ril'iin’1 linhi w1'TiinriiiTHI ® »; 7~. H Posamezneštevilke* Navadno Din l’—> ob nedeSjah Din 2*—* #TABOR* izhaja wdc dan, razve« nedelje in praznikov, ©b 18. ari * datumom oaslednjera dan ter stano mesečno po pošti D 18*—% za »o* aemstvo D 26- —, cloatavljon n« dom D 19*—% aa izkaznice D IS"—% inserati po dogovor«. Naroča ©e pri opravi „XABQR*\ MARIBOR, Jurčičeva uBca ftevr 4 PoiŠhtdMi"'B)EaŽana': v 'gotovini* Cssia 2 Dssi Posamezne StevUbot Navadno Din l"1— ob nedeljah Din 2*— UREDNIŠTVO mi «rtu>i* T Harf. - boni, JuržMfeva uL št, 4, L iukJ-■tropio. Telefon ioterurb, št 27(t UPRAVA ae naboja r Joršioevf «Hci H. 4, pritličje, damo. T«*y j ton it 24. - SHS jMštaoUbmd 1 mMM U.78Z, Mn naročila brca denarja aa M mira. - RdkopU n nn>< “* Naslov: T- Cit,. Maribor, nedelja 11. maja 1924. Leto: V. — Številka: 108. '[ Molite® siadalla v Prandii. V Mariboru, 10. maja. 'Jutri imajo v Franciji parlamentarne •volitve. • ! Teden dni po volitvah v Nemčiji ho jtudi francoski volilec pristopil k volilni mizi, da potrdi ali obsodi dosedanjo francosko politiko, V Nemčiji je francoska zunanja politika marsikoigar pognala k izrazitim in glasnim pristašem re-iVancha nad Francijo. Gigantski gospo-jdarskopolitični boj med obema velikima sosedoma je imel velik vpliv na orientacijo nemških voliloev. Notranja politika [je bila podrejena zunanji. Vse je šlo za ■tem', da se ojači nemški odpor ali pa da tse izkrči široka pot k.sporazumu. Zapre-,den rezultat nemških volitev nam' nudi nejasno sliko celotnega nemškega položaja. Kaj bodo pokazale jutrišnje volitve v ! 'Franciji? Predvsem' je treba opozoriti na'dej-istvo, da zunanji momenti nimajo v Iran-eoski politiki prevladujoče važnosti. — [Francija smatra, da ji reparacije gredo ,po vsej božji in »človeški pravici in vlada, ki bi napravila v reparacijskem ; vprašanju nemogoč .kompromis, je v Franciji popolnoma izključena. Taka ■ vlada bi pomenila vlado narodnega izdajstva; reparacijski polom bi značil francoski, poraz v svetovni vojni. Tega se tedaj. Francija .nima bati in tudi ni nikakih razlogov, da bi pričakovali da-lekosežnejšo izpromembo vi političnem '-ustroju Fraricaje. , . jV- 1 ; V notranji politiki je vso polno zadev in vprašanj, zakadi katerih, še volilci ločijo v številnerskupine. Ne smemo pa pozabiti, da-v Franciji ni takšnih strank r kot • jJh ii mamo m5. Kontunisti-in roja 1 ij.« i ,so edini. organizirani po načinu naših strank. 'Vse druge »stranke« so pravzaprav skupine, ki ; jih'tveorijo razne ^lige«, »akcije« in -»federacije«. Te-politične jedi niče se zbližujejo, združujejo ali pa tudi oddaljujejo in razdružujejo iz razmik TazlogoViu na Mttčin, kt bt pH nas pomOnfl kršitev strankarske 'doslednosti in načelnosti. Tako so v tzv. naclonal-n'eml hftidku, k t podpira Pdincareja, združeni ljudje raznih riaaoro.v in.interesov: .PajvoSji zagovorniki .ločitve cerkve od države: sede v ist^ astra/rtki«. z gorečimi častilci sv. očeta. Ta nacionalni blok ali jednota tvori^dosno.kiilo, 'francoske poli-tlka.Blok je gel vcčaliroanj enotno v-,volilni.boj, a ne,v.edn.o-inrpov8od. Lavo krilo tvori kanteJ, strank. m skupin, ki so prav ,taiko • različno pobarvano; tako so radikalni .socialisti. zdrtiže-nl z nekaterimi skupinami meščanske -ideologi j e. Fran atjjfc. jed ežela malega kopitaltsta-renteerjai insefičana in .'.kmeta; ta« socialna , struktura ,'dwjex>bielbŽje tudi njeni,politiki. Njeni' prevladujoči .stanovi ■ pa. so tako .giolioko 'zainteresirani na nadaljevanju' sedanje paiifSfine' linije — «“nJaj'hW-'mi korekturnimi nulev-o—'da jd vsako večje IzDeriaden'je-skor o? izključeno, d a s i obstoji možnost, da vi bo levičarski kartel prMdhil zmotno m]cwao sicer-na škodo " nmSonalniega bloka. Tzid'francoskih volitev pa bo nedvom-Volitpv, močna.na zunaj iat na znotraj, to bo, naj boljše svarilo joseni onim,' ki še nega b!oka,.bo-francoske pozicija v Ev-ropi zelo ojačena. To bo prav posebno občuWaJfeqjii^ja, ^..nasprotft^n sly.qaju BEOGRAD, 10. maja.' Paštc ne Odklanja načelno Meje o koncentracijski vladi, dasi je radi Davddovičetvega pisma proti Pašicu uspeh tozadevne -akcije -dvorrtljivL V DavMovičevom klubu je^več -toplih zagovornikovi koncentracije, med njimi zlasti Timotijevič, ki Daividoviču objavo pisma hudo zameri. A-ko.bi Darv-i-dovič .vztrajal na svojem - nespravljivem stališču, b3 Timotijevič z 8 itpvapši izstopil iiz kluba. Tudi med radikalci pridobiva ideja 'koncentracije pristaše. Topilo jo zagovarjajo Jovanovič, Trifkovič, Trifunovič, Srskič, Uznrotvič in Petrovič, nasprotni pa so Jankovič, Koiič.in Markovič. «• BEOGRAD, 10. maja. V nasprotju) z včerajšnjimi dispozicijami kralj danes do-poldne ni odpotoval v Bel je in sicer radi.zadnjlh konzultacij v svirho razpleta krize, dasi se je včeraj govorilo, da se bodo pogajanja za dva do tri dni zavlek-4at Kralj ^se še ni odločil- za način rešitve krize. Že pozno-sinoči sc jc govorilo, da botru danes dopoldne .pozvana na dvor Trif-'kovič in -Davidovič. Ob 10. -url -dop. je prišel V' skupščino Jovanovič in imel kratko konferenco z Miletičem, Vukiče-vičetn in Trifkovičem. Nato-je . šel Jo-va- Kralj hoče koncentracijsko vlado. . i . ; Nove avdiičnce. — Jrlikovič In Davidovič pri kralju. — novic tv! Tadno predsedstvo, kjer le Imel kratek razgovor s Pašičem in Ninčičem. Kratko zatem, olb 11.15,. je šel minister Trifkovič. h kralju, čez It) minut je prišel tudi Davidovič. Avdijenca je bila v- zvozi «s pogaijanji za sestavo Sršei ^.koalicijske Vlade, ' ,'v-f ■Davidovič - Je doipoldh-e '-V: demokratskem klubu imel konferencosS^ šefi- opdzi-ciljonalnih strank, jim ffe. sporočil:;© kra- Pri radikalih je ugodno razpoloženje, da -se ustreže želji kralja. Ni pa gotovo, da se 'bodo dale premosfifi vse težaVe, ker so se v zadnjih dneh; razmere- med’ pesaineznimi -strankami zelo -zaostrile. BEOGRAD, 10. maja. AVdijenca gg. Davidloviča in Trifltoviča-fe trajala' do 1* ure pop. Ko je Davidovič zapustil ko-nak, je izjavil novinarjem, da se bo položaj razvil v smeri proti lcoucentraeH-skeimi kabmetu1. On osehno izjavlja, da mu je taka rešitev ■ krize shnpafiona!., Zdi se, da nima DaMdovič nič proti teatru,;-da pojde njegova stranka oziroma da pojdejo stranke opOzicijonalnega bloka1 v takšno komteiracijo. Govori se, da bi predsedstvo takšne vlade-prevzel ati Trifkovič ali Ninčič* ;s ■ rž- ,.fe i ?..| s' :.*U' Srednjeevropski kontinentalni blok. Scs&aSek NinelČa in Beneša na Bledo. '\ - BEOGRAD, 10. Maja. Dne 14. aR 15. trn. se sestaneta na Bledu češkoslovaški in Jugoslovenslri zunanji minister, da se pogovorita o političnem! položaju v zvezi z morebitnim' pri stopami Češke slovaško k jugoslovonsko-itali.ifl.nskl zvezi. Kakor izvemo iz dobro poučenih krogov, je danes že gotova stvar, da pristopi Češkoslovaška pod gotovimi Modifikacijami ki vpo.števajo položaj češkoslovaške republike, k zvezni pogodbi. — Nova češko-slovaško-italijarKska pogodba par'h“ se ne podpisala takoj sedaj, ampak šele povodom ofpoijelnega obiska predsednika Masaryka v Rimu, ki je predviden za jesen. Znano je, da hoče Masaryk povodom' svojega potovanja v Rim’ obiskati tudi Beograd. Olmnem' izve vaš dopisnik, da-je vprašanje franSošrko jngosloveoSke zveze zopet- postalo aktur alrfo M bi se sklenilo povodoni obiska našega kraljevskega para. v Parizu, ki je predviden za konec maja*Tudi ta zadeva bo predmet razgovora na Bleda. Ne sklenila pa bi se nova zvezna pogjodba, ampalk bi se potrdili obstoječi prijateljski' in zvezni odnošaji'. Kot nadaljna I>osledica bi se sčasoma -ob istimi' kontinentalni Tilok v svrho obrambo položaja, ustvarjenega po mirovnih pogodbah. Ta 'blok bi 0'bsegal Franci jo, Italijo, Češkoslovaško, Jugoslavijo' in Poljsko. Trenutno bi bilo prezgodaj o teM podrobno1 govoriti, značilno pa je, da pri vseh teh kombinacijah ni govora o Ru-miiniji. ' Milili , v ^-‘v PROCES CATCLIERL ; , BEOGRAD, 10. maja. Pred nabito pfelS no sodno dvorano je danes Carlierj&vjj zagovornik Topalovie imel svoj plaidor yer, v katereml je skušal dokazati Cap» lierjevo nedolžnost in je zahteval oprostitev. Sodba bo izrečena v; pcmdeUjefcoljJ 4. uri popoldne. ;i v.1'’, ,7.'. - - ■ Iz, tabora unitarlstJeSni v Italiji. v,y-; !RIM, 9. maja. Listi poročajo, da jmi*[ turistični socijalisti na. otvoritveni aojŽ skupščine ne bodo navzoči in da bodo svojo odsotnost ntcmeljili- z drugimi, antimonarhističnimi vzroki. Obenem do dovolilf obisk škupšcjffle poslančemfi Labriolo, Canepa in Borat!, ski, so sprejeti od kralja, Sestanek Poincareja z Maedolna0bm. | PARIŠ, 9. maja, Minlstrstei jsredisiaSM-' ka Macdonald in Poincare sta sk$ec«ao da bosta nadallj-evala raszgotvore w;Cbe-quens dne 20. tm., ker je b# angle§ki,ani» nistrskS predsednik vsled parlaimeirtarne^ ga dela zadržan, - / j Novi prevozni tarifL / / \ BEOGRAD, 10. maja. V mSiisfifištivitti za trgovino in industrijo Mfelujejo ljoSfet železniške tarife za^Magotvni prennot, Pogajanja z Madžarsko. ’ !■ BEOGRAD, 10. majau Danee^e ttjPl čela pod predsedstvom mmžstoau Pej*® predkonferenca naše in madžarske dtite^ gacue za pogajanja gfe^,^rgotw^Ee^p< godbe. fi Mirna poravnava tn^Eo^aemaR®^^ ktcldenta. '$j __ BERLIN, 9. maaai Rifslko-wan®^'ftjS cident ne pride pned razso^če, L ____________ se je domnevalo. Obstoja našnreS? Sb vedoo upanje, d!a 'ba porarvfltanfPd(toinri3t» rektnih ^ pogajanj med Nenrč?f© in.,Rj*.> si>jo. Pojavila se je-namreč miset' sestav? komisha; k?'nat poiastfl- oafejw>fi>»; stva v irazrranjrh' gleitte- idogodkopvi ' vi -Od«? stopju sovjettske trgovfrtsfce idefegacjN Iz Moskve sta že prispela vi Berliij j^ ■svirbo preiskave diva višja- sevjetskaMaJ radrrika. Hambniršlkai polička je baje plenila. mnogo masfcerijato o konronisB©^ nem delovanju sovijetslkega konzMa tvi Berifmr,- ki-}e--čilan organizacije inozem* ske »čeke«-,.^ --;'V',v . /i borza: F % CURIHy 10. majat PreiSiorza:___________ 33.70, Beograd . 7.—, London 24.60, Riži ga 16.50, Italija 2520* Ne>wyprii; Dunali 0.007925, . ■ pa bodo nastopile nov© komplikacije, da-sl rte ,v obsegu, kakor ga pričakujejo Ncanci. .Mi si želimo, da bi Francija izšla iz vo-litcv močna na zunaj in na znotraj, bo to najboljše svarilo vsem onim, ki še sanjajo o velikih izpremembub v zapad-ni in v srednjiTEvropi. „ Politične vesti. * OjMizicija sama razbija svoje na-i črte. Davidovič sam jc nasvetoval kra-f Iju , naj bi se sestavila konceii'tvacijska| vlada in tudi izjavil, da vprašanje oseb i 'Pri tem ne igra vloge. Tvralj je posku- j *>al, toda pri teli i>oskusih mu opozicija’ sama podstavlja nogo. Jasno jc, da sej mora opozicija, ako hoče v vlado, odreči | zvezani z Radičevci. Tega opozicija ni s orila. 1’ač pa jc ff. Davidovič onemo-goeil koncentracij© z osebnim napadom na Pasica, panea jo situacija, tako daleč, da ni misliti ua koncentracijsko vla-j do. —■ J Radič pojde v Pešlo? Listi poročajo,? da je madžarska "''lada-dala R e n do-j vol jen je- da se jjroseii v Pesto in tam j skliče kongres narodnih manjšin. — Peštarski li&t »Szos zat« žo pozdravlja Radiča. * G. Seaton Watson o problemu Makedonije. Znani angleški publicist in prijatelj našega naroda g. Seaton Wat-son'je napisal v londonski reviji »Sla-vonie Review« članek o Makedoniji. V njemi trdi med drugim, da Todor Aleksandrov čaka s svojim makedonskim' komitetorni na rešenje notranje krize v Jugoslaviji in da jiotemi izvrši napad na našo državo. Ta situacija ima po mnenju Watsona. stvarno opasnost, kor jo revolnrcijonarua aktivnost komi tov u-stvaiula nervoznost v Beogradu in Sofiji. Todor Aleksandrov je namenoma slfuSail ustvariti mednarodne komplikacije in je bil v dotiki z nepfijatplji Jugoslavije v Rimu, Pešti in drugod. Sklop sporazum ar med Beogradom in) Rimom' je bil zanj naravno reecn udarec, ker se ju-goslovcnski vladi v slučaju komplikacij z Bolgarsko 111 treba več ozirati na svoje zapadne-meje. Izven tega so dani razlogi za. mišljenje, da bo Aleksandrov odkrit poskus vstaje odgodil do ponovnega vstopa Hrvatov v jugoslov. politiko* Rojr^bap pa je — pravi g. .\Vataon — govoritF'jasno oTodorn Aleitei z ozirom ria občudovanje, kL ga-je žen v nekaterih britanskih' krogilf. 7M časa vojne jo- bil Todor Aleksandro*® ■prideljen vrhovni komandi bolgarske! vojske kot glavni strokovnjak za ma-i kedonske zjideve in kot šef Ueredovrte) komiteke vojske. Njegova aktivnost uf tena svojstvu je vodila-do teg.a, da, je stavljen na čelo liste vojnih'.Močiaoesiti ki jo je v smislu čl. 118 ncuillske pogodb be izdelala jugoslovonska vlada. Špes cijalno ga obtožujejo, da je izdal naredš bo, da se je ltS srbskih ranjencev pre* neslo iz štipske bolnice v LjubotirC, kjejj so bili 20. okt. 1915 masakrirani. Po konf čani vojni je bil on odgovoren za terci? rižem in za uboj Daskalovar v Pragi mb* nule jeeeni. Zato b; ga moralo aapadflal javno mišljenje, tretirati ne Kot pitanes so Srni in radičevci obenem. — Cončno želimo, naj H- se na naši pošti odprava ronzm julija kot jaipravnik feeaaupfcjfcva, pse- ™ >u i*ti progi. — Poljak zmagovale« na medu* rodnih konjskih dirkah v Nlzzi- Na j»e( Iz Haloz. Dne 30. aprila je divjala v občini Velika Varnica okoli Sv. Avguština in Cvetlina silna nevihta, 'ki je segala daleč na Hrvaško do Važdina. Med gromom in treskom se je vsula dvakrat gosta iii precej debela toča, ki je napravila na nežnih poganjkih vinske trte in na cvetočem sadnem drevju znatno škodo. Bregovi okoli Cvetlina so bili od toče pobeljeni kakor v zimskem času od snega. Dosedaj je vreme še vedno hlad-•aio. Kaj bo še le, ko vročina nastopi. Že lansko poletje je toča napravila v tem delu Haloz v smeri Žetale-Velika-Var-nica-Sv. Barbara neprecenljivo škodo, katere posledice se bodo posebno, v le--tošnji jeseni vsile.d sedanje,, ponovne vremenske nezgode zelo občutile tako, da bo ves trud in vsi. obdelovalni stroški brezuspešni. Drugače kažejo vinske golice v ostalem delu Haloz dosedaj dobro. Sadno drevje, katero je v najiepšem cvetju, kaže, da bo obilno sadja, ako se ne zaplodi sadni mrčes. K. Iz Zavrča. Dne 27. aprila so stal pred' sodnijo v Ptuju tukajšnji klerikalni steber in občinski odbornik Rudolf Jo žel 'že večkrat predkaznovan, s svojim sinom Jožefom, ženo Marijo in s hčerka' ma, ki sta pri Marijini družbi, radi pre jStoipka tatinskega paragrafa 460 ter so 'bili vsi obsojeni na 50 D globe oziroma 24 ur zapora. To priobčujemo za ugotovitev morale tukajšnjih klerikalnih huj skačev. — Gospod kaplan je gotovo ve 'sel takšnih eksponentov in Marijinih de vic. Stebri sc podirajo drug za drugim. Kdor drugemu jamo koplje, sam .v njo pade, kaj-ne g. kaplan? Iz Prlekije. Članek »Tabora« o urno ru Rusa blizu Ljutomera je zadet v črno O tem priča razsajanje »Straže«, ki iie zna. sploh nič drugega,, ko hujskati.- Da so med našim ljudstvom surovine vBved no večjopi številu in da so nekaterim ravno Rusi na potu, kaže, dogodek blizu Ormoža. Preteklo nedeljo je šel oficir 'Rus iz Pavlovec proti Ormožu, za njim pa 4 fantje, ki so neprestano zabavljali čez Ruse. Ker -tega ni hotel slišati, ga je je eden izmed junakov začel vlačiti za plašč, ga prijel končno za vrat, nakar ga jc oficir udaril s palico. Ko je bežeč padel, .so tolkli-po njem,- dokler se ni o svobodil ter. pobegnil. Naproti ,pa mu je prišla'.ženska ter mu .podstavila nogo, da je zopet .padel. Fantje so že izvlekli nože, ko. spozna eden v Rusu oficirja. ,Ta-koj so dejali: ta mora plačati! ter zahtevali' 1000 Din. častnik se je z njimi pogodil za ISO 'D, nakar so ga gnali v Ormož po denar. Izplačal ga jc, poslal pa- tudi po orožnike,..ki so čefcvorico. ropar je vpri jeli. Zanimivo je, da je bilo v tem čas«, mnogo I-judr na . cesti, da pa se ni' nihče'zgražal nad početjem surovin Je tudi ta' surovost radi tega tu, ker je v Ormožu in Ptuju srbska komanda1 (ka kor pravi' »Straža« v svoji zadnji številki)? _ Gov-orl sem z Ljutomerčanom o posuirovelosli mladine in on je dejal, da »Straži« ni treba braniti'Lititomerčanov pred' očitki »Tabora«, iker niso storilci ni kakšni- Ljutomerčani, temveč iz-občin, kjer gospodujejo sam i klerikalni-agitatorji in agitaitorčki. Slovenska Bistrica. Zjutraj dne 8. trn’ so našli tukajšnjega orožnika Gorjanca v njegovi sobi mrtvega 'Ičžati na tleh. Pod njim' je ležala njegova službena puška zmasajenim! okrvaveljeninv bajo netorrii; kakor se je pozneje ugotovilo, je tula Puška izstreljena. Gorjanc 'je imel vrat popolnom'a prerezan in iskozi njega strel, čigar kroglja se je zapičila v strop. Sp^ dopoldne je pa i;ee mesta prispela sodna komisija; podatki preiskave še niso znani. Vendar menda za sum) n-rrtora ni nobene podTage. Gorjanc, ki je dborničo -V Ljubliaiii, 'da si 'jih! natančno ogleda, predno bo poročala ministrstvu za trgovino o izvršitvi njegove na-redbe za zaščito domačih delavnih siL prejšnji večer bil pozno v noč v veseli družlbi in'malo vinjon, je najbi-že zvečer hotel razbasati svojo 'puško, pri čemur se mu je puška sprožila irt ga je strel zadel v, grlo; omahnil je nato na puško • in se itako nesrečno nataknil na bajonet, da mu je ta prerekal vrat. — Tvrdki.Elin in Sprager, ki izvršujete v mestu in-štalaoij«ka dela, imata uslužbene samo nemške monterje, ki še ved no* nočejo u-videti, da se ne nahajajo več v Win-d i soh Feistritz, ampak v Slovenski Bistrici. Zadnji torek zvečer jo nekaj teh fantkov javno na. cesti pelo »Die Wacht aini Rihein«’ in to bnje celo v družbi yne-katerimt vojaki tukajšnje posadke. Upamo, da bo gospod komandant poskrbel, da so naši vojaki no bodo več tako iz-Pozabili, na spredaj imenovani dve tvrdki Pa opozarjamo trgovsko ig ph i-tničko Celjske vesti. Komanda celjskega vojnega okrega razglaša, -da se bo vršila dne 16. tm. ob lt). u.ri v starem) okrož. sodišču otortna licitacija za podiranje stare bolniške vojašnic© na Ljubljanski cesti. Podjetniki morajo položiti pred licitacijo kavcijo, in sicer tuzemci Sot)0 in inozemci 6000 D. Koroške vesti. Kako postopajo nemški duhovniki na Koroškem pri Slovencih? O tem poroča »Koroški Slovenec« sledečo zanimivo štorijo: V Sp. Krčan j ah so 6. aprila pri obč. volitvah volili koroško slovensko stranko, ker se je volitev dobro obnesla, je župnik hud na svoje farane. Vsako leto se je blagoslovilo velikonočno jagnje pri Železniku, letos pa nič, ker ima na »Čuše« g. župnik takšn-o jezo, posebno zdaj. Ko so »Freie Stinimen« pisale, da pridejo Nemci(!) v Grebinj v cerkev, je radi tega vzel Slovencem sedeže v cerkvi. Slovencem! v Grebinju nič. Umrlemu .dolgoletnemu cerkvenemu ključarju v Grebinju, ki. je. tako skrbel za cerkev, se pri pogrebu ni privoščilo niti slovenske besede, niti enega slovenskega oče* naša kljub temu, da je vsa žlahta in vsi sosedi slovenski. 'Predobro si bomo zapomnili, da .naš škof trpi take razmere proti izrečnim postavam, kat. Cerkve, ki celo Indijancem privošči, a ne samo privošči, celo ukazuje, da se 'božja služba vrši v domačem jeziku. Kdo nosi v takih razmerah odgovornost, če mladina noče v cerkev, če pobira nauke po gostilnah in tako moralno propada?! Guštanj. (Požar). Pri kmetu Travnc-karju na Tolstem vrhu jc v pondeljek popoldne nastal požar in upepelil hlev in’ kašto. Škoda je ogromna,- četudi so rešili živino.'Ker je zavarovan kmet le nizko, si bo za zavarovalni' znesek nabavil komaj, stroje; ki so uničeni. 'Požar je zakrivil 51etni rejenec, ki se je igral z vžigalicami na skednju. Guštanj. Malgajev spomenik bo v nekaj dneh dograjen in-sicer bo zidan iz pohorskega granita. »Kamnoseška industrijska družba« v Celju je postala mesto-domen jene-ga i>eščenea granit in tako pripomogla, da bo spomenik mnogo lepši in trajnejši. Tako bo spomenik delal čast zgraditelju! Družbo tojplo priporočamo naši slovenski javnosti! — Delo pri spomeniku vodi kamnoseški mojster, gospod Anton Orel iz Celja. —-Kolikor bliže prihaja dograditev, teme bolj se veča tudi skdb za svoto, katero bo spomenik stal. Rodoljubi, priskočite s prispevki Malgajevemu odboru na pomoč! 29. tm. pa naj se odzove Črnivec Slovencev našemu klicu. Zbrane množice morajo z velikim številom) pokazati našimi mejašem, da srno si glede Koroške na jasnem in da nas druži v tem oziru eng, misel in en cilj! Slavnost 29. tm. mora biti velika-narodna manifestacija cele Slovenije in nesamb lokalna Malgajeva proslava, zato ta dan vse na mejo Vozili bodo posebni vlaki in za udolež-nike bo polovična vožnja. Ta dan tudi ne sme manjkati narodnih noš! k pestri sliki leiznih krajev, naj se še pridružijo rot krona naše narodne dame v narodnih nošah. Nič' ne ame biti prelepo in predrago za proslavo spomenika, ki bo naše potomce spominjal' ) na , dobo koroških bojev In na naše osvobojcnjc. Tu ob meji bo stal stoletja in kazal pot mislim in željam! slovenskega lindstvn Kotlje. (Surove*). Božaj Ai0.izij, kme-čkj sin pri p. (L Gradišniku v Podgorju, je v pijanosti surovo pretepal svojo teto in ji pri tem tudi zlomil roko. Žalostno! To je posledica tega,, ker so vsako nedeljo gostilne polne mladih fantov. ■ Pregled d^ovanla« Olepševalnega cfrašiva za Magdalensfco pres!-raesSje. Pred približno 20 leti so prosili prebivalci našega predmestja mestno občino in Olepševalno društvo, naj ne pozabijo mestni očetje na olepševanje in vzdrževanje desnega brega Drave. Ker je pa bila prošnja brezuspešna, so ustanovili posebno Olepševalno društvo za Magda-lensko predmestje, kateregea cilj naj bi bil odstranitev predmestnega vtisa. — Svoje delovanj© je društvo pričelo V--"’! tem, da jc nastal park na mestu -Mag-dalenskoga pokopališča. Nato je društvo nasadilo več drevoredeov in sicer: v Frankopanski ulici javor, v -Popovičevi ulici akacijo, v Linhartovi ulici brest in Po celi skoro 1 km dolgi Stritarjevi ulici tudi javor. Tudi nasada pri Dravski brvi in žel, prelazu Frankopanski ulici sta šla iz žepa društva, nadaljno oskrbovanje se je pa prepustilo železnici, ker jc zemljišče njena last. Nadalje je društvo poleg Drave od starega mosta do Pobrežja zgradilo lepo obrežno pot, katero so pa žalibog valovi Drave pri povodnji leta 1914 odnesli. Tudi pr! otvoritvi no vega državnega mostu leta 1913 je pokazalo društvo svojo agilnost s tein, da je nasadilo grmičje in postavilo klopi ob Predmestju. Ko je del teh nasadov po stal žrtev vojne, jih jo društvo po vojni obnovile. Spomladi tl. je bil v Radvanjski cesti nasajen drevored ja.vorik in v Frankopanski ulici postavljene klopi, tem jo društvo dokazalo, da tudi kljub težki povojni dobi vstraja pri svojih ciljih — olepševanja Magdalenskega Predmestja. -i Delo stan© ogrontfne svofe, zato jo sklenil odbor, da prirodi 18. ma ja v krasnem' gostilniškem vrtu gostilno F Krajnc pd. Stamic v Radvanju majniško proslavo, katere čisti dobiček je namenjen vzdrževanju in razširjenju nasadov, Zato naj nihče ne izostane, da prispeva k o lop san j n Magdalenskega predmestja. t el ji g. Kukoyea- in 'drr Dolar ja;1; .Predavatelj: bo očrtal razvoj etičnega’ pojmovanja! pred Kantom in bo nato podal najvažnejše'etične misli iz Kantov"1- #n\ .'-Pre-j Mariborske vesti. Primorske vesti. Poprava vojne škode v Julljs*i kra- m »Edinost« Poroča, da je odbor za popravo vojno škode v Julijski krajini v svoji soji 7. tm. sklenil -med drugim: vzpostavitev župne cerkve v Vrtojbi', popravilo cerkve sv. Miklavža in zvonika v G ah rij ah, Popravilo podružnice cerkve v R-edipngliji jn občinskega doma v Doberdobu, ~ - ■ ..... . , Maribor, 9. maja 1924 m Koncert »Slovenskega kvartetaa iz Ljubljane, ki se vrši v sredo, 14. tm. ob 8. uri zvečer v veliki kazinski dvorani, obeta biti za našo koncertno publiko prvovrsten umetniški užitek. Ta vokalna enota, ki je po svojih koncertnih nastopih posebno v Ljubljani priznana od občinstva in strokovne glasb, kritike kot našo najboljše kvantno udruženje, razpolaga z izbornim glasovnim materija-lom, izenačenim krasnim sozvočjem' in se odlikuje po jasni vokalizaciji ter u-metniški interpretaciji. Zanimivi spo red, ki si ga je izbral kvartet za mariborski koncert, obsega izključno slovenske starejše in moderne skladbe (Foerster, Mirk, Michl, Prochazka, Dev, Savin, Adamič, Ravnik) ter tri Maroltove narodne; Opozarjamo naše občinstvo, posebno pevce, na ta Zanimivi koncert. Vstopnice so v predprodaji pri Zlati Brišnik. ni II. koncert citraškega kluba. V petek zvečer je priredil Mariborski cifcra ški klub v Narodnem gledališču svoj II. koncert, o katerem lahko trdimo, da je v vsakem oziru dobro uspel. Pod vodstvom g. Baucrla jc nastopilo 20 citra-šey s s p remi jev an jem gla-sov it j a, čela, vijole, vijoiime in kitare. Posebno pozornost je vzbuja! g. Bauer le z vijoloncitra-mi, dočim so najbolj ugajali komadi s čelom, na katerem je mojstersko igral g. Vese!y. Kljub komaj parmesečnemu obstoju je pokazal klub lep napredek in upamo, da bo pri prihodnjem'nastopu o-paziti še boljšo enotnost, kakor tokrat. Prednasanje je bilo mestoma -precej pomanjkljivo in razne finese, ki posebno k ar akt er iz bajo či-tralno muziko, niso prišle do'prave veljave. Tudi se pevski vložek ni zde! ravno umesten.'Vsekakor pa. je nudil koncert, ki je za naše razmere še skoraj nekaj čisto novega, posetnikom lep užitek in prirediteljem.Iskreno čestitamo. Strokovno oceno prepuščamo strokovnjakom. < m’ Ljudska univerza. V poadeljeifc, 12. maja ob 20. uri (8. url zvečer) predava g. prof. I. Favai o Kantovi etiki. Predavanj© je moralo na Kantovem večeru ;tvori_ izpopolnitev predavanj da vanj e bo poljudno in zanimivo. . $ m Lowy. Prejeli smo: »Straža«, ki bi! pravzaprav naj brla narodna straža -naj severni meji, je pod sedanjim -uredni-J štvom očividno zgubila svoj idealen-smoter iz oči, kajti ona zagovarja in bra-l ni danes vse, Žide, Nemce in Madžare,! samo da da duška proti lastnim :bratoni! drugega prepričanja. Dne 5. tm. od go-, varja na primer »Jutru« z izrazi kakor intrigant, prenapetež, falot, ker sc isto zavzema za naše ljudi, ki so bili odpuščeni iz Jadranske banke pri tem, ko je ostal v službi Žid Lo\vy, ki je Nemec, ne! zna našega jezika in- niti naš državljan| ni. V Ljubljani je reducirana gospodična'! N. v obupu iz tretjega nadstropja sko-1 čila na cesto m se ubila, in Okrog drugiKj 50 naših mož je brej službe in kruha,; zdaj pa pride slovenska »Straža« in imenuje slovenski list falote, imtrigante in prenapeteže, če naše ljudi zagovarja. Lo\vyju se še do danes ni zdelo potrebno, da prosi za jugoslovansko držav-' ljanstvo, še-le sedaj, ko stega reduk-j cija roko po njegovi glavi, leta od Pon-cija do Pilata, da se ohrani .v službi irt pri kruiiu. Imamo trdno prepričanje, da! bodo^ naši uradi vnaprej naše ljudi ščitili. Ze svojih Židov imamo preveč v državi in službah, kaj nam je še treba incK zemcev in to v najboljših službah. Mislimo, da -je zadnji čas, da zgine ti-staf-doba, ko so naši.ljudje gledali s strahotni! v kotu, da pade tudi za nje kakšna čfrob-j tinica z naložene mize. Nenaravne reči! se dogajajo. Katoliška »Straža« je po-j stala advokat inozemskega Žida nasproti; naši mljudem! Pa naj še kdo reče, dal se ne gode več čudeži! m Redno glavno cepljenje proti kozam. Obligatorično brezplačno cepljenja, proti kozam za vso one prebivalce mesta Maribor, ki še niso bili cepljeni ini so stari narl 6 mesecev, se vrši v časn odf 13.-;do 24. maja tl. vsak dan od 9. do 124 ure na. mestnem fizikatu (Rotovž) soba' št. 7. Spored za poedine okraje je sleJ deči: L okraj 19., maja, II. okraj 20. ma-1 ja, III. okraj 21. maja, IV. okraj 22. ma« ja, V. okraj 23. maja tl. - j m Porotno zasedanje pri mariborskem! okrožnem sodišču prične dne 10. junija. Doslej so razpisani štirje slučaji in sicer; Elizabeta.. Medved, detomor; Lovrenc Kukovec, posilstvo; Štefan Hardek.hr Leopold Pa garaj, uboj. V preiskavi je še več slučajev, tako, da bo porotno zasedanje obsegalo v vsem 10 do 12 slučajev. m Umrli so v Mariboru v minulem! tednu in sicer: dne 3. maja: Ivana Zn-. panc,^52 let zasebnica, 'bolnica.; AtafebaJ Zemljič, 65 let, zasebnica, bolnica f Ve ras Mencin, 5 mesecev, Kolodvorska ul. 3;( dne 4. maja: Jure Hrfberšek, 8 let, boW niča; Marija Hofs, 65. trgovka, Langusova ulica 3; Marta- Fiedler, 24 let, bolnica; dne 5. maja Pavel D-omacfenik, 65 let, posestnik',' bolnica'; dhc 6. maja: Maks Straschil, 61 lot, posestnik, OS bregu 2; Adela Kotnik, žena sprevodnika, 60 let, Ob bregu 5; dne 7. majnikaj Nctburga Zacha-ria-s, 69 let, šolska'sestra, S'trossmayerjeva ulica 15; Vinko Steinmetz, 54 let, zidar,. Maistrova ul. l; Josip Harc, bolnica in Beta Klampfer* 22 let, učiteljica, bolnica. * '!« m’ Društvo »Bratstvo« priredi v soboto 10. trn. v gostilni Orovics vrtni! tamburaški. koncert, na katerega se vabi/ vse članstvo. Podaljšana policijska)! ura. 999 lj m' Kavarna »Rotovž«. Danes otvoritev) lepega, prahuprostega vrta. Tu- in Ino4 zemski časopisi vedno na razpolago. Izborne pijače, sladoled itd. Solidna postrežba. looi m Kavarna »Mestni park«. Vsak ve-j čer svira matih, salonski orkester od. dl. do 1. ure. Pri lepem vremenu tudi Popoldne od 16. ^do 18. ure. 1019 i m Novi tečaji za strojepisje, slovensko in nemško stenografijo ter knjigo-; vodstvo (zasebni pouk) začnejo na zasebnem učilišču Ant. Rud. Legat v Mariboru dne 2. junija tl. in trajajo štiri mese-l ce. Vpisovanja in pojasnila v trgovinSi s pisalnimi stroji Ant' Rud. Legat, Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100. lj iclmlavOi: Maribor, Koroška c. 19» a/a ^ Narodno sledfilišfe* EEPEBTOIEEh v Sbbota, 10, maja. »čardažka knegi- Sja« Ab. D. , Nedelja, 11. maja Čardaška kneginja. HD— »Čardaška kneginja«. V soboto 10. in nedeljo 11. maja se ponovno vpri-jsod priljubljena Kalrnanova opereta »Čardaška kneginja«, ki je dosegla pd vseh dosedanjih vprszoritvah sijajen u-sspeh v režijskem o«, igralskem kot muzikalnem oziru. Hadožestveniki v mariborskem gledališču dne 17., 18. In 19. maja. Odlična umetniška družba hudožesbvenega (u-metniškega) gledališča v Moskvi dospe Mariboru po gostovanju iz Ljubljane. V •Mariboru se bodo predstavili umetniki prvič dne 17. maja. Nastopili bodo dne 17. maja v Dostojevskega dramatizaciji »Selo Stepančekovo«, dne 18. maja bedo Igrali Dickensov »Življenjski boj« ter ■zadnji dan 19. maja A. P. Čehov »Češnjev vrt«. — Za vse tri večere so vstopnice še na razpolago pri gledališki blagajni (od 9. do 12. in od 15. do 17. ure, telefon 382). Da je zanimanje za svetov-nomane umetnike izredno, je razvidno iz tega. da so bile vstopnice za prvo gostovanje (ki se vrši 17. tm.) že pred dobrim tednom razprodane. Zato opozarjamo oetti. občinstvo, da si vstopnice čimipreje nabavi. Vsem, ki so rezervirali vstopnice za Hudožestvenlke. Vsi, ki so rezervirali ie vstopnice za Hudožestvenike, naj jih blagovolijo dvigniti pri gled. blagajni (od 9. do 12. m od 15. do 17. ure) najkasneje do torka, dne 13. tm., Izven ma-rlborčani pa do srede 14. tm. Sokolstvo. Odkritje Malgajevega spomenika v Guštanjn. Povodom 5. obletnice osvoboditve Me žiSke doline bo 28. maja tl. v GuStanju velika mandfe&taeijska slovesnost. Ob tej priliki se bo odkril tud! epomenik v bojih za osvobojenj© Koroške padlemu junaku Francetu Malgaju, ki je padel dne 6. maja 1919 tik Guštanja. Njegovo mrtvo truplo j« prišlo v roke Nemcem. Oskrunili so ga «a najostudnejši način ter ga nato opljuvanega in razmesarjenega pokopali na pokopališču v Gnšta-nju. Manifestacija je zamišljena v velikem obsegu in bodo pri njej sodelovale vse narodne korporacije. Koroško sokolsko okrožje priredi na čast slavnosti in v počastitev _ padlega brat* ta dan v Guštanju svoj okrožni zlet. Na poziv starešinstva JSS sodelujeta pri tej slavnosti tudi celjska in mariborska župa. Odbor mariborskega sokolskega društva poživlja radi tega svoje članstvo, da se udeleži te proslave v kroju v Čim! večjem številu. Vožnja po železnici bd polovična za članstvo, ki bo dobilo za to potrebne legitimacije v društveni pisarni v Nar. domu. Čas se bo še pravočasno naznanil. Da pa bo mogel odbor za odkritje spomenika pravočasno preskrbeti potrebno število žel. voz in' event. posebni vlak, se poživlja članstvo, da javi svojo udeležbo na zletu radi prijave odboru za Malgajev spomenik v društveni pisarni v sredo 7. maja od 6. do 7. ure pop. in v nedeljo od pol 11. do pol 12. ure. Prijavi se vsakdo tudi lahko pismeno odboru sokol, društva do 11. tm. Odbor sprejema do 15. tm. tudi še prijave za pokrajinski zlet v Sarajevu. Članstvo se opozarja, da so društve ne uradne ure vsako sredo od 18.—19. in vsako nedeljo od pol 11. do pol 12. ure v društveni sobi v Nar- domu. Takrat lah ko veakdo poravna svojo članarino in dobi vse zaželjene informacije. Zdravo! o 10-letnica razvitja prapora Mariborskega Sokola. Letos poteče 10 let, odkar je mariborski Sokol razvil svoj društveni prapor. Zgodilo se je to tik pred izbruhom svetovne vojne na Vidov dan 28. junija 1914 na eokoleki slavnosti v Rušah. Takrat je starostoval našemu Sokolu prvobonitelj Slovencev na vročih mariborskih tleh, dr. Franjo Rosina, kumovala pa je zastavi njegova gospa soproga. To pomembno desetletnico proslavi mariborski Sokol z bakljado irf podoknico, ki jo priredi na čast kumaci gospe dr. Rosjnovi na večer dne 31. maja, naalednji dan, v nedeljo dne 1. junija t. 1. pa s slavnostnim1 občnim zborom, ki se bo vršil ob 11. uri v veliki dvorani Narodnega doma. Na tem! občnem1 zboru ki bo dostopen vsemu Sokolstvu naklonjenemu občinstvu, izpregovori brat dr. Rosina sam1 in nam* vnovič razgrne sliko tistih mračnih, težkih dni, v katere je kmalu nato šinil prvi krvavi zubelj tlačenega Jugoslovanstva. Po slavnostnem1 občnem' zboru 6« v prvih popoldanskih urah vrši obhod Sokolstva po mestu, nato pa javni nastop mariborskega Sokola, ki naj poda nazorno sliko napredka našega društva V vseh njegovih sestavu ih delih počenši od dece pa do članstva. Pri tej priliki bo nastopila tudi vrsta bratov, ki so v junijevih dnehl. 1914 bili člani našega Sokola. Nastop se zaključi s poklonit,vi jo zastave kumici. Zvečer pa se vrši ljudska veselica. Kraj nastopa in veselicee objavimo v bližnjih dneh. Udeležbo na naši desetletnici so nam najavili tudi že nekateri bratje So koli, ki so ob izbruhu svetovne vojne bili preganjani in zaprti v graških ječah. — Dne 81 maja in 1 junija si zopet brat eki stisnemo roko ob spom,-~> na tiste neizmerno težke dni, ko so komaj najbolj neupogljivi izmed nas upali v preobrat na boljše in se pripravljali^ na borbo zanj, vsi drugi pa smo klonečega duha in stisnjenih' src zrli v temno bo dočnost, Malo jih je, ki danes morejo dojmiii (rtrašno germansko moro, ki je pred 10 leti davila in gnetla vso miselnost in duševnost Slovenstva na naši se- verni meji. Zato hočemo bas to des©t letnico proslaviti tem' prisrčneje in upamo, da se je z nami udeleži ves napredni Maribor. V našem listu bomo v prihodnjih dneh objavili tozadeven članek izpod peresa nagega sokolskega borca brata dr. Ljudevita Pivka. o Malgajeve slavnosti, tj. odkritja njegovega spomenika, ki se vrši na praznik Vnebohoda 29. tm'. v Guštanju v Mežiški dolini, se mora udeležiti Sokolstvo v čim impozantnejšen> številu, da proslavi dostojno spomini svojega brata, bivšega člana Sok. društva pri Sv. Juriju ob južni železnici. Da more odbor za odkritje spomenika izvršiti vse predpriprave, kakor event. priskrbeti posebni vlak, za«i£urati prehrano itd., zato potrebuje do sobote, 10. tm., vsaj približno število udeležencev. Kdor izmed ma riborskih Sokolov in sokolskih prijat© ljev namerava prisostvovati odkritju spomenika id se še za to ni javil nikjer drugod, naj se priglasi v naši društveni pisarni ob uradnih urah. Zdravo! — Od' bor Sok. dr. v Mariboru. o Načelstvo Kola jahačev poziva svoje izvršujoče člane, da odslej redno in točno posečajo vaje v jahanju, ker na stopi Kolo z dvema točkama o priliki slavnosti 10-lctnice razvitja društvenega praporja, dno L juriija tl. Prva vaja 6e vrši v nedeljo, 11. tm'., ob 8. uri zjutraj. Bratje, pridite vsi in točno! Zdravo! Načelstvo. « o Sokolsko društvo v StudencfK pri redi v soboto dne 17. maja ob' 20. uri zvečer telovadno akademijo v prostorih Sokolskega doma v Studencih. Po akademiji prosta zabava in ples. — Predprodaje vstopnice pri tvrdki A. Ellinger, Kralja Petra trg. ^riK""! W‘ M. Kovačič: Jugoslovani ali SHSI Glasno priča tudi Napoleonova Ilirija. O državniških zmožnostih tega duševnega velikana pač ni dvoma. In kaj je ustvaril h 18081 Ne province »Kranjske« in! province »Hrvatske«, nego (opi rijoč so na napačno domnevo, da so aq tični Iliri predniki Jugoslovanov) pro vineo »Ilirsko«, kor so mu veljali »hr-vataki« Dubrovničani in Koto rani za lato kakor »slovenski« Dolenjec in Gorenjec. On! je tedaj dal polttično-uprav-no obliko temu, kar je menil Vodnik, pojoč: »Ilirsko me kliče ! Latinic in Grele. Slovensko mi pravio domači vsi vprek. Dobrovčan, Kotor an. Prhnorie, Gorenc. Pokopjati Po starim se aove Slovenc.« A ftzša trma noče priznati tega, kar j« spoznal celo —- tujec! Ce bi hotel doprinesti vse v poštev prihajajoče dokaze iz politične zgodovine našega naroda v zadn jetrn in tekočem Stoletju, bi moral ponoviti, kar prinaša brošura »N®š boj za lastno državo«, ki jo je založila Mariborska Sokolska župa. Dokazi iz zemljepisa slonijo na neoporečnem dejstvu, da ie.Človek po&3#en geografiškim okolščinam, pod katerimi živi, Posledica tega je zato, da je velika razlika med ljudmi, ki jih ločijo nepremagljive zemeljske ovire, n. pr. nepre stopne gore, da pa si morajo biti po nravi in značaju zelo podobni in sorodni ljudje, ki jih družijo naravne zvezne poti, n. pr. vode. Ako pogledamo na zemljevid naše držav«, pa opazimo, da tvori naša država s pokrajinami, ki nam jih j© ugrabila tuja sila, zaokroženo zemljepisno celoto. Logično sledi iz tega, da tvori tudi prebivalstvo, bivajoč« na te; celoti etnografično celoto. Večji del ozemlja naše držav« pripada, kakor je videti na prvi pogled, savskemu vodnemu sistemu. O njegovih stanovalcih ni treba trošiti besedi. Vpra sati se je treba le, ali so morda ostali predeli ozemlja, kjer biva naš narod, od savskega obvodi a ločeni po nepremagljivih zemeljskih ovirah'. En «am' pogled na zemljevid nas bo poučil o nasprotnem!, kajti vse ostale predele, ki n« pripadajo savskemu sistemu, vežejo ž njim železnice. Dravski »istem1 južna železnica, Povardarje železnica, spajajoča Beograd ter Niš s Skopljem’ in Solunom preko Kum*anovskih vieov; obvod-j« Neretve železnica od Bosanskega Broda v Boko Kotorsko preko Ivan-planine; obvod j« Črnega Drima in Ohridskega jezera pa a Povardarjem železnica f&ed C Turisfika in spori TPlaninci, pczor! Iz Ruš nam) poročajo. Ker se v Lobnici na Pohorju plavi les, je hoja skozi Šumik že prihodnje [nedelje II. in' 18. tm1. nevarna. U Mariborska koča. Najlepši pomladanski izleti na pičle tri uro iz Maribo-,xa ali iz Hoč oddaljeno kočo. Oskrba prvovrstna. Snega ni več. Planinci in drugi, posečajte to najlepšo točko mariborske okolice. — SPD. , ■ v »J- 50-Ietni jubilej Hrvaiakega planinskega društva. Hrvatsko' planinsko društvo priredi o Binkošti hJ izlet na Plitvič-ka jezera. Pid tej priliki se bo tam) proslavila 50-1 etniča društva s predavanjem o njegovem' delovanju v minulih 50. letih. iJ'1' ' !: ISSK »Maribor« ; SokoT-StnJencI. ' IV nedeljo, dne Tl. maja ob114. uri popoldan predigra naraščaj SSK »Maribor« ' proti »Sokol« Studenci. Pričakuje se lepo igro našega naraščaja, C SK »Jadran« : ISSK »Maribor«. Da-fies obl16. url nastopi proti našemu prvaku eno najmočnejših moštev Ljubljane. »Jadran1« zaznamuje v zadnjem) času izvrstno uspehe, med katerimi omenjamo 'posebno prvenstveno tekmo z ljubljansko »Ilirijo«, katero »Ilirija« vkljub svoji letos ižvanredni forma ni mogla pretvoriti v svojo zmago, nego se je morala zadovoljiti z 'neodločenim rezultatom •3;3J Ljubljanski' gosti so v prvenstveni tabeli uvrščeni takoj neposredno za »Ilirijo« ter sigurno ovladnjejo ostala ljubljanska' moštva, kakor SK) Hermes (poražen. z 3:0), SK »Primorje« in druge. — Gost! predstavljajo zelo disciplinirano, in tehnično uglajeno moštvo, katero bode »Mariboru« predvelo doka n enakovredni, čo ne čelo popolnoma nadmtočuo Igro ter 6e bode »Maribor« gotovo znašel v zelo težki borbi. Tekmovanje pridobiva pojseSmo-na»zanimanju, ker jo poklicano, da .pokaže, da ne stoji in pade reprezentativna moč ljub Lanskega športa 21 SK »Ilirijo«, temveč'da irniamo v Sportini konkurenci z Ljubl jano hude in resue tekmieco iskati tudi v ostalih prvorazrednih organizacijah, medkateriani posebno uspešne vodi ravno naš nedeljski gost SK »Jadran«. — v predtekmi, ki so *P.r|CT19 'ar!* nastopa naraščaj ISSK »Maribor« prvič lotos v javni tek-• mi1. — 1 ' • 1 ; j. ;. • MO. Tekmo ».TadrahV »Maribor« vodi g. Nemec. Športno nadzorstvo ima gosp. Hofer. ^ 1 i t Klub kolesarjev »Perun« poživlja vise svoje članstvo, da se sigurno udeleži Iz v an r odn ega občnega zbora, ki se vrši v Pedeljo dne 11. 'fhaja tl. ob pol 9. ur; dop. v restavracijskih prostorih Narodnega doma. g Kako naj se goji šport? Nek fran-feoski učenjak je predložil francoski a-kademiji stvoj referat o fizičnem1 vež.ba-nju. Pogreška prejšnjih generacij je bila, da sc niso bnvili s športom', pogreška današnje generacije pa leži v teni1, da) se vso športne panoge pretiravajo. Pri fizičnem1 vežbattju je treba predvsem paziti na sistem, kajti šport uidiva najbolj na sr^o in vene. Če n. pr. športnik dirka ([eti) 3000 metrov, se vrača njegova cirkulacija krvi v nor-taalno stanje še. le po. 17. urah, .Vsak športnik niora radLtega.predvsem) dobro poznati samega sebe, svoje telo, svoj organizem1, . njegar napake »in pomanjkljivosti in vse njegove športne vežbe se morajo jpo tem ravnati. Prava budalost je, ustvarjati iz nerazvitih dečkov in o-trok šampijone! Kdor nima zdravega srca, naj.raje hodi peš, ali kdor ima razširjene-ven«, naj ne goji povrh še zimskega športa. Šport se mora negovati, toda vsak športnik mora prej sebe. samega dobro spoznati, — Tako pravi francoski učenjak ip mislimo,, da ima popolnoma prav. •' » ■vih Objave. § Dne 10. tm. se vabijo v Gotzovo dvorano tudi vsi oni, katerim javni nasadi ne ugajajo, da opazujejo to ogromno množino metuljčkov ter njih veselo rajanje ter s tem’ pripomorejo, da bodo .metuljčki že prihodnje leto našli,naše nasade v pestrejših barvah.in uživali izdatnejšo pašo. v '■ 1 r '§ Orkester Glasbene Matice ima svoje, redno vaje vsak ponedeljek in četrtek točno ob' 20. uri zvečer v društvenih prostorih. 'Programi za Smetanovo proslavo so že vadi in so vsi člani poživljajo, da posecajo vteako vajo, ker je že malo časa do koncerta. § Cerele framjais. Letošnji občni zbor, ki se je imbral radi nepričakovanih zaprek odgoditi, se bo vršil v petek, dne 16. maja, ob osemnajstih in tri četrt, v drugem' nadstropju' moškega učiteljišča. § Hotel Halbwidl. Danes v nedeljo priljubljen! jutranji in večerni koncert, špefeijalni »sočni goljaž«. Gotzovo črno in' marčno pivo. — [Vsak četrtek večer koncert na vrtu. : 7?'; 1022 ■ - .... • ■________________________ Darovi. Za vestfalske Slovence je nabrala občina Studenci pri Mariboru 1057.75 D. Za Jugoslovensko Matico je nabral g. n aduč, Karbas v Sl, .Bistrici, v veseli družbi 55 din.. .ijv;; . . Iipred sodišča. »Podkupljena priča«. Dne 26. januarja se je vršila pri o krožnem sodišču v Mariboru javna ust na razprava v pravni stvari Jožefa in Roze Senčar proti posestniku Antonu Štefanocu v Gornjih Ivanjcih. K tej raz pravi je bil vabljen kot priča Jurij Še-šarko, ki, ši je moral iti p.p.prični no, katera mu je bila odmerjena, v pisarno dr, Škapina. Tam' ga jo Štefanec razžalil z besedami: »Tebe jaz nisem/ videl nikdar tam, ti si podkupljena priča.« Štefanec taji žalitev. Pred senatom je 'bil obsojen radi pregreška po ^ 104 srb. k. z. na 300 Din. denarne globa. Tatvina v Spil ju. • Dno 25. aprila je.vdrl 241etni', v Ga-bernik, okraj Slovenska Bistrica pristojni delavec Franc Črepinko, ki je že 3krat radi tatvine' predkaz-novan, v hišo Andreja Fluher v Spielfeldu v Avstriji. V lomilcu sc je po« reči lo odnesti še skoraj. novo moško obleko, klobuk, 2 srajci, 1 niklasto in 1 srebrno žepno uro ju 1 srebrno verižico, 2 žepna noža, 6 kg svinjskega mesa, hleb kruha, 2 para čevljev, 25 virži.nk, nahrbtni k in lovsko puško v skupni vrednosti 4?00 Din. S plenom se je podal v Jugoslavijo. Tat pa ni imel sreče, ker ga jo orožništvo v St. liju še isti dan' zasačilo. Trdovratno je tajil, da bi ukradel pri n jem najdene predmete, ko pa se je zglasil obkradeni tna orožniški postaji y j]j1T spoznal svoje stvari, je Črepinko tatvino priznal. Obsojen jo bil ga 4 mesece težko ječe. Z« zlato uro G mesecev v luknjo. 43-letni v Videni, okraj Brežice pristojen slikar Josip Pajtler, ki jo že 3krot radi tatvino Predkaznovan, je prišel (ne 14. aprila v dornavsko grajščino iskat dela. Sprejel ga j0 domači profesor Ivan Kristan. V trenutku, ko je profesor zapustil svojo sobo, in izostal kako .1 minuto ter ostal Pajtler sam v sobi, jc izginila iz Predala.nočne omarice zlata ura Rudolfa Pougraen, vredna 20.000 K. Ko so profesor Pongrac ter hišni sluga Franc Juvane zapazili tatvino in iskali Po uri, se jo nahajal Pajtler zu-flaj pred s«liščiuo4 tako, .da i« mogel 0- pazovati v sobo. Pongrac se je med tern ozrl enkrat skozi okno ter opazil Pajtler ja, ko je šel proti trti, kjer so .potem) orožniki uro našli. Iz tega sledi, da je Pajtler uro Ukradel in jo skril, da bi jo -mogel pozneje neopaženo' odnesti. —■ Okrožno sodišče ga je kljub tajanju obsodilo radi hudodelstva tatvine na 6 mesecev težke ječe. ' Vlomilec in tat. 251efni, v .Ra d oboj, okraj Krapina' na Hrvatskem', pristojni delavec Alojz Tušek, ki jc že 3krat .radi' hudodelstva tatvine predkaznpval?, ‘je delal meseca marca 1920 kakih’ osem dni pri; posestnici Frančiški Weišenstein' in stanoval v njeni viničariji. v Paradižu, okraj Ptuj. Dne 18. marca 1920 je vlomil v viničari-jo in pokradel svoji delodajalki posteljno pogrinjalo, nove črne hlače, ponošeno moško suknjo, Usnja za 1(1 podplatov in par meških čevljev v skupni vrednosti 3250 K. Ko je Weisen'steinova dne 15. marca ugotovila tatvino, je Tušek 'skrivoma zginil in se ga takrat ni dalo izslediti. Tušek je nadalje osumljen, da je ukradel še neznanemu lastniku novi beli ženski sviter in1 moški površnik, katere stvari jo dne 4. marca zastavil v zagrebški zastavljalnici za 120 Din. Ko-nečno je osumljen, da je dne 10. marca odnesel gostilničarju Mihaelu Kovačiču na Meljskem! hribu zlato moško žepno uro z zlato verižico in Kovačičevi dekli Ivani Pajer pa 15 Din. gotovine. Ukradeno uro je Pušek ponudil dne 12. marca urarju Stojecu v Mariboru ma prodaj. Stoječ, ki je bil o tatvini že obve ščen, je zapustil Tnšeka aretirati. Tušek taji vse mu očitane tatvine. Pravi, da sploh ni bil zaposlen pri Weisenstei-novi, sviter in površnik pa, da jc kupil leta 1919 v Beogradu, uro pa dne 11. marca od (neznanega moža na glavnem kolodvoru' v Mariboru. Obsojen ,j-3 bil na 6 mesecev težke ječe. ;!? : ii. Tatinska cigana. 19 le tna cigana Štefan Baranja v Krašči in Štefan Horvat v Pertcčih, o.kraj Murska' Sobota, sta v noči na 25. ■marca vdrla v klet posestnika Franca Forjaniča v Veceslavcih ter odnesla 18 kg suhega svinjskega mesa in 4 kloba&e. -Julijah Forjanie, ki biva K ure od Franca Forjaniča, pa sta ukradla 2 vreči in žensko krilo. Horvat, ki mu očitane tatvine prizna, je bil obsojen na 3 me sece težke ječe, njegov tatinski tovariš Buranja pa- je neznanega 'bivališča. ; »Fardamani žandar^ ; T1 34letni delavec Jakob Kapun g Rito- 7,no ju. okraj Slovenska Bistrica, je dne 8. marca razžalil službujočega orožnika Ferdinanda Gorjanca v Slov. Bistrici z besedami: Kaj imate opraviti, z mojim bratom, on einruka, jaz sem bil prej vojak kakor Vi, z mojimi bratom) nimate •prav nič opraviti, frdamani žandar, kaj boš Ti, meni so zakoni bolj znani kakor Tebi,« ter grozil njemu in orožniku Zor-suču, ki jc- prišel svojemu tovarišu na pomoč, da bosta švicaln kri, če bosta prišla koda j v Ri tožno j. Kapun, ki se izgovarja s pijanostjo, jo bil obsojen radi pregreška po § 194. srb. k. z. na 14 dni zapora. Učitelja žalila. Posestnik Anton' Ocvirk v Tolstem vrhu, okrgj Prevalje, jma .pri sebi dva rejenca, ki še obiskujeta ljudsko šolo v Tolstemvrhu. Ker jih ni redno pošiljal v šolo, jc bil radi tega ponovno opominjan in tudi kaznovan ml šolske oblasti. Tekom februarja 1924 je fant 'Karl Pšeničnik zbolel in takrat jc 231etna delavka Kristina Lačen v Tolstem1 vrhu brez vednosti Ocvjrka, napisala na vodjo šole učitelja Petra Močnika skrajno žaljivo pismo, katero jo temu izročila Ocvirkova rejenka Urša Halner. V tomipisnm mu očita, da on le Ocvirka kaznuje, ker njegova šolarja ne prideta v šolo, drugih pa no, ker znajo dobro govoriti in lagati, kakor jih on nauči. Lačen prizna dejanje in iidi, da ni hotela učitelja žaliti. Obsojena jc bila radi pregreška po § 104. srb. k. z. na 300 Din. denarne kaz7 ni, v slučaju neiztrljivosti na 14 dni zapora, Orožnika je psoval. 531etni posestnik Peter Faiinrih na Muti. okraj Marenberg, je dne 26. febr. razžalil. prožuika, Franca Ozvatiča. ki ga, • -N je zaslišaval ni zahteval od njega oseb’- ■ ne podatke. Izrazil se je napram orožni- ! ku, »da orožniki iščejo po gostilnah pre- ! pire, da le Nemce hočejo uničiti Slo ven- ! cev pa ne naznanijo.« .Fahnrih ki mu j očitano žalitev prizna, je bil pred okrož- : nim sodiščem obsojen' radi pregreška ix> ’ § 104. srb. k. z. na 300 Din. denarne glo- j be. —- v; Tatinska kompanjona. i 1 .. , 3.61 etn[ posestniški sin Ignac Pal v ' Lipi. okraj Lendava, je ukradel v času | od meseca decembra 1923 do meseca marca 1924 različnim' posestnikom) v Lipi 2(5 kokoši, 6 petelinov in 4 piščance v skupni vrednosti 6194 K. Ukradeno perutnino je prodal Štefanu Žalelcu, trgovcu s perutnino, ki ga je k tatvinam prigovarjal. Pal prizna odkrito mu očitane tatvine, žalek pa taji, da bi prvega nagovar- ; jal k tatvinam', prizna le, da je od njega kupoval ukradeno perutnino. Obsojena sta' bila oba radi hudodelstva tavine in sicer Pal na 3, Zalek pa na 5 mesecev težke ječe. v »v, 'j •»' RHHBMIUNUnRRBnnmni se. pri posebnih prilikah prostovoljne požarne brambe in nje rešilnega oddelka v Mariboru Mirj|ni z darovi za novi I vjlllll Izjava. Zastopniki industrije, obrta in trgovt- j ne v Mariboru in okolici so priredili zad- j nja 3 leta razstave v Mariboru. Morali-^ čni uspeh je bil povoljen. Manje pov©.^ ljen je bil gmotni uspeh. Zlasti razstava leta 1922 je zaradi slabega vremena in j velikih investicij zaključila z večjimi1 primanjkljajem. Zastopniki zgoraj om»^ njenih’ gospodarskih krogov so prišli do/ i prepričanja, da ne kaže v Mariboru prt-l rejati vsako leto razstave. Na drugjr strani je gospodarskimi krogomi naše): slovensko domovine na temi ležeče, da 's&l njih sile no cepijo preveč, in da se naj j napredovanje slovenske industrije, obrt® in trgovine v celoti pokaže n® velesej* miu v Ljubljani, kjer so za to v večji' meri na razpolaganje potrebne tehničrfe priprave. •'fil .<»!••»! !H|. Ti razlogi so bili odločilni »a to, dal So se zastopniki industrije, obrta in tr-' govine Maribora in okolice, mariborska skupina zveze industrijcev, trgovski gre-mij, Slovensko trgovsko drštvo. Slovensko obrtno društvo in odbor zaduje raz-' stave dogovorili s konzorcijem ljubljanskega velesejma v tem) smislu, da s« te-j kom let 1924, 19254n 1926 v Mariboru nat priredi nobena obrtno-industrijaka ras-’ stava, ampak da gospodarski' krogi m®-; riborske pokrajine v tej dobj sodelujejo v prvi vrsti pri lju’bljanskemi velesejmu,! Konzorcij ljubljanskega velesejma p®| je zaradi tega s primerno svoto kril pri-j manjkljaj mariborske razstav© iz 1.1922«; Ker so v zadnjem času razširjajo ve«! sti, da nameravajo nekateri' mar ib or skr obrtniki na svojo pest tudi let® 3.924 V) Mariboru prirediti razstavo, objgvljamo, da nismo identični s temi odborom1, ter da nimamo z istim/ nobenih stikov. To priobčujemo tudi radi tega. da Koda prizadeti gospodarski krogi o stvari poučeni, iu da ne bodo zabredli v nepotrebne stroške, ako so nova mariborska' razsthva ponesreči. , , Maribor, 10. maja 1924. Za Mariborsko krajevno skupino Zvez«f industrijcev: predsednik: dr. R. Pipuš ‘Ir; za Trgovski gremij, Maribor: preHs-j Vilko Weixl lr; za Slovensko trgovskotj društvo Maribor: preds.: I. N, Šoštarič lr; Fran Novak Ir, kot biAši pr*dsednik! Slovenskega obrtnega društva, Maribor^' in bivši podpredsednik Industrijske o* 'brtne izložbe mariborske iz leta 1923. -m* Alojzij Križnič, lr. bivši preds. Industrijske obrtne vzorčne izložbo iz 1. 192®. Bivši odborniki Industrijske obrtne! vzorčne izložbe iz leta 1923; Miho VaK-tar 1 r., Ivan Kravos lr„ J. Bureš lr„ Franjo Horvat lr., J. Kvas lr., Herman Vidmar lr., Ferdo Pinter lr., Fran Čuček lr« Dragotin, Roglič lr., J, Sulič lr., prof, Viktor Cotjč lr. k - >. ’iV- > vilo. ! Od nekdaj 'imajo vinogradniki pratvo točiti 3>pocl vejo« vino-lastnega pridelka in sicer na prosto 'prijavo glavarstvu za določeno število dni. Času vinske krize je ta pravica temi bolj pomembna. Naenkrat je maribor-uko finančno ravnateljstvo začelo na podlagi novega zakona o taksah, odnosno . pravilnika zahtevati od točilcev pod ve-; jo taik-so po tar. broj 62, ki v opomnji 4. , pravi-: »Najnižjo teh taks plačajo oni vi-[tnogradniki, ki ima j o dovoljenje za toče-. nje vina lastnega proizvoda, ako razum ,vina ne-točijo nobene drugo-pijače«. V .jtemisl-učaju.bi se jim odmerila po tar. br. .za vsakega pol leta taksa 200 dinarjev. J t2&d e j stvo.eamo, da se po tar. br. 62 pla-tča taksa ^a vsakega pol-leta, kaže, da je (taksa naložena le stalnimi točil cem. V j našem-s točaju gre le za'-to, da se trpi tolčenje.pod vejo nekaj dni. Ne gre za ni--ikako obrt in tudi ne za stalno točenje, jod kojega-hi bilo vsakega pol leta pla-!čaiti takso.-Zahteva takse od vinogradnikov-po ČL 62., je torej proti zakonu. — i Mari bo rska f i« a n en a oblast pa gre še •dal je> in zahteva od vinogradnikov povrhu; še,,-da predlože u veren je o osebni [profesionalni sposobnosti za gosltilničar-ieiko obrt-(osebno pravo, ki stane po tar. i;br. 63. takso 200 dinarjev, in ki jo podeljujejo politične oblasti! -J-asno je, da »gre Jeii.za-profesionalnoJočenje, torej za i!0i>rt%.t.i.j. za~trajno iskanje zaslužka od .prodaje-pijač. Kdor le za enkrat, če tudi |morda; več let zapored, prosi za licenco, [da sme lastnrtzdelek nekaj dni1 prodajajta »pod vejo« pač ni-profesionalen toči-Matoborska-praksaje^pbVzroeila veliko, razburjen je, radi česar (je g. dr.-Žer-ijavtj' interveniral; pri - prisltcOferh uradih. ,j[Tej intervenciji"-ee je pridružil tudi mi-er trgovine in industrije g. dr. Križ-4nan,včeš, da vinogradnikov- pač' n? srtia-i:za obrtnike. G. generalni direktor ^[posrednih davkov' je obljubil, da bo zadevo' povoljno uredil. . - ATsekako se ■ interesenti opožarjaljb.-da tiee-pravočasno-pritožijo, ako bi finančna [oblast od njih zahtevala zgoraj navedene Ijtaktee. '■ * v' ' ‘-O— 1 teSkosIovalka intfufftri-\ la v letu 1923. |t»J ugoslovenski Uoyd« prinaša’1 v -svoji 36. Številki pregledi''češkoslovaške; iddu- ■ Jetrije-v letu 1923,‘-iz katerega povzetna- ■ tm!o sledeče podrobnosti: Industrijska kriza, kijje -vladala v'drugi .polovici 1. 3922, jesfirajala' tudr v začetim 192» in je dosegi a/;tiakrat’; Svoj’ vrhunec. ZaJteml pa tje prišel nenadoma preobrat. Jlazlog za poboljšan jel industrije; jo iskati” deloma IVzhbanjfhV'deloma vi notranjih okolno-»Stih. • iPoložajr/ svdtovnega tržišča v Arne- i je zelo^ngoden. Amcriškadndustrija dlobro zaposlena in izkazuje-dobro orrju-Uktrrro. 'Poboljšala Pa.se jo?tudi ija v ldr?»gih evropskih državah, n^boijšan j e^ češkoslov aško industrije vplivalo: ! t ■ ' lARuhrskia' knnjitokrfcura. Vftted-krize e:'<žeiezne- indn&tri jc- v mlinskem poni je dobila češkoslovaška indu-rfjta premoga; koksa in1 železa številna troSila ■ji*., inozemstva, predvsem iz femiiS-jeJNflttuveljavLšenje drugih-iUdu-Mrijfje vplivaf-ngodno zlatsti'padec nem-S8kei,irBadke, ker jei; « tem okrepil sposob-flKisb-konkurence-teh’ industrij. Vendar |Be bila ta konjunktura le prehoden [pojav..ker Cjžil,Nemčija za stabilizacijo £ «vo je -valute vin-1 bo .s svojo 'dobro indu- Ci@sp©'2farelii Is sirijsko organizacijo postala opasen konkurent češkoslovaški industriji. 2. Dviganje vrednosti krone, ki sc pripisuje predvsem' znižanju produkcijskih -stroškov in javnih davkov. 3. Izvoz in uvoz. V mesecu januarju leta 392,3 je znašala vrednost uvoza 430,850.(184 čTC, v mesecu decembru 1,418,9067743 ČK. • Vrednost izvoza-V istem! letu je znašala v januarju 776,194.949. čK, a v mesecu decembru že 1.718,051.992 čK. Uvoz 'žitnih izdelkov in mlinske produkcije se je zmanjšal, -dočinr jc izvoz sladkorja, železne robe, premoga in koksa naraste!. 4. Stabilizaci ja • tečaja krone. Tečaj češkoslovaško krone se, je v.letu 1923-v razmerju-.flaprant- dolarju -stabiliziral. Industrija'jevzelo .odobravala politiko stabilizacije-od strani bančnih uradov. 5. Ureditev zunanje-trgovine. Kar se vtiče ureditve zunanje trgovine zastopa češkoslovaška industrija-stališče, da se morajo konsolidirati gospodarske razmere - z onimi državami', ki z n jo konkurirajo v domhčemi tržišču. Velik- napredek v tem1 istmiislu, so-pogodbe s Vranci j o in 'Italijo, s katei-ima'so se reducirale manipulacijske pristojbine. 6. Izpopolnjerta-čariuska tarifa. Nerešeno je še predvsem vprašanje sistematične . carinske tarife, vendar so 8'e pojedine carinske . določim -izpopolnile, V tem pogledu je važna trgovinska pogodba z Italijo, ki prvič ustanavlja carino v zlatu. Leto 3923 je mejnik v trgovinski politiki Češkoslovaške, ker jc v tern 'letu pristopila carinsko- . tarifnimi trgovskim' pogodbam. : 'Išjjj i TKŽNE CENE.'. g Novosadska blagovna borza 9. tirč. Pšenica : bašlka, 79—80 kg. Žodstotna de fektna ponudba-325. Oves: baški, ponudba 270. Turščica: promptno, povipraševa->nje'227.5, ponudba 230; za m'a,j 235, 240, za jumj-jnlij, ponudba 242*3, Moka: »00«, banatska, ponudba 490. —<- Tcdenca nespremenjeno stanovitna. Promet majhen1; znašal je skupno ©2 vagonov, od tega 57 turščice, 1 moke, 1,5 pšenice i.ni.2.5 ovsa. g Mariborski prašičji sejem 9. tiri. Do gon 241 svinj,-1 ovca, 1 koza in dva kozlička. Povprečne cene: prasci, 5—6 tednov stari, komad po 150—230 D, 7—9 tednov po- 275—400 D, 3—4 mesece po 625—700 D, 5—7 mesecev po 825—950 D, S—10 mesecev po 1075—1200 D, 1 leto po 1450— 1600 D. Mesne cene: kg žive težo 17.50— 18.75 D, mrtve 20—25 D. Ovca 200 D, koza 20O-1250 D, kozlički' 70—75 D komad. — Kljub dežju ^kupčija precej živahna-. — Kupci so prišli'.iz ljubljansko oblasti.- in Dravske doline. Prodanih 183. komadov. ‘"'O-* •Ažrhli^fki /.-v i Gospodarske vesti. - g Napredovanje naše industrije. Po •službenih podatkih je bilo v državi SHS v prošlemi letu 7972 industrijskih podjetij, riapram 7679 v letu 1922. Skoraj vsak dan napreduje.naša industrija za novo podjetje. „ i g Stanje setev v Vojvodini. Po naj-novejših vesteh iz različnih krajev Vojvodine^ so izgl.edi na letošnjo žetev zelo povoljni. Posebno bogate so setve v gornjem' Banatu’ iti! celi Bački ter lepo napredujejo, V južnem Banatu je deževje in poplava povzročila veliko škodo, ki bi se mogla naiknaditi' edino s tem, da Orl zadnjega izkaza se je kovinska pod- šteV, med terni korporativno1 'Dranfatič-loga povečala za 4.2 milijona milijona Din. v zlatu. Eskont na in 442.1 lom- 'bard sta bila zmanjšana dalje za 31.3 milijona na 1376 milijonov Din. Bankine obveznosti in žiro pa so porasli za 131 milijonov na 526.9 milijona Din. Ubimo meseca jo-povzročil porast obtoka ba.i-kovcev za 30 milijonov na 557945 milijona dinarjev. g Zagrebaški Zbor je bil 5. trn1, zvečer zaključen. Obisk izkazuje napredek napram prejšnjemu. Računajo, da. je bilo krog H milijona posetnikov. Izmed inozemcev jo bilo največ Avstrijcev. — Materijalni uspeh pa je bil razmerooma slab. g Hercegovci izvažajo vino. Iz Mosfara javljajo, da je v zadnjem času uspelo tamosšnjim! vinskimi trgovcem izvoziti znatno količino hercegovskih vin v Češkoslovaško po nastopnih cenah: belo, 13-odstotno 7.3-do 8 Din., črno iste jakosti 7 do 8 Din. v r.l •;> g Elektrifikacija trga Vojnika in oko-ce. V nedeljo, dne 4. tml se je vršilo v Vojniku zanimivo zborovanje, na -katei--rent se-je-’razpravljalo o elektrifikaciji, trga (Vojnika in okolice. 'Zborovanje jer • vodil župan g. Julij Kovačič, v imenu-Zadružne Zveze v Celju pa se ga je u-deležil ravnatelj Lesničar. Obravnavala • se je ulsta-novitev'zadružno elektrarne, ki bo obsegala Novo cerkev (farno vas), Višnjo vas, Ivenco, trg Vojnik’ z okolico, Arcliri, Škofjo-va's,-Trnovlje in Ljubečno. (Glavni vod" lx> dolg okrog 8 krni. Ko bo ta-projekt,' na 'katerem1 prične te dni -delati tvrdka- Siemens, realiziran, bo oskrbljena cela dolina od Celja- do-Dobr-ne in!-Vitanja z električnimi tokom'. Dobrna in Vi tanje že imata električni tok. Elektrifikacija1 mariborske oblasti prav razveseljivo-napredujte!. . k" :,i g Dodelitev skladiščnih prostorov Ha Delti in Brajdiči.. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani opozarja vse importerje in ek-sporterje, ki refloktira-jo na skladiščne prostore -na Doltii in Brajdiči, da vložijo kolkovano -prošnjo za dodelitev prostora direktno na strstvo saohračaja ar navedbo vseh podatkov! o tebstojn in poslo-vneml obsegu tvrdke ter v izmeri prostora,, ki ga želijo vzeti za svoje.skladišče v najemi Ker je; v kratkem! pričakovati, da so uredi vprar šanjo železniških tarif in- paroplovnih zvez za promet -preko Sušaiža1, je -sl interesu slovenske uvozne in izvozne trgovine, da so zasigura našemu prometu odgovarjajoči delež v domači luki. Do.so-daj pa je bila vložena iz Slovenije samb ena prošnja. r ^ • g Posetnikom severnega Primorja.' Kdor namerava posetiti naše severno Primorje, naj se obrrio. preji na klub' »Kraljeviča« v Zagrebu (Produljeni; Pe-jačevičev trg br. 35-a), kjer dobi. brezplačno vse potrebne informacije. g Sadjarsko in vrtnarsko društvo, podružnica Mozirje. Kakor sirio že sporočali, so vrši ihSrmktorafu d. ž..gte-sproti -velesejnSal in v mgK;. s£fadi§in».iSt-' ž. Maribor. PanTfdbo ;ja*1ptodlozIto,nsj3‘ kasneje do 25., masja!- 393^ ^ormmskeftiža odelenju v: zaprti: kuvertfi vt ''»Ponudba1 k jšteg. .fii ^! Poslano.* Z nzirohi. na »Poslgifot« tvrdke Ant. Rud. Legat 7;'dno-7. trn’, obj,avlia podjpi-sana! tvrdka, d® so odipovedujci vsakenfa daljnjemitt j Časopisnemlu ptrepiru ter ‘da jo. izročila zadevo Softišnut ! ii6;4'r«-.:.i ev'.4N"'Legat,' ; :\^i prva speci Jalna popravljalniča pisap-rriških. vstro joV^; Maribor, tnčaA-•Vrazova uBtea-4 Ji od 35. majnika U l. -Vetrinjska ulica, 30, kavarna Ugart,1 in.rjjj O A T Telefon špecijalist za pisarniške stroje ter potrebščine ^4 Maribor, tačas Vrazova ulica it. 4, od 15. majitlka 1.1. Vetrlnltka ulica 30, kavarna Žiaart i—na« ■n»BHnianBiEBBia«aiHB»——MMna—n—MBBMH SV ARILO Govori sc, - da sem L 1923 na mariborski razstavi razstavljeno blago kupila na ‘-.Dunaju, kar pa ni resnica. Resnica pa je, da so se vsi razstavljeni predmeti izdelali v majL delavnici, za kar imam priče na-, razpolago. V stanu sem sama Izdelati, radj tega. ne potrebujem tujih izdelkov, da jih razstavljam. EJSOJAM si ■sl. ■občinstvu javiti, da sprejemam v izvršitev vsakovrstno perilo za gospode In dame kakor 'tudi zavese, ažuriranje, tamburiranje. vezenje, kvačkanje, predtiskanje in,-stiskan je monogramov od Din 0-50, tamb. od Din 1-50 dalje. Jamčlm?za »solidno in hitro delo. — Cene nizke. 1006 Josipina Letonja, Maribor Aleksandrova c. 23 Vhod skozi dvorišče, i. nadstr. ša5iBaiiBBŽiiM»«^"aHBBWs^aM«BiiiBiHii8iHaaw«MBBB!giTO!ir Iv*. -V Tttžnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem i tn znancem, da je naš iskreno ljubljeni oče, stari oče in tast g. Lovro Baš I notar 4iR;7. maja 1924 ob pol 22. uri v 75. letu po kratki bolezni izdihnil svojo blago dušo. Pogreb se vrši v soboto, dne 10. t. m. ob 16. uri \z hiše žalosti, Aškerčeva ulica 4, Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. CELJE, dne 9. maj« 1824. Meta Baš Dr. Ivan Mohorič Alma Mulej vseuč. docent in sod. svetnik, Dr. Anton Malej, sod. svet. v pok. — odvetnik, hčere. zeta. repričajte se, da je najboljža sobna krema „XTO“ ki se povsod dob! Splošna stavbena družba Maribor*9 VABILO k . ! Edino le električni BRZOVflK in POTJPUMNiK patenti p. HEUREKfl -—rTmi—-"—- dasta v momentu vrelo vročo ali mlačno vodo. Dobivajo se pri lastniku M. Nerat, Slovenska ul. 12 kjer se vidijo tudi vsi apa-rati v funkciji. 20—13 356 Dobro vpsljana jngoslovan- * aka komična tovarna išče za ■ Maribor in okolico agilnega ! ZASTOPNIKA Samo gospodj* s prima re- ; [ i ; ferencami naj stavijo svoje J ponudbe pod „St 1003“. 2-1 S dne 30. maja 1924 predpoldan ob 10. url v pisarniških prostorih družbe, Maribor, Aleksandr. c. l&! SPORED: (dodatno k razglasitvi od 6. maja 1924). 1. Poslovno poročilo, odobritev letnega računa za leto 1923, poročilo uadzornižtva, n«dalje Sklepanje o predlogih glede vporabe čistega dobički. 2.. Nove volitve v upravni in nadzorni svet. 3. Povišanje delniške glavnice na 12 milijonov dinarjev. 4. Sprememba statutov glede § 5 in § 3 glasont določil § 29 f. 5. Slučajnosti. P. n. člani se vabijo, da polože svoje delnice v smislu statutov najmanj 8 dni pred sejo pri Jadranski banki Ljubljana, Ljubljanski kreditni banki Ljubljana, Zadružni Gospodarski banki Ljubljana ali pri njih podružnicah, nadalje pri Prvi hrvatski štedionici Zagreb, j oziroma pri Zemaljski banki v Beogradu. Podpisani obžaljujem, da sem neresnično dolžil prejšnjega oskrbnika škofijskih posestev gospoda Alojza Lešnika, da je na škodo posestev obogatel ter se mu zahvaljujem za odpust kazni. «ui PaulinK Vincenc. toBaasafeirifšlSlriSBSHBBišISS Nepozahinaročnino! Pristopajte k Sokolski Matici! Ugodno kupite” kravate, srajce, klobuke, če- > jpice, robce, nogavice, palice, I to parfumerijo v mo dni trgo-» vini K. TeseHfluvic C !*.[ Slarlbor, Gosposka uliea 26 £ = Najlepše novosti =| - \ 128 “ JI (z dvojnim podplatom) \ 3 H tl 2!1 H Ma$ice* perilo, palice, ilUlIUflilj dežnike’piašče ■>WHMW1W nudi po konkurenčni ceni Jakob Lah, Maribor, Glavni tr^ st. 2. ©rglaijia s§ maš© EzSožho Maribor, Aleksandrova ceste 19, kjer so stalno razstavljeni novi in stari avtomobili svetovnih znamk, isto-tam so na prodaj tudi motorna kolesa, radioaparati, pisalni stroji i. t. d. Teoretičen in praktičen pouk v vožnji z avtomobili. Izvoženi, toda dobro ohranjeni avtomobili se prevzamejo v komisijonelno prodajo. Strogo reeina, solidna in točna postrežba. Maribor Alefe: da je dobil A. VICEL, MARIBOR Glavni trg St. 5 emajlirano težko posodo znamke ^GoTiatb* in lažje vrste, češkoslovaškega proizvoda, pločevinasto in lito posodo, porcalaea-sto, kemeninasto in stekleno robo najboljše vrste. Vae kupuje pri njem; »ato hiti, da no za-21-4 madis. 40—& gj .fileltsancSro^a 13 Telefon 207 5l©mšfe©w Srgi 6 S g . ,s g Urn j ate torbice m kovčeke za potovanje v vseb veličinah g f3 kakor tudi spbne in damske torbice, listnice, tobačnice itd, M g Nahrbtniki za Solarje p!anince itd. Usnjate (gamaše. Ovrat- fJ j|J »iki, nagobčniki, biči in vrvice za pse pobe, kožice in šfiet. jj| BB ke za kočije prati. ©JSŽsSffi E>©8»|awe (pjaiite) za vozove-in 83 H konje v vseh velikostih. Razni okovi za konjsko opremo v gg jjjj mkelnu, medi, ponik.ova.no ali črno lakovano. C®n50n8 Jar« H ntessJ iz la usnja, kakor tudi šivalni in vezalhi jermeni. S3 m ei i Vsa v jermenar., sedlar. \n forbaesko široko® j* spadajoča popravila se sprejmejo irv po mož- fjj nosti hitro izvršijo. ® SIJ 715 a isEHEaasBaBisEaaBEiBaBiBesilaisiBbasasEnsittssnKBaHBas C* :i i|\ Mariborske tiskarne d. d. v Mariboru • * ; kateri se vrši * * ' a V* ,.A ^. ; K dne 15. maja 1924, ob 11. uri dopoldne v prostorih « tiskarne, Maribor, Jurčičeva niica št. 4. gpgBawsaaassiMa5SEas5EiB j DNEVNI RED: 1. poročilo ravnateljstva in eksekutive, 2. odobritev letnega računa,, razdelitev čistega dobička in ab-solutorij upravnemu svetu, 3. volitev upravnih svetnikov, 4;;volitve nadzorstva, 5. sklepanje o eventuelnih pravočasno predloženih predlogih. Maribor, dne 23. aprila 1924. Modra-galica (Kupfervitriol) najboljša se dobi po najnižji dnevni ceni pri Maribor, Aleksandrova 35 MARIBORSKA TISKARNA D. D. MARIBOR dtp jv N ,*•; *.,• SV%H* Pogačnik L r. dr. Lipoid ■ u,________... - rc—•- \ • - -- - - po IzTiinredno nizkih ce- »ek t »aloei. poiilB tva J Glasovalno pravico nseblnem zfiorn imajo oni'tolnfčarji, ki najkasneje ‘■i\3 tok pred občnim zborom založijo delnico, katero tvorijo podlago za njihovo ^''v.^JasBTtalno^ravieo, pri tiskarni ali Slivenski banki d. d. podružnica Maribor. jjT^N Vsakih 10-delnic daje pravico-za en-glas. Glasovalno pravico na občnem Vi jfttijMt tabko vsak delničar izvršuje osebna ali pa po paoblaSčenc«. Pooblaščenec §Š5j ja I»hJ»-todi- -oseba, ki ni-delničar dražb«. v * 3—2 za posamezne dele avtomobilov, koles, otroških vozičkov, svetilnikov, šivalnih strojev itd. izvrši Sovama kovinskih SseSeSkou NEDOGG* ' 93(> Maribor, Frankopanova ulica 10. Solidno delo! Najzmernejše cene! Mehaniki in košati? špecljalne cenel Gosposka ulica St. SO . (Pjrebauova *gW Svoboden ogled CeniM brezplačn-o! KUHcuiafHEiEHEssER EaaaaiSEBHHESEBHnMsaMiKMfflniESM« g KMlfts ctato Itev. 10 — Nasproti Cirilove tiskarne %!*GžCmN>A STEKLA IN PORCELANA