deželna skupščina soglasno izrekla leta 2005. Ob tisti priložnosti je namreč poudarila svojo navezanost na jezik in ustanovila »svet za jezik in kulturo«. Imenovali so tudi skupino strokovnjakov, med katerimi so predstavniki univerze s Korzike, poleg njih pa tudi zunanje strokovnjaki, med njimi profesorji s Sorbone, z namenom, da preučijo stanje jezika v družbi in nato izoblikujejo svoje predloge za njegovo ohranitev in razvoj. Ta skupina je še pred časom posredovala svoje predloge: v njih med drugim piše, da padanja rabe jezika ne bom mogoče zajeziti, če jezik ne bo imel statusa uradnosti. Na izrecno vprašanje deželne skupščine pa je predsednik skupine Jacques Thiers pojasnil: »To dolgo in poglobljeno opazovanje stanja me navaja k trditvi, da je status uradnosti jezika brez dvoma eden nujnih pogojev, da lahko upamo, da se bo nazadovanje korziškega jezika zaustavilo oziroma se bo zaustavilo padanje njegove rabe v javnosti. Ob tem pogoju bi lahko tudi upali v oživljanje jezika in v naraščanje njegove rabe v družbi.« Po Talamonijevem mnenju status uradnosti korziškega jezika ni ideološko, ampak je zelo praktično vprašanje. Sedaj namreč katerokoli podjetje ne more razpisati delovnega mesta, kjer bi med pogoji navedlo, da je zaželeno znanje korziške-ga jezika. Tak razpis je sedaj protizakonit. Lansko leto je neko podjetje to preizkusilo: razpisalo je delovno mesto, urad za delo pa je razpis razveljavil, njegov direktor pa je pojasnil, da je prosil za nasvet generalnega direktorja v Parizu in je prejel odgovor, da bi ga lahko pred sodiščem obtožili diskriminacije, če bi pristal na tak razpis. »To je eno izmed vprašanj, ki bi jih bilo treba rešiti s priznanjem statusa uradnosti jeziku.« je poudaril Talamoni in dejal, da je popolnoma jasno, da bi s priznanjem uradnosti postal ta jezik resničen družbeni dejavnik. S statusom uradnosti bi se interes staršev za vpisovanje otrok k dvojezičnemu pouku znatno povečal. Starši, ki danes prijavljajo otroke k dvojezičnemu pouku, to počenjajo zgolj zaradi ohranjanja identitete; tisti, ki po rodu niso Korzičani, ne vidijo nobenega interesa, da bi otroke pošiljali k dvojezičnemu pouku: ocenjujejo, da bi jih obremenili z učenjem »nepotrebnega« jezika, še zlasti v vidiku prihodnje zaposlitve, pa tudi za družbene dejavnosti. Rezultat tega je, da prihaja do etničnega razlikovanja odnosov v šoli in v družbi. To velja v veliki meri tudi za priseljence. Tu je poslanec Talamoni navedel primer kraja Isula Rossa, kjer je bil v dvojezi- čni šoli le 1 odstotek otrok družin severnoafriškega porekla, v francoski enojezični šoli pa je bilo teh otrok 25 odstotkov. »Ali je to dobro? Mi mislimo, da ni. Priznanje uradnosti jezika bi spremenilo zadržanje staršem priseljenskega izvora in naš jezik bi lahko ponovno postal sredstvo integracije, kot se je to dogajalo v preteklosti, ki sploh ni tako oddaljena, ko so tujci prihajali na Korziko, se tukaj zaposlili in se naučili jezika,« je še dejal Talamoni. Poslanec se je nato obrnil na tiste kolege, ki se sklicujejo na republikanske ideje Francije in je dejal, da te ideje niso nič manj korziške. Po njegovi oceni predlog o uradnem statusu jezika še zdaleč ne pomeni koraka k neodvisnosti in zato bi lahko za ta predlog glasovali prav vsi. Ob koncu pa je Talamoni v korzi-škem jeziku povedal še naslednje: Eri, pigliendu u caffe, aghju spiecatu a dui amichi cio ch'o m'apruntava a di a a nostra Assemblea per circa a ottene u vo-tu di issa muzione. Uprimu mha dettu : « Perdi u to tempu: un vale a fischja quandu u caval-lu un vole beie ». U secondu ha osservatu incu malizia: «Ind'e me si dice: Un vale a fischja quan-du u sumere un vole beie » ! Aghju rispostu chi ancu s'e un impe-ratore rumanu avia numinatu u so caval- lu senatore, un ci era, a lAssemblea di Corsica, ne cavalli, ne muli ne sumeri... (Včeraj sem pri kavi dvema prijateljema razložil, kaj nameravam povedati naši skupščini, da bo glasovala za to resolucijo. Prvi mi je dejal: »Izgubljaš čas. Odveč je, da žvižgaš konju, ki noče piti.« Drugi je zlobno pripomnil: »Pri nas pravimo: odveč je, da žvižgaš oslu, ki noče piti.« Odgovoril sem, da, čeprav je neki rimski cesar imenoval svojega konja za senatorja, v skupščini Korzike ni ne konjev, ne mul in niti oslov...) Njegov poziv ni naletel na plodna tla. V skupščini je prevladala strankarska delitev, čeprav še zdaleč ne tako odločna, kot bi kdo pričakoval. 40 odstotkov glasov za resolucijo je namreč dober obet. POLEMIČNI ZAPIS TEDNIKA LA USC DI LADINS OB VKLJUČITVI V UNESCOV SEZNAM Ladinci: Čigava dediščina so Dolomiti? »Dolomiti so rezultat milijonov let geološkega procesa, vendar so tudi sad zgodovine in življenja ljudi, ki so tu živeli in še živijo. Priznanje Unesca je priložnost, vendar, namesto da bi vrednotili in krepili to bogastvo, razmišljajo samo, kako bi ga izkoriščali.« S tem polemičnim stavkom se začenja članek z naslovom »Dolomiti, čigava dediščina«, ki ga je Lucia Gross objavila v zadnji številki ladinskega tednika La usc di La-dins. V njem opozarja, da razen pompozne slovesnosti na dan priznanja na področju določitev za to priznanje Unesca ni bilo velikega zanimanja. Šele ob koncu avgusta so se v Moeni nas predlog tridentinskega pokrajinskega odbornika Maura Gilmozzija zbrali nekateri strokovnjaki in ob okrogli mizi razpravljali o pomenu Unescovega priznanja. Sam Gilmozzi je v uvodnih besedah ocenil, da Unesco te odločitve ni sprejel zgolj zaradi geološkega pojava, ampak tudi zato, ker je človek ta pojav tako lepo ohranil in ga ovrednotil. Po njegovem mnenju je sedaj pomembno, kako ljudje delajo prav v vsaki pla- ninski koči na tem ozemlju. V njegovem posegu je bilo prvič poudarjeno, da je komisija pri Unescu, ki je sprejela odločitev, določila, da svetovne dediščine ne sestavljajo samo gore, ampak tudi ljudje, ki v teh krajih živijo. In predsednik ladinske skupnosti iz Doline Fassa Antone Polam je opozoril, da se že pojavljajo jastrebi, ki bi radi samo izkoriščali Unescovo priznanje; po njegovem mnenju pa je to priznanje izziv ljudem, da po svojih močeh prispevajo, da bo ohranjevanje Dolomitov tudi v prihodnje v skladu z naravo; skratka, v Dolomite je treba vlagati in ne samo jemati. Odtod iztočnica razprave, da mora biti vse prebivalstvo vključeno v ta proces, kajti vrednotenje in upravljanje Dolomitov je odvisno prav od ljudi, ki tam živijo. Odtod tudi jasno stališče pokrajinskega odbornika, da bo treba v načrtu upravljanja Dolomitov, o katerem govori Unescov sklep, »vključiti vse komponente skupnosti, ki živi na tem ozemlju« da bi bil lahko razvoj uspešen in učinkovit ter ne bi ogrožal okolja, ampak bi omogočil ljudem, ki tam že stoletja živijo, da na tem ozemlju živijo in delajo še naprej. KULTURNI Št. 169 Filatelisti vpeti v kulturno dogajanje celotne manjšine Med člani Slovenskega filatelističnega kluba L. Košir tudi zbiratelji starih razglednic Člani filatelističnega kluba Košir letos poleti niso imeli ravno veliko počitka, saj se je prejšnja sezona končala proti koncu julija, takoj pa so morali načrtovati in pripraviti nekaj pobud, ki so stekle prav v teh dneh, ko so na Goriškem pripravili vrsto prireditev ob stoletnici prvega poleta bratov Rusjan. To tudi dokazuje, da je delovanje kluba vedno vezano na sprotno dogajanje znotraj naše narodnostne skupnosti in je zato del našega skupnega kulturnega življenja. Možna bi seveda bila tudi drugačna izbira slovenskih tržaških filatelistov: omejevali bi se lahko le na preprosto filatelisti-čno delovanje in bi skrbeli le za svoje zbirke in za novosti, ki sproti izhajajo. A že pred tridesetimi leti se je takrat novo vodstvo kluba odločilo, da se mora delovanje Koširja, ki je eno izmed slovenskih društev v središču Trsta, vključiti v celotno manjšinsko kulturno dogajanje in na svojem področju iskati kar najboljše uspehe. Zaradi take «manjšinske« izbire in zaradi resnega dela na filatelističnem področju, v kar so člani kluba tudi danes povsem prepričani, se je društvo uveljavilo in ga cenijo tako v uradih tržaške in goriške poštne uprave kot tudi posamezni slovenski in italijanski filatelisti, ki se obračajo na slovensko društvo iz vse Slovenije in Italije. V Sloveniji pa je po osamosvojitvi društvo spet postalo član Filatelistične zveze Slovenije in predsednik kluba Peter Suha-dolc je že vrsto let tudi podpredsednik FZS. Člani kluba se namreč zavedajo, da je tudi to pot, po kateri v matični domovini in tudi po Italiji vedno bolje spoznavajo slovensko narodnostno skupnost na Primorskem. Med letošnjimi najbolj odmevnimi pobudami je treba najprej omeniti zanimivo društevno razstavo v prostorih goriškega Kulturnega doma. V tridesetih razstavnih oknih je razspostavilo svoje zbirke šest članov na temo poštne zgodovine, športa, letalstva, planinstva, skavtov in mladinskih Disneyevih risank. Drugi del razstave pa je bil namenjen zbirkam starih razglednic Gorice, Solkana, Devina in Seslja-na. Od zadnjega občnega zbora deluje znotraj kluba Košir tudi skupina članov, ki se ukvarjajo z zbiranjem starih razglednic. Pred leti je bilo v filateliji to področje manj upoštevano, v zadnjem času pa so po vseh državah vedno bolj pozorni prav na stare razglednice, saj so pomemben in včasih celo nenadomestljiv dokaz nekdanje družbe in nekdanjih krajev. V teh dneh pa je klub Košir spet v Gorici, saj se je vključil v praznovanja letošnje 100 letnice prvega poleta v srednjeevropskem prostoru goriških bratov Rusjan. Edvard se je namreč 25. novembra 1909 prvič dvignil s tal s svojim letalom Eda 1 in poletel v kratekem poletu na goriškem polju Roje. Na vsakoletni mestni prireditvi, ki traja skoraj teden dni, Okusi ob meji, so v šotoru pred goriško pokrajino pripravili razstavo o dveh bratih letalcih, ki jo je pripravil Vili Prin-čič. Klub Košir pa je že pred dvema mesecema naslovil prošnjo na glavno poštno upravo v Rimu za poseben spominski žig. Na dvojezičnem žigu je prikazano prav Rusjanovo prvo letalo Eda 1. Odkar se je klub Košir zavzel, da so v Rimu leta 2001 sprejeli prvi italijansko-slo-venski dvojezični žig, s temi prošnjami ni več težav. V kratkem pa bo v prometu tudi drugi dvojezični žig, za katerega je prosilo slovensko filatelistično društvo iz Trsta. Ob priliki izida posebne italijanske spominske znamke o zavetnikih Evrope, med katere spadata prav slovanska apostola sv. Ciril in Metod, so se člani kluba odločili, da bi prav na dan izida znamke imeli tudi poseben žig posvečen tema svetnikoma. Za to priložnost so se člani kluba dogovorili, da bodo v sodelovanju z galerijo Tržaške knjigarne v njenih pro- storih pripravili manjšo razstavo o raznih ustanovah in cerkvah poimenovanih po teh dveh svetnikih. Pri pripravi razstave bosta sodelovala Zgodovinski odsek Narodne in študijske knjižnice in tržaški Foto Video Trst 80. Fotografinja Mirna Viola je posnela vrsto slik, ki so pri nas vezane na sveta brata. Poštna uprava pa bo imela 7. oktobra, na dan izida znamke v galeriji TK, poštno okence, kjer bodo uporabljali poseben spominski žig, na katerem sta prikazana sv. Ciril in Metod, in ki ga je oblikoval Peter Suha-dolc. To pa so le nekatere, bolj odmevne pobude članov kluba Košir. Poleg rednih sestankov vsako prvo sredo v mesecu od 19. ure dalje v Gregorčičevi dvorani v ul. Sv. Frančiška 20 , na katere so poleg članov vabljeni vsi, ki bi radi bolje spoznali svet filateliji ali pa bi radi le iz radovednosti izvedeli kaj več o svetu znamk, se v teku leta nekateri člani udeležujejo manjših in večjih filatelističnih razstav. Tako je predsednik kluba Peter Suha-dolc maja letos sodeloval na evropski razstavi Bolgarija 2009 v Sofiji z zbirko »Letalo nad Triglavom«, za katero je prejel srebrno medaljo, in na razstavi v Visegradu na Madžarskem, kjer je prejel pozlačeno medaljo. V začetku oktobra pa bo sodeloval s svojo zbirko Potres! na razstavi v Lisboni na Portugalskem. Tajnik kluba Igor Tuta pa je svojo zbirko znamk o Skavtizmu na Slovenskem sredi aprila razstavljal v Arezzu, sredi oktobra pa bo predstavil svojo novo zbirko o Stoletnici skavtizma na razstavi v palači Ca' Vendramin v Benetkah. V delovanju kluba pa je treba omeniti, da je predsednik Suhadolc s svojim sodelovanjem v slovenski filatelistični federaciji pa tudi s svojo prizadevnostjo dosegel v Sloveniji marsikatero priznanje. Med drugim je edini slovenski sodnik (FIP), ki lahko sodi na tekmovalnih razstavah po vsem svetu. V takem svojstvu je pred kratkim dobil imenovanje za sodnika na veliki evropski razstavi Italia 2009, ki bo v Rimu od 19. do 25. oktobra letos. Z razstavljanjem svojih zbirk po raznih filatelističnih manifestacijah doma in po svetu pa tudi z drugačnim delovanjem v mednarodnem filatelističnem prostoru uspe članom tržaškega kluba opozoriti slovensko, italijansko in svetovno javnost o prisotnosti in uspešnem delovanju naše narodnostne skupnosti v Italiji. To pa je, kot smo povedali na začetku, eden izmed osnovnih namenov Slovenskega filatelisti-čnega kluba »L. Košir«, ki letos praznuje 56 let svojega neprekinjenega delovanja. agenda Tečaji za odbornike in člane v organizaciji ZSKD in SDZPI bodo potekali v Trstu po naslednjem vrstnem redu: metodologija pravilne komunikacije 28.9. in 5.10. , varnost in higiena na delu 12.10, fiskalna zakonodaja 21.10. (izjemoma v sredo) od 18. do 20. ure, informatika 26.10. in 2.11. Tečaji bodo potekali na sedežu Zavoda v Trstu (Ul. Ginnastica 72), tel. 040-566360, od 19. do 21. ure, razen fiskalne zakonodaje, ki bo potekal na sredo od 18. do 20. ure. V Gorici bodo tečaji potekali na goriškem sedežu SDZPI (Corso Verdi, 51), tel. 0481 81826 po naslednjem vrstnem redu: informatika 28.9. in 12.10., varnost in higiena na delu 5.10., fiskalna zakonodaja 20.10. od 18. do 20. ure, metodologija pravilne komunikacije 26.10. in 2.11. Vsi tečaji bodo potekali od 19. do 21. ure, razen fiskalne zakonodaje, ki bo potekal v torek od 18. do 20. ure. Vpisnino je potrebno poravnati pred začetkom tečaja. DEJAVNOSTI ZA OTROKE IN MLADE SKD SLAVKO ŠKAMPERLE Tečaj hip-hop plesa za srednje- in višješolce pod vodstvom Jelke Bogatec Kdaj: približno oktobra meseca, enkrat tedensko ob ponedeljkih od 14.30 do 16. ure Kje: v društvenih prostorih na stadionu 1. Maja pri Sv. Ivanu Tečaj sodobnega plesa za osnovnošolce, ki ga bo vodila Raffaella Petronio Kdaj: enkrat tedensko (predvidoma ob sredah) od 16.30 do 17.30 ure Kje: v društvenih prostorih na stadionu 1. Maja pri Sv. Ivanu Tečaj latino-ameriških in standardnih plesov za odrasle pod vodstvom plesalke iz plesne šole Vija-Vaja iz Ljubljane Kdaj: približno oktobra meseca, ob ponedeljkih v večernih urah Kje: v društvenih prostorih na stadionu 1. Maja pri Sv. Ivanu Pravljična urica z likovno delavnico za otroke iz vrtca in 1. razreda osnovne šole, ki jo bodo vodile študentke pedagoške fakultete v Kopru Kdaj: enkrat mesečno v popoldanskih urah Kje: v društvenih prostorih na stadionu 1. Maja pri Sv. Ivanu KD FRAN VENTURINI DOMJO Zbor Mini Venturini (dir. prof. Neda Sancin), ki združuje otroke od 3. do 6. leta starosti Kdaj: vsako sredo od 16.30 do 17.45 in soboto od 13.45 do 14.45 Kje: v društvenih prostorih, Dom Antona Ukmarja, Domjo 227 OPZ Fran Venturini (dir. Suzana Žerjal), ki združuje otroke od 7. do 15. leta starosti Kdaj: vsako sredo od 17.45 do 19.15 in soboto od 14.30 do 16.30 Kje: v društvenih prostorih, Dom Antona Ukmarja, Domjo 227 Informacije: aleksandercoretti@hotmail.com SKD VIGRED Plesna skupina pod vodstvom Jelke Bogatec za osnovnošolce in nižješolce Kdaj: vsak četrtek od 16. do 17. ure Kje: v društvenih prostorih v Šempolaju Mladinska glasbena skupina Vigred pod vodstvom Aljoše Saksida za mlade od 9. do 16. leta Kdaj: vsak torek od 19.15 do 20.15 Kje: v društvenih prostorih v Šempolaju Otroška pevska supina Vigred pod vodstvom Aljoše Saksida in Nicole Starc za otroke, ki obiskujejo vrtec in osnovno šolo Kdaj: vsak ponedeljek od 16. do 17. ure Kje: v društvenih prostorih v Šempolaju Informacije: tajnistvo@skdvigred.org SDD JAKA ŠTOKA Višješolska dramska skupina Kdaj: začetek vaj bomo sporočili naknadno Kje: v dvorani Gospodarskega društva na Kontovelu SKD BARKOVLJE Glasbena delavnica pod vodstvom Aleksandre Pertot Kdaj: delavnice se začnejo 7. oktobra 2009 ob sredah od 15.30 do 16.30 za osnovnošolce, ki obiskujejo IV. in V. razred, ob petkih od 14. do 15. ure za osnovnošolce, ki obiskujejo I., II., in III. razred Kje: v društvenih prostorih, Ul. Bonafata 6, Barkovlje Informacije: polisan@tiscali.it GD PROSEK Tečaji za pihala, trobila in tolkala Kdaj: informacije in vpisovanje v torkih in petkih od 20.30 dalje Kje: v Soščevi hiši na Proseku Informacije: gdp1904@libero.it, 3494103131 SKD IGO GRUDEN Dekliški pevski zbor Kraški slavček (dir. Mirko Ferlan) Kdaj: vsako sredo od 19.30 do 21.30 in petek od 16. do 20. ure Kje: v društvenih prostorih v Nabrežini Otroški pevski zbor za otroke od 3. razreda osnovne šole do 2. razreda nižje srednje šole (dir. Mirko Ferlan) Kdaj: vaje se bodo pričele konec oktobra Kje: v društvenih prostorih v Nabrežini Šahovski krožek, ki ga vodi prof. Boris Fabjan Kdaj: srečanja bodo potekala enkrat tedensko, tečaj za začetnike bo pred božičem, po novem letu pa tečaj za nadaljevalce. Datumi in program bodo objavljeni v Primorskem dnevniku in po radiu. Srečanja bodo enkrat tedensko, najbrž ob sredah popoldne. Kje: v društvenih prostorih v Nabrežini Mladinska dramska supina pod vodstvom Gregorja Geča Kdaj: vaje potekajo ob ponedeljkih in sredah od 16.30 do 18.30. Kje: v društvenih prostorih v Nabrežini Mladinski krožek, prirejajo plese in družabnosti Kje: v društvenih prostorih v Nabrežini Informacije: 040 299632 ali 339-5281729 (Vera Tuta) 0 ali 335 6553150 (Mariza Skerk) SKD TABOR Plesni tečaj za osnovnošolce pod vodstvom Jelke Bogatec Kdaj: ob sredah od 16.15 do 17.15 Kje: v Prosvetnem domu na Opčinah Informacije: info@skdtabor.it glasbena matica mpclet mladi v glasbi glasbeni utrip Lil J Petnajstdnevnik Glasbene matice Trst Št. 14/III Adi Danev in zborovodska šola Potreba po resnih, sistematičnih izobraževalnih projektih za zborovodje je že dalj časa ležala v predalih Glasbene matice. Pred leti je šola izvedla prvi poskus v tem smislu s tečajem, ki so ga obiskali nekateri od mladih zborovodij, ki se danes uveljavljajo v primorskem prostoru. Vzpon mlajše generacije nadebudnih pevovodij kot tudi debate o nivoju in o nujnem izboljšanju splošnega položaja zborovskega petja na našem teritoriju so privedli do uvedbe celoletnega tečaja, ki ga bo vodil širše priznani strokovnjak, zborovodja in skladatelj Adi Danev, ki je po lastni izkušnji v pomembnih opernih gledališčih in ustanovah sestavil učni načrt, ki bo stekel od oktobra meseca: Prva lekcija bo posvečena človeškemu glasu, šestročnemu instrumentu, s katerim se mora zborovodja ukvarjati. Šestročni? Seveda, saj imamo tri moške in tri ženske glasove in vsak zaseda svoj del v lestvici človeških vokalnih zmožnosti. Vsak glasbenik pozna svoj instrument, zato mora tudi zborovodja najprej razumeti, kaj lahko zahteva od svojega „ instrumenta". Zgleda samoumevno, večkrat pa ni tako... Študij petja je na prvem mestu; kdor dela z glasovi se mora poglobiti v fiziologijo petja, razumeti, kako nastane zvok, kako premostiti vse tehnične probleme, ki se pojavljajo pri petju. Pevovodja mora dejansko pokazati svojim pevcem, kaj želi od njih in kako bodo dosegli skupni cilj. Katere so druge osnove zborovodske izobrazbe? Med osnovami priprave vsakega pevovodje mora biti tudi obvladanje harmonije za razumevanje izvajanih skladb a tudi, ker je treba večkrat prirejati skladbe v skladu s sposobnostmi svojih pevcev. Potrebne so tudi osnove branja partiture. Kaj pa najbolj vidni element, to je dirigiranje? Eno je mahati, drugo pa dirigirati. Dovolj, da pomislimo na petje skupine prijateljev v družabnem trenutku; vsi dihajo fiziološko pravilno in pojejo precej intonirano, seveda na račun glasbe, ki je v takih trenutkih zadnja skrb. Ko bi se kdo postavil pred skupino sproščenih pevcev in začel mahati, bi njihovo petje ostalo nespremenjeno, saj bi pel in mahal z njimi kot dodani in pravzaprav nepotrebni element izvedbe. Večina naših zborov poje na podoben način. Problem pa nastane, ko moraš usmeriti dihanje v glasbeni kontekst, določiti svoj tempo in misliti na zahteve glasbe. Vodenje zbora je dvoboj med zborovodjo in pevci, v katerem mora prvi vedno zmagati. Že več let spodbujate bistveno prenovo naše zborovske stvarnosti. Verjetno je vzgoja mlajših generacij prvi korak, da dosežemo zaželene spremembe. Kljub temu, da je zborovsko petje tako razširjeno v naših krajih, večina pevcev in zborovodij se še zmeraj spotakne ob bistvene napake. Na čisto vokalnem področju jim je na primer težko dopovedati, da peta in govorjena beseda nimata nič skupnega. V odnosu do zborovske kulture pa bi potrebovali radikalno spremembo: naši zbori služijo v glavnem vaškim potrebam oz. uporabljamo zbore za namene, ki nimajo nič skupnega z umetnostjo. To se zrcali na primer v programskih izbirah, ki težko presegajo določene meje, saj umetniška vrednost ni primarno merilo. Nazadnje moramo priznati kadrovsko pomanjkljivost; imamo nekaj dobrih dirigentov, dejansko pa nimamo reprezentančnega zbora. Stoletnica s pobudami Pokrajine Včeraj je Glasbena matica izvedla zadnji koncertni projekt v sklopu poletnega sodelovanja s Pokrajino Trst, ki je vključila v svoje ustaljene in novejše pobude tudi koncerte profesorjev, učencev in solistov Glasbene matice. Pomembno sodelovanje je nastalo znotraj odbora za stoletnico Glasbene matice s prizadevanjem prof. Mojce Šiškovič, ki smo jo ob koncu niza vprašali za mnenje o celotnem poteku: »Vtis po uspelem poskusu je zelo pozitiven, predvsem na področju pobud, ki so bile vezane na resni repertoar v sklopu festivala Gledališča v gledališču. Uspeh koncertov na miramarskem in devinskem gradu je bil izreden; v nekaterih primerih ni bilo dovolj prostora za vso publiko. Žal pa nismo imeli enakega odziva pri pobudah za mlade, ki so se odvijale v idealnem okviru prenovljenega gledališča pri sv.Ivanu. Da smo lahko izvedli vse te projekte, se moramo zahvaliti našim podpornikom, to so: Občina Trst, Fundacija Broveda-ni, Slovenska Prosvetna matica, SKGZ, SSO, ZKB-BCC, KB Center, Fundacija Libero in Zora Polojaz, Zinelli & Periz-zi, Cna, Proteco, Siot, Konzorcij obrtnikov Dolina, Die Bau Real Estate, Aurora Viaggi, Petelin Martin Catering, Pro Santa Croce, Hotel Daneu, Adria Energy Srl, Dentalex Sas, Pavel, odvetnik Franco Berti, Edi Košuta, Boris Košuta, Vinko Sandalj, Claudio Veljak in Sera-fino Marchio-Lunet. Posebno zahvalo bi namenila tudi predsedniku Pokrajin- skega sveta Borisu Pangercu za dragoceno inštitucionalno posredovanje. Sodelovanje s Pokrajino je bilo zelo pozitivno zaradi obojestranskega prizadevanja. Vse se je začelo z glasbenimi sprehodi, ki so jih naši učenci oblikovali v parku miramarskega gradu in katerim je prisostvovala tudi predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat. Včeraj pa smo praznovali Dneve evropske kulturne dediščine z zadnjim koncertom niza Gledališča v gledališču; odvijal se je v prestolni dvorani mira-marskega gradu, kjer smo tokrat poslušali izvedbe dua, ki ga sestavljata harmonikar Aleksander Ipavec in pianistka Paola Chiabudini. Koncerti so bili velik praznik tudi za vse izvajalce in so da- Delavnica z Darjo Švajger Koordinatorka in vodja oddelka za jazz in zabavno glasbo pri Glasbeni matici Andrejka Možina je od začetka svojega sodelovanja sestavila učni načrt, ki predvideva redno možnost izpopolnjevanja z uveljavljenimi glasbeniki. Dvakrat letno se učenci oddelka udeležujejo izrednih laboratorijev, ki so bili do sedaj namenjeni predvsem instrumentali- stom. Pevci so letos dočakali svoj zlati trenutek, delavnico s pevko Darjo Švajger, ki se bo odvijala 28. in 29. novembra v prostorih Glasbene matice v KB Centru v Gorici. Znana pevka zabavne glasbe in je že dvakrat zastopala Slovenijo na Evrosongu in je zelo prožna inter-pretka najrazličnejših žanrov, saj izhaja iz klasične in jazzovske formacije, a se je uveljavila predvsem na področju pop glasbe. Delavnica je namenjena šola-nim in nešolanim pevcem in predvideva individualne lekcije s Švaj-gerjevo ob sodelovanju pianista Go-razda Pintarja, kitarista Gianluce Sturialeja in Andrejke Možina. Laboratorij bo pečatil zaključni koncert na sporedu 29. novembra v dvorani šole. Delavnice se lahko udeležijo učenci Glasbene matice kot tudi pevci izven. Število udeležencev je omejeno. Predhodne selekcije bodo potekale na osnovi demo posnetkov, ki jih zainteresirani lahko pošljejo do 16.oktobra na naslov goriške Glasbene matice. li naši ustanovi večjo vidnost. Konser-vatorij Tartini je redno vključen v to pobudo, zato se mi zdi pravilno, da smo tudi mi zastopani v tem okviru. Zato upamo, da se bo sodelovanje nadaljevalo in da bo postalo stalnica.« Ravnatelj Bogdan Kralj je stal projektu ob strani in je prav tako izrazil svoje zadovoljstvo ob plodnih stikih, ki so se utrdili ob stoletnici ustanove: »Zdi se mi pomembno, da smo prvič delali s partnerstvom javne uprave, ki nas je obravnavala kot tržaški konservatorij in nam je nudila organizacijsko in tehnično oporo pri tem projektu. Tudi odmev v italijanski javnosti je bil pozitiven in spodbuden, kar izpričuje kvaliteto šole, njenih profesorjev in celotnega sistema.« Uvajanje v glasbo Tajništvo šole sprejema prijave na nova, skupinska tečaja, ki sta namenjena otrokom 2. in 3. letnika vrtca ter 1. in 2. razreda osnovne šole. Srečanja za spoznavanje osnov te umetnosti bodo potekala enkrat tedensko na Opčinah (ob ponedeljkih in ob sredah) in v Dijaškem domu v Trstu (ob četrtkih) od 5. oktobra. Glasbena matica za šole Profesorji in učenci Glasbene matice bodo do decembra nadaljevali z jubilejnim projektom, ki je namenjen slovenskim in italijanskim šolam vseh stopenj. Koordinatorka Vesna Zuppin že več mesecev prireja predstavitve zgodovine in delovanja slovenske glasbene ustanove, s katerimi mladi glasbeniki in njihovi mentorji gostujejo v raznih šolskih prostorih, da bi predstavili učencem utrinke iz glasbenih učilnic. Vsebine predstavitev so prilagojene starosti občinstva od osnovnošolske do višješolske stopnje. Zainteresirane šole se lahko prijavijo v tajništvu Glasbene matice. 7. Mednarodno tekmovanje fisa...armonie Od 2. do 4. oktobra bodo Opčine ponovno postale središče srednje in vzhodnoevropskega „harmonikarskega prometa". V prostorih Prosvetnega doma bodo namreč vadili in nastopali pred strokovno žirijo udeleženci 7. Mednarodnega harmonikarskega tekmovanja Fisa...armonie. Glasbena matica, Društvo Altamarea, harmonikarski orkester Synthesis 4 in združenje Cluster so od ustanovitve glavni pobudniki srečanja mladih harmonikarjev, ki poudarja vlogo tega glasbila v Trstu in okolici preko povezovanja mladih glasbenikov iz raznih evropskih držav. Letos je tekmovanje doseglo rekordno število 37. udeležencev iz 10. držav. Igrali bodo namreč harmonikarji iz Slovenije, Italije, Hrvaške, Bosne, Srbije, Grčije, Avstrije, Moldavije, Češke in Litve. Solisti bodo kot običajno porazdeljeni po starostnih skupinah, posebna kategorija bo namenjena koncertantom, skupine do osem članov bodo tekmovale v kategoriji za komorne skupine, večje zasedbe pa v kategoriji za harmonikarske orkestre. Vse avdicije bodo javnega značaja, zato je vstop zainteresiranih slušateljev prost. Najbolje uvrščeni tekmovalci, ki bodo 4. oktobra nastopili na sklepnem koncertu nagrajencev, bodo prejeli plakete in diplome, prvi v vsaki kategoriji pa še denarno nagrado. Festivalsko dogajanje bo obogatil tudi koncert, ki bo na sporedu v soboto ob 20.30 v dvorani Prosvetnega doma. Nastopil bo duo, ki ga sestavljata slovenski harmonikar Borut Mori in avstrijski violinist Ingmar Jenner. napovednik TRST V petek, 2. oktobra v Prosvetnem domu na Opčinah od 16.30 Odprte avdicije harmonikar-skega tekmovanja Fisa...armonie V soboto, 3. oktobra v Prosvetnem domu na Opčinah od 9.00 in od 14.15 Odprte avdicije harmonikarskega tekmovanja Fisa...armonie ob 20.30 Koncert dua Borut Mori (harmonika)/ Ingmar Jenner (violina) V nedeljo, 4. oktobra v Prosvetnem domu na Opčinah od 9.00 Odprte avdicije harmonikarskega tekmovanja Fisa...armonie ob 18.00 Koncert nagrajencev 7. Mednarodnega tekmovanja Fisa...armonie rinJ glasbena 11 matica GLASBENA MATICA TRST SOLA MARIJ KOGOJ Ulica Montorsino 2 tel. 040-418605 fax 040-44182 www.glasbenamatica.com e-mail: trst@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA GORICA Korzo Verdi 51 tel. 0481-531508 fax:0481-548018 e-mail: gorica@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA ŠPETER Ulica Alpe Adria 69 tel/fax. 0432 727332 e-mail: speter@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA KANALSKA DOLINA ŠOLA TOMAŽ HOLMAR, UKVE ul. Pontebbana 28 tel./fax +39 0428-60266 e-mail: info@planika.it i.podlistek M. gorica@ssorg.eu 27. 9. 2009 Za stran skrbijo: ZDRUŽENJE E. BlANKIN - ČEDAD, SLOVENSKA PROSVETA - TRST, ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA, ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST, ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA Temelj je navezanost na društva Predsednica ZSKP Franka Padovan Pol stoletja Zveza slovenske katoliške prosvete oblikuje kulturno in prosvetno delovanje na Goriškem. Kako je Zveza pri zdravju? Mislim, da je Zveza trenutno pri dobrem zdravju. Dela ne primanjkuje. Na mesečnih sejah se predstavniki zbiramo in načrtujemo nove pobude. Vsako društvo ima vsaj en zbor, imamo tri dramske skupine. Društva skozi celo leto v domačem prostoru pripravljajo dejavnosti in seveda priskočijo na pomoč pri pobudah, ki jih pripravi Zveza. Opazila sem, da je v društvih tudi precej mladih ljudi, kar je seveda spodbudno za nadaljno delovanje. Glede tega želim dodati, da je prav navezanost naših ljudi na društva ključnega pomena z narodnostnega in socialnega vidika. Pri društvenem delovanju ohranjamo zavest in skrb za našo narodno identiteto in slovenski jezik. Mladi na tak način ohranjajo zgodovinski spomin kulturnega delovanja, ki se skozi leta razvija na vasi ali v enem od goriških mestnih četrti. To je temeljnega po- mena. Vneta prisotnost mladih, ki skupaj z odraslimi člani društev krojijo delovanje skozi leto ima tudi svoj socialen pomen. Mladi se navdušujejo v kulturnem delovanju, zborovskem petju ter dramski ustvarjalnosti. Prepletanje med mladimi in odraslimi pa omogoča povezovanje med generacijami. Združujete dvanajst društev od Brd do Krasa in Laškega. Na čem sloni povezanost v ZSKP? Povezanost sloni na tem, da včlanjena društva delijo iste vrednote in prepričanja. To je bil tudi glavni temelj, na katerem je nastala ZSKP. S tem učinkoviteje nastopamo in sodelujemo. V slogi je moč! Še posebej se to pozna na raznih prireditvah, kjer opažamo, da se člani društev obiskujejo. Je lep dokaz, da se zanimajo tudi za delovanje drugih članic. Katere so vrednote, na katerih gradite vaše delo? Zveza je od vsega začetka gojila slovensko kulturno-prosvetno dejavnost na kraščanskih načelih ter ohranjanju tradicionalnih duhovnih vrednot slovenskega naroda. Vsebine našega delovanja ostajajo zveste ustanovnim temeljem izpred petdesetih let. Ohranjanje zvestobe tem vrednotam je tudi priznanje našim primorskim duhovnikom, za njihov trud v kulturi in prosveti. Prepričana sem, da bomo to ohranili kot izreden zaklad. S sodobnejšo prispodobo je to »naložba, ki nima tveganj«. Zveza in njena društva so črpala iz prostovoljnega dela in navezanosti ljudi na domač prostor. Je danes to še aktualno? Zveza je nepridobitniškega značaja. Njeno delovanje sloni izključno na prostovoljnem delu in požrtvovalnosti ljudi, ki svoj prosti čas posvetijo društvu. Včasih je to nehvaležno, toda trud je na koncu poplačan. Zato sem jaz toliko bolj ponosna in hvaležna, da lahko na ljubiteljski ravni toliko naredimo. Kakšna bo Zveza čez 50 let? Če bomo dograjevali na teh temeljih bo Zveza še rasla. Veliko zaupam mladim, ki so naša prihodnost. Če bodo mladi rodovi znali ceniti in ovrednotiti kar so podedovali, potem za ZSKP ne gre skrbeti. Vem, da ni lahko, saj je veliko vabljivih in alternativnih izzivov. Pomembno je, da smo v našem prostoru referenčna točka, kot je to družina, ki je vselej toplo zatočišče. Po drugi strani nas navdaja vse večja od-prtos na obeh straneh meje. Kultura in prosveta morata biti temelj pri integraciji obmejnih teritorijev od Brd do Krasa. i.nformacije Združenje E. Blankin Ulica San Domenico 78, 33043 Čedad tel/fax: 0432 701455 e-mail: slovit@tin.it Slovenska prosveta Ulica Donizetti 3, 34133 Trst tel: 040 370846, fax: 040/633307 e-mail: sp@mladika.com Zveza slovenske katoliške prosvete Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 538128 e-mail: zskp_gorica@yahoo.it Zveza cerkvenih pevskih zborov Ulica Donizetti 3, 34133 Trst fax: 040 633307 Združenje cerkvenih pevskih zborov Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 31817 e-mail: zcpz_go@libero.it trst Slovenski kulturni klub (SKK) in Mladi v odkrivanju skupnih poti (MOSP) odpirata novo sezono celoletnih krožkov. Mentorji skupin so pripravili nove skupine za gledališke igre, ples in likovno umetnost. Poleg že obstoječih gledaliških skupin MOSPa in SKKja, bo letos nastala nova gledališka skupina za mlade med 14. in 16. letom. Gledališko skupino SKK bo vodila članica gledališkega krožka Helena Pertot s pomočjo mentorice Lučke Susič. Nova skupina bo zaupana Patriziji Jurinčič. Skupina za sodobni ples bo delovala pod okriljem plesne skupine MOSP, obe bo vodila plesalka in koreografinja Raffaella Petronio. Skupina za likovni tečaj bo delovala po običajnem programu. Za vse informacije je na razpolago telefonska številka3452669860 ali e-pošta mosp-skk@hotmail.it. SKD Cerovlje-Mavhinje prireja v torek, 29. septembra 2009 ob 20.00 v dvorani Športnega središča v Vižovljah večer "PO SLEDEH 1. IN 2. SVETOVNE VOJNE" s predstavitvijo knjige nemškega vojaka Korn Abela "Kras - knjiga o Soči" ter predvajanjem kratkometražnega filma o 2. svetovni vojni v naših krajih. gorica Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice, ob 50. obletnici ustanovitve, vabi v petek, 2. oktobra 2009 ob 20.30 na premiero operete "Grofica Marica" skladatelja Emmericha Kalmana, ki bo prvič v slovenščini uprizorjena v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici (vstop samo z vabili). Ponovitve bodo sledile 4. (ob 17.00), 6. (ob 20.30), in 11. oktobra 2009 (ob 17.00). Prosvetno društvo Štandrež sodeluje v sklopu mednarodne manifestacije "Okusi ob meji - Gusti di frontiera" ki poteka v 25., 26, in 27. septembra2009v Gorici. Društvene stojnice bodo na razpolago obiskovalcem na vogalu ulic Crispi ter Roma. Na voljo bodo domače jedi in dobra kapljica. ZSKP: od leta 1959 Zveza slovenske katoliške prosvete praznuje letos svojo 50-obletnico. Ustanovljena je bila namreč v Gorici, 11. januarja 1959 z osnovnim namenom, da bi bila kulturna dejavnost goriških slovenskih katoliških društev bolje povezana in usklajena. Prvi predsednik je bil profesor in duhovnih Mirko Filej. Danes šteje ZSKP dvanajst članic od Brd do Krasa. Za Slovence, ki živimo in delujemo v Italiji, ima kulturno izročilo še posebno vlogo, saj gre za ohranjanje in utrjevanje slovenske narodne skupnosti. Naša kulturno prosvetna dejavnost je vedno bila in je sad idealizma in prostovoljnega dela posameznikov in skupnosti. Članice so lahko društva in ustanove, ki imajo sedež v goriški pokrajini. Članstvo je neomejeno. Člani sodelujejo pri društvenih dejavnostih in koristijo vse storitve, ki jih ZSKP ponuja ter predlagajo upravnemu odboru razne pobude. V ta namen se predstavniki članic mesečno sestajajo na sejah širšega upravnega odbora, ki ga sestavljajo po trije predstavniki za vsko članico in predsednik. Občni zboro izvoli upravni odbor za dobo enega leta. Hilarij Lavrenčič: uprizarjamo svetovno delo ZSKP, ob glavnih obletnicah, vedno pripravi novost v obliki operete. Bo tudi letos spoštovana tradicija? Podoben projetk je bil prvič izveden pred približno dvajsetimi leti z uprizoritvijo operete Radovana Gobca »Planinska Roža«. Od takrat so si sledila še druga slovenska dela: Gob-čeva Hmeljska princesa, Vodopivče-vi Srce in denar ter Kovačev študent. Posebne omembe je vredna svetovno znana opereta »Pri belem konjičku« avtorja Ralpha Benetzkyja. Za 50-le-tnico smo se spet odločili za svetovno delo, ki bo prvič uprizorjeno v slovenščini po zaslugi Ivana Tavčarja. Kako poteka priprava na uprizoritev? Za končni uspeh je potrebna zelo natančna organizacija vaj. Igralci in pevci imajo pevske in režiserske vaje s klavirjem, zbora odraslih in otrok ter plesna skupina vadijo posebej. Orkester ima ločene bralne vaje. Pri tem ima svojo pomen tehnična plat, saj vzporedno z vajami potekajo dela za scenografijo, kostime in za vrsto manjših rekvizitov. Ob vajah je stalna koordinacija med odborom ZSKP, režiserjem, dirigentom, scenografom, koreogra-fom in oderskimi mojstri. Na tak način pridemo do skupnih vaj, ki potekajo v zadnjem tednu pred premie-ro. Kakšen pa bo opereta? Mislim, da profesionalno delo tako s strani profesionalnih igralcev kot amaterijev, ki delujejo v raznih društvih in krožkih v okviru ZSKP, bo brez dvoma obrodilo lep uspeh, ki si ga je vredno ogledati. Toplo pa ga priporočam ljubiteljem tega žanra odrskih del. Opereta sama je zelo živa razigrana, ne manjka intimnih in komičnih trenutkov. Svoj vtis pustijo tudi dejanja, ko nastopijo istočasno solisti, zbora in plesna skupina. / PRIREDITVE Nedelja, 27. septembra 2009 2 1 GLEDALIŠČE trst - 12. Gledališki vrtiljak Za začetek danes Mala morska deklica To poletje je v Mali gledališki šoli Matejke Peterlin nastala ljubka predstava Mala morska deklica, v kateri nastopajo izključno otroci, 53 igralcev od šestega do dvanajstega leta starosti. Prav njim je pripadla čast, da bodo pred svojimi vrstniki, starši in prijatelji ponovno zaigrali igrico, ki so jo postavili na oder ob zaključku tečaja. V dveh izmenah (na Gledališkem vrtiljaku sta pač vsakokrat na sporedu dve predstavi, ena za abonma Sonček ob 16h, druga pa za abonma Zvezda ob 17,30) bodo na odru Marijinega doma pri Sv. Ivanu v Trstu uprizorili igrico o mali morski deklici Arieli, ki iz ljubezni do princa postane navadna deklica in zapusti svoje podvodne morske prijateljčke in sorodnike. Seveda pa to ne gre kar tako, saj mora premagati neštete ovire, ki ji jih postavlja na pot strogi oče Triton, še bolj pa morska čarovnica Hobotnica, njena zlobna hči Pussy in čarovničini pomagačici Manti. Prizore, kjer se »pod vodo« gibljejo ribice, raki, morske zvezde, konjiček, ježek, delfinček, zlobne mante in hobotnica ter mitična bitja kot kralj Triton in morske deklice, na suhem pa rdeča in zelena alga, galeb, kapitan in -seveda - princ, je spretno razgibala režiserka Alida Bevk. Glasbeno kuliso, deloma prirejeno po melodijah iz filma Ariel, je pripravil Aljoša Saksida, plesnih korakov in gibov pa so se igralci učili pod vodstvom Jelke Bogatec. Zahtevne kostume in sceno je pripravila Magda Samec. Lučka Susič pa je napisala besedilo igrice tako, da je v vsaki izmeni sedemindvajsetih igralcev vsaka deklica in vsak fantek dobil sebi primerno vlogo. Pri tem se je naslonila seveda na Andersena in Disneya, vendar je zgodbo predelala tako, da v novem, izvirnem besedilu vsa podmorska bitja govorijo v verzih, bitja na suhem pa v prozi. Vse otroke, ki so že zvesti obiskovalci Gledališkega vrtiljaka, pa seveda tudi čim več novih, poleg njih pa vse, ki so mladi v srcu, vabita organizatorja, Radijski oder in Slovenska prosveta, da si v velikem številu ogledajo predstavo, v kateri se bo 53 gledalcev spremenilo v igralce. Kdor še ni rezerviral abonmaja, naj pride nekoliko prej, kdor pa ne misli kupiti abonmaja, si prav tako lahko priskrbi posamezno vstopnico za prvo od sedmih čudovitih predstav, ki jih čakajo v tej sezoni, Lučka Susič seča - Predstavitev letošnje izvedbe Forma viva Na delovišču umetniki te dni klešejo iz kamna Štirje umetniki s Kitajske, iz Makedonije, z Nizozemske in s Slovaške bodo na delovišču Forma viva na polotoku Seča v okviru mednarodnega kiparskega simpozija Forma viva 2009 do 17. oktobra klesali skulpture iz avtentičnega istrskega belega kamna. Kiparski simpozij in udeležence so novinarjem na petkovi konferenci predstavili organizatorji, Obalne galerije Piran.Ude-leženci tokratne Forma vive so Li Zhao s Kitajske, Chris Peterson z Nizozemske, Gorazd Poposki iz Makedonije in Peter Roller s Slovaške, ki so že začeli ustvarjati skulpture iz kamna. V četrtek so na delovišče Forma vive nad polotokom Seča namreč pripeljali 35 ton belega istrskega kamna iz kamnoloma Kanfanar, je pojasnil selektor in umetniški vodja Forma Vive, direktor Obalnih galerij Toni Biloslav. Organizacijo simpozija finančno podpirata piranska občina in ministrstvo za kulturo, vsak je za simpozij letos namenil okrog 13.000 evrov. Da je beli istrski kamen avtentičen element tamkajšnje krajine, se zavedajo tudi na občini Piran, kjer si prizadevajo, da bi s skulpturami obogatili čim več parkovnih površin in še bolj uveljavili Forma vivo. Na treh hektarih parka Forme vive je razstavljenih okrog 120 kipov od 160, kolikor so jih v štirih desetletjih delovanja simpozija ustvarili kiparji z vsega sveta z izjemo Avstralije. Po mnenju Biloslava je Forma viva ena od redkih zbirk na svetu, kjer so zastopana vsa stilna in likovna obdobja sodobne spomeniške plastike v kamnu, pohvali pa se lahko tudi s široko paleto avtorjev. In 120 skulptur je, kot je še dejal Biloslav, približno toliko, kolikor jih še prenese prostor. Obalne galerije si sicer prizadevajo, da bi park razširile na sosednja zemljišča v lasti sklada kmetijskih zemljišč. Skulpture bi bilo mogoče delno tudi razseliti na parkovne površine treh obalnih občin, dlje v notranjost pa jih zaradi hladnejšega podnebja po mnenju Bi-loslava ne bi bilo mogoče prestaviti. Zaradi občutljivosti belega istrskega kamna, ki je, tako Bilo-slav, »doma povsod tam, kjer rasteta oljka in figa«, bi jih bilo potrebno, če bi bile razstavljene se-verneje, v hladnejši polovici leta pokriti. (DSTA) FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST SSG V petek, 2. oktobra ob 20.30, Mala dvorana / V. F. Komissarževskoj, Sankt Peterburg (Rusija); Harold Pinter: »Ljubimec«. Režija: Ljupčo Georgievski. V soboto, 3. oktobra ob 20.30, Velika dvorana / Narodno gledališče Sarajevo (Bosna in Hercegovina); Pawel Sala: »Mortal combine«. Režija: Dino Mustafic. V petek, 9. oktobra ob 20.30, Mala dvorana / Slovensko stalno gledališče - Novi ZATO, Ptuj; Tamara Matevc: »Zaljubljeni v smrt«. Režija: Samo M. Strelec. La Contrada - Gledališče Orazio Bobbio Ugo Vicic in Francesco Macedonio: »Remitur! Le donne al parlamento«. Nastopa gledališče La Contrada v režiji Francesca Macedonie. Urnik: od 9. do 25. oktobra ob 20.30, ob torkih in nedeljah ob 16.30. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž Emmerich Kalman: »Grofica Marica«, opereta v organizaciji Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice. Premiera bo v petek, 2. oktobra, ob 20.30, ponovitve bodo v nedeljo, 4. oktobra, ob 17. uri, v torek, 6. oktobra, ob 20.30 in v nedeljo, 11. oktobra, ob 17. uri. Nakup vstopnic je možen na tajništvu Kulturnega centra Lojze Bratuž - tel. 0481531445 (od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30 in 17. do 19. ure), elektronska pošta info@kclbratuz.org. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder V torek, 29. septembra ob 18.00 / Se- batijan Horvat, Andreja Kopač, Eva Nina Lampič: »Pot v jajce«. V sredo, 30. septembra ob 19.30 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Ne-ron«. Mala drama Jutri, 28. in v torek, 29. septembra ob 20.00 / Samuel Beckett: »Gledališka skica II - Igra«. V sredo, 30. septembra ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. V četrtek, 1. oktobra ob 20.00 / Aleš Berger: »Zmenki«. V petek, 2. in v soboto, 3. oktobra ob 20.00 / Yasmina Reza: »Bog masakra«. Od ponedeljka, 5. do četrtka, 8. oktobra ob 20.00 / Samuel Beckett: »Gledališka skica II - Igra«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Jutri, 28. septembra ob 19.00 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. V sredo, 30. septembra ob 20.00 / Dušan Jovanovic: »Znamke, nakar še Emilija«, gostuje Gledališče Koper. Mala scena V torek, 29. septembra ob 20.00 / Andrej Jus: »Balade za vsakdanjo rabo«. V sredo, 30. septembra ob 20.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. Šentjakobsko gledališče V petek, 2. in v soboto, 3. oktobra ob 19.30 / M. Grgic: »Zbudi se, Katka«, komedija. Režija: Boris Kobal. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi V petek, 2. ob 20.30 in v soboto, 3. oktobra ob 18.00 / Četrti koncert v okviru simfonične sezone 2009. Dirigent: Paolo Longo. Solist: Giampiero Sobrino - klarinet. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Grad Sv. Justa: do 4. novembra je na ogled razstava »Srbi v Trstu 1751 -1914«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Muzej Revoltella (Ul. Diaz 27): v galeriji sodobne umetnosti je še danes, 27. septembra na ogled razstava »Leonor Fini, l'italienne de Paris«. Odprto od 10.00 do 20.00. Razstavišče del Giubileo (Obrežje Tretjega novembra št. 9): do 6. oktobra razstavlja slikar Adrian Bon pod naslovom »Globoka čustva«. Odprto od ponedeljka do sobote od 17.00 do 20.30 in ob praznikih od 10.00 do 13.00. Narodni dom: do 9. oktobra bo pod naslovom »Zvoki kamna«, razstavljal kipar in kamnosek Pavel Hrovatin. Urnik: od ponedeljka do petka od 17.30 do 19.30, ob sobotah in nedeljah zaprto. Ogled razstave v jutranjih urah je možen po dogovoru: tel. št. 349-1281225. Galerija Retori Tribbio 2 (Stari trg 6): do 9. oktobra bo razstavljal slikar Aldo Bressanutti. Odprto v tednu od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30, ob praznikih od 11.00 do 12.30, ob ponedeljkih zaprto. BARKOVLJE SKD Barkovlje, (Ulica Bonafata 6): od četrtka, 1. oktobra, (otvoritev ob 20.30) do 18. oktobra, bo razstavljala Magda Starec Tavčar pod naslovom »Smeri«. Urnik ogleda od ponedeljka do petka od 17.00 do 19.00, ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 12.30. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Bambičeva galerija (Proseška ul. 131): do 28. septembra je na ogled fotografska razstava Petra Cvelbarja »Brezmejni študijski dnevi - Tri desetletja izrazov Drage«. Odprto od ponedeljka do petka od 17.00 do 19.00. V Prosvetnem domu je med 16. in 19. uro na ogled fotografska razstava »Kaj?«. Razstavljajo: Kristjan Signo-racci, Alenka Petaros in Jakob Jugovic. REPEN Galerija Muzeja Kraška hiša: do 18. oktobra bo na ogled fotografska razstava Primoža Hienga »Soline, med nebesi in zemljo« - Sečoveljske soline s ptičje perspektive. Odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00 ali po dogovoru na tel. št. 040-327240. NABREŽINA Kavarna Gruden: do oktobra, bo na ogled razstava »Umetniške fotografije o Barkolani« Miloša Zidariča. Urnik ogleda v času odprtja Kavarne. GORICA V galeriji Mario Di Iorio v državni knjižnici v Ul. Mameli je na ogled razstava z naslovom F.M. Dostojevskij: drama svobode; do 3. novembra od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro, ob sobotah med 10. in 13.30, ob nedeljah in praznikih med 15.30 in 18.30; zaprto danes, 27. septembra. Vodeni obiski bodo potekali od ponedeljka do petka ob 10., 11., 16. in 17. uri, ob sobotah ob 11. in 12. uri, ob nedeljah (razen danes, 27. septembra) in praznikih ob 15.30, 16.30 in 17.30. V Kulturnem centru Lojze Bratuž je do 20. oktobra na ogled razstava z naslovom Goriški likovni krog in slovenski tisk v Gorici med obema vojnama; odprto od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro ter med prireditvami. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. STRUNJAN Galerija Talasa Term Krka: do 7. oktobra se z akrili na platnu predstavlja slikar Miran Kordež. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Vsako nedeljo, izpred cerkve v Štanjelu ob 15.30, do konca oktobra: nedeljsko turistično vodenje za individualne obiskovalce vključuje ogled gradu Štanjel, galerije Lojzeta Spacala, cerkve sv. Danijela, Kraške hiše, Stolpa na vratih in Ferrarijevega vrta. Ogled poteka približno 90 minut. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). V Mestni galeriji (Trg Edvarda Kardelja 5) je do 16. oktobra na ogled razstava Jaše Mrevlje z naslovom »What does it take for the heart to explode into stars« (Kaj rabi srce, da se izstreli med zvezde); odprto od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. ŠMARTNO V galeriji Hiša kulture:do 15. oktobra je na ogled razstava slikark Marie Grazie Persolja in Christine Persolja; odprto ob četrtkih in petkih med 10. in 15. uro, ob sobotah in nedeljah med 14. in 18. uro. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Slovenski etnografski muzej (Metelkova 2): do 18. oktobra bosta na ogled gostujoči razstavi iz Finske, prva »Ma-rimekko« je več kot pol stoletna uspešna zgodba finskih tekstilij in mode svetovnih razsežnosti, druga »Trije pogledi na Sever« je fotografska pripoved antropologa, pohodnikov, popotnikov in romantika o nordijskih prostranstvih, kjer živijo Samiji. Ljubljanski grad, Galerija »S«: do 14. oktobra, bo na ogled fotografska razstava »Glasbeni svet 60., ujet v objektiv« ob 90-letnici fotoreporterja Edi-ja Šelhausa. Cankarjev dom, Galerija CD: do 20. oktobra v okviru 28. grafičnega biena-la - Po Gogu: Novo obdobje korejske umetnosti. Cankarjev dom, Mala galerija: do 11. oktobra fotografska razstava Blaža Zupančiča: »Mimobežnost«. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: kulturno zgodovinska dediščina, odprto vsak dan do 15. oktobra od 9.00 do 16.00. NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (26. 9. 2009) Vodoravno: parameter, amper, ekonomist, Piero, robida, Tamer-lan, Erlce, Alaln, zd, Ast, Nik, mroZ, A. M., Tevez, Na, S. A., Danilo, Aro, Ork, stotak, Arilje, Are, kanal, Ni, Klenau, stud, adenom, rjavka, Ducati, Rav, karavana, Škofije, Amalarih, narava, Olano, siderit, kaporali, amin, Ital, A. A., ete, Abel, Aja; na sliki: Danilo Slokar. GLASBA RAZSTAVE 22 + Nedelja, 27. septembra 2009 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 20.20 Tv Kocka: Igrajmo se po starem - Skrivanje 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 LYNX: Rudi Bučar - koncert, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Quello che 6.30 Aktualno: Unomattina Week End 9.15 Aktualno: Easy Driver Speciale Estivi 9.50 Sv. maša, sledi Angelus 12.20 Aktualno: Linea verde Estate 13.10 13.40 Šport: Pole Position 13.30 23.30 Dnevnik 14.00 Šport: Avtomobilizem - Fl VN Singapurja 16.30 16.35 18.10 18.50 20.00 20.40 21.30 23.35 0.45 1.05 Dnevnik L.I.S. Nan.: Il maresciallo Rocca 5 (i. G. Proietti, I. Pivetti) Nan.: L'ispettore Derrick Kviz: L'Eredita Dnevnik in športne vesti Kviz: Affari tuoi Nan.: Un medico in famiglia 6 (It., '08, r. T. Aristarco, i. L. Banfi. G. Scarpati) Aktualno: 61° Premio Italia Nočni dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Applausi ^ Rai Due 6.00 Aktualno: Cercando cercando 6.10 Dokumentarec: Dubai, oro ed ec- cesso nel deserto 6.25 Aktualno: L'avvocato risponde estate 6.35 Aktualno: Inconscio e magia 6.45 Variete: Mattina in famiglia 10.05 Šport: Kolesarstvo - SP v Švici 13.00 20.30 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Motori 13.40 Vremenska napoved 13.45 Variete: Quelli che... aspettano 15.30 Variete: Quelli che il calcio 17.05 Šport: Stadio Sprint 18.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.05 Šport: 90° Minuto, sledi Numero Uno 19.25 Šport: Campionati europei Endurance 21.00 Nan.: N.C.I.S. (i. M. Harmon, C. de Pablo) 21.50 Nan.: Harper's Island (i. E. Cassidy) 22.35 Šport: La domenica sportiva, sledi Domenica sprint 1.00 Nočni dnevnik V" Rai Tre 6.00 Aktualno: Fuori orario 7.00 Variete: Aspettando e domenica papa 8.00 Variete: E' domenica papa 9.05 Glasb.: Il Gran Concerto (v. A. Greco) 9.45 Aktualno: Tgr Speciale Ambiente Italia 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.25 0.20 Aktualno: TeleCamere Salute 12.55 14.30 Šport: Kolesarstvo, SP v Švici 14.00 19.00, 22.55 Deželni dnevnik in vremenska napoved 15.00 Dnevnik L.I.S. 17.50 Šport: Konjeništvo - VP v Meranu 18.05 Nan.: Tutto Toto: Il tuttofare 18.55 Vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.20 Aktualno: Pronto Elisir (v. M. Mirabella) 21.00 Aktualno: Presa diretta (v. R. Iaco- na, D. Iannacone) 23.10 Variete: Glob (v. E. Bertolino) 0.10 Dnevnik in vremenska napoved Rete 4 Dnevnik: Pregled tiska Aktualno: Superpartes Nan.: Nonno Felice Sveta maša Aktualno: Pianeta mare Dnevnik in prometne informacije Aktualno: Melaverde 18.55 Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Le comiche di Stanlio e Ol-lio Film: Tarzan in India (pust., V.B., '62, r. J. Guillermin, i. J. Mahoney, M. Dana, L. Gordon, F. Khan) Dnevnik - kratke in morske vesti Film: Firefox - Volpe di fuoco (akc., ZDA, '82, r.-i. C. Eastwood, i. F. Jones, D. Huffman, N. Hawthorne) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Nan.: Il ritorno di Colombo Nan.: Siska Šport: Controcampo Posticipo Nočni dnevnik in pregled tiska Glasb. odd.: Renato Zero special 15.05 16.10 17.00 19.35 21.30 22.30 1.00 1.10 Canale 5 8.00 8.55 10.00 13.00 13.40 18.50 20.00 20.40 21.30 23.30 0.30 1.30 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved Jutranji dnevnik Nan.: Finalmente arriva Kalle Aktualno: Verissimo - Tutti i colori della cronaca (v. S. Toffanin) Dnevnik, vremenska napoved in Okusi Variete: Domenica 5 (v. B. D'Urso) Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Paperissima Sprint Nan.: Dr. House Film: 24 ore (triler, ZDA, '02, r. L. Mandoki, i. C. Theron, K. Bacon, C. Cox, S. Townsend) Dnevnik - Kratke vesti in vremenska napoved Nočni dnevnik in vremenska napoved v Italia 1 7.00 7.50 10.55 11.50 12.25 13.00 13.50 14.55 16.25 18.30 19.00 21.10 23.55 Aktualno: Super PArtes Risanke Nan.: Xena - Principessa guerriera Šport: Grand Prix Dnevnik in vremenska napoved Šport: Guida al campionato Film: L'Odissea (pust., ZDA, '97, r. A. Konchalovsky, i. A. Assante, G. Scacchi) 17.10, 20.00, 22.05, 0.30 Dnevnik -kratke vesti in vremenska napoved Film: Air Bud 4 - Una zampata vincente (kom., Kan., '02, r. R. Vince, i. P. Cranshaw, M. Hagan) Dnevnik in vremenska napoved Film: Charlie's angels: piu che mai! (akc., ZDA, '03, r. McG, i. C. Diaz, D. Barrymore, L. Liu) Film: Transformers (fant., ZDA, '07, r. M. Bay, i. S. LaBeouf, M. Fox) Film: DOA - Dead Or Alive (akc., Nem./V.B., '06, r. C. Yuen, i. J. Pres-sly, S. Carter) ^ Tele 4 7.00 Film: Giunone e il pavone ('30, r. A. Hitchcock) 8.30 Salus TV 8.40 Musa TV 9.40 Super Sea 10.20 Italia Economia 10.40 Incontri al caffe' de la Versiliana 12.00 Sv. maša in Angelus 12.25 Aktualno: Aria di casa 12.50 Aktualno: Rotocalco ADNKronos 13.15 Variete: Village 13.40 Aktualno: Antichi palazzi nel FVG 14.05 Camper magazine 14.30 Campagna amica 15.20 Borgo Italia 15.50 Kultura: El dialeto triestin 17.30 Risanke 19.15 E domani e lunedi 21.50 Film: Il ragazzo dal kimono d'oro 6 (akc., '92, r. L. Ludman, i. R. Williams, D.D. Field) 23.35 Film: Il triangolo delle Bermude (dram., '78, r. R. Cardona Jr., i. J. Huston, G. Guida) 1.15 Voci dal ghetto 21.50 Glasb. odd.: Na utrip srca 22.05 Nad.: Deadwood (pon.) 22.55 Film: Ljubimca z Nila Koper LA 7.00 10.10 10.40 11.15 11.50 13.00 13.30 16.45 17.45 20.00 20.30 21.30 La 7 Aktualno: Omnibus - Week End, sledi Omnibus Life - Week End Aktualno: La settimana Aktualno: M.O.D.A. Šport: Pregara 15.20 Šport: Motociklizem - GP d'Italia Dnevnik in športne vesti Film: Assassinio sul treno (krim., V.B., '62, r. G. Pollock, i. M. Rutherford) Nan.: MacGyver Papa ti aggiusto io! (kom., ZDA, '94, r. H. Deutch, i. M. Culkin, T. Danson) Dnevnik Resničnostni show: S.O.S. Tata Film: I canoni di Navarone (zgod., ZDA, '61, r. J.L.Thompson, i. G. Peck, D. Niven, A. Quinn) 13.45 14.00 14.10 14.30 15.00 16.30 17.20 18.00 19.00 19.20 19.25 19.55 20.25 21.10 22.10 23.00 23.30 0.20 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Euronews Glasb. odd.: In orbita Arhivski posnetki športnih prenosov Glasb. odd.: Sentimental journey, Greentown Jazz Band Srečanje z... Števerjan 2009, prvi del 22.00, 0.10 Vsedanes - Tv dnevnik Šport AlterEco Vesolje je... Srečanje v skupnostih Italijanov Dok. odd.: Mednarodna obzorja Dok. odd.: Ponovno ženska Slovenski magazin 6. Zborovski Festival Koper, resna glasba Čezmejna TV TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku (t* Slovenija 1 1 Tv Primorka 7.00 Ris. Nan.: Živ Žav 9.50 Šport Špas 10.20 Dok. nan.: Na krilih pustolovščine (pon.) 10.50 Prisluhnimo tišini 11.20 Ozare (pon.) 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Na zdravje! (pon.) 14.30 Prvi in drugi (pon.) 15.00 17.15 NLP, razvedrilna oddaja 15.15 15.50 Športne novice 15.20 Glasbeni troboj 15.40 Nedeljsko oko 16.00 Družabna 16.30 Za prste obliznit 17.00 22.40 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.25 Fokus 18.25 Žrebanje Lota 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, zrcalo tedna in športne vesti 19.50 Gledamo naprej, sledi Spet doma 21.45 Portret umetnika: Bogdan Grom 6.00 0.00 Videostrani 16.00 Hrana in vino 17.00 Kasaške dirke (pon.) 18.00 Duhovna misel (pon.) 18.15 Tedenski pregled (pon.) 18.30 Mič Maš (pon.) 19.15 Pravljica 19.30 Asova gibanica 20.00 Razgledovanja (pon.) 20.30 Spoznajmo jih 21.30 Kmetijska oddaja (pon.) 22.30 Pozdrav poletju, posnetek koncerta Big Band Nova (pon.) 23.10 Nan.: Kraj zločina, zadnja epizoda 0.40 Iz arhiva TVS - Tv dnevnik 27.9.1991 (pon.) 1.10 Dnevnik (pon.) 1.30 Dnevnik Slovencev v Italiji (pon.) {p Slovenija 2 6.30 0.25 Zabavni infokanal 8.30 Skozi čas 8.40 Iz arhiva TVS - Tv dnevnik 27.9.1991 (pon.) 9.10 Globus (pon.) 9.40 29. tekmovanje slovenskih godb 10.30 Zlatorogova pesem, portret Janka Ravnika, (pon.) 11.20 Med valovi 11.45 Alpe-Donava-Jadran, podobe iz srednje Evrope, sledi Turbulenca 15.00 Mendrisio: SP v kolesarstvu, cestna vožnja, člani, vključitev v prenos 17.45 Maribor: nogom. tekma prve lige, Maribor - Rudar, prenos 20.00 Dok. serija: Sanjska potovanja 20.50 Nad.: Razsodnost in rahločutnost, zadnji del RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz Rojana; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Veselo po domače; 10.30 Otroški kotiček; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Istrska srečanja; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Sedem not; 15.00 V središču pozornosti; 16.00 Šport in glasba; 17.00 Kratka poročila; 17.30 Iz naših prireditev; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.45 Kmetijska oddaja; 8.10 Gremo plesat; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.00 Kronika; 9.15 Pregled prireditev; 9.30 Radio je živ; 11.00 Nedelja z mladimi na ex-temporu v Piranu; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Tor-klja; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?!; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 20.00 Večer ve-čnozelenih; 22.30 Easy come, easy go.... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.30, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.05 Horoskop; 10.00 Moje mnenje; 10.40 New entry; 11.00 7 dni; 13.00 Radio z vami; 14.00 Ple-soči arhitekt; 14-30-18.00 Nedeljsko popoldne; 15.00-17.30 Ferry sport; 18.00 Album charts; 19.00 Atlantično pristanišče; 20.00 Večerni pr. RK; 20.45 Pesem tedna; 21.00 Moje mnenje; 21.15 Extra extra extra; 22.00 Dosje; 22.45 Sigla single; 23.00 Hot hits, 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.55 Iz sporedov; 8.05 Igra za otroke; 8.45 Glasba za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.35 Slovenski zvoki; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.20 Nedeljsko popoldne; 16.30 Reportaža; 18.15 Violin-ček; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.00 Športno popoldne; 14.20 Obvestila; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov; 18.55 Odpoved oddaje; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Sv. maša; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Glasba naša ljubezen; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Vokalno-instr. glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Pri reševanju družinskih težav boste polni energije in razumevanja, zato boste s partnerjem uspešno reševali probleme. Skupaj se bosta odločila za pomembne spremembe. m^l BIK 21.4.-20.5.: Prihodnji teden se bosta s partnerjem dobro razumela, saj mu boste posvečali veliko ljubezni. Če imate otroke, malo več časa preživite v njihovi družbi. Poskrbite za zdravo prehrano. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Zapravljati boste začeli več denarja, kot je to potrebno. Pazite, kaj kupujete. Način, kako se posvečate otrokom in partnerju, ni najboljši. Za konec tedna se odpravite na krajši izlet! RAK 22.6.-22.7.: Polni boste energije. V odnosu do drugih ljudi boste nekoliko več posesivni. Poskušajte se malo sprostiti in umiriti. Manjše nesporazume s sosedi boste rešili tako, da jim prisluhnete. y^ LEV 23.7.-23.8.: Dodaten za- (^^r služek vam bo prišel prav, saj boste prihodnji teden bolj razsipni z denarjem. Pri svojih otrocih si boste želeli več avtoritete. Poskušajte jih motivirati z nagradami in kaznimi. DEVICA 24.8.-22.9.: Na de- ^^ lovnem mestu boste natančni, dela pa se boste lotili sistematično. Nadrejeni bo vaš delovni zagon opazil, zato boste pohvaljeni. Več časa boste hoteli preživeti s prijatelji. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Son- ^ ^ ce v vašem ozvezdju vam pošilja obilo vitalnosti, optimizma in iznajdljivosti. V tem tednu lahko na poklicnem področju veliko naredite, varujte pa se zaletavosti. Denar: dobro! ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Vaše počutje bo zelo spremenljivo. Veliko boste razmišljali, kar vam bo pomagalo, da se boste videli malo drugače. Ne popuščajte si, dokažite, da ste sposobni večje zrelosti. Av STRELEC 23.11.-21.12.: Nemirni boste, a samozavestni. Veliko boste razmišljali o stvareh, ki so bile še pred kratkim za vas tabu tema. Partner se bo počutil odrinjenega, ne zapirajte se. Denar: pazite! KOZOROG 22.12.-20.1.: Podpora nadrejenih vam bo prišla prav, zato je ne zapravite s trmoglavim vztrajanjem pri svojih pogojih. Bodite pripravljeni na dialog. Ne mislite, da se vam bodo ljudje podrejali. ? « VODNAR 21.1.-19.2.: Znali boste poskrbeti, da vam ne bo niti za trenutek dolgčas. Polni boste načrtov za prihodnost, ki pa bodo na žalost precej nerealni. Ne vsiljujte partnerju ves čas svojega mnenja. RIBI 20.2.-20.3.: S partnerjem se bosta odlično razumela. Če je le možno, si vzemita kakšen dan zase in ga napolnita z romantiko in nežnostjo. Na delovnem mestu boste uspešni, če boste sledili svojim idejam. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 27. septembra 2009 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.25 Tv Kocka: Videofleš: Anja Rupel - Ti nisi moj 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.05 Aktualno: Anima Good News 6.10 Nan.: La nuova famiglia Addams 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 23.15 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Variete: Da Nord a Sud... e ho det-to tutto! (v. V. Salemme, A. Falchi) 23.20 Aktualno: Porta a porta 0.55 Nočni dnevnik in vremenska napoved V^ Rai Due 6.00 Aktualno: Cercando cercando 6.20 Aktualno: Tg2 Zdravje 6.25 19.00 Talent show: X Factor 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.30 Aktualno: Protestantesimo 10.00 Aktualno: Tg2 punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri (v. G. Magal- li, A. Volpe, M. Cirillo) 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktualno: Il fatto del giorno (v. M. Setta) 14.45 Aktualno: Italia sul Due (v. L. Bianchetti, M. Infante) 16.00 Nan.: 90210 16.40 Variete: Scalo 76 Talent (v. L. Ago- sti, A. Rostagno) 18.05 Dnevnik - kratke vesti, vremenska napoved in športne vesti 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 23.10 Dnevnik 21.05 Dok.: Voyager - Ai confini della co- noscenza (v. R. Giacobbo) 23.25 Dok.: La Storia siamo noi - Ugo To-gnazzi 0.30 Aktualno: Magazine sul 2 ^ Rai Tre 6.00 8.05 9.15 9.20 12.00 12.25 12.45 13.10 14.00 14.50 15.05 15.10 15.30 15.55 16.35 17.00 18.10 20.00 20.10 20.35 21.05 21.10 23.10 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso Dok.: La Storia siamo noi Aktualno: Verba volant Aktualno: Cominciamo Bene - Prima, sledi Cominciamo bene Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti Le storie - Diario italiano Dok.: Geo & geo Nad.: Terra nostra 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved Dok.: Il mio cibo preferito Dnevnik - kratke vesti Variete: Trebisonda - Melevisione Nan.: Zorro Dok.: La mia fattoria Nan.: Barz Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo Vremenska napoved Variete: Blob Nad.: Le storie di Agrodolce Nad.: Un posto al sole Dnevnik Aktualno: Chi l'ha visto? (v. F. Sciarelli) Šport: Replay 9.45 Nad.: Febbre d'amore 10.35 Nan: Giudice Amy 11.30 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nan: Wolf - Un poliziotto a Berli-no 12.30 Nan.: Un detective in corsia 13.30 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 14.05 Aktualno: Popoldanski Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.10 Nad.: Sentieri 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: La casa degli spiriti (dram., ZDA, '93, r. B. August, i. Jeremy Irons, M. Streep) % M' 0.10 Film: Le streghe di Eastwick (kom., ZDA, '87, i. J. Nicholson, Cher) 0.30 Dnevnik - pregled tiska in vremenska napoved 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino cinque (v. F. Pa- nicucci, C. Brachino) 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okusi, vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Resničnostni show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio cinque (v. B. D'Urso) 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia - La voce dell'influenza (v. E. Greggio, E. Iacchetti) 21.10 Nan.: Intelligence - Servizi & segreti (i. R. Bova, A.C. Morariu) 23.30 Aktualno: Matrix (v. A. Vinci) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved C/ Italia 1 6.30 8.55 9.30 10.20 11.20 12.15 12.25 15.00 15.55 16.50 19.25 19.50 20.30 21.10 22.05 23.30 1.30 13.40, 17.25 Risanke Nan.: Happy Days Nan.: A-Team Nan.: Starsky & Hutch Nan.: The Sentinel Aktualno: Secondo voi 18.30 Dnevnik in športne vesti Nan.: Gossip Girl Nan.: Il mondo di Patty Nan.: iCarly Risanke: Simpsonovi Nan.: Love Bugs 2 Kviz: Il colore dei soldi (v. E. Papi) Film: Shrek 2 (risanka, ZDA, '04, r. A. Adamson, K. Asbury, C. Ver- non) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Nan.: Romanzo criminale - La serie (It., '07, r. S. Sollima, i. F. Mon-tanari) Aktualno: Poker1mania ^ Tele 4 Rete 4 7.05 Nan.: Tutti amano Raymond 7.30 Nan.: Quincy 8.30 Nan.: Hunter 7.00 8.35, 13.40, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.20 Dokumentarec 8.10 Pregled Tiska 8.50 Koncert 10.00 Klasična glasba 11.35 Camper Magazine 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Variete: Village 12.40 Šport: Tractor Pulling 12.55 Aktualno: Aria di casa 13.15 Videomotori 14.00 Aktualno: ...Animali amici miei 14.30 Aktualno: Ciacole no fa fritole 15.35 Aktualno: Novecento contro luce 17.00 Risanke 19.00 Šport: Nogomet, Triestina 20.05 Šport: Nogomet, Udinese 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Nogomet: Vicenza - Triestina 22.45 Aktualno: Antichi palazzi 23.30 Film: La morte ha fatto l'uovo (dram., '68, r. G. Questi, i. G. Loll-obrigida, E. Aulin, G. Donnini) LA 6.00 7.00 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.20 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Punto Tg, sledi Due minuti in un libro Nan.: Matlock Nan.: L'ispettore Tibbs Dnevnik in športne vesti Nan.: Hardcastle & McCormick Film: Noi duri (kom., It., '60, r. C. Mastrocinque, i. F. Buscaglione, Toto) Nan.: Stargate SG-1 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: The District 0.25 Dnevnik 0.50 Aktualno: Otto e mezzo Aktualno: L'infedele Aktualno: Reality iT Slovenija 1 6.30 Utrip (pon.) 6.45 Zrcalo tedna (pon.) 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Ris. nan.: Smrkci 9.35 Ris. nan.: Animalija (pon.) 10.00 Iz popotne torbe (pon.) 10.20 Šport Špas (pon.) 10.55 Dok. odd.: Zgodovina slovenskega letalstva (pon.) 11.55 Ljudje in zemlja (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Izjemne živali 13.40 Druga godba 2008: koncert skupine Katalena (pon.) 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Lutk. nan.: Trnovo robidje 16.10 18.40 Risanke 16.20 Lutk. nan.: Bisergora 16.25 Igr. nan.: Mihec in Maja 16.30 Otr. nad.: Ribič Pepe 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti, vremenska napoved 17.20 19.50 Gledamo naprej 17.30 Glasbeni spomini z Borisem Kopitarjem 18.25 Žrebanje 3x3 plus 6 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Tarča 21.10 Nan.: Umazani ples 21.35 Oddaja o turizmu: Na lepše 22.05 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.10 Opus 23.35 Glasbeni večer 1.20 Iz arhiva TVS - Tv dnevnik 28.9.1991 (pon.) 1.45 Dnevnik (pon.) 2.20 Dnevnik Slovencev v Italiji (t* Slovenija 2 6.30 9.00, 2.05 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 10.55 Sobotno popoldne (pon.) 13.13 29. tekmovanje slovenskih godb, Maribor 2009 (pon.) 14.25 Slovenski utrinki (pon.) 15.10 Iz arhiva Tvs: Tv dnevnik 21.09.1991 15.35 Osmi dan (pon.) 16.05 Ars 360 (pon.) 16.20 Alpe-Donava-Jadran, podobe srednje Evrope (pon.) 16.50 Prvi in drugi (pon.) 17.20 Reli Velenje, reportaža 17.30 To bo moj poklic 18.00 Nad.: Polly Alder 18.45 Derren Brown: Miselni triki 19.00 Zdravje 20.00 1.10 Dok. odd.: National Geographic 21.00 Studio city 22.00 Pozdrav Afriki 22.30 Knjiga mene briga (pon.) 22.50 Film: Podmornica Koper 13.45 14.00 14.20 14.45 15.25 16.15 16.50 17.20 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 19.50 20.00 20.30 21.00 22.15 23.50 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Biker explorer Glasb. odd.: 6. Zborovski Festival Koper Dok. oddaja: Mednarodna obzorja Vesolje je ... Istra in ... Srečanja v skupnosti Italijanov 23.20 Športna mreža Vremenska napoved 23.00 Primorska kronika 22.00 Vsedanes - TV Dnevnik Športne vesti Kuharski recepti Kino premiere Sredozemlje Artevisione Meridiani Avtomobilizem Čezmejna TV (dnevnik v slovenskem jeziku) Tv Primorka 6.00 0.30 Videostrani 9.00 10.00 Novice 9.05 22.00 Mozaik 10.05 17.20 Hrana in vino (pon.) 10.35 Videostrani z novicami vsako polno uro 18.00 Kultura: MGLC in bienale grafične razstave, 1. del 18.30 Nočna izmena 2009 19.45 Premor 20.00 23.00 Dnevnik Tv Primorka, šport in vremenska napoved 20.30 Športni ponedeljek 21.30 Nova Gorica in brata Rusjan 23.30 Nad.: Jelena RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik, sledi Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Začnimo skupaj; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga; 11.15 Studio D; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Pomen učenja tujih jezikov; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbeni slovarček; 18.00 Hevreka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 Pod dresom; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualno; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Prireditve; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio je živ; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Sotočja; 21.00 Indie ni Indija; 22.30 Radio Kažin. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o... ; 9.00 Leto šole; 9.33 Zgodbe dvonožcev; 10.33 Ameriška duša; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, novice, šport; 13.00 Chiac-hieradio; 14.00 Proza; 14.45 Reggae in pillole; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 In orbita; 19.00 Glasbena lestvica; 20.00 Giulianine note; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Zgodbe dvo-nožcev in ne; 22.30 Leto šole; 23.00 The magic bus; 0.00 RS SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muo-ve; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 9.15 Na val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.05 Teren; 11.00 Ime tedna; 11.35 Obvestila; 12.20 Komentar ankete; 12.40 Poljska: EP v košarki; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Telstar; 17.45 Šport; 18.00 Povzetek imena tedna; 18.10 Hip hop; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Cederama; 20.30 Top albumov; 21.00 Poslanci; 22.30 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.40 Kulturni globus; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Pogledi na sodobno znanost; 13.30 Intermezzo; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 S knjižnega trga; 17.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 18.00 Nove glasbene generacije; 19.00 Dnevnik; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 2 6 Nedelja, 27. septembra 2009 SPORT APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu nogomet - Presenečenje v Genovi Sampdoria s srcem in hitrostjo ugnala Inter Pazzini zadel, Poli ugodno presenetil - Mourinho ni bil nezadovoljen Sampdoria - Inter 1:0 (0:0) STRELEC: Pazzini v 27. min. d.p. SAMPDORIA: Castellazzi, Stan-kevicius, Lucchini, Gastaldello, Ziegler, Mannini (od 81. Franceschini), Palombo, Poli (od 65. Tissone), Bel-lucci (od 69. Zauri), Pazzini, Cassano. INTER: Julio Cesar, Maicon, Lucio, Samuel, Santon, Vieira (od 61. Stankovic), Cambiasso (74. Qure-sma), Zanetti, Balotelli (od 62. Chivu), Milito, Eto'o. GENOVA - Navijači Sampdorie spet sanjajo. Po gladkem porazu proti Fiorentini si je njihova ekipa privoščila »veliko ribo«, Inter pa je premagala po 94 minutah hitre, zbrane in požrtvovalne igre. Boljša tehnika Interju ni pomagala, prevladali so drugi elementi: srce, mišice in organizacija Del Nerijevega moštva, ki je tokrat »strateško« nadkrilil razvpitega Mourinha. Zlasti posrečena je bila odločitev, da sredino zaupa niti 20-letnemu Poliju, ki je bil »odkritje« tekme, spet pa sta dobro igrala tudi Bel-lucci in Mannini. Čeprav je bilo priložnosti za zadetek malo, je bila tekma vseskozi napeta in na zelo dobri ravni. Vratarja sta bila večji del tekme brez dela, le na koncu je vratar Sampdorie Castellazzi z nekaj posegi obvaroval zmago. Inter ni igral slabo, vendar je bil pri strelih neučinkovit, nekateri njegovi igralci, zlasti Cambiasso in Vieira, pa niso zadovoljili. Za zadetek Pazzinija je kriv tudi Santon, ki mu je Palombo odvzel žogo. Končni pritisk gostov je bil ja- Tako je Pazzini (tretji gol v šestih tekmah) premagal nemočnega Julia Cesarja ansa lov. Sodnik je (upravičeno) razveljavil zadetek Lucia zaradi offsideja treh njegovih soigralcev, prosti udarec istega igralca pa je Castellazzi mojstrsko odbil. »V nogometu štejejo goli, zato smo izgubili, z nastopom pa sem zadovoljen«, je dejal Mourinho, ki je dodal tudi to, da se z novinarji pogovarja le zato, ker mu to veleva pogodba. Športni vodja Sampdorie Giuseppe Marrotta je bil pesniško navdihnjen. »To je zmaga drugorazredne umetnosti, industrijske reciklaže, Cassana in kmečkih sinov kot je Poli. Imamo pa predvsem Del Nerija, velikega dirigenta.« Morda pretirava, toda Sampdo-ria je spet na vrhu lestvice, do današnjih tekmah celo sama. vecerna tekma Fiorentina zmagala po 11 -metrovki Livorno - Fiorentina 0:1 (0:0) STRELEC: Jovetič v 31. min. d.p. LIVORNO: De Lucia, Raimon-di, Perticone (od 66. Diniz), Kneževič, Pieri, Pulzetti, Mozart (od 86. Galante), Moro (od 79. Cellerino), Candre-va, Lucarelli, Tavano. FIORENTINA: Frey, De Silvestri, Dainelli, Kroldrup, Pasquale, Montolivo, Donadel (od 57. Zanetti), Jorgensen (od 57. Marchionni), Mu-tu (od 71. Jovetič), Vargas, Gilardino. IZKLJUČITEV: Dainelli v 84. min. LIVORNO - Fiorentina je v drugem polčasu igrala boljše in zasluženo zadela, z zmago pa se povzpela na 2. mesto lestvice. Livorno se je trudil, a je neučinkovit v napadu. VRSTNI RED: Sampdoria 15, Inter, Juventus in Fiorentina 13, Genoa in Parma 10, Udinese 8, Chievo, Roma, Lazio in Milan 7, Bari 6, Palermo in Bologna 5, Siena, Cagliari in Napoli 4, Catania in Livorno 2, Atalanta 1. DANES: ob 15.00 Catania - Roma, Chievo - Atalanta, Juventus - Bologna, Lazio - Palermo, Napoli - Siena, Parma - Cagliari, Udinese - Genoa, ob 20.45 Milan - Bari. nogomet - Triestina je v Vicenzi prekinila niz treh porazov Prevladal je strah V tekmi na nizki ravni so Gottijevi igralci predvsem varovala lastna vrata - Malo priložnosti, še manj igre Vicenza - Triestina 0:0 VICENZA (4-3-1-2): Fortín; Minieri, Zanchi (31. Urbano), Di Cesare, Brivio; Si-gnori, Braiati, Botta; Fabiano (27.dp Gavaz-zi); Bjelanovic, Sgrigna (38.dp Paonessa). Trener: Maran. TRIESTINA (4-4-1-1): Agazzi 6,5; Brosco 6, Cottafava 6, Scurto 6 (7.dp DAm-brosio 6), Sabato 6; Tabbiani 6 (35.dp Cossu B-LIGA IZIDI 7. KROGA Albinoleffe - Crotone 1:1, Empoli - Cittadella 4:3, Frosinone - Torino 2:2 Grosseto - Brescia 2: 1, Lecce - Mantova 2:1 Padova - Gallipoli 0:0, Salernitana - Ascoli 0:0, Sassuolo - Cesena 1:1 , Vicenza - Triestina 0:0, jutri ob 19.00 Ancona - Modena, ob 21.00 Reggina - Piacenza Frosinone 7 4 2 1 12:8 14 Torino 7 4 1 2 13:5 13 Ascoli 7 3 4 0 10:e 13 Brescia 7 4 1 2 9:e 13 Padova 7 3 4 0 7:4 13 Cesena 7 3 3 1 9:4 12 Empoli 7 4 0 3 11:11 12 Lecce 7 3 2 2 12:8 11 Sassuolo 7 2 4 1 9:8 10 Ancona e 3 0 3 8:7 9 Grosseto 7 2 3 2 8:9 9 Vicenza 7 1 5 1 10:9 8 Cittadella 7 2 2 3 9:10 8 Piacenza e 2 2 2 5:7 8 Triestina 7 2 2 3 6:1C S Gallipoli 7 1 5 1 7:8 7 Modena e 2 1 3 e:7 7 Reggina e 1 3 2 5:8 e AlbinoLeffe e 1 2 4 8:12 5 Mantova 7 0 3 4 e:10 3 Crotone 7 0 5 2 2:e 3 Salernitana 7 0 2 5 2:11 2 PRIHODNJI KROG 2.10. ob 20.45 Ascoli - Sassuolo, 3.10 ob 15.30 Brescia - Vicenza, Cesena - Salernitana, Cittadella - Lecce, Crotone - Padova, Gallipoli - Empoli, Mantova - Grosseto, Modena - Reggina, Piacenza - Frosinone, Torino - Ancona; 5.10 ob 20.45 Triestina - Albinoleffe 6), Pani 5, Princivalli 5,5, Testini 6; Šedivec 4,5 (20.dp Stankovic 6); Godeas 5,5. Trener: Gotti. SODNIK: Gallione iz Alessandrie 6; OPOMINI: Testini, Sgrigna, Signori, Di Cesare, Pani; GLEDALCEV: 4.500. Če nekomu pokažemo posnetke včerajšnje tekme med Vicenzo in Triestino in ga vprašamo, za katero ligo gre, dvomimo da bi pravilno presodil. Najbrž še v amaterskih prvenstvih lahko vidimo tekme z manjšim številom napak. A včeraj je bilo za Triestino važno le to, da se izogne novemu porazu: v črno oblečeni Gottijevi varovanci so prišli v Vicenzo po točko in ta cilj tudi dosegli. Igra pa bo, upajmo, kdaj boljša. Gotti je s svojimi izbirami znova presenetil marsikoga. Napovedanega krstnega nastopa DAmbrosia od prve minute ni bilo (vstopil je na začetku drugega polčasa in povsem zadovoljil), saj je mesto desnega bočnega branilca kril Brosco, ki smo ga doslej videli na delu izključno na sredini obrambe, medtem ko je levo stran branil Sabato, ne pa Magliocchetti. Pri Vicenzi se je moral Maran zadnji trenutek odpovedati še Ferriju, tako da se je seznam nerazpoložljivih igralcev še podaljšal, v primerjavi z zadnjim nastopom pa je lahko lanski trener Triestine znova računal na Sgrigno, ki je prava dodana vrednost ekipe iz Veneta. Lani je skorajda sam popeljal Vicenzo do mirnega obstanka in tudi letošnje prvenstvo je začel nadvse uspešno in v tem delu se že 4-krat vpisal med strelce. Začetek tekme Triestine ni bil prav nič spodbuden. Vtis je bil, kot da se igralci bojijo lastne sence. Zlasti v obrambi je vladal preplah vsakič, ko se je Vicenza približala Agaz-zijevim vratom. Že v 3. minuti so se vrata tržaške obrambe na stežaj odprla, Botta je lahko mirno prodrl, a iz ugodnega položaja sla- Luca Tabbiani bo udaril žogo in zamudil lepo priložnost. Še najtežje so bile uvodne minute za Brosca, kateremu je stal nasproti Sgrigna. Vsekakor je šlo za zelo povprečno tekmo, čeprav je treba priznati, da je Vicenza vsaj pokazala kanček dobre volje in poskušala ustvarjati kako priložnost. Obratno so se Tržačani omejevali na obrambo začetnega 0:0. Godeas in Šedi-vec sta bolj slabo upravljala z itak zelo maloštevilnimi uporabnimi žogam, ki so do njiju v glavnem priletele po zraku. Edini strel proti vratom Triestine smo zabeležili v 18. minuti, ko je Tabbiani s prostega strela ciljal previsoko. V teku petih minut pa je Vicenza dvakrat ogrozila Agazzija, obakrat z glavo. Braiatijev poskus v 30. minuti je Agazzi odbil v kot, v 34. pa je poskušal še Di Cesare, ki je z zelo ugodnega položaja žogo neverjetno poslal nad prečko. Nekaj treme je bilo videti tudi v domačih vrstah, saj je bila njihova igra v znamenju gesla »poskušal bi zmagati, a ne da bi preveč tvegal«. Skratka, prvega polčasa gotovo ne bomo ohranili v arhivu najlepših nogometnih tekem v zgodovini. Ko nobenemu od dveh vratarjev ni treba resneje poseči, je jasno, da je strah prevladoval nad vsem. Podaje v globino so bile tudi v prvih minutah drugega polčasa prava redkost, kar pa ne velja za netočne predložke, saj je bilo teh na pretek. »Izkazal« se je zlasti Pani, ki je sicer mnogo žog prestregel, a komaj je imel v posesti neko okroglo usnjeno zadevo ni točno vedel, kaj bi z njo počel. V 58. minuti je moral Fortin prvič poseči po strelu Testini-ja, a odločilen je bil poseg Agazzija šest minut kasneje. Po podaji Sgrigne je Botta s kratke razdalje z glavo preusmeril žogo proti golu, vendar je vratar Triestine posegel z obrambo, ki je bila vredna toliko kot gol. Razen tega pa nobenega omembe vrednega dogodka. Top: Točka je več kot dobrodošla, a s tako igro ne prideš daleč. Pozitivno je le, da je obrambna »trdnjava« le zdržala. Tudi po zaslugi vedno solidnega Agazzija. Flop: Pani je sicer svoje naredil v fazi obrambe, a v B-ligi bi morali od igralca tudi zahtevati, da bi bil sposoben podati precizno deset metrov oddaljenemu soigralcu... Go-deas se je v napadu vsaj trudil, Šedivecevo brezpredmetno stopicanje po igrišču pa bi razburilo še najbolj umirjenega navijača. Got-ti ga je prenašal do sredine 2. polčasa, nam je prekipelo že veliko prej. Pa še to: Skupila sta jo tudi dva navijača Triestine. Enega je po tekmi obšal slabost in so ga odpeljali v bolnišnico, morda zaradi infarkta, drugi, star 30 let, pa je na stopnišču padel in se poškodoval. Iztok Furlanič formula 1 Singapur: Hamilton dobro, Ferrari slabo SINGAPUR - Britanec Lewis Hamilton (McLaren-Mercedes) je bil najhitrejši v kvalifikacijah (pod reflektorji) pred današnjo dirko svetovnega prvenstva formule 1 v Sin-gapurju in bo tako startal s prvega startnega mesta. Za njim bosta dirko začela Nemca Sebastian Vettel (Red Bull) in Nico Rosberg (Williams). Brazilec Rubens Barrichello (Brawn) bo zaradi menjave dirkal-nika startal z desetega mesta (čeprav je v kvalifikacijah dosegel peti čas), njegov moštveni kolega in vodilni v skupni razvrstitvi, Britanec Jenson Button, pa šele z 12. Slabo kaže Fer-rariju. Fisichella se ni uvrstil niti v drugi krog kvalifikacij in bo začel z 18. mesta, Finec Raikkonen pa je dosegel šele 13. čas. Današnja dirka se bo začela ob 14. uri (TV Raiuno, Slovenija 2 in Sky). 1. SNL - Izida 11. kroga 1. slovenske nogometne lige: Luka Koper - Labod Drava 0:0, CM Celje - Nafta 2:2 (0:1), danes: 16.00 Olimpija -Hit Gorica, 18.00 Domžale - Interblock, 18.00 Maribor - Rudar Velenje. ZVESTI PATO - Brazilski nogometni reprezentant Pato je podaljšal pogodbo z Milanom do leta 2014. Za nogometaša, ki je za evropskega velikana v 68 tekmah dosegel 29 golov, je pred časom zanimanje pokazal Chelsea, klub nekdanjega trenerja Milana Carla An-celottija. BALINARJI - Na balinarskem SP za mlade v Franciji je slovenska reprezentanca osvojila štiri vse bronaste. Med dobitniki slovenskih odličij so bili dvojica Gašper Kraše-vec - Anže Petrič, Igor Šircelj (krog), Matej Kavčič (hitrostno zbijanje) in še enkrat Kraševec (klasično). SUPERPOKAL - DAnes bo v ljubljanski Hali Tivoli (ob 20. uri) finale Slovenskega košarkarskega su-perpokala med Unionom Olimpijo in Elektra Esotech. NI VELJAVEN - Brežičan Jure Rovan je z izidom 5,62 m za centimeter izboljašal svoj pet let stari slovenski rekord v skoku s palico, a rezultat ni veljaven, ker ga je dosegel na uličnem mitingu v Dečnih se-lih pri Brežicah. rokomet Odličen začetek za Tržačane Intini Noci - Pallamano TS 20:25 (10:12) CONVERSANO - Tržaški rokometaši so odlično pričeli z nastopi v A1-ligi, saj so v go-steh premagali zelo okrepljeni Noci, ki se uvršča med favorite za napredovanje. »Igrali smo požrtvovalno in čvrsto v obrambi, vratar Modrusan pa je bil izjemen. Zelo dobro,« je žarel od zadovoljstva po tekmi predsednik kluba Lo Duca. Tržačani nikoli niso zaostajali. Povedli so z 10:5, nato je Noci izenačil konec pa je bil spet v rokah gostov. V drugem polčasu so gostitelji vnovič izenačili pri izidu 13:13, nato so na gol Trža-čanov »odgovarjali« do izida 16:16, naposled pa so popustili. Za Pallamano Trieste so igrali in dosegali gole Modru-san (Cozzi), Lo Duca 3, Nadoh 10, Radojkovič 5, Visintin 2, Carpanese 4, Ionesco 1, Fanel- 11, Leone, Sedmach in Bernetic. / ŠPORT Nedelja, 27. septembra 2009 25 kolesarstvo - Na SP danes cestna dirka za najboljše Italija in Slovenija, vsaka s svojimi ambicijami »Azzurri« računajo na četrto zaporedno zmago, Slovenci želijo visoko uvrstitev MENDRISIO - Boj za mavrične majice vedno prinaša poseben čar, današnja cestna dirka za moške profesionalce pa predstavlja vrhunec svetovnega prvenstva. Italijanski mediji že ves teden napovedujejo še četrti zaporedni naslov za «azzurroe. Glavni adut naj bi bil Damiano Cunego, nekateri pa razplet pričakujejo v podobni smeri kot lani. Da bo Cunego le vaba za nasprotnike, predvsem tiste iz španskega tabora, prosti strelec pa naj bi bil kdo drug iz izjemno močne ekipe, v kateri so še Alessandro Ballan, Ivan Basso, Maru-zio Bruseghin, Stefano Garzelli, Luca Paolini, Filippo Pozzato, Michele Scar-poni in Giovanni Visconti. Po izjemnem kronometru tudi mimo domačina Fa-biana Cancellare ne more nihče, saj je znal zmagati tudi že na cestni preizkušnji. Pripravljen pa je najmanj tako dobro, kot je bil lani v Pekingu, ko je zlatemu odličju v kronometru dodal še bron na cestni preizkušnji. Španci imajo glavnega aduta Alejandra Valverde-ja, olimpijski prvak Samuel Sanchez pa naj bi tudi imel visoke cilje. Tihi favoriti iz ozadja naj bi bili tudi Danci, med njimi tudi letošnji junak «slovenske pentlje» Jakob Fuglsang, ki pa mu najbrž za tako zahtevno preizkušnjo manjka kakšno leto izkušenj. Slovenska šesterica je po mnenju kapetana Gorazda Štanglja, ki je pred 12. startom na SP, najboljša ta hip. Predvsem pa za tak profil proge, kot je v Mendrisiu z dvema zares zahtevnima vzponoma in z zelo tehnično zahtevnimi odseki po ozkih mestnih ulicah. Veliko pričakujejo od Janeza Brajkovi-ča, a v primeru sprinta tudi od Boruta Božiča iz Idrije, ki se je na nedavni vuel-ti trikrat zavihtel na etapno zmagovalno stopničko. Dobra novica je tudi ta, da si je opomogel tudi izkušeni Tadej Valjavec, ki so ga na vuelti zadnje dni mučile zdravstvene težave. Besničan bo tako prav tako eden od adutov ambicioznega slovenskega moštva, v katerega je selektor Martin Hvastija uvrstil tudi Gregp Boleta in Kristjana Fajta. Dirka se bo odvijala med 10.30 in 17.30. vpricakovanju dirke Švicarska organizacija v italijanski omaki MENDRISIO - Svetovno kolesarsko prvenstvo je do zadnjega kotička zasedlo mestece Mendrisio v italijanskem predelu Švice - Ticino. Organizacija, kot je bilo pričakovati, je skoraj brezhibna, a nekaj italijanskega duha je le prisotnega. Kanadski član mednarodne kolesarske zveze je potožil, da je glavni problem promet. Ceste okoli Mendrisia enostavno ne zdržijo takega navala ljudi. Organizatorji so sicer poskrbeli za posebne prevoze iz železniške postaje do cilja in iz tiskovnega središča v šolskem centru vedno do cilja. Za to skrbijo vojaški jeepi, mladi vojaki, ki neprestano vozijo predvsem novinarje in fotografe. Cilj in obenem start je postavljen čisto ob vhodu v mesto, med preoranimi polji in nogometnim igriščem. Kilometer po startu so boksi ekip in nato po ostrem ovinku na levo se proga nadaljuje po centru Mendrisia. Trasa je »živčna«, saj je polno ovinkov. Takoj po trgu v centru mesta, ki so ga že »zasedli« glasni nizozemski navijači, se prične strm vzpon z ozkim cestiščem. Kolesarje pa čaka na- to sile nevaren spust z nekaterimi nehvaležnimi ovinki. Proga res ne dopušča trenutek oddiha, pred ciljem pa je še milejši vzpon z nekoliko bolj varnim spustom. Poleg že omenjenih oranžnih navijačev so najbolj hrupni njihovi sosedi Belgijci, ki bi radi po petih letih ponovno slavili zmago. Videti pa je tudi več slovenskih zastav, nekateri ljubljanski navijači so včeraj takoj po startu under 23 izobesli transparent za Blaža Jarca. Kot vsako leto ni svetovno prvenstvo samo športni dogodek, temveč tudi praznik, saj številni navijači dneve in noči kampirajo ob progi. Okoli 500 prostovoljcev, ki skrbijo za red, je v večini iz Italije. Ob švicarskih policajih so tudi italijanski, toda v italijanskem kraju, od koder sem se z vlakom odpeljal v komaj 15 kilometrov oddaljeni Mendrisio, nihče ni vedel ničesar o posebnih prevozih za SP: »Organizatorji so Švicarji, mi ne vemo ničesar,« so povedali, meja pa je oddaljena le 3 kilometre... Edvin Bevk ženske in u23 Guderzo prvakinja, Kump šesti MENDRISIO- Med ženskami (124,2 kilometra) je po uspešnem pobegu v predzadnjem krogu naslov prvakinje včeraj osvojila 25-letna Italijanka Tatiana Guderzo (na sliki). Italijanski uspeh je na tretjem mestu potrdila Noemi Cantele, ki je bil v sredo v vožnji na čas druga. Srebro je osvojila za mnoge prva favoritinja prvenstva Nizozemka Marianne Vos. Zahtevno preizkušnjo, tekmo je oteževa-lo deževje in spolzko cestišče, ni končala nobena od treh slovenskih predstavnic, Sigrid Corneo, Blaža Kle-menčič in Polona Batagelj so odstopile. V cilj jih je prispelo manj kot pol, le 56 med 127, ki so bile na startu. V kategoriji do 23 let je zmagal favorit, Francoz Romain Sicard, zmagovalec prestižne dirke Tour dAvenir. Tekmecem je ušel v zadnjih 20 kilometrih. Srebrno kolajno je osvojil Ko-lumbijec Carlos Alberto Betancour, bronasto pa Rus Egor Silin. Slovenci so bili napadalni, predvsem Blaž Fur-di, na koncu pa je najboljšo uvrstitev zabeležil Marko Kump, zasedel je šesto mesto. odbojka - EP »Azzurre« še naprej brez zastojev Italija - Turčija 3:0 (25:20, 25:16, 25:14) ITALIJA: Del Core 12, Barazza 6, Aguero 8, Piccinini 11, Gioli 10, Lo Bianco 2, Cardullo (L); Arrighetti. N.v.: Rondon, Secolo, Ortolani, Bosetti. Trene: Barbolini. WROCLAV - Italijanska odbojkarska reprezentanca je tudi v drugem krogu prvega dela evropskega prvenstva na Poljskem potrdila odlično pripravljenost. Turško reprezentanco je premagala z gladkim 3:0. Z izjemo prvega niza, ki je bil vse do končnice še najbolj izenačen, sta drugi in tretji niz minila v znamenju razigranih varovank trenerja Barboli-nija. Izkušene »azzurre« so proti pomlajeni Turčiji (vodi jo Italijan Chiappini) prevladale v vseh elementih, tako da so v drugem nizu po-vedle tudi na 18:11, v tretjem pa na 13:4, nato še na 18:11. Danes se bodo »azzurre« pomerile s Francijo, ki sodi prav gotovo med slabše ekipe. Turčija jo je premagala s 3:0, drugi niz celo 25:9, tako da bo najbrž za Italijanke srečanje le lažji trening. V skupini A so še edine nepremagane. Včeraj je Nemčija premagala Francijo s 3:1. Ostali izidi: skupina A: Poljska - Hrvaška 2:3; Španija - Nizozemska 0:3; skupina C: Bolgarija- Belgija 3:2, Rusija - Belorusija 3:0; skupina D: Slovaška - Azerbajdžan 2:3; Češka - Srbija 0:3. Začetek A1 -lige: Černic in Mania spet na igrišču Odbojkarsko državno prvenstvo A1-lige bo danes dvignilo svoj za-stor. Na igrišče bosta stopila tudi naša goriška odbojkarja Matej Černic in Loris Mania. Oba bosta v prvem krogu igrala pred domačimi navijači: Lo-risova Modena bo gostila Macerato, Matejeva Perugia pa Acqua Paradiso Gabeco. Spor z vključevanjem ekip pa še niso rešili. Državni svet je sprejel priziv Forlija, zato so odpovedali srečanji v A2-ligi med Soro in Forlijem ter v A1 -ligi med Pinetom in Vibo Va-lentio. Končno odločitev o vključitvi Pineta v A1-ligo in izključitvi Forlija bo državni svet sprejel v torek. skiroll - Zadnja etapa svetovnega pokala FIS Bogatčeva mora še počakati Včeraj na tekmi v strmini zmaga edine tekmice v boju za veliki kristalni globus, danes naša športnica favorit v sklepnem sprintu mednarodne sezone Domači šport Danes Nedelja, 27. septembra 2009 NOGOMET ELITNA LIGA - 15.30 v Repnu: Kras Koimpex -Virtus Corno PROMOCIJSKA LIGA - 15.30 v Starancanu: Staranzano - Vesna; 15.30 v Standrežu: Juventina - Trieste Calcio; 15.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Pro Gorizia 1. AMATERSKA LIGA - 15.30 v Romjanu, Ul. dei Granatieri: Primorec - Ronchi 2. AMATERSKA LIGA - 15.30 v Dolini: Breg -Chiarbola; 15.30 pri Briščikih, Ervatti: Primorje -Opicina; 15.30 v Bazovici: Zarja Gaja - Romana 3. AMATERSKA LIGA - 15.30 v Doberdobu: Mladost - Torre ODBOJKA 2. MEMORIAL LAURA MAVER - 10.00 v Trstu, 1. maj: 10.15 Bor Breg - Skofja Loka, sledi Kontovel - Altura; 16.00 za 3. mesto, sledi finale. Jutri Ponedeljek, 28. septembra 2009 KOŠARKA DRŽAVNI MLADINCI - 21.00 v Žavljah: Venezia Giulia - Bor ZKB Za vnovično osvojitev kristalnega globusa FIS (enega že ima doma v vitrini), ki ga podeljujejo zmagovalcu svetovnega pokala v skirollu, bo morala kriška športnica Mateja Bogatec počakati na današnji sprint. V predzadnji pokalni preizkušnji v grškem Solunu, včerajšnji vožnji v strmino, je namreč prvo mesto osvojila prav najnevarnejša Matejina tekmica, Švedinja Seppas, tekmovalka ŠD Mladina pa je bila peta. Na skupni lestvici svetovnega pokala ima Bogatče-va kljub temu še zelo zanesljivo prednost 66 točk, naša športnica pa je v današnjem sklepnem sprintu, s čimer se bo letošnje pokalno tekmovanje po etapah na Hrvaškem, v Nemčiji, na Norveškem in v Italiji končalo, izrazit favorit, Švedinja pa ne sodi med specialistke za najkrajšo razdaljo. »S svojo uvrstitvijo na tekmi v strmini sem zadovoljna. Tekmovali smo na drugačni lokaciji kot lani. Vzpenjali smo se od vsega začetka in povprečni naklon je bil 8-odstotni. Razmišljala sem, da bi odstopila, če bi se znašla v ozadju in varčevala z močmi za sprint, vendar mi je šlo dobro, zato sem vztrajala do konca, čeprav sem krepko zaostala za najboljšimi,« je povedala Mateja. Na drugo mesto se je včeraj uvrstila Romunka Monika Gyor-gy, tretja je bila njena rojakinja Gabriela Leanza, pred Bogatčevo pa je bila še Rusinja Ektova. Na skupnem vrstnem redu ima Mateja zdaj 643 točk, Seppas jih ima 577, Ektova pa 505. Seppas lahko Matejo prehiti le, če zmaga ali se uvrsti na 2. mesto, Bogatčeva pa danes ostane brez uvrstitve, kar je malo verjetno, če vemo, da je kriška športnica v tej zvrsti svetovna prvakinja. »Zaveznik« Mateje je tudi vreme, saj za danes napovedujejo sonce, torej suho progo, na kateri Mateja ne bi smela imeti težav, da z visoko uvrstitvijo okrona vnovič uspešno sezono. odbojka - Deželni pokal Olympia in Kontovel: nasprotniki bolj izkušeni Obe naši ekipi sta nastopili v okrnjeni postavi Olympia - Basiliano 2:3 (19:25, 2521, 16:25, 25:20, 8:15) OLYMPIA: Komjanc 8, Terčič 17, Valentinčič 11, Sancin 2, Culot 2, Hlede 4, Blasig (libero), Poliisel 0, Cap-parelli 4, Brotto 0. Trener: Jerončič. Basiliano se je Olympii oddolžil za poraz z enakim izidom iz prve tekme. Goričani so tokrat nastopili brez treh centrov, največ težav jim je povzročal sprejem, pa tudi napak pri servisu je bilo preveč. Sicer pa nastop ni bil slab, saj je bil nasprotnik zelo izkušen. Ostali izid: Vivil - PAV Natiso-nia 1:3. Vrstni red: PAV Natisonia 15, Basiliano 9, Olympia in Vivil 3. Izidi skupine B: Fincantieri -Triestina 3:0. Vrstni red: Fincantieri 12, Triestina 3, Sloga 0. ŽENSKE Skupina C Millenium - Kontovel 3:0 (25:20, 25:17, 25:15) KONTOVEL: Verša, Bukavec, Antognolli, Balzano, Cassanelli, Ka-pun (libero), Lisjak, Micussi, Pertot. Trener: Cerne. Kontovelke so tudi na povratni tekmi ostale praznih rok. V prvem nizu so bile sicer nasprotnicam enakovredne. Povedle so tudi na štiri točke, a so v končnici popustile in dopustile, da so domače igralke, ki bodo letos igrale v C-li-gi, zaključile niz v svojo korist. V drugem nizu so z nihajočo igro zaigrale manj prepričano, veliko je bilo zgrešenih servisov. Zadnji niz pa je minil v znamenju nasprotnic. Varovanke Tanie Cerne z velikim številom napak v vseh elementih niso uspele več predvajati igre iz prvega niza, tako da je Millenium brez težav osvojil niz in končno zmago. Na igrišče so stopile vse razpoložljive igralke, odsotna pa je bila Meta Starc. Vrstni red: Millenium 9, Sloga List 6, Kontovel 0. —/ Obvestila 2 6 Nedelja, 27. septembra 2009 SPORT NAVIJAŠTVO - Na prvem evropskem prvestvu zveze ICU Četverka stopila na evropski prestol Nastja, Tina, Nikol in Jasna z brezhibno točko do najboljšega rezultata doslej Od leve: Tina Križmančič, Jasna Kneipp, trenerka Anja Žonta, Nastja Milič in Nikol Krizmancic kroma NOGOMET - Deželni mladinci Neuspešen krog Kras, Vesna in Juventina bi najbrž zaslužili točko Muggia - Vesna 3:1 (2:1) STRELEC ZA VESNO: Cheng v 23. min. VESNA: Sorgi, Zerba, M. Vaccar (Vascotto)o, Bagatin, S. Rossone, Pu-rič, Kerpan (De Pasquale), A. Vacca-ro, Cheng, Salice (Del Savio), Radivo. Delitev točk bi bila pravičnejša, toda Vesna je drago plačala nekatere svoje napake. Gostje so prvi povedli s svojim požrtvovalnim Kitajcem Chan-gom, vendar so 11 minut kasneje naredili grobo napako v obrambi in Muggia je izenačila, v zadnji minut prvega polčasa pa povedla po res lepem prostem strelu in udarcu z glavo. V drugem polčasu je Vesna skušala napadati, tretji gol pa so zelo solidni Milj-čani dosegli v protinapadu. Sodnik je vznejevoljil oba tabora, že na začetku tekme pa bi bil moral izključiti igralca Muggie zaradi reagiranja, a mu je le pokazal rumeni karton. Dobro je svojo nalogo pri Vesni opravil vratar Sorgi, najboljši pa je bil Minej Puric. Trieste Calcio - Kras 4:2 (1:2) STRELCA ZA KRAS: Marino v 12. in Gajic v 46. min. KRAS: Dedenaro, Jevnikar, Pa-papico, Dogliani, Kovačič (od 4. Pet-tirosso, od 67. Andrejic), Zeriali (od 38. Kuret), Candotti, Križmančič, Marino (0d 77. Lizzul), Pečar, Gajic. Proti solidnemu nasprotniku Kras ni igral slabo, poraz pa je treba pripisati predvsem nekaterim naivnostim. Čeprav so imeli gostitelji nekaj več priložnosti, so krasovci končali prvi polčas v vodstvu. Po zadetku Marina je Trieste Calcio izenačil, Kras pa je odšel na odmor v prednosti po zadetku Gajica v sodnikovem podaljšku. V drugem polčasu so nasprotniki izenačili že po 9. minutah igre, na 3:1 pa v 21. minuti ovišali po sporni enajstmetrovki. Kras je nato z Doglianijem za-streljali najstrožjo kazen, Trieste Calcio je dosegel četrti gol, krasovci pa se niso predali in bi še lahko vsaj znižali zaostanek, vendar niso imeli sreče. Opicina - Juventina 3:2 (3:1) JUVENTININA STRELCA: Bi-zaj v 44. min. in Cammarata v 65. min. JUVENTINA: Petronio, Toso (Cadez), Grussu, Grudina, Brankovič, Mauro, Graba (Cej), Gramazio, Cam-marata, Marchioro (De Luca), Bizaj. Štandreško moštvo, ki je nastopilo v okrnejni postavi in tudi trener Currato je bil diskvalificiran, saj je moral slediti tekmi kot gledalec za mrežo, ni zaslužilo poraza. Gostje so bili Opicini posebno v drugem polčasu enakovredni, če ne celo boljši tekmec. V prvem polčasu so več od igre imeli domači nogometaši, ki so ka trikrat potresli mrežo vratarja Pe-tronia. Za Juventino pa je bil uspešen Bizaj. V nadaljevanju je Cammarata v 20. minuti stanje znižal na 2:3, gostje so imeli še dve zreli priložnosti za gol, uspelo pa jim ni izenačiti. GORICA - 8. športno srečanje manjšin Za ZSŠDI so zmagovali mladi Uspešni v odbojki, košarki in mladinskem nogometu - Unija Italijanov boljša v balinanju in članskem nogometu Reprezentanci ZSŠDI in Unije Italijanov v ženski odbojki l. prinčič □ Letošnje 8. športno srečanje manjšin med Združenjem slovenskih športnih društev v Italiji in Unijo Italijanov iz Istre je na Goriškem združilo preko 100 športnikov in športnic. Mladinci in člani so se včeraj v jutranjih urah zbrali v Štandrežu, nato pa krenili na različna igrišča. Odbojkarji in odbojkarice so se pomerili v sovo-denjski telovadnici, košarkarji so nastopili v Kulturnem domu v Gorici, nogometaši in balinarji pa so ostali v Štandrežu na malem nogometnem igrišču Juventine oziroma na balinišču ABK Maka. Napovedani srečanji tenisa in namiznega tenisa pa sta odpadli. Jutranji športni dvoboji so minili v pristnem športnem duhu. V košarki, moški in ženski odbojki ter mladinskem nogometu so bili boljši pripadniki Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, v balinanju in članskem nogometu pa športniki Unije Italijanov. Športnemu delu srečanja, ki ga prirejajo izmenično pri nas in v Istri, je sledilo nagrajevanje. Ob predstavnikih ZSŠDI-ja in predsednika Jureta Kufer-sina so bili prisotni še predstavnik Unije Italijanov Sergio Delton, pokrajinski odbornik Marko Marinčič, deželni svetnik in predsednik goriškega odbora CONI-ja Giorgio Brandolin ter goriški pokrajinski predsednik SKGZ Li-vio Semolič. Košarkarske tekme v Kul- turnem domu se je udeležil tudi občinski odbornik za šport Sergio Cosma. IZIDI: Košarka: ZSŠDI - UI 74:36. Odbojka - ženske: ZSŠDI - UI 2:0 (25:10, 25:5), moški: ZSŠDI - UI 2:0 Cetvorka slovenskega društva Cheerdance Millenium je na prvem Odprtem evropskem prvenstvu v Parizu v organizaciji mednarodne zveze ICU osvojila evropski naslov. V konkurenci ženskih skupinskih dvigov so se Jasna Kneipp, Nastja Milič, Tina Križmančič in Nikol Krizmancic v pariškem zabavišču Eurodisney z brezhibno izvedeno točko okitile z zlato kolajno in z velikim pokalom okronale uspešno sezono. »Točko smo izvedle brez napak. En element smo sicer izpustile, ampak sodniki tega sploh niso opazili,« je pojasnila presrečna Nastja Milič in dodala, da so sicer že po nastopu sumile, da bodo najbrž v samem vrhu. Varovanke trenerke Anje Žonta so po nastopu na svetovnem prvenstvu v Floridi odločile, da se bodo v nekoliko spremenjeni postavi (v ekipi ni več Kristine Žerjal, ki se je pridružila mladinkam) udeležile tudi evropskega tekmovanja. Cetvorka je tako sestavila novo točko, ki je bolj dinamična in vključuje nove elemente, glasbena podlaga pa je ostala ista: sestavila sta jo tonski mojster Vasja Krizmancic, za glas pa je poskrbel Iztok Cergol. Remix je sestavljen iz treh znanih pesmi in izvirne glasbe DJ-ja Francesca Contadinija. V pariškem zabaviščnem centru je nastopilo osem ekip. Drugo mesto so osvojile Norvežanke, tretje pa Švedinje. Na prvenstvu sicer niso nastopile vse kompletne reprezentance, ker je šele začetek sezone. Poudariti pa je treba, da so naše tekmovalke članice amaterskega društva, ostale na-vijačice pa so članice reprezentanc, torej vnaprej izbrane tekmovalke. V Parizu so se Sprites pomerile še s tekmovalkami iz Ceške, Danske, Švice in Rusije. »Mislim, da nam je za tak samozavesten nastop veliko pomagala izkušnja v Floridi. Med izvedbo točke smo enostavno uživale,« je še povedala Nastja. Tekmovanje je steklo v hotelski veliki dvorani enega izmed hotelov, ki se nahaja v notranjosti zabaviščnega centra. Ob prvem evropskem naslovu, ki dopolnjuje bero letošnjih dobrih uvrstitev (na svetovnem prvenstvu so bile 6., 2. pa na evropskem pokalu v Berlinu), so bile navijačice, trenerka in spremljevalci seveda zelo zadovoljni. (25:20, 25:14). Balinanje: ZSŠDI - UI 19:21 (13:8, 6:13). Nogomet (6x6) - mladinci: ZSŠDI - UI 7:5 (M. Peric 2, D. Peric 2, Visentin 1, Pahor 2); člani: ZSŠDI - UI 5:15 (Bensa 3, Florenin 2). GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR sporoča, da so se začeli treningi ritmične gimnastike s sledečimi urniki: na Stadionu l.maja za začetnice iz vrtca in osnovne šole ob ponedeljkih od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 16.30 do 17.30 za vrtec in od 17.30 do 18.30 za osnovnošolke; na Opčinah ob sredah od 16.30 do 17.30 za vrtec in za osnovnošolke od 17.30 do 18.30 . Za dodatne informacije lahko pokiličete na tel. st. 3282733390 (Petra) AŠK KRAS - odsek za rekreacijo obvešča, da se bo v četrtek, 1. oktobra, začela rekreacijska telovadba za starejše v Športno kulturnem centru v Zgoniku. Urnik: ponedeljek in četrtek od 8.30 do 9.30. Vpis in dodatne informacije na prvem treningu. AŠK KRAS - odsek za otroško telovadbo obvešča, da se bo v sredo, 7. oktobra, začela telovadba za otroke (vrtec in osnovna šola) v športno kulturnem centru v Zgoniku. Urnik: sreda od 16.30 do 17.30. Vpis in dodatne informacije na prvem treningu. AŠK KRAS - namiznoteniški odsek obvešča, da poteka vadba namiznega tenisa za začetnike v športno kulturnem centru v Zgoniku. Interesenti se lahko prijavijo od ponedeljka do petka ob 16.30. AŠK KRAS - namiznoteniški odsek obvešča, da se bo v četrtek, 1. oktobra, začela vadba namiznega tenisa za rekreativce v športno kulturnem centru v Zgoniku. Urnik: torek in četrtek od 20.30 do 22. ure. Vpis in dodatne informacije na prvem treningu. AŠK KRAS - odsek za rekreacijo obvešča, da se bo v četrtek, 1. oktobra, začela vadba splošne telovadbe za odrasle v športno kulturnem centru v Zgoniku. Urnik: četrtek od 20. do 21. ure. Vpis in dodatne informacije na prvem treningu. AŠD SK BRDINA prireja informativni sestanek s starši za smučarsko in tekmovalno sezono 2009/2010, ki bo na sedežu društva (Repentaborska ul. 38) v petek, 2. oktobra, ob 20. uri. Vabljeni! AŠD ZARJA obvešča, da se bo v četrtek, 1. oktobra, ob 20. uri pričela ženska telovadba v športnem centru v Bazovici. Za informacije in prijave pokličite na tel. št. 339-2447832. OK VAL prireja v občinski telovadnici v Doberdobu v sezoni 2009-2010: otroško telovadbo za dekleta in fante, ki obiskujejo vrtec ob sredah med 15.45 in 16.45; mikro in mini odbojko za dekleta in fante letniki 2002, 2003 ob ponedeljkih in četrtkih med 15. uro in 16.30, miniodbojko za letnike 1998, 1999, 2000 in 2001 ob torkih in pekih, za fantke med 15. uro in 16.30, za punčke med 16.30 in 18. uro. Začetek dejavnosti bo v ponedeljek, 28. septembra; vpisovanje in informacije na tel. 328-1511463 (Ingrid) ali na e-pošti okval@virgilio.it. AŠD SOKOL obvešča, da se je v nabrežinski občinski telovadnici začela otroška-mlad.dejavnost 2009/2010 z naslednjim urnikom: MINIMOTORIKA - za letnike 2004-05-06: ob sredah od 16.15 do 17.15; MOTORIKA - za letnike 2001-02-03: ob ponedeljkih od 16.30 do 17.30 in sredah od 17.15 do 18.15; MINIKOSARKA - za letnike 1998-99-00: ob ponedeljkih od 17.30 do 19.00 ter ob sredah od 18.15 do 19.15; MINIODBOJKA - za deklice letnik 1999 -00- 01: ob petkih v nabrežinski telov. od 16.15 do 17.25, ter od meseca oktobra dalje še ob ponedeljkih v Sesljanu ( šola De Marchesetti) od 16.30 do 17.30. PROJEKT TECI, SKAČI, MEČI - Na Stadionu 1. maj se je začela športna šola za otroke prvih treh razredov osnovne šole. Vadba poteka ob ponedeljkih in četrtkih od 16.30 do 17.30. Za dodatne informacije lahko pokličete v večernih urah na 3331755684 (Silva). PREDSMUČARSKA TELOVADBA SPDT -Smučarski odsek SPDT obvešča, da se v sredo 7.oktobra 2009 prične predsmučarska telovadba za odrasle v telovadnici šole Codermatz v ulici Pindemonte 11 v Trstu, z začetkom ob 20.30. Za informacije in prijave pokličite na tel.št. 335 6123484. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM sporoča, da so se začeli treningi za vse starostne skupine po sledečih urnikih: 1. skupina-PALČKI (4-7 let) ob ponedeljkih od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 17.30 do 18.30 na Opčinah; 2. skupina-ZAJČKI (814 let) ob ponedeljkih in petkih od 17.30 do 19.00 na Opčinah; 3. skupina-SKRATI (od 15 let dalje) ob ponedeljkih od 19.00 do 21.00, ob sredah od 18.30 do 21.00 na Opčinah in ob petkih od 19.30 do 21.00 pri Banih. Info na tel.št. 349-7597763 Nastja. ŠPORTNA ŠOLA POLET KONTOVEL sporoča urnike za sezono 2009/2010. Minimotorika (letniki 2005, 2006) ob sredah od 16.15 do 17.15, (občinska telovadnica v Repnu); motorika (letniki 2002, 2003, 2004) ob ponedeljkih od 16.15 do 17.15, (telovadnica na Rovni pri Briščikih) in ob sredah od 16.15 do 17.15, (občinska telovadnica v Repnu); minibasket mlajši (letniki 2000, 2001) ob ponedeljkih od 17.15 do 18.15 (telovadnica na Rovni pri Briščikih), sreda od 17.15 do 18.15, (občinska telovadnica v Repnu) in četrtek od 16.15 do 17.15, (telovadnica na Rovni pri Briščikih); minibasket starejši (letniki 1999, 2000) ponedeljek od 17.15 do 18.15, (telovadnica na Rovni pri Briščikih), ob sredah od 18.00 do 19.00, (občinska telovadnica v Repnu) in ob petkih od 16.15 do 17.15, (telovadnica na Rovni pri Briščikih). Informacije Andrej Vremec 3385889958 ali Erik Piccini 340-4685153. AŠZ BOR-ŠPORTNA ŠOLA TRST organizira telovadbo za najmlajše od 1. do 6. leta starosti. Začetek vadbe bo v soboto, 3. oktobra, ob 9.30 za otroke od 1. do 3. leta starosti in ob 10.30 za otroke od 3. do 6. leta. Informacije na sedežu v popoldanskih urah. Tel. št.: 040-51377. OK VAL prireja v telovadnici v Štandrežu otroško telovadbo za otroke, ki obiskujejo vrtec vsak torek in petek med 15. in 16. uro ter mini odbojko za osnovnošolske otroke vsak torek in petek med 16. in 17.30. Zagotovljen prevoz otrok; informacije in vpisi na tel. 0481-525128 in 3932350925, e-pošta sandrocorva@libero.it in okval@virgilio.it (Sandro Corva). / ŠPORT Nedelja, 27. septembra 2009 27 košarka - Prvi krog državne C-lige Jadran Mark se iz Vidma vrača praznih rok Prevladali samo v drugi četrtini - V končnici je jadranovce izdala živčnost NBU - Jadran Mark 77:65 (24:11, 36:43, 53:53) JADRAN: Vitez 2 (-, 1:1, -), Sosič 24 (1:1, 10:14, 1:3), Coco 5 (-, 1:4, 1:3), Franco 0 (-, 0:1, -), Marusič 5 (-, 1:4, 1:2), Slavec 9 (-, 0:1 3:9), Semec 4 (-, 2:5, -), Malalan 9 (1:2, 4:5, -), S. Ferfoglia 5 (3:4, 1:7, 0:1), K. Ferfoglia 2 (-, 1:5, -). Trener: Grbac. PON: Sosič 36. minuti, S. Ferfoglia 3,7. minuti. Jadranovci se s prvega letošnjega gostovanja vračajo brez točk. Kot so napovedali so videmski novinci solidna ekipa, ki si je zmago priigrala predvsem zaradi manjšega števila napak ter z zbrano in umirjeno igro v končnici, v kateri pa je gostitelje izdala nervoza. Uvodna četrtina prve prvenstvene tekme je bila v znamenju gostiteljev. Jadranovci (trener Grbac tokrat ni vključil Oberdana) niso našli pravega ritma ne v obrambi ne v napadu, tako da se je četrtina zaključila na 24:11. Za preobrat so poskrbeli v nadaljevanju, ko so s hitrejšo igro v napadu in agresivnejšo obrambo (pridobili so veliko žog) dosegli kar 32 točk. Tri minute pred daljšim odmorom so s košem Sosiča izenačili (36:36) in pred odmorom še povečali prednost (36:43). Začetek tretje četrtine je bil spodbuden, v napadu pa se je nato zataknilo. Jadranovci niso našli več prave poti do koša, veliko je bilo tudi izgubljenih žog, kar je bilo usodno. NBU je napake izkoristil in dohitel goste, ki se v igro niso več vrnili. V zadnji četrtini so nasprotniki v minuti in pol z delnim izidom 11:0 prevzeli vodstvo (62:53), ki ga vse do zvoka sirene niso več izpustili. Varovanci trenerja Grbca so pred koncem zaostanek zmanjšali na minus sedem, dlje pa niso zmogli. košarka - Memorial Riosa na Judovcu Derbi pripadel Bregu Bor nadoknadil 15 točk Peter Sosič je bil včeraj najboljši na igrišču, v obrambi pa se je izkazal tudi Peter Franco (branil je 205 cm visokega Vecchieta). Zbral je 12 skokov (10 v obrambi in 2 v napadu) in 6 pridobljenih žog kroma tenis Ciguijeva od jutri v Ciampinu RIM - Naša najboljša teni-sačica Paola Cigui bo jutri začela z nastopi na mednarodnem ITF turnirju z nagradnim skladom 10.000 dolarjev v Ciampinu pri Rimu. Ker gre za turnir nižjega ranga (gajevka je letos že nastopila na turnirjih z desetkrat in še več višjim nagradnim skladom), ji tokrat ni treba iti skozi sito kvalifikacij, ki so se pričele že včeraj. Nasprotno, naša športnica (ta teden na 412. mestu lestvice WTA) je v Ciampinu nosilka števila 4. Prva nosilka je Italijanka Federica Di Sarra (št. 352), druga je Bosanka Sandra Martinovic (390), tretja pa Italijanka Lisa Sabino (395). Skoraj 30-letna Mar-tinovičevaje bila lani 187. igralka na svetu. Ciguijeva je na letošnjih glavnih delih mednarodnih turnirjih osvojila sedem dvobojev, doživela pa 12 porazov, doslej pa je v letu 2009 nastopila že na 24 različnih turnirjih. VETERANI - Danes bo na Padričah ženski finale za veteranke v kategoriji ladies. V finale se je uvrstila tudi gajevka Cirila Devetti. Začetek ob 15.00. Prvenstvo prireja teniški odsek Gaje. i p. C a Predprvenstveni derbi med Borom Radensko in Bregom v okviru turnirja za Memorial Manuela Riose na Judovcu je pripadel Bregu, čeprav so se Svetoivančani borili vse do konca. Začetek srečanja sicer ni kazal, da se bo tekma razvila v pravi derbi. Brežani so s Klarico na čelu (v prvi četrtini kar 13 točk, 3 trojke) povsem prevladali in povedli na 16:5, nato še na 23:14. Z uspešnimi meti iz razdalje so Krašovčevi varovanci nadaljevali tudi v drugi četrtini, ko so prednost povečali na 15 točk. Že pred glavnim odmorom pa so borovci reagirali in začeli manjšati zaostanek. Z ostrejšo obrambo, predvsem pa s hitrejšo in bolj dinamično igro v napadu, so v tretji četrtini vse nadoknadili. V prvih petih minutah tretjega dela je bil delni izid za Bor kar 15:4. »Zmanjkalo nam je moči. Klop je bila kratka, saj smo zaradi bolezni nastopili okrnjeni. Obenem pa je Sila odločil, da zaradi drugih obveznosti letos ne bo več igral. Zamenjal ga je Koprčan Haskič, ki pa se nam je pridružil šele v petek,« je pojasnil bled nastop drugega dela trener Krašovec. Bor je prav v tretji četrtini prvič pršel v vodstvo Od leve: Mitja Jevnikar (Breg) in Daniel Crevatin (Bor) kroma (41:40), kar pa je Breg s Samcem na čelu hitro izničil (46:50). Zadnja četrtina srečanja je bila povsem enakovredna. Igrišče sta zapustila Samec in Lokatos pri Bregu, Bor pa je z zabijanjem Mika Madonie ponovno izenačil (54:54). Rahlo vodstvo oziroma izenačenost na semaforju sta si sledila vse do končnega zvoka sirene. Odločilni koš za zmago je dosegel Elvis Klarica šest sekund pred koncem. »Kljub porazu pa sem zadovoljen,« je povedal Borov trener Mura. »Nikoli nismo popustili. Naša boljša altetska priprava in mladost nam je dopustila, da smo bili tehnično boljšim brežanom vsekakor enakovredni.« Tekma za 3. mesto: Bor Radenska -Breg 61:64 (14:23, 24:38,46:50) BOR RADENSKA: Bole 11, Madonia 10, Krizman 4, Crevatin 5, Štokelj 4, Alberti 16, Šušteršič 9, Zanini 2, Bocciai, n.v, Ga-locchio, Devcich, Nadlišek. Trener: Mura. BREG: Klarica 21, Buttignon 4, Lo-katos 3, Samec 21, Jevnikar 7, Haskič 2, Klabjan 5, Zeriali, Nadlišek, n.v. Petaros. Trener: Krašovec. Finale: Santos - Servolana 65:57. Fabio Marussig v Cadizu s srebrno kolajno plavanje - Na evropskem veteranskem prvenstvu v Cadizu Srebrni in bronasti Fabio 39-letni Marussig iz Štandreža je izboljšal čase, ki jih je dosegal kot kadet, ko je bil v državnem vrhu Plavalec Fabio Marussig iz Štandreža se iz evropskega veteranskega prvenstva v španskem Cadizu vrača z dvema kolajnama. Na 100 m prsno je bil v kategoriji M35 (od 35. do 39. leta) drugi, na 200 m prsno pa tretji. Za las mu je spodletela osvojitev kolajne tudi na krajši razdalji 50 m prsno, kjer je bil, kljub bolečinam v hrbtu, četrti. Član Gorizie nuoto je nastopil v konkurenci več kot 150 tekmovalcev, ki so dosegli normo za nastop na celinski preizkušnji. Marussig je bil z nastopom seveda zelo zadovoljen. Osvojil je prvi evropski kolajni goriškega društva, s Tržačanom Dinom Sorinijem pa je bil edini iz naše dežele, ki je stopil na stopničke. V 50-metrskem bazenu je 100 m preplaval v času 1:06,87. »Le 20 stotink sem bil počasnejši od italijanskega rekorda kategorije M35, sekunda pa me ločuje od najboljše svetovne znamke, ki jo je dosegel bivši švedski repre-zentant in udeleženec olimpijskih iger leta 1980 v Moskvi Glen Christiansen,« je pojasnil občinski geometer, ki trenira vsak dan od 6.30 do 7.00, dvakrat tedensko tudi v popoldanskih urah, treninge v bazenu pa dopolnjuje z vadbo uteži. 200 m prsno je preplaval v času 2:31,49, 50 m pa v 30,30. »Izboljšal sem celo čase, ki sem jih dosegal pred dvajsetimi leti, ko sem bil državni prvak med kadeti,« je še dejal Marussig. 39-letni plavalec se je prvega veteranskega prvenstva udeležil pred dvema letoma, ko je bil v Kranju šesti na 100 m prsno. V dveh letih, odkar je spet resno poprijel s treningi, se je izboljšal že za 6 sekund na 100 m prsno. Izzivov pa Marussigu, ki bo marca naslednje leto dopolnil 40 let in torej prestopil v kategorijo M40, ne manjka. Do decembra bo skušal izboljšati italijanski rekord, naslednje leto pa bo tudi ciljal na to lovoriko. Julija 2010 pa ga čaka nastop na svetovnem prvenstvu v Göteborgu. Štandre-ški plavalec, ki je nastopil tudi na državnem absolutnem prvenstvu in bil v finalu peti na 200 m prsno, si nadeja, da mu bodo naslednjič pokrovitelji bolj naklonjeni. Pred odhodom v Španijo so mu obljubili finančno podporo, naposled pa obljub - tako pravi - niso izpolnili. Nekaj pomoči je prejel samo od kluba. (V.S.) mediji Jutri se vrača Športel □ Obvestila ■ ■ Med ljubitelje športa se jutri na Tv Koper-Capodistria vrača priljubljena oddaja Športel. »Koncept ostaja nespremenjen, čeprav imamo na zalogi veliko novih idej, a so finančna sredstva omejena in je pravzaprav dobro že to, da oddaja sploh bo. Začeli bomo ob 22.30, oddaja pa bo, kot v preteklih sezonah, trajala pol ure. Tudi sodelavci so isti. Pomagali bodo Jara Košuta, Jari Jarc in Nikol Križmancic,« je povedal voditelj in duša Športela Igor Malalan. Jutrišnja prva oddaja bo v celoti namenjena ŠZ Bor in poletni zamenjavi na čelu tržaškega združenja. O tem bodo govorili bivši dolgoletni predsednik Aleksander Rustja, zdajšnji Igor Kocijančič in predsednik ZSŠDI Jure Kufersin. Pripravili so tudi anketo med borovci. V polno, s poročili s terena in z nagradno igro, bo Športel zaživel 5. oktobra. PLAVALNI KLUB BOR organizira v bazenu na Alturi plavalne tečaje in tečaj prilagajanja na vodo za otroke od 4. leta dalje. Začetek vadbe bo 1. oktobra. Informacije in prijave po telefonu na št. 04051377 vsak delavnik od 14. do 17. ure ali osebno na stadionu 1. maja. PLAVALNI KLUB BOR organizira ob sobotah popoldne tečaj prilagajanja na vodo v bazenu pri Danevu na Opčinah za otroke 2. in 3. letnika vrtca ter 1. razreda osnovne šole. Začetek vadbe bo 1. oktobra. Informacije in prijave po telefonu na št. 04051377 vsak delavnik od 14. do 17. ure ali osebno na stadionu 1. maja. ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR obvešča, da se je na Stadionu 1. maj začel tečaj miniodbojke za deklice zadnjih razredov osnovne šole. Vadba poteka po sledečem urniku: ob ponedeljkih od 17.30 do 19.00 in ob petkih od 17.00 do 18.30. Vpisovanje neposredno na treningu, za dodatne informacije pa lahko pokličete v večernih urah na 3331755684 (Silva). AŠZ SLOGA obvešča, da bo tečaj motorike pod vodstvom prof. Drasiča potekal ob torkih in četrtkih od 16.00 do 17.00 v telovadnici srednje šole na Opčinah. Tečaj bo začel 1. oktobra. AŠZ SLOGA obvešča, da bodo potekali treningi odbojke za začetnice (letniki '98, '99, '00) ob ponedeljkih in četrtkih od 16.30 do 18.00 v občinski telovadnici v Repnu. Tečaj bo začel 1. oktobra. TENIŠKA SEKCIJA PRI AŠZ GAJA na Padričah pripravlja zimske začetniške in nadaljevalne tečaje za osnovnošolce, ki se bodo začeli v oktobru. Pojasnila in prijave na tel. št. 3358111393 (Cirila) ali 389-8003486 (Mara). Nedelja, 27. septembra 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno ^ rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ôVdT nevihte veter megla rahel sneg z sneg močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika 990 1010 1030 A DUBLIN 0< 12/18^, -a K0BENHAVN —' 13/19 O _ - .. . - LONnON„ AMSTERDAM J^X BERLIN LO^2?° 6/18 9/19 O OBRUSELJ 6/19 O PARIZ 9/21 VARŠAVA O 6/18 MOSKVA 7/19 ° O KIJEV 9/19 ŽENEVA 12/21 O MILAN 0 17/23 DUNAJ 7/21 O LJUBLJANA 011/22 1020 LIZBONA O 18/31 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. fc S* - . BEOGRAD O 13/28 SKOPJE O 14/22 ^Nad zahodnimi Alpami se v višinah zadržuje hladni zrak, ki je prineslo nestanovitno vreme. Nad Trivenetom bodo dotekali bolj suhi severovzhodn tokovi, V naslednjih dneh bo od Atlantike -jv,, pritekal na vzhod dokaj topel ^zrak, ki bo J"*",,,!»,,,.,!,.» prinesel lepo vreme. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.59 in zatone ob 18.51 Dolžina dneva 11.52 Nad večjim delom zahodne, srednje in vzhodne Evrope se krepi območje visokega zračnega pritiska. Od vzhoda bo pritekal nad naše kraje postopno toplejši in nekoliko manj vlažen zrak. âK.ATENE - " ,J7/26 MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja je 22,2 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 1.17 najnižje -30 cm, ob 8.44 najvišje 23 cm, ob 14.43 najnižje -3 cm, ob 19.25 najvišje 15 cm. Jutri: ob 1.58 najnižje -38 cm, ob 8.51 najvišje 29 cm, ob 14.50 najnižje -10 cm, ob 20.04 najvišje 24 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 5DD m...........19 2DDD m . 1DDD m ..........15 25DD m . 15DD m ..........1D 2864 m . UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu v gorah dosegel 5, po nižinah 4 in pol. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER O GRADEC 10/22 M. SOBOTA O 9/23 ^NAPOVED ZA DANES Povsod po deželi bo povečini lepo ali zmerno oblačno vreme, pojavljalo se bo nekaj visoke koprenaste oblačnosti, dopoldne pa bo v dolinah nekaj nizke oblačnosti. Na obali bo zjutraj pihala zmerna burja, ki bo nekoliko slabela in se bo proti večeru spremenila v zmorec. Na Primorskem bo pretežno jasno, burja bo večinoma oslabela. Drugod bo sončno z občasno povečano oblačnostjo, zjutraj bo po nekaterih nižinah megla. Najnižje današnje temperature bodo od 7 do 13, najvišje dnevne od 19 do 23, na Primorskem od 15 do 26 stopinj C. O GRADEC 10/23 TOLMEČ O 7/19 CELOVEC O 10/22 TRBIŽ O 6/18 o 6/21 KRANJSKA G. VIDEM O 11/28 O PORDENON 12/27 ČEDAD O 12/27 O TRŽIČ 10/22 o KRANJ b 8/21 S. GRADEC CELJE 9/23 O MARIBOR O 10/23 PTUJ O M. SOBOTA O 9/23 GORICA O 14/28 O N. GORICA 12/27 o —- LJUBLJANA 12/23 POSTOJNA O 8/21 KOČEVJE N. MESTO 11/23 O ZAGREB 12/25 O Po nižini in ob morju bo prevladovalo jasno vreme. V hribovitem svetu po zmerno oblačno, popoldne bo nekaj več oblačnosti. Vjutranjih urah bo lahko v dolinah nastala nizka oblačnost ali megla. Dnevne maksimalne temperature bodo kar visoke za to obdobje. Ob morju bodo zjutraj pihali vzhodni vetrovi, ki se bodo spremenili v zmorec. (NAPOVED ZA JUTRp \ Jutri bo sončno, zjutraj bo ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost. D opis iz pariza - R etrospektiva Th eatra de la Ville Trideset let ljubezni Poklon znameniti koreografinji in plesalki Pini Bausch, ki je konec junija nepričakovano umrla za rakom PARIZ - Začenja se nova sezona, tokrat brez znamenite ko-reografinje Pine Bausch, ki nas je zapustila letos junija. Bauscheva je bila redni gost pariškega Théâtre de la Ville, kjer je vsako leto publiki postregla z novo kreacijo. Letos ji gledališče poklanja retrospektivo Trente années d'amour - Trideset let ljubezni. Pina Bausch je prenovila nemško oz. plesno sceno nasploh: opustila je dotedanje kode, dinamizirala je akcijo in se poglobila v človeka. V povojnem obdobju je bila Nemčija vklenjena v lastno zgodovino: zlati časa Ausdrucktanza - ekspresionističnega plesa iz 20 in 30 let - so bili mimo in ostali so le spomini na vojno ter revščina. V plesu Pine Bausch se prepletajo vplivi nemške in ameriške šole. Ko je bila stara 15 let, je vstopila v Folkzang-Hochschule v Essnu, kjer je bila gojenka začetnika Tanztheatra in enega največjih nemških ko-reografov Kurta Jossa, nato je študirala na Julliard School v New Yor-ku, plesala v New American Balletu in Metropolitan Operi ter sodelovala z najslavnejšimi ameriškimi koreografi kot na primer s Pau-lom Taylorjem, Josejem Limonom ali Antonyjem Tudorjem. Pina je zapustila plesno kariero, da bi se popolnoma posvetila koreografiji. Že njena prva dela so požela velik uspeh in leta 1969 je za predstavo Im der Wind der Zeit dobila nagrado v Kölnu. Pinina koreograf-ska avantura se je sicer začela leta 1973, ko ji je direktor Opere v Wup-pertalu Arno Wüstenhöfer ponudil vodstvo baleta. Bausch je z leti razvila svoj stil, se osredotočila na določene teme - na (ne)komuni-kacijo, ljubezen, strah, spomin, frustracijo, osamljenost - opustila je naracijo in s časom je tudi virtuozizem zanjo izgubil pomen. Zakaj pa? Ne, ker bi bili plesalci nesposobni, pač pa nasprotno, saj je bila Pina do svojih gojencev izredno zahtevna; mnenja je bila, da le v trenutku, ko stvar popolnoma obvladaš, se z njo lahko začneš igrati in iščeš nove poti. Tako, nove poti. Te so bile večkrat nerazumljive ali celo moteče in zato so na začetku Pino mnogi zavračali: njen ples je bil tako daleč od vseh dotedanjih kod, a vendar tako človeški. Pina pa je nadaljevala po svoji poti in kot je sama dejala, »vztrajala sem in jih naposled prepričala«. Pina je doživela mednarodni uspeh in dela kot Cafe Müller, Kontakthof (1978), Waltzer in Nelken (1982) sodijo danes med zgodovinska dela. Pina Bauch je globoko vplivala na razvoj sodobnega plesa in umetnosti nasploh, žal pa je večkrat med laiki nepoznana, kot se to dogaja mnogim koreografom, plesalcem ali glasbenikom ... Je ta svet res tako nerazumljiv in oddaljen, ali gre bolj za predsodke? Vse se morda začenja že v šoli, kjer se zgodovino plesa sploh ne upošteva, kjer zgodovina glasbe in umetnosti nista pomembni; podobne brezbrižnosti so nato v medijih deležni tudi nekateri »produkti«, ki jih pop-digitalna kultura ne sprejema. Neverjetna je bila namreč medijska (ne)reakcija ob smrti velike koreografinje ... in to na žalost ni bila izjema. Saj ne gre za to, da bi stalno poslušali klasiko ali se ubadali z eksistencialnimi vprašanji, gre pač za spoznavanje in nato izbiranje tega, kar nas privlačuje. Ko se tako radi pogovarjamo o splošni kulturi, pa se vendar lahko vprašamo, kaj splošna kultura sploh je. Za zaključek pa naj zapišem še vodilo Pine Bausch za sleherno predstavo: »Sporočilo? Sami ga morate najti!« Tudi publika ima torej aktivno vlogo. Jana Radovič poplave - 1800 ljudi brez strehe nad glavo Manilo zajela huda tropska nevihta Filipinska prestolnica Manila se zaradi tropske nevihte sooča z močnimi poplavami, ki so terjale najmanj devet smrtnih žrtev. Gre za najhujše poplave v Manili v zadnjih 20 l etih, zaradi njih pa je moralo domove zapustiti več kot 1800 ljudi ansa Na otoku Akab so v neolitiku častili morske krave PARIZ - Francoski arheologi so na otoku 50 kilometrov južno od Dubaja odkrili doslej najstarejši znani kraj, namenjen ritualom čaščenja živali. Povezan je s čaščenjem morskih krav. Rituale naj bi na otoku Akab v Združenih arabskih emiratih izvajali med leti 3500 do 3200 pred našim štetjem, poroča francoska tiskovna agencija AFP.Kot je besede francoskih arheologov povzela specializirana revija Antiquity, so otoku Akab prišli do nekaterih ključnih podatkov o ritualih prazgodovinskih družb, ki so živele ob morju. Sprva so arheologi menili, da je bila na otoku klavnica, vendar so analize pokazale, da sta na otoku pravzaprav dve skrbno oblikovani ploščadi v dveh nivojih, na katerih so našli kosti okrog 40 morskih krav, pa tudi nekaj orodja in okrasja. Arheologi menijo, da otok Akab na svetu nima primere. Ostanke podobnih ritualnih središč so sicer odkrili na obalah Avstralije, vendar so stare le nekaj sto let, še poroča AFP. (STA) Eta in baskovska levica skupaj za svobodno Baskijo? MADRID - Baskovska separatistična organizacija Eta je skrajno baskovsko levico pozvala, naj združita vrste in tako skupaj oblikujeta nove politične pobude v dobro Ba-skije. Eta je poziv podala v danes objavljenem sporočilu, navaja francoska tiskovna agencija AFP. Eta je med drugim zapisala, da je neodvisna radikalna levica, čeprav jo Španija in Francija zatirata, sposobna na mizo postaviti nove politične pobude, s katerimi bi Baskija dobila nov političen okvir. Sporočilo je objavil baskovski časnik Berria, povzeli pa so ga tudi drugi španski mediji. Španske oblasti so od zadnje prekinitve ognja junija 2007 okrepile sodno in policijsko ofenzivo proti organizacijam baskovske radikalne levice, ki jih razumejo kot satelite Ete. Obenem so več levičarskim listam preprečile sodelovanje na volitvah. Po mnenju Ete, ki jo EU uvršča na seznam terorističnih organizacij, ima radikalna levica »odgovornost, da naredi nov korak k osvoboditvi Baskije«. Eta letos praznuje 50 let obstoja, v več kot 40 letih oboroženega boja pa je zagrešila preko 828 smrtnih žrtev. (STA)