OKttAjiiA 3T8MJSKA KH Ufi C A *TA ZA GORIŠKO O BENEČIJO PRIMORSKI DNEVNIK 'M^T~T--~yiLO 08V0B0DILWE FRONTE SLOVENSKEGA NAROPA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE ^ 04) Soedizion#* ahhon r*nil i TRST, četrtek 28. avgusta 1952 Nobenega popuščanja italijanskemu imperializmu! Cena 20 lir Borba za borba za ^»2ltčni vodit^i i-l^u Zr iavnem živ- slei Pred«r°re razbistriti P°-misiZ„Tm n^°va nacio-baškim Kteri^a v ^ezi s zT'm panjem. STO. ani S0 U Vudje za form Se cdraža le nji. skv> ki 7 1 pok°rščina Mo- ST0 izkl^no11 VZP°StaViteV rizl0goe , , lz Prestižnih 1 eHm se danes *'■ ^oZi°VTaŠtVO d° n°- 'polit'lci „ " lmPerialistični »• Dej^rne Jugoslavi-fc#"*inw.°..pa se tržaški ravnost !SUqni v°ditelji na-Zen°stj0 * ragikomično zagri-pre*»seJ°tegu^° za STO kr s°se p°- Ut U * 1 se P°' lft^ia»sfcCne ° cie^oine fronte ®;oc a ‘etnij ftfuii naj- i°^o it1^*:aiša pot slep* jronze 00 pohlepa po jugo. — k i, naciona^em o-ostv Smatrai°, da je ' >nZ:TteV.^0 naj- tap^7:rnmrajša P0> 0 Vsaj Unn \ mnsko zased-fe3a «*iinea0aSa jU90slovan' tudi inj,„ ozemJja. To lZpovedali vsi kominfor. Pajetfe 1 0d Togliatti. 5 leT’ *«*>«*, poglavarja >“Cn6Mejst-^ PO- .°l,tič>ia m l°3ična vsa ^kihkot T°St tak° itali- ^nh»°diS*k°mmfor- «.£*• ‘*Z7- Mte“ ^0 Če: so na- a-«?Lu!adno zuna~ oZade’ Ontu ,ntefe sn * nacio- *£?.** ČZ g.lede s^o, tn , j aPčevsko pod- ki ,WasWngtona posl^«Ta £M- a iti lske korUti osu°«ne V, J* (lrned te ali^nske ‘tatu Posluh ®!0fcrs Sna ofe«,; Wlem“ posfcu, proti Cei !^o in rSpo^-\ kP.roti takeniuU9°SlaVijo dr#„ 1 bj j,. sPoraziu- 0f cel°tno0,p }talihnski *&“■'*•sro>. "itiis mističnih st kitaliT Une razkr titci^kega l ^.^iega fon, Ustična ?aci°naUzrna. titeČ k0rn^UrZeria iUli- ‘fon ie drv StKnih vo- ^4«fcs* *• *■*» £5t«£r&: f - • c::Ms Iti >no Un-K * kominfi?n° °£>r°dje, S ^emo f(tt«3o _,trate. ^^Sstauueu STO t acijo Trža- Sfc Stran da lWla ž!asti f0 ,e«e nrf: da pušča nedo ^sl^oS\med ktn afce9a OT,n ru°a dobra '>Sein je nor, :c tt‘di 'lin ?rien° pred- te*n l i Jun','J'"lu vrea-%iegt 0s*ane ®-S!aui«. med-^ it« 6 Po«neji Prta možnost S' <* lom -Pr'kl^tve sti-e>v.. rnocin tur..,. IS Pom .f"‘a‘3UCltt,e rirp °C:?0 Moskve, .S fate0ijD e)' Ce* istiŽnp ltalmnskega ■l. nesa „ ", ^ b!ijo souT!S souPoda >ialise°k°Ba prav ta- h\lSten») T?a *Dran9 ® “«( 4. fcer ,* ne nedo-v /tahJ“ ohrani C**!!«!, 51 konično r0t‘ t,,5*’’0 tn ,e Potrebno ' U Stalno ofenzivo triu r \Sšne^alno ofenzivo nS tl0spor™umu 0 Proti sp o- VV«1« •CU>: *«fc. /i. Oj pr_ 0li tanjši kos , kakor pro-1 u bistvu '‘ii’,*' bi spo- ^reP“stil jugo. ie 8,t« > '«qw^0 ih '• Ul ® bistut ž % °a,io 50d;(;-« pogo-*0sednil Vanje med > 8d;ž— » kaiih ef>o PoTazuma S&’ CrT6:^ I ne srn ita!i3° in »fc.i «eža! fc«li(. treba Oo*k['.- L,k°kJljo ne -- ««yo in n 'Poj-oj obsfajati ]6,li We*0! ro?* bi »«»- It«-.,' Politiki isri, _ L"e POhtl-ima tr- Sr, «e '^c °°lco ,str«fce0 na .0a <>««■ n.j 0,<:a glo- na-a”ipak, sporazum Vsak sporazum med obema so* sednima državama pa bi ute-gnili škoditi tartarinski dinamiki italijanskega imperialnega besedičenja. Vsa kominformistična gonja proti «nesramnemu baranta-n3“», ^razkosanju)), usovladju)) itd. (gonjat v katero vabijo že dolgo časa vse protijugoslovanske elemente) je v bistvu gonja proti sporazumu med obema sosednima državama glede vprašanja, ki mora v kominfor mistični strategiji o-stati vedno odprto, stalna sporna točka, neusahljiv vir napetosti v tem delu Evrope. Gonja proti sporazumu in sporazumnemu reševanju spornih vprašanj med država, mi in narodi pa je hkrati napad na mir in na utrjevanje ter poglabljanje mirnega ter prijateljskega sožitja med na-rodi, je izrazita vojnohujska-ška dejavnost ljudi, ki se — v posmeh vsemu svetu — nazi-vajo celo «partizani miru». Mi pa, ki smo bili vedno zagovorniki sporazuma in sporazumnega reševanja spornih vprašanj (ker je to hkrati metoda demokracije in socializma), ostajamo še nadalje zagovorniki sporazuma med Jugoslavijo in Italijo tudi in predvsem glede tržaškega vprašanja. Smo za sporazum med Jugoslavijo in Italijo, a le za tak sporazum, ki naj vsebuje čim večje jamstvo, da se bodo od-nošaji med obema sosednima državama razvijali v res prijateljskem duhu in krepili ter poglabljali elemente nacionalne in kulturne strpnosti na tem tako kočljivem križišču gospodarskih, nacionalnih in vojaških interesov. D. H. n Vsevednost" italijanskega tiska v zvezi z Edenovim potovanjem v FLRJ Komentar beograjske ..Politike" - Maršal Tito sprejel na Brionih tajnika britanske laburistične stranke Phillipsa - Protestna nota bolgarski vladi - Dr Aleš Bebler sprejel turške novinarje - Albansko letalo nad jugoslovanskim ozemljem (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 27 — Pod naslovom «Vseznanje» piše nocojšnja »Politika« v zvezi z napovedanim obiskom britanskega zunanjega ministra Edena v Jugoslaviji, da je ta vest izzvala veliko zanimanje svetovnega tiska, ki je — razen italijanskega časopisja — zelo previden v vseh predvidevanjih, kaj je glavni smoter obiska šefa Foreign Officea. Edino italijanski tisk, poudarja «Politi. ka», meni, da ve vse, in sicer da bo Eden izvršil pritisk na Beograd glede tržaškega vpra- Maroško vprašanje pride pred OZN NEW YORK, 27. — Predi-sitavmiki 13 afriških in. azijsikih držav, ki so svoj čas predložili tunizijsko vprašanje glavni skupščini OZN, so r,a današnjem' sestanku sklenili, da bodo predložili maroško vprašanje na prihodnjem zasedanju glavne skupščine OZN. Glavnemu tajniku Trygve Lieu bodo poslali pismo, s katerim bodo zahtevali, naj se to vprašanje vpiiše na dnevni red. Kakor je izjavil pakistanski dlelegat Ahmed- Bokari, bodo to zadevo predložili glavni skupščini kot «primer kršitve človeških pravic in pravice dio samoodtočfoe narodov ter kot odrekanje suverenoati in, torej kot grožnjo za mir.» Na dla-našnji seji so bili navzoči tudi maroški nacionalistični predi, stavniiki, ki so obrazložili po-slednji razvoj položaja v Maroku, sanja in da bo predložil dve varianti rešitve: prvo v korist Italije, a drugo za sestavo vlade STO in referendum po petih letih. «Vodeči italijanski krogi, poudarja «Politika», hočejo o potrebi ugpditve italijanskim zahtevam prepričati sami sebe, čeprav tudi De Gasperi-ju naklonjeni evropski krogi jasno govorijo, da je sedaj vrsta na njem, da pokaže svojo pripravljenost za razgovore, medtem ko De Gasperi še nada. lje govori o nepripravljenosti Jugoslavije. Jugoslavija sprejema obiske. Rezultati teh obiskov gotovo niso taki, da bi kdo že verjel italijanskim pravljicam, da je Jugoslavija tista, na katero se izvaja pritisk«. zaključuje «Politika». Po informacijah «Jugopressa» ocenjujejo diplomatski krogi na Bledu bodoči obisk Edena v Avstriji in Jugoslaviji kot znak da je Velika Britanija odločila, da aktivno sodeluje pri utrditvi odnosov med državami na kontinentu. Ti krogi sodijo, da se bo Eden med svojim obiskom v Jugoslaviji raz-govarjal o utrditvi odnosov med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo in o tržaškem vprašanju. V zvezi s tem se poudarja, da so veleposlaniki treh zahodnih sil nedavno storili velik korak na Bledu in v Rimu v smeri rešitve tržaškega vprašanja s sporazumom med Jugoslavijo in Italijo, iz česar se da sklepati, da so tri zahodne sile dokončno odstopile od svoje tristranske izjave iz leta 1948. Obisk Edena v Avstriji pa kaže, da je Velika Britanija pripravljena prevzeti vodilno vlogo v bodoči diplomatski akciji, ki naj bi dovedla do prenehanja okupacije Avstrije in V Rimu še ni popustilo naročeno zanimanje za Trst Tudi potovanje ministra Pelle v Washington, ki zadeva važne italijanske gospodarske zadeve, ni zmanjšalo umetne pozornosti za Trst - Namigovanja „Corriere della Sera" do obnovitve njene neodvisnosti. Maršal Tito je danes popoldne sprejel na Brionih tajnika britanske laburistične 'stranke Morgana Phillipsa in člane njegove družine ter jih zadržal na kosilu. Sprejema in kosila se je udeležil tudi podpredsednik vlade in zunanji minister E_ Kardelj. Jugoslovansko zunanje ministrstvo je danes poslalo po bolgarskem poslaništvu v Beogradu bolgarski vladi noto, v kateri protestira zaradi stalnih incidentov na bolgarsko-jugo-slovanski meji in ugotavlja, da bolgarska vlada do danes še ni odgovorila na številne tozadevne note jugoslovanske vlade. Nota ugotavlja, da so samo od 1. aprila do 31. julija bolgarski j organi izvršili, ne vštevši inci- j dente, ki so bili predmet po- ! sebnih not, skupno 75 obmej- j nih incidentov in izzivanj. Ju- j goslovanska vlada ugotavlja, ' govarjali z norveškimi delavci in tehniki. Danes je albansko letalo dvakrat preletelo obmejno planino Koritnik ter prešlo okrog 400 metrov na jugoslovansko ozemlje. Po poročilih iz Bonna so danes bili v Zahodni Nemčiji na reki Weser nemški manevri britanskih padalskih čet. Manevrom je prisostvoval šef britanskega imperialnega štaba feldmaršal Slim in skupina jugoslovanskih višjih oficirjev pod vodstvom generalnega pol. kovnika Peka Dapčeviča. Turške novinarje, ki so že več dni na obisku v Jugoslaviji, je pred dnevi sprejel maršal Tito, ki je odgovarjal na njihova vprašanja o zunanji politiki Jugoslavije Po EisenhowerJevem govoru bolj umerjene Slevensonove besede vfadeako ravnanje boIsarske j Demokratični kandidat izjavlja, da mora biti smoter ameriške politike mir v svetu - Foster Dulles poziva ZDA, viade, ki ne odeovar,a i naj p0Svegaj0 vegj0 pozornost Aziji, Afriki in Južni Ameriki - Evropski tisk obsoja Eisenhowerjeve izjave « tem da ie zav7pi čq A°th °Strb strani zmerno politiko. Ko je sluzil pod Trumanovo vlado, se je lahk0 mislilo, da odobrava to odločno in previdno politiko, uanes pa zavzema bolj gorečo zavezniki ZDA v atlantski zvezi gotovo ne odobravajo. List poudarja nato vo. luni ton govora, pripominja pa, da _ ta govor vsekakor odraža važno stališče ameriškega jav- pism-o, s^ katerim zahteve, naj &e Združeni nerodi zavzamejo ta rešitev vprašanja otokov r,a reki Marici, ki jih zase zahte-vata bodisi Bolgarija kakor 5'?a' ^1®° zahteva, naj se pošlje posebna komisija, ki naj postavi znamenja ob grško-bol-garski meji. 12 mrtvih pri iztirjenju vlaka DUNAJ, 27, — Eri iztirjenju brzovlaka v Suohdtolu na Odri (Moravska) je zgubilo življenje dvanajst poitnjkov, ISO pa je bilo ranjenih. spraviti v volilnj okvir ((Njegov silni ton je ton kandidata m ne vladnega poglavarja. Dokaz q tem. je omalovaževanje gospodarskih vprašanj, ki ga je general pokazal v svojem govoru. Mogočno oboroževanje ki ga Eisenhovver predlaga načenja zelo resna vprašanja in je vsekakor v protislovju z znižanjem izdatkov, ki jih Eisen-hower zagovarja. Vendar je o-čitno, da mora napadalna sila generalovih izjav povzročiti zaskrbljen je ne samo glede njegovih političnih nazorov, pač pa tudj glede sedanjih pogojev ameriškega javnega mnenja. Ce je republikanski kandidat izrekel take besede, pomeni da so te učinkovite z volilnega stališča«, 28. avgusta 1® lil Danes, četrtek 28. »vg«*J Avguštin, Milivoj Scnce vzide ob 5.20 in3z|.t0Laaj 18.51. Dolžina dneva 13.31. w vzide ob 13.51 in zatone ob«" Jutri, petek 29. avjustl Boleslav, Zelided OB ZBOLJŠANJU ODNOSOV MED FLRJ IN AVSTRIJO Kaj pa še čaka Italija? Vprašanja, katera bi bilo mogoče rešiti z malo dobre volje na italijanski strani - Slovenci v Italiji zelo prizadeti zaradi šovinistične politike italijanske vlade in neurejenih odnosov med Italijo in FLRJ GORICA, 27. V Bad, sedni državi. Taka prizadeva- Gleichenbergu že dalj časa za-1 nja pa so tudi potrebna, da se ' odstranjujejo najmanjši vzroki seda mešana jugoslovansko, avstrijska komisija. Predstavniki obeh držav v njej razpravljajo številna vprašanja ki so se vlekla dolga povojna leta, ne da bi jih rešili v obojestransko korist. Predvsem se bodo sporazumeli o obmejnem prometu, o premoženju avstrijskih državljanov na jugoslovanskem ozemlju in še celi vrsti drugih vprašanj. Na tej konferenci bodo predstavniki obeh držav odstranili dobršen del visečih vprašanj, ki niso bi. la vzpodbujajoča za medsebojne odnose, in tako postavili krepko osnovo za nadaljnje zbliževanje na gospodarskem, političnem in kulturnem področju. Naravno je, da so taka prizadevanja vredna vse hvale in da so nadvse važna za obe so- za porajanje sporov, ki nosijo v sebi kal večjih zapletov in predstavljajo stalno nevarnost za mir Jugoslavija in Avstrija gradita močne temelje za poglab. Ijanje prijateljstva. Kaj pa je v tem pogledu napravila Italija? Tudi med Jugoslavijo in Italijo je vrsta nerešenih vprašanj, katerih narava, če izvzamemo tržaško vprašanje, ni nič bolj zaostrena, kakor vprašanja z Avstrijo. Lahko rečemo, da je bilo stanje do Avstrije do neke mere bolj kočljivo, ker še ni sklenjena mirovna pogodba z Avstrijo in je Jugoslavija predložila celo svo-je ozemeljske zahteve. Vsega tega z Italijo ni, kajti mirov-na pogodba je v glavnem dolo. O RAZMERAH NA JUŽNKM TIROLSKEM Nemci se frdovrafno upira o italijanski raznarodovalni politiki GORICA, 27. — Uradno italijansko časopisje od čas? co časa objavi članek q položaju v Južnem Tirolu in se skrajno nespodobno izraža o nemški manjšini, ki biva na tisterr področju pod italijansko oblastjo. Demokristjanska vlada je šla v svojem šovinizmu pro ti Nemcem tako daleč, da je otrokom v šoli pričela poitali jančevati priimke, o čemer srr.o svojčas že poročali. Njeno ravnanje ni pustilo rsvncdušne pripadnike nemške . manjšine, ki so ob raznih pri' likah pokazali svoje nezadovoljstvo. Pred dnevi se je iz tistih krajev vrnil človek, ki nam je pravil o razmerah na Južnem Tirolskem, in nam povedal, da sc' Italijahi povsod zelo slabo gledani in da brez znanja nerr-žltV.ga jezika nič ne' opravijo čeprav tamkajšnji Nemci znajo italijanski. Nasprotno pa imajo do Slovencev velike simpatije. Torej tudi pripadniki italijanske narodnosti okušajo, kaj sp prSvi biti v podrejenem položaju. Na tak način si laMko predstavljajo. • kako se godi nam ki na ozemlju italijanske republike sploh nimam0 nobene zaščite in narodnih pravic. Večerni tečaji zn šolsko leto 1952 * 53 GORICA, 27. — Šolski skrbnik sporoča, da je ministrstvo Ti javno vzgojo objavilo uredbo, ki vsebuje pravila za ustanovitev večernih tečajev in bralnih centrov za leto 1952-53 Večerne tečaje lahko razdelimo na sledeči način: 1. državni tečaji, ki jih je napovedalo šolsko skrbništvo; 2. tečaji, ki so jih napovedale druge ustanove ali pa zveze ki jih finansira država; 3. tečaji, ki so jih napovedale druge ustanove in zveze na svoje lastne stroške. Ustanove, ki so zaprosile šolsko skrbništvo za ustanovitev večernih tečajev, so vzgojne ,ustanove za pomoč ljudstvu, kakor n. pr. pokrajina, občina, zveza učiteljišča itd. Tudi kmečka podjetja lahko zaprosijo za ustanovitev večernih tečajev. Interesenti si lahko ogledajo omenjeno uredbo na šolskem skrbništvu in pri didaktičnih lavnateljstvih v vsej pokrajini. Izpiti in vpisovanje na slovenskih srednjih šoloh v Gorici Po določilu naučnega ministrstva se izpiti (sprejemni, vstopni, popravni) v jesenskem roku pričnejo na vseh štirih slov. srednjih šolah v Gorici 15. septembra ob 8.30 zj. in se bodo vršili v vrstnem redu, ki je objavljen na razglasni deski vsake šole. Mature se pričnejo 29. septembra. Vpisovanje za novo šolsko leto 1952—53 se prične 1. septembra in se zaključi 25. septembra; le za dijake, ki bodo polagali izpite v jesenskem roku, se zaključi 30. septembra. Vse podrobnosti glede vpisovanja so razvidne z razglasne deske na šolah. Tajništva so za morebitna pojasnila odprta vsak dan od 9. do 12. ure. Urnik vlakov na goriškem kolodvoru ODHODI: Proti Trstu: 6.20, 7.25, 8.44, 10.04, 13.45, 15.57, 17.26. 18.33* 20.36. 21.26, 00.01. Proti Vidmu: 450, 5.30 6.36, 7.59, 8.28, 10.46, 13.48, ie.OO* 17.25, 19.15, 20.18, 23.20. PRIHODI: Iz Trstu: 5.26, 6.34, 7.57, 8,19* 8.27, 10.44. 13.44. 17.21. 19.1o! 20.16, 23.18. Iz Vidma: 4.40, 6.18, 7.23, 8.43, 10.00, 13.43, 15.55, 17.23. 18.29*! 20.34. 21.24 23.59. * Ne vozijo ob nedeljah Žlebovi v GospoMki ulici «Na levi strani Gosposke1, ulice so žlebovi zelo slabi. To ;e opaž; ob deževju, ko na treh ali štirih rrestih pada voda na pločnik v obliki velikega curka Tudi takoj pp dežju n a tistih mestih še vedno kaplja, kar bo sčasoma pokvarilo tudi pločnik. Pravilno bi bilo, da bi hišni lastniki popravili žlebove*. Meščan- čila začasno mejo, katera se ne more in ne sme spremeniti več kot za 500 metrov niti v eno niti drugo stran. Ostala pa so vprašanja, katera bi bilo mogoče rešiti z malo dobre volje na italijanski strani, če bi se odpovedala svoji šovinistični gonji, ki je glavni vzrok, da so razmere med Jugoslavijo in Italijo tako slabe. Slovenci v Italiji stalno spremljamo razmerje med Ju goslavijo in Italijo in priznati moramo, da nam je veliko na tem, da bi na tak ali drugačen način prišlo do neposrednih pogajanj in odstranitve vsaj tistih nevšečnih stvari, o kate rih bi bilo mogoče najti skupno rešilno pot v medsebojno korist. Nas italijanska šovinistična in imperialistična kampanja proti Jugoslaviji ne pušča hladne in nezainteresirane, ampak nas žalosti, ker vidimo, da italijanske oblasti ob podpori najšovinističnejših strank in časopisov ženejo to gonjo sa_ mo zato, ker skušajo ustvariti v svetu vzdušje, ki bi svetovne politike prepričalo o pravilnosti italijanskih zahtev. Italijanski politiki pa se kljub vsemu še niso prepričali, da so časi italijanskega imperializma minili in da njihovemu kriku nihče več ne verjame niti ne bo verjel Zato je treba obrniti krmjlo politike v drugo smer. Treba je priklicati v italijansko politiko vej stvarnosti in ji dati solidno podlago. To je najvažnejši nasvet, ki so ga italijanski voditelji’ že marsikdaj slišali in ki ga mi v imenu slovenske narodne manjšine ponavljamo. Z realnejšo politiko bi bilo mogoče rešiti tržaško vprašanje in še celo vrsto drugih, ki čakajo le na dobro voljo- na italijanski strani. KRATKE VESTI Iz beneških vasi Italijanski birokraciji ni para Čedad — Na glavnem trgu Leta 1950 je Ivan Melisa, ki ima trgovino in pekarno v Lazah pri Podbonescu, plačal finančni upravi po registrskem uradu v Čedadu 7020 lir za davek na pekarno. Cez eno loto so ga obvestili, da mu m bilo treba plačati 7020 lir, ampak samo 500 lir, zaradi pomote pri določevanju davka. Prizadeti Melisa je seveda takoj vložil prošnjo za povračilo denarja. Čakal je več mesecev, ker pa ni bilo nobenega odgovora in denarja, je odšel osebno na pristojni urad v Videm, da pogleda, kako je z zadevo. Začudeno je pogledal, ko so mu v Vidmu odgovorili, da o njegovi prošnji sploh ničesar ne vedo. Kje je bila njegova vloga za povračilo denarja? v kupu neštetih drugih prošenj in vlog je ležala že petnajst mesecev SEJA OBČINSKEGA ODBORA V RONKAH V ravnali so o lici Dokler pa v italijanske vo dilne glave ne bo prodrla ta zdrava misel, toliko časa ne bo vsaj zmosnih odnosov z Jugoslavijo. Krivdo za tako stanje pa nosijo sgij-io v Rimu. Sprašujemo se, koliko časa bo tako stanje še vladalo in kdaj bo prenehalo zapostavljanje Slovencev v Italiji, posledica italijanske šovinistične in imperialistične politike? Neprevidni kolesar pod voz GORICA, 27. — Na začetku goriškega Korza, tam kjer se ta križa z Ul. Seminario, je prišlo dames dopoldne okoli 10. ure do prometne nesreče. Na križišču sta se namreč v istem trenutku znašla voz s konjsko vprego, ki ga. je vodil neki kmet iz okolice, in kolesar Josip Caligardo iz U!. Poligono 11. Usoda je namreč hotela, da je iz neznanih vzrokov (očividci pripovedujejo, da se je kolesar menda ozrl in spregledal voz na cesti) padel pod voz ter se pri tem onesvestil. Prisotni so Josipu takoj priskočili na pomoč, izvlekli so ga izpod voza ter ga skušali z umetnim dihanjem spraviti k zavesti. S precejšnjim trudom se je spretnima mladeničema to posreči-o. Telesne poškodbe Josipa Caligarda niso prav hude. S kolesom v obcestni jarek GORICA. 27. — Ko Se je 42-letni Pisch Ermenegild iz Koprive danes opoldne' vračal z dela domov je zaradi svoje lastne neprevidnosti ' padel s kolesa. Mož je vozil precej naglo in ko se je na nekem ovinku ozrl za nekim kamionom je padel skupaj s kolesom v obcestni jarek. Nekaj trenutkov je Pisch ležal v jarku, dokler ni prišel k moči in klical na pomoč. Ravno takrat je privozil mimo neki avtomobil, ki ie ponesrečenca pripeljal v cestno bolnico Brigata Pavia. Zdravniki so po kratkem pregledu ugotovili, dan si je pri padcu zlomil eno rebro na levi strani. Ozdravel bo v 30 dneh, če ne nastanejo kakšne komplikacije. Kolo mu je odpovedalo GORICA, 27. — Ko je danes zjutraj 37-letni Valerij Beltrame iz Ul. Rabatta 15 vozil s kolesom po Ul. Seminario mu je nenadoma odpovedalo krmilo, Kljub ten:u, da je Beltrame brž prejel za zavore je vseeno padel s kolesa in zfdel z amenom ob pločnik. Mimoido. ■o telefonsko poklicali Rešilni avto Zelenega križa, ki ga je pripeljal v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer so zdravniki ugotovili, da si je pri padcu le laže ranil desno ramo. Ozdravel bo v enem tednu. V isto bolnico so agenti Zelenega križa pripeljali tudi 46-letnega Toscana Gabrijela iz Grada št. 14. Mož se je zjutraj odpravil v mesto, toda ko je prišel po stopnicah stanovanja na cesto se mu je stemnilo pred očmi. V bolnišnici so mu nudili vso potrebno pomoč. Nato se je že lahko vrnil sam domov. Prispevajte za KULTURNI DOM RONKE. 27. — Pred dnevi se je sestal občinski upravni odbor pod predsedstvom župa-a dr. Bernazza. Na seji so razpravljali o raznih vprašanjih, med drugim tudi o novih odpustih v predilnici,. Zupan je seznanil odbornike o odpustu 170 delavcev in o posledicah, ki so zadele sorodnike odpuščenih. V največ primerih predstavlja ta s'Užba edini dohodek. Ker je župan sam interveniral pri .prefektu-mu je ta razjasnil, da -oblasti z zanimanjem sledijo sporu, ki je nastal med delodajalci in delavci predilnice. Prefekt je dalje pooblastil žu-pana naj mu navede nekaj primerov tistih delavcev, ki so zaradi odpustov iz službe v najslabših ekonomskih razmerah. Dalje so odborniki še pretresali razna vprašanja, navadnega upravnega Značaja. , Vozni red 5 mestnih avtobusov Glavni kolodvor . severna postaja: ob delavnikih odhodi z glavnega kolodvora ob 5, 5.45, 6.20, 6.40, 6.50, 7, 7.15. 7.25 (do 20.2 vsakih 8 minut) 20.10. 20.20 20.30. 20.40. 20.50 21 21.15, 21.35, 21.50, 22.15, 23, 23.10 in 23.40. Odhodi s severne postaje ob 5.20, 6, 6.15, 6.40. 6.58. 7.10, 7.20, 7*30, 7.42 (do 20.2 vsakih 8 minut), 20.10, 20.20, 20.30, 20.40, 20.50. 21 21.10. 21.20, 31.35, 21.55, 22.40, 23.20. 23.30 in 23.55, Ob praznikih odhodi z glavnega kolodvora ob 5. 5.45. 6.20, 6.40 6.45 7 7.15, 7.25 (do 21 vsakih 8 minut), 21.15, 21.25. 21.35, 21.45, 21.55, 22.15, 23 23.10, 23.40. - Odhodi s severne postaje ob 5.20, 6. 6.15, 6.40. 6.58. 7.10, 7.20, 7.30, 7 42 (do 21 vsakih 8 minut) 21.10, 21.20 21.35 21.45, 21.55, 22 10, 22.30, 22.45. 23.20 m 23.55. Glavni kolodvor bolnišnice: odhod z glavnega kolodvora ob delavnikih in praznikih ob 8, 9 14, Iti in 17.30; iz umobolnice ob 8.20. 9.50. 15.20 16.30, 17.50. Gorica ■ Standr.ež . Sovodnje ob delavnikih odhodi s Travnika za Standrež ob 7.30. 8.20 8.40 10. 11, 12.40, 13.30 15.30. 16.40. 18, 19. 20. Odhodi s Travnika v Sovodnje: 7,30. 8.20. 11. 13.30 in 19. Odhodj jz Standre-ža ob 6.40, 7.10, 8, 8.50. 9, 10.20 11.40. 13. 14.40. 15.50, 17. 18.20. 19.40 in 20.15. Odhodi iz Sov<-d-enj: 7, 7 50. 8-50, 11.30. 14.30. 19.30. Ob' praznikih odhodi s Travnika za Standrež; 8.30. 10 11.15, 13. 14. 15. 16. 17, 18. 19. 20. 21. Odhodi s Travnika za Sovodnje: 13. 14. 15 18 m 20. Odhodi iz Standreža; 8.50 10 15 11.30. 13.40. 1440. 1540.’ 16 30. 17.30. 18.40, 19.30. 20 40 in 21 20. Odhodi iz’ Sovodenj ob 13.30. 14.30 15:30: 18.30. 20.30. Zoper slinavka Zopet so odkrili pojav slinavke in parkljevke, tokrat so opazili nevarno bolezen v občini Ampezzo na heki planini, kjer je na paši govedo. Poleg običajnih varnostnih ukrepov, so oblasti odredile obvezno cepljenje goveda, koz in oyac v. občini Amjpezzo. Forni di Sotto in Šauris, Pokrajinski veterinarski u-rad bo delil cepivo po znižanih cenah. Pravilno bi bilo, da bi tudi v Beneški Sloveniji cepili govedo, in da bi tudi tem krajem oblasti razdelile . cepivo po najnižjih cenah. KINO VERDI. 17; «Gangsterji». B. Lonchester in A. Gardner, VITTORIA. 17; ((Maščevalci«, D. Fairbanks. CENTRALE. 17; ((Dvoumen svetu, E. 0’Brien in J. Dru. MODERNO. 17; ((Vodovje nad Pacifikom«, R. Russel in F. Mc Murray. EST1VO. 21: »prepovedan mož», B. Davis. Proslava žrtev v Torjanu ob udeležbi oblasti in vsega prebivalstva na registrskem uradu v Čedadu. Pomisliti je treba, da bo morala prošnja romati še v Videm, nato v Rim. pa zopet v Videm in Čedad. Melisa bo lahko še čakal, da mu vrnejo de-nar, ki ga je moral izdati zaradi pomote davčnih uradov. Takšna je pač italijanska birokracija in ni upanja, da se bo kaj zboljšalo, ker italijanske oblasti rajši vtikajo nos v tuje zadeve, namesto da bi u-redile svoje domače stvari, ki delajo sramoto sedanji dobi V ponedeljek 25. t. m. je bila pri nas spominska proslava v počastitev 32 žrtev nacifaši-stičnega pokola. Prisotni so bili zastopniki oblasti, zveze borcev in vse prebivalstvo. Po cer. kvenem obredu je župan imel Jrrateij nagovor, delegacija bivših partizanov pa je položila na grob venec cvetja. Opazili smo zastopnike oblasti. ki so s svojo prisotnostjo potrdili, da noben pošten, državljan. ne sme pozabiti na žrtve, v boju proti, nacifašizmu. Toda marsikaterega tarejo hudi dvomi in razočaranje. Kako morejo iste oblasti, ki se u-deležijo podobnih proslav, nato dovoliti, da povzročitelji nekdanjih nasilstev požigov- in pokolov, lahko nemoteno dvigajo glave, sramotijo borbo za osvoboditev in bivše partizane? Se potuho jim dajejo, da imajo še veq poguma in. predrznosti Naše ljudstvo ne more pozabiti nedavne črne preteklosti, dobro se še spominja vsega trpljenja in pozna vse tiste, ki so mu ga povzročili in niso bili za svoje zločine kaznovani-. Oblasti jih ščitijo, preganjajo pa poštene protifašistične borce in odrekajo osnovne pravice narodu, ki je toliko 'žrtvoval v skupni borbi proti nacifašizmu, da bi dosegel tudi z?.. se svobodno in lepše življenje Velika je odgovornost sedanje italijanske vlade zaradi take njene politike. Čedad Na Trgu Duomo je Giovanni Tecco našel denarnico in 11.000 lir. Takoj je izročil vse skupaj na poveljstvu mestne policije, k.ier je malo nato lastnik lahko dvignil zgubljeni denar, ki ga je našel poštenjak. * * * V soboto 23. t. m. so našli moško kolo. Lastnik ga lahko dvigne na sedežu mestne policije, če dokaže, da je njegovo. Davki, davki in zopet davki Občinske uprave v Beneški Sloveniji ne znajo . najti drugačne peti za sanacijo svojih financ kot nevo obdavčenje občanov. Pa da bi v saj pošteno in pravilno obdavčili pr*a-ir.ezrike. To se dogaja zlasti v občinah Beneške Slovenije in zaradi tega lahko sklepamo, da hočejo italijanske oblasti 'udi na ta način ot.žkočiti življenje našim ljudem. Včeraj smo porc-čali o krivicah in nezadovoljstvu zaradi družinskega davka v občini St. Peter Slovenc v. Dpries -so' na vrsti Neme. k: imajo tudi deir.ckr-ščansko občinsko upravo. Pred volitvami je bilo glavno demckršča"sko g'slo; «Hcč mo župana, . ki bo, plačal . davke*. Mnogi naivneži so tem besedam nassd-li; zr’aj se kesajo ksr ob*utijo na lastni koži vse posledice slabega upravljanja občinskih poslov in gospodarstva. Mnogj so se zaradi prevelikih davkov pritožili na prefekturo. Prefektura je razdelila pritožbe na več ali manj važne. Lažje zadeve je izročila w5i. K i občini, naj jih sama * . še pa bo rešila prefel! je v ta namen naročil^ kom, naj dobijo formacije. Kako se sedanj, nima za blago svojih nam dokazuje sledmi P <0* vojnemu oškedova1!^-.^ Ernestu predujem . Prejšnja uprava J' hije. Po enen,1 Utic- >U’ ocnovo sedanja uprava niti lire, čeprav je ^ sklep potrdila tudi P Pred volitvami -o^w jani mnogo obljubljaj ostalo le pri cbliul"L prišli na občinsko Kaj so njim mar y hiše. beda j n ljudstva! Vse lahko f p cerkev naglo ’ in >naf pravljajo. j ŠEMHOI/AJCI VABIJO NATKADK lOKAMl PEVSKI KONCERT k i bo v NKi»m;jo »u avgusta ob i«. uri v Skmimh.a iu Sodelujejo: Pevska zbora iz Podgore in Peči (Gorica), pevski zbori kV. Vodnik« iz Doline, «1. Vojko« s Pro-seka-Kentove'«., «1. Gruden» iz Nabrežine, «Rdeča zvezda« iz Ssleža in tamburaši «1. Cankarja« iz Trsta. Posluiite se rednih vlakov in avtobusov, do Nabrežine, od koder je prijeten sprehod po lepi poti do Sempolaja V. KUD «TABOH» l° obnovi v nedeljo te-mbra prvič P° " ditvi s>tero navada praznovanj na dvorišču goJt>lnt' Na sporedu je vrtI% lica z bogatim SP° gi-Pevski koncert "Lj®* bola, nogomet1'1* m veselo rajanje ^ ...jii i,-.*-_______ Vin na kz.terem w V* godba na pilrala 'z vel/. Vabljeni so vs' _ tol želijo še en^11 w i> kih letih P° 5 yaty$sB Pešati polt10- 1 tudi prosvetna . . i0 ir STO naj or?#111 lete. VH1K1 DRUGA PLAT ZVONA O ZELENJAVNEN TRGU 0 vprašanju prodaje zelenjave potrošnikom imajo pravico spregovoriti tudi pridelovalci Pri tem pa se morajo preprečiti razne špekulacije prekupčevalcev Komaj dva dni za tem. ko je naš dnevnik objavil kratek članek o pritožbah pridelovalcev zelenjave glede tehtanja na zelenjavnem in sadnem trgu, je nastal spor, za katerega so pokazali svoje zanimanje vsi lokalni listi. Gre za spor med tržaško občino oz upravo zelenjavnega trga ter trgovci na drobno, ki prodajajo sadje in zelenjavo po mestnih prodajalnah. V ponedeljek so namreč trgovci eno uro bojkotirali nakup sadja in zelenjave na trgu na debelo ter to potezo označili kot protest proti točki v občinskem pravilniku, ki pravi, da smejo po deveti uri nakupovati blago tuiji zasebniki, seveda samo v večjih količinah, Protest so trgovci poslali tudi županu, v katerem pravijo, da so zaradi tega oškodovani ter zahtevajo ukrepe, ki bi to preprečili. Večina tržaških listov, ki so se ukvarjali s to zadevo, je prodajalce na zelenjavnem trgu označila kot «grossiste», kupce pa kot trgovce na drobno. Eni dolžijo grosiste, češ špekulacij so krivi samo oni, drugi pa pravijo, da so krivi trgovci na drobno, ker cene preveč dvigajo. Polemika v tej smeri ne mo. re prinesti nič novega Gre pa še za vprašanje, ki je pri stva. ri velike važnosti Na zelenjavnem trgu so med prodajalci sadja in zelenjave — t j. ((grosisti« — v glavnem pridelovalci sami. Izvzemimo res prave grosiste s sadjem, ki se ukvarjajo v uvozom in izvozom sad. ja in ki imajo na zelenjavnem trgu svoje stojnice, pa nam ostane neprimerno večje števi. lo prodajalcev in prodajalk, ki so istočasno tudi pridelovalci povrtnin. Po našem imajo tudi ti pravico, da o stvari izrečejo svoje mnenje. Njim namreč ni vseeno, ah svoje blago prodajo ali pa ga zopet odnesejo nazaj na Kolotikovec, k Sv Ivanu, i)a Plavje itd, dejstvo je, da so pridelovalci povrtnin v zelo težkem položaju. V tej letni sezoni, ko je močna konkurenca, morajo gledati res na vsako liro, da kujejo vsaj svoje stroške. Računajmo delo, prevoz blaga na trg, davek, tehtanje itd., pa vidimo, da je cena, po kateri prodajajo zelenjavo in sadje, izredno nizka. Kar se še izraza «grosisti» tiče, naj omenimo, da pridelovalci povrtnin pripeljejo na trg v glavnem od 5. do 20 košar blaga, kar je pri sedanjih cenah res prava malenkost. Protest trgovcev na drobno je deloma upravičen, ko trdijo, da nekateri zasebniki špekulirajo s kupljenim blagom. Toda po našem mnenju ni ta škoda tako velika, kot bi jo n. pr. imeli pridelovalci povrtnin, če bi morali* v takih pogojih prodajati svoje pridelke samo trgovcem na drobno. Čeprav so po določeni uri v večini primerov prisiljeni znižati ce. no, in to zaradi hitre pokvar-ljivosti blaga, sb jim to še ved- no bolj splača, kot da bi morali blago odnesti nazaj ali pa ga podariti komur koli- Pa še ena stvar je, ki jo je na vsak način treba upoštevati. V tem letnem času je pridelkov v izobilju, medtem ko ne bo že čez dober mesec več kaj izbirati. Dejstvo je, da so trgovci na drobno pričeli pro. testirati šele v tej letni dobi, kajti poprej najbrž niso zato imeli razloga, niti ga ne bodo imeli čez dober mesec dni. Pri. delovalci povrtnin bodo občutno zmanjšali svoj dovoz na trg in takrat za zasebnike le malo ostane. Pri reševanju tega spora je treba torej upoštevati tudi pridelovalce in prodajalce povrtnin in sadja. Ni mogoče dopustiti, da bi bili izročeni na milost in nemilost trgovcev na drobno. Zato bi bilo pač najbolje, da ostane urnik iyi starem. Z večjo kontrolo na trgu samem pa tudi s kaznovanjem špekulantov, bi se dalo dose. I či, da ne bi nekateri izrabljali ugodnosti, ki jih imajo predvsem revne gospodinje. To bi bilo malim trgovcem samo v prid mitp in eitajte Pm motiki dmmik l UGREffl VELESEJEM 13. DO 28. = IX. - 1952 OSVOBODILNA FRONTA PRIRKItl OB PRIMKI VKLENEJMA MNOŽIČNI IZLET V ZAGREB IN SICER V SOBOTO 27., NEDELJO 28. IN PONEDELJEK 2') SEPTEMBRA V ZAGREB BO VOZIL POSEBEN VLAK. - VPISOVANJE DO PETKA 19. SEPTEMBRA NA VSEH SEDEŽIH OSVOBODILNE FRONTE ■* Jastrun: Micki€%%r,c voi09 lir 1.600. Tolstoj: * 0 irir, platno, lir f igriif Primorje v luči polpl., lir 1.050. La«* ft polo!., lir 180. Mor*'y zart na potovanju ^ / (Mala knjižnica 5^) 180. Mevlja-Kljun: yc pikre, broš, lir 220. jJ DOBITE JIH V SLOVLJ KNJIGARNAH V T« GORICI! 5-DNEVNI V DALMACIJO ^ Iz tehničnih ra*1 izlet odloži od *- Jftt1”' bra na 18. do bra. Odhod i* #ri ^ avtobusom ob ‘ noči (er odhod -5. uri zjutraj z ' IJ-va trk, kosilo in veC -.*n i »rl o» v ladji). Ob 21.25 P Split in ob 23.3* 0 Splita (prenoči#* trk na ladji). ^ Drugi dan pr', (p*1 Dubrovnik ob l®-zion v hotelu)-Tretjj dan odi**1 .jo# brovnika ob 9. ^r' pfr (kosilo na I***” v Split ob IS-30’ gJJ Četrti dan a*ie® fr«* eventualni izl«t v y tf ali Solin (penzion telu). s/ Peti dan odMd(|Zjfl f ob S. uri zjutraJ # hod na Reko 00 nato odhod z busom v Trst. ^ Cena vožnji r hrana in prei**' f 14.350 Mr. Pri vpL>l^^ 6a vsak izletnik ,

( hodom pa še Ker je iteVi!5LiiD«0 kov omejeno, P1^ __ _____ se zainteresirani f vpišejo. Vpi«°v P «Adria-Express»> g r bio Se vero S*6 tein bra. tl Zagrebi velese/e*? Vpisovanje P« geVerO PreSS#’ Tel. W / DE XJ ------------ i4. sEPT©*®£jjrr ENODNEVNI Pazin 3 0. tiP Vpisovanje do ■ .tyr sta 1952 Pn “ to * t 0 t ?. o, D k Ir »i **( 'o »( »1 p( h in h " IONE ŠiFRER o stvareh in kmečkem delu v avgustu y‘ rasti.' 3 droben. majhne postave, a zdra- Prime 23 Bohskn ^Iiv-° r®zcdevale, da Tone pogosto po- ptst! ‘?n)i) i t,?=5u - YCa^ih • sem ,me! vtis’ da - ' ?a.obraza SO hil«. tr^r°n»; f' Poteze njegovega koščene- si se ni "" •&"jxss čszsg* 'n.r«no ogledovale. °® ?■ ^lv.e. 'n rjave oči so pozorno lSfeni Dokler m ’ °dSovon so bili nekam zadržani in pre-»i urivijo • er m stelja beseda, oziroma dokler se človeku z be5Sdami w- mu zauPab .1® odgov, Z5«eri5„>a Smeh' k’ 'P najzf fcil boi,.'.a; ,bd prisrčen, odkrit .le odgovarjal bolj z vzkliki kakor ;i le najzgovornejša človekova ka-hVedi kai-n11 Prisrcen- odkrit a skop. Tudi sicer ni ,e ra& poslušal > Z--‘akor Pristen kmetiški človek in premišljal. * 3 t slutil da” i»° -Se .pzipelial] SS-ovci pred hišo. Ker ni'nih-bodilnj ze tzdan m z ki ga je Apr ft^rjevo «Rpv r Fe* au v rvra ?treljenih Se«?iramaphubg>>'' da bo petdeset" ((komunistov« u-Hn 8- tuniiaiQ,iaASe_tl.,m.ed niin?> ie bil Šifrer Anton, ro- na frontai - lzaan m z njim vsa organizacija (Osvo-1 ga le odneliai nga po. b Šifrerja so posadili v avto, Aprila me Begunje. ®eli*vo «Bpk=*eilY.pai.so v branju obstali ljudje pred Rose- JUniia 1011 . • je on »II Mladega „ J .stanu.l°č v Zabnicj št. 42. niso ustrelili . ?Uenega pisatelja in pesnika sorške ravni Bržkone so iii ranHL odpeljali so ga v Mauthausen. Nihče mii V,: i™1-, s,trelialb vsaka sled za njimi je izginila. 'Pomnil malo ? __a • v °®*’ 50 zadnjič žarele, ko se je *^rwe-fadnjaaPkrainega iz srčnih ran...» Ko SSJAmmlad Mždtijeir JUS KOZAK avgusta Prišla ^ Žit°' Sesdi’ da le Mnlad. Tefi ooe žitnih l spominja na obilje tedeom jTV Pred dobrim „ polje nova ■ m° mehkobno *«- ia Wn» “sace Povsod vla-od‘*nkih „ va- v različnih ker Ija z ,.i„ -'•“Boce po- £kZbarVa’ V -............. ndnf°meaana ni njivah, - n«*h° TaStg črna dete-m h^dordZ-un ponjem 9°- «»ko Z fa?a!ca 0 hribe. Vi-.0rJ'u zaaZ Ct in Sv■ Mo-'c «fc ?Vpol6-tne barve. Estonci i .St°ržičem , in ,ne!l 'tl takrn*tS9lnil zadnji ”ri >"oS TT mi .Sih žitP ‘"dl o višjih f 5nejo na Včasib z“- zeleni skalnatih travni-tr°P' druoia seui Planinskih f?Pne. nenih °°re sam° Kot *?io. kda, silhnete, ki i°prStWp1: Piri P6b« v,h °n° m CVet' y njyajoč°: Krom- rpko diše, z i)ip "jiu >te'Zl:yije prinese *fen obluic*30 presenetljivo suo- j’, ar>lPak vse je H »nJ4tija in^. sklonilo ri O^orgine rasto $°je u vseh va- k ®l>ie teje ‘le ’ . napelo svoje *^°d rroi» Poslan. 'Ute. ln vročino „Aese,’e-, Pod „ p Strtega Z>y po. to; 1^0 '»'jo ^valjy Polje *5fi>on,2 *)5e,Pi Vust°mer Sim' ’:(U„ 1. 'n s r tVarjenimi penjen* krnet 'p/e ®'-aso,n’ 15 tli 'f u težko - ?Uec P°' *i»i „Si fsafc t>cr„ZI Prisluhne ^am° vča- ko igrajo n da bi °5rue r%ba t0*ojeSens ne6a J ort is-»e.*,d< in oko ,E*» Av,n 'tiki, fcafco- m uho, *gra u.sc r* in,, --«« ni, 3 nriskajo-S ■ nato °P'b vlaine-V . ^eru, "totiott f« don i,.. žitih Všteje C,?b'”ie ‘"o hri-hs^lai n- Pete. 'tona, sa- ■'H'0 dol>ne' tale ]e od' Oi/ Sorah orezr.asja M , 'etuj ' ■^'Pr!0 Ploč; e^,eVV° barve Ilc a 'ne tpetloh U-S0 dne,’i Kr(j, °zi«etij ; e *n Polton-ati^ .ietve je s°mo P0 t’ Ki se spre- S> p°" te, ane "tih Ss j *ttm0 0)0, Potem drugo za nazadnje Skl 0(ila in S- poln sta-k'h ® '»to;en k mehkobe; ne- ali^Sh' ker ‘<'’0iih meh-1° Sa tf Preobi,ne more na-"o. > Prej nega dela, ki :>y v* u2liala d™po Sk fci Do, 130 na don ’ drUi PHv j ei° * krnm-violin, n°ini glaso- > Vi ienih r rumenkn-SSe' rozoron fcU- tr.Nt ^“Iflduie . j.0 »4’ adaj d 3 ta barva m0raž 30' za neka-»„ Pt^Ptočna anirnatt, fccr SV f“ '» očitna- dru- clia to36 nemškn \Spo trJ CVete- lak - “ Ctr*1 “<• eudomto diši. «s z>J?Pe««D^,'eo m ho oj nlia^zZmi vns Sev,. onein Y 3 na tem. CP tat2 P*eh ,kn°U' nat0 opooori e> dr'dt oplašila "k’ !Ca' sh lPlje„lanfe ,,,, Kratko-^eto i3S,Co in ” o pril- >i i! ^hol -.soetopisem- i 30 ‘n "Hi °Br, s«etopisem-Ptep in lt»e detoA-Jramo^^ "tepi po"ei: zrnja. Ollli Pod streho P-m.r. "e sJ!".0- “Priden «0 i1;*^ nelXe dba!' ^ hi h v*S°°vau dejali le- r^SakSVali, lJm' in s daj ^ renut . da mora Pa ži- 'P trn° in prdhr V ro' - 'ra, e. Oe „ bIm- zda) io > P drugega aSi* kn 50 Po trt tedne dan na dan požirali prah in vihteli pod odre betice cepcev; ampak že mnogo let je drugače. Namesto cepcev zdaj vznemirja vas ropot mlatilnic; strojnik pri njej pomaga opraviti nekdanje delo v nekoliko urah. O tem seveda nihče ne . razglablja, to dejstvo so sprejeli kmetje, kot važen dogodek, zanj hranijo prašičje pleče, in kolač takrat zakraljuje na mizi. Uvod v to dobo pa je kratka pesem cepcev, ki se včasih le preveč zaletuje, zakaj roke so se že odvadile in samo starejši poznajo vsakršno malenkost, saj jim je ta pesem nekoč po cele tedne pela v ušesih. Potrebna pa je ravna slama za povresla pri otepih. Kaka dva okna rži gre pod cepce, kjer pa je premalo delovnih rok, se sliši tu in tani samo zamolklo udarjanje s poda; gospodar otepe nekaj otepov rži. samo toliko, da bo za povresla, vse drugo bo opravila zadružna mlatilnica, ali pa majhna domača, ki bo tudi dovolj hitro obrenkala velike snope. SVET RESNIČNOSTI Svet kmečke resničnosti je tako jasen in mnogovrsten, da mora biti človek, ki mu ta svet pomeni osebno resničnost, zares Bogat in vsestranski. »i. FOTOMOMIKA Ne samo pri nas, tudi na Koreji je sedaj vroče. To je občutil tudi ameriški vojak, ki si išče utehe v potoku v neposredni bližini bojne črte, kar kaže, da vlada na bojišču precejšnje zatišje. Teda za vsak slučaj... je vzel s seboj puško zaradi osnovnega vojaškega pravila, da opreznost nikoli ne škodi... KLASIČEN PRIMER „EKONOMSKE POMOČ!" ZAOSTALI DEŽELI mučilnica eOTED - Bolgarov Rudnik je bil znan že pred vojno. Nemci so ga ludi izkoriščali - Lefa 1946 se je izkoriščanje šele pošteno začelo - Poleg mehanizacije pofrojeno šfevilo delavstva • Vsa mesia zavzemajo Rusi - Dnevno izkopljejo do 30.C00 ion rude IIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlUIllIllllllllllllllllllMlllllllllllllllllllilIMMIIHIIIIIIllllllllilllllllllinillUillMllimiflllllllllllllllllllll Svetovno gospodarstvo NEMŠKA PREMOGOVNA IN DUSTRIJA V TEŽAVAH? Nemška premogovna industrija gre, kljub podpori, ki jo je dobila z Zapada za poživitev dela, navzdol. Ta neuspeh je vzbudil z zapadnih krogih veliko nezadovoljstvo. V začetku tega meseca je načelnik Marshallovega načrta v Nemčiji blokiral vsoto 25.667.000 nemških mark iz Marshallovega sklada, ki je bila določena za obnovo nemške ekstraktivne industrije. Sklad so blokirali zato, ker je nemška premogovna industrija kazala stalno nazadovanje v proizvodnji, do-čim se vodstvo za to niti ni zmenilo. ZNIŽANA ZAVAROVALNINA NA MORJU Kakor poročajo iz Londona, se bo zavarovalnina za vojni riziko na ladjah, ki plovejo v Crno morje, v Turčijo, Indoki-no in Siam znižala od dosedanjih 3 šilingov za 100 funtov šterlingov na 2 šilinga. TURSKI BOMBAŽ IN TOBAK Tprčija pbstaja iz leta v leto čedalje važnejši činitelj v evropskem gospodarstvu. Naraščajoča proizvodnja pa povzroča grškim oblastem mnogo tehničnih sredstev za vskladi-ščenje obilice proizvodov. Letos b0 Turčija lahko izvozila za 1.5 milijona ton žita. Lansko leto pa je Turčija izvozila le 800.000 ton žita. Najzanimivejše pri tem je to, da jč do pred dvema letoma Turčija uvažala žito in ga kupovala navadno v Argentini, do-čim ga bo letos prodala 1.5 milijona ton in bo skoraj vsa ta količina šla v Argentino. Tako sta si dve državi v kratkih letih zamenjali vlogi. Bombaža bo Turčija pridelala letos 850.000 bal. ,30 odstotkov ga bo predelala doma, o-stalo pa bo šlo na zunanji trg, predvsem v Italijo. Tobaka bo imela približno toliko, kot druga leta: 80.000 ton. O izvozu tega artikla se ne da mnogo reči, kajti Turčija ima precej tega blaga še iz prejšnjih let v zalogi in bo verjetno silila na trg stare zaloge, četudi po 'znižani ceni. V začetku tega leta je prodajala Turčija tobak 'tudi po -80-od-stotni znižani ceni, samo da je dala v promet blago, ki ji leži v skladiščih že pet let. Obilna bo letošnja letina suhega grozdja in lešnikov ter oljk, dočim je bila letina smokev zelo slaba. preglavic, kajti država nima ; of? --'»o »■ ■ ic-tortv s v • iiHiiiiiiiiHiiiiniijiiiiiiiiiimtiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii, umu, umu, umu, mn, 11,1 KONGRES HMELJARJEV. Na zadnjem kongresu proizvajalcev hmelja, ki je bil pred nekaj dnevi v Nuernbergu in katerega s0 se udeležili zastopniki Zapadne Nemčije, Belgije, Jugoslavije, Anglije in Španije, je bil sprejet predlog, naj se v teh državah ne razširja ozemlje, na katerem se obdeluje hmelj, ampak naj se obdelovanje intenzificira ter naj se prideluje le, .plemeniti hmelj, kakršnega pridelujejo Jugoslavija, Nemčija in 'Poljska. V že omenjenih državah je zasajen hmelj na 20.350 hektarih zemlje, kar predstavlja okoli 40 odstotkov vse površine kjer se prideluje hmelj. Letina 1951 leta je dala 676.000 stotov hmelja. Svetovni pridelek pa znaša 1.470,000 stotpv hmelja. Letošnji pridelek hmelja bo verjetno, po mnenju predsednika zveze pridelovalcev hmelja, Rebla. manjši od lanskega za celih 20 odstotkov ter bo znašal le kakih 500 do .-550 tisoč stotov. Lansko leto -je Evropa pridelala 134 milijonqy hektolitrov piva, ves svet pa ga je pridelal 297 milijonov hektolitrov. Na tej konferenci je bil sprejet sklep; da'bo prihodnji kongres pridelovalcev hmelja v Žalcu v Sloveniji. mn mn iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiLiiiiijiiiiiiiiiiitiitaii.it« Rojstva in umrljivost v svetu Ze nekaj desetletij je v evropskih državah, zlasti v zahodnih, o-pažati padanje relativnega števila rojenih kakor tudi števila smrtnih primerov, pri čemer pa je padec rojstev hitrejši, kot je padec števila umrlih. Zaradi tega je tudi naravni prirastek prebivalstva v evropskih državah bil nižji od leta do leta. Podobno sliko imamo tudi v izvenevropskih deželah, katerih prebivalstvo je predvsem evropskega izvora in katerega gospodarstvo je razmeroma zelo industrializirano. Drugače pa je v izvenevropskih deželah s pretežno kmetijskim prebivalstvom. Kaže, da šo te države nekako za nekaj desetletij, za evropskimi državami v pogledu rojstev in smrtnih primerov, kar pomeni, da je pri njih rodnost še zelo visoka in da se tudi po stoprio zmanjšuje, poleg tega pa tud: umrljivost stalno pada. Iz-venevropske države imajo še to prednost, da se je njihovo zdravstveno stanje v znatni meri izboljšalo zaradi uporabe najnaprednejših pridobitev medicinske znanosti. Zaradi , tega je paravni prirastek prebivalstva pri .njih še vedno velik in je pojav, kateremu posvečajo vedno večjo pozornost.' To je prva razvojna smer, ki se kaže iz desetletnih statistik o naravnem gibanju prebivalstva, ki primerja število živorojenih s številom. umrlih, da ugotovi naravni prirastek ali upadanje pre- bivalstva. Druga razvojna smer pa je razvidna,v državah, ki so bile udeležene v drugi svetovni vojni. V teh državah je prva leta po vojni število porok izredno naraslo, z njimi pa tudi število rojenih, toda to naraščanje je kmalu ponehalo in vsepovsod vidimo, da se število rojenih zmanjšuje ter da . Je v nekaterih teh držav padlo že pod predvojno vi- šino. Leta 1951 pa je poleg vsega tega opaziti še v številnih evropskih državah naraščanje umrljivosti, tako da se je naravni prirastek prebivalstva zmanjšal v primeri z letom 1950. Po podatkih statističnih mesečnikov Združenih narodov,je bilo naravno gibanje prebivalstva v večini evropskih držav ter številnih državah izven Evrope naslednje živorojeni na 1000 preb. - povpr. Primerjava rojstev med letoma 1950 in 1951 dokazuje povojno tendenco padanja rojstev, na nasprotni strani pa zmanjšanje umrljivosti no, so zlasti Francija, Švica in Finska. Na drugi strani pa sta Nemčija in Italija padli zelo pod predvojno višino. Primgrjava leta 1950 in 1951 kaže, da je rodnost v vseh državah bila manjša kot prejšnje, leto, z izjemo, Portugalske, kjer je višja, in Španije, kjer je ostala nespremenjena, 'fa tem je ponovno dokazana povojna tendenca padanja števila rojstev, ki se nadaljuje torej tudi,v letu 1951 in bo verjetno v kratkem času privedla do tega, da se bo v večini držav rodnost zmanjšala pod predvojno Višino in da bo verjetno še nadalje padala ter tako nadaljevala tisto razvojno smer, ki se je pričela že zdavnaj pred prvo svetovno vojno. Se bolj pestro sliko o višini rodnosti pa nam kaže statistika, iz izvenevropskih držav. Na prvem mestu v rodnosti so države z manj razvitim gospodarstvom, na nižjih mestih pa so države z razmeroma znatnim življenjskim standardom, vendar njihova rodnost še ni padla pod evropsko raven. Poseben je primer Japonske, kjer se; kot vse kaže, že vidijo posledice zavestnega zmanjševanja števila rojenih' zaradi sedanjega političnega in gospodarskega položaja Japonske! Primerjava leta 1951 z letom 1950 kdže prav neenotno sliko. V celi vrsti držav je 1951 večje število rojenih, kot je bilo leta 195i. zlasti je presenetljivo veliko povečanje števila rojenih v Indiji ter v ZDA. Najveije zmanjšanje rojenih pa izkazuje Japonska, kjer: je število rojenih že padlo pod predvojno višino. Nad predvojno višino so rojstva v Izraelu, kjer se kljub padcu lansko leto drže yisoko, Na splošno pa je glede številk za razne ameriške republike pripomniti, da številke niso ta)co-zanesljive, kot so v bolj razvitih državah. Umrljivost je na splošno povsod pn svetu padla. Po računih Statičnega upada Združenih narodov je povprečna umrljivost padla od 18.9 na 1000 prebivalcev v letih 1930-1932 na 13,7 na 1000 prebivalcev ,v letih 1948-1950. To ^eliko zmanjšanje umrljivosti je pripisovati predvsem zmanjšanju otroške umrljivosti. Leta 1930 je znašala povprečna otroška umrljivost- na vsem svetu okoli 105 (kar pomeni, da je od tooo novorojenih umrlo v prvem letu starosti 105), sedaj pa znaša povprečno 80. Od 77 ozemelj leta 1930 je izkazovalo otroško umrlji. vost pod 50 samo 7 ozemelj, leta 1949 pa od 85 ozemelj že 25. Pri- Države v katerih je rodnost ne-1 merno se je zmanjšala otroška koliko večja, kot Je bila pred voj-1 umrljivost tudi na drugih ozem- 1937-1939 1950 1951 Jugoslavija 26.8 30,2 — Portugalska 26,5 24,2 24.5 Finska 20,7 24.4 22,8 Nizozemska 20,3 22,7 22,3 Irska 19,2 21.0 — Španija 19.8 19,9 19,9 Francija 14.9 20.4 19.4 Norveška 15.5 19,3 18,5 Italija 23.9 19.6 18,1 Danska 18,0 18,6 17,8 Švica 15,1 18,1 17,2 Belgija 15,6 16,5 16,1 Ve! Britanija 15,3 16,1 15,9 Zah. Nemčija 19,6 16.2 15,7 Švedska 14,9 16.4 15,6 Avstrija 15... 15,6 14,6 ljih. Poleg tega se opazuje v svetovnem obsegu tudi zmanjšana umrljivost mladine v dobi od 1-4 let. Kot znano, je na splošno umrljivost moških večja od umrljivosti žensk in obstoječa razlika se vedno bolj veča v številnih državah v korist- žensk, pri čemer niso upoštevane države, ki so imele vojne izgube. Pri smrtnih Nzrokih ugotavlja statistika, da je vedno manj umrlih zaradi nalezljivih in parazi-tarnih bolezni, ju pa zaradi vedno bolj rastoče uporabe DDT, sulfa-midov, penicilina in drugih medi-kamčntov. Posledica, zmanjšane umrljivosti je tudi podaljšanje poprečne pričakovane življenjske dobe. Vedno večje je števikS otrok, ki prežive prvo leto starosti in veča se relativno število ljudi, ki dosežejo zrelost in starost. Umrljivost je zelo visoka v izvenevropskih, manj razvitih državah, nizka pa v razvitih državah. Tudi v Evropi sami so zelo velike razlike med posameznimi državami, kar kažejo naslednje številke: Umrlih na 1000 preb. povpr. 1937-1939 1950 1951 Francija 15,5 12,6 13,2 Jugoslavija 15,5 13,1 — Avstrija ' 14,2 12,4 12,8 Irska 14,4 12,6 12,6 Belgija 13,4 12,4 12,7 Vel Britanija 12,2 11,7 12,6 Portugalska 15,5 12,1 12,4 Španija 18,9 10,8 11,5 Zah. Nemčija 11,3* 10.4 10,6 Švica 11,6 10,1 10,5 Italija 13,9 9,8 10,3 Finska 13,3 10,1 10,0 Švedska 11,7 10,0 9,9 Danska 10,4 9,2 8,8 Norveška . 10,3 9,1 8^3 Nizozemska 8,6 7,5 7,6 Primerjava povojnih let s predvojnim povprečjem nam kaže, da je po vojni vsepovsod umrljivost manjša, kar velja zlasti pri primerjavi leta 1950 s predvojnim povprečjem. Nadaljnja primerjava let 1951 in 1950 pa nam kaže, da se je v celi vrsti držav umrljivost povečala in da je v. Veliki Britaniji narasla tako, da je bila lani višja kot. povprečno pred vojno. Med vsemi evropskimi državami, za katere so nam na razpolago podatki, kažejo lani v primeri z letom 1950 zmanjšanje umrljivosti samo skandinavske države. V primeri z evropskimi državami izkazujejo veliko večje razlike v umrljivosti izvenevropske države. jer imajo najmanjša umrljivost visoko razvite države. Izjemo pa tvori Izrael, ki izkazuje med vsemi državami na svetu najmanjšo umrljivost, ki znaša komaj tretjino tiste umrljivosti, ki jo izkazuje država na pryem mestu. Razen pri Dominikanski republiki je bila v Povojnih letih umrljivost povsod manjša kakor pred vojno. V nekaterih predelih se Je tudi izredno zmanjšala, kakor kaže primer Portorika, kjer se je zmanjšala za polovico. Primerjava leta 1951 z letom 1950 pa kaže, da se je v nekaterih državah umrljivost povečala (Venezuela ZDA in Nova Zelandija). Vendar povečanje ni bilo znatno. Toda če upoštevamo po eni strani zmanjšanje rojstev ii) na drugi strani povečanje umrljivosti, se je vitalna bilanca teh držav lani poslabšala, vendar ne v veliki meri; poleg tega pa je verjetno povečanje umrljivosti v lanskem letu prehodni pojav. * Jugoslavija je med prvimi državami v Evropi gleda rojenih, pa žal tudi rned prvimi glede umrljivosti, kar nalaga mnogo dolžnosti v boju za zmanjšanje umrljivosti. Na splošno pa je prirastek prebivalstva ugoden ter znatno višji, kakor je bil pred vojno. O. K. V Moskvi je že pred dvema letoma izšla bogato o-premljena knjiga ,«Bolgarija-gospodarska in zemljepisna študija«, ki jo je uredil profesor Vitver napisal pa neki Valev. Knjiga je zanimiva iz več vzrokov, najbolj pa zaradi tega. ker na praktičnem pri. meru osvetljuje, kako se so vjetska znanost podreja sovjetski zunanji politiki. Sedanji ruski znanstveniki, kot predhodniki ruske agresivne politike. črpajo svoje navdahnjenj in primere1 iz bogate zgodovinske dediščine imperialističnih držav, predvsem iz carske dobe. ko je znanost pripravljala in opravičevala vsak. tudi največji imperialistični poseg 2 gospodarskimi, civilizatorskimi, kulturnimi in drugimi podobnimi razlogi. Po tem zgledu je Valev napisal tudi že omenjeno knjigo, ki obsega 400 strani m «znanstveno» dokazuje, kako ie Bolgarija siromašna iii kako lahko napreduje ali celo obstaja samo s pomočjo, ki jo dobiva od SZ. Skozi vso knjigo nekako veje stalen opomin, da je Bolgarija agrarna dežela in da mora taka tudi ostati le da se bo poljedelsko delo ’ tehno loško spremenilo in izpopolnilo s pomočjo tehničnih sredstev, ki jih bo milostno poslala SZ. Vsakemu laiku je popolnoma jasno, da ni bila ta knjiga napisana na neki stvarni, znanstveni in objektivni osnovi ampak samo z namenom, da se opraviči «socialistična» politika sovjetske vlade, ki bi hotela, da se Bolgarija razvije samo kot «bolj napreden« a-grarno-surovinski privesejj sovjetskega gospodarstva, O možnosti industrijskega razvoja Bolgarije ti »znanstveniki« seveda niti ne govorijo. Ekonomisti SZ ne morejo govoriti o industrializaciji zato, ker so vsa bolgarska rudna bogastva in vsi rudniki pod neposredno upravo sovjetskih strokovnjakov in se vse rudno bogastvo, ki se izkoplje v bolgarskih rudnikih, izvozi kar neposredno v SZ. Vsa morebitna odkritja mineralnih ležišč, ki jih strokovnjaki odkrijejo, se sploh ne objavijo, in bolgarsko ljudstvo ter celo odgovorni ljudje ne spoznajo, ker gredo vsi podatki samo v Moskvo, v roke «gospodarjem». Do 9. septembra 1944 so to delali nacisti in tedaj je pot vodila v Berlin. Od tedaj do danes pa niti Bolgari niti ostali svet ne ve, kakšnk bogastva krije v sebi Bolgarija. Na vsaja način pa je znana da Bolgarija ni na zadnjem mestu, kar se tiče rudninskih surovin, kajti premoga ima v izoblju. ima sedem rudnikov železne rude, šest rudnikov bakrene rude, pet rudnikov svinčene rude. ima rudnike cinka, zlata in drugih rudnin. To, kar Valev ne omenja in kar celo sami Rusi iz strateških vzrokov ne marajo sploh omeniti, je planinski vrh Goten ki je 24 km vzhodno od Sofije. Tu je rudnik urana, ki ima v popolni eksploataciji sama SZ. Rudnik je bil znan že pred vojno 111 so ga skušali izkoriščati tudi v vojni Nemci, seveda ne tako kot danes, ko je uranova ruda tako dragocena. Intenzivno izkoriščanje se je začelo šele leta 1946 ko so «osvoboditelji» ugotovili da vsebuje ruda zelo visok odstotek urana. Od tedaj se delo pospešuje z vedno večjo brzino. V rudniku imajo dve vrsti rude. Ena je eruptivne prirode in sicer kot lava nekega starega vulkana, druga pa se ie nakopičila kot vodna usedlina Cim rudo izkopljejo, jo takoj sortirajo Prvo in drugo kategorijo odpeljejo takoj v tovarne SZ na predelavo, tretjo kategorijo pa. ki ima manjši odstotek urana, predelajo v polfabrikat v Bolgariji m 30 nato odpeljejo v SZ. Vse to bogastvo vozijo v sz v posebnih tovornih vagonih, ki imajo posebno vojaško spremstvo in so na poseben način zaplombirani, da ne bi prišlo do kake pomote pri premikanju vagonov na kakem kolodvoru. Vse to blago se odpremlja v SZ ponoči m_ tudi razni stroji, ki jih dovažajo iz SZ v rudnik se razkladajo samo ponoči. V rudniku de- trov vrgel kot člana CK BKP iz partije kot korupcionista. ker je izkoriščal svoj položaj za krajo in osebno bogatenje. In ta Nikola je danes formal-slenih okoli 4.000 civilnih de- hi pomočnik direktorja rudni dela, so zaposlili v tem rudniku od leta 1948. do danes še trikrat več delavcev kot jih je bilo v začetku, tako da imajo danes v rudniku zapo- lajo s polno paro v treh iz- * Leta 1938. menah in računajo, da izkopljejo okoli 30.000 ton rude na dan. Sovjetski strokovnjaki zelo skrbijo, da se kopanje se poveča. 'Poleg modernizacije in neverjetne mehanizacije lavcev in okoli 1500 posebnih ruskih vojakov. Da se v rudniku ne gleda na fizično izčrpavanje ljudi, je povsem razumljivo in vsak delavec, ki bi obnemogel od napora, je obtožen, da sabotira ali pa, da je ((ljudski sovražnik«. Sicer pa je najbolj značilno sledeče Tehnično-strokovno 0-sebje v rudniku sestavljajo izključno Rusi. Bolgarom prepuščajo samo podrejene vloge in vloge ((prepričevanja« svojih ljudi, da delajo z večjo intenzivnostjo. Kakšne ljudi izbirajo za to. nam najjasnejše pokaže primer Nikole Donče-va. Nikola je leta 1946. Dimi- ka. Tistemu pa, ki bi se le malo uprl takemu izkoriščanju svoje zemlje, se zgodi to. kar se je zgodilo Stoilu. bivšemu tajniku uprave rudni-, ka, ki je neznano kam izginil in ni nikjer sledu za njim. Področje rudnika Goten in vse okolice je za bolgarski narod prava tajnost. Na tem ozemlju se vsako delo, od začetnega kopanja pa vse do natovarjanja rude na tovorne vagone, ki bodo rudo peljali v SZ, dogaja v najstrožji tajnosti. Na ozemlje rudnika nima dostopa nihče, ki ni za to pooblaščen in Rus Marčujj s svojimi agenti in še s tri sto posebnimi miličniki vneto skrbi Aktualnosti v karikaturi K SOVJETSKA* ZVEZA Jr jfif! \’„ in immmm P.oslednje priprave za kongres KP(b> ITALIJA (Vjesnik) pTotdlCn Eksplozija .italijanske atomske bombe JUGOSLAVIJA — ITALIJA (Jež) De Gasperi nudi roko sprave.. (Pavliha) IIIIIIMIinilllllininlMIininiMIIIMIIItlMIIMIIMIIIIMMHMI VJESNIK NAKODMOC FRONTA HAVAJSKA Pod naslovom,- «Vse večje zanimanje inozemstva za jugoslovanska tržiščav piše zagrebški Vjesnik,-V naših gospodarskih krogih z zadovoljstvom poudarjajo vse večje zanimanje velikih svetov, nih tvrdk za jugoslovanska tr. žišča. Doslej je v Beogradu. Zagrebu in še nekaterih drugih velikih mestih Jugoslavije zastopanih 72 tvrdk iz 12 držav. Največ teh tvrdk je ■/. Zapadne Nemčije (30), iz Avstrije (10). iz Anglije in Italije (7), potem pa slede Švica ZDA. Belgija, Danska, Franci ja. Švedska. Izrael in Nizozem ska Razen teh zastopstev je še | 28 skladišč, v katerih tuja pod. ’ jetja iztovarjajo blago in čakajo na kupce, Ta zastopstva prodajajo v glavnem kovinske plač gospodinjskih pomočnic spričo že zastarele odredbe o plačah gospodinjskih pomočnic še iz leta 1946, katera pa že davno ne odgovarja več novemu gospodarskemu sistemu in potrebam. Ljubljanski dnevnik pojasnjuje novo uredbo o teh plačah, ki je veljavna od 1, avgusta letos in pravi: Uredba je morala upoštevati predpis, da plače gospodinjskih pomočnic ne smejo biti nižje od minimalne mesečne plače Po uredbi o delitvi sklada za plače in o zaslužkih delavcev in uslužbencev v gospodarstvu, to je 3800 dinarjev mesečno. Zato je postavila kot najnižjo možno plačo znesek 3800 din mesečno; za gospodinjske pomočnice, ki samostojno vodijo gospodinjstvo in tudi kuhajo, pa znesek 4500 din mesečno. Oba ta zneska sta mišljena kot mininalna zneska in je strankama na prosto dano, da v okviru možnosti dogovo-Eno zelo perečih vprašanj 1 rita tudi višje mesečne zneske plačilnega sistema v Sloveniji upoštevajoč obseg dela število je bilo neurejeno vprašanje 1 družinskih članov, zapletenost in kemične izdelke kot motorna vozila vseh vrst, stroje, a-parate za opremo industrije, električni material, električne stroje, orodja itd. Pred dvema mesecema je jugoslovanska vlada objavila po. sebno odredbo, po kateri morejo tuja podjetja v Jugoslaviji zastopati samo zastopniški u-radi, gospodarska podjetja in druge pooblaščene gospodarske organizacije. V skladu s to u-redbo. obstoja danes v Jugoslaviji 12 specializiranih agencij za zastopstva tujih tvrdk, razen tega pa tudi številna domača izvozno-uvozna podjetja poleg svojih poslov zastopajo po nekaj tvrdk. DNEVNIKj perečih opravil itd. Dogovorjena plača se določi s pogodbo med gospodinjsko pomočnico in delodajalcem. ki je lahko ustna ali pismena. Razen tega mora delodajalec plačati v fond za socialno zavarovanje, eventualne dajatve v naravi. ki smejo doseči največjo vrednost do 2800 din na mesec pa se odštejejo od plače, NARODNI LIST !A GRADA l AGRI8A Tovarna vžigalic «Drava» je letos izvozila nad 100 milijonov škatlic vžigalic na Malto, v Avstrijo, Nigerijo, Anglijo, Francijo in ZDA. Kmalu bo začela tovarna izvažati vžigalice tudi v Turčijo, Pakistan, Indijo in Avstralijo. Po prvi pošiljki 720.000 škatlic jt. Jordanija naročila še 12 milijonov škatlic za to. Tovarna za predelavo slabše rude je kar tam na kraju samem in so jo zgradili Rusi Vsa tovarna je ograjena in vsakega delavca, ki deia v tej tovarni, pregledajo vsak dan. kadar gre v tovarno in kadar še po končanem delu iz tovarne vrača. In to kljub temu, da so bili vsi delavci; ki so zaposleni v tej tovarni, posebej izbrani kot najbolj zaupni in da je moral vsak delavec. preden je bil tu zaposlen. podpisati posebno izjavo da bo varoval tajnost rudnika ali tovarne. Tudi vojaki, ki so tu zaposleni, so posebej odbrani kot najbolj zaupni. In kljub temu so njihovi častniki in podčastniki nasproti njim zelo strogi ter jih zelo pogosto kaznujejo z nadurnim delom. Za to »delo« dobivajo ti častniki in podčastniki posebne denarne nagrade 8 do 18 tisoč levov na mesec. Tem vojakom pa so postavili še posebno vojaško stražo. Častniki opozarjajo vsak dan te vojake naj o deiu in o rudniku ne zinejo niti besedice z nikomer. Te vojake-udarnike in sploh vse rudarje obiskujejo pogosto tudi častniki višjih vojaških oblasti in jih navdušujejo za delo. Na neki taki konferenci je kapetan Kurtašev med drugim rgkel tudi to; « Vi kopljete iz zemlje s svojimi rokami dragoceno orožje za obrambo naše države in vsega demokratičnega bloka Iz te zemlje črpate vi atomsko energijo, ki jo predelujejo na naš račun bratje Rusi, Zato je vsak tisti, ki ni pri delu dovolj marljiv in požrtvovalen, sovražnik našega ljudstva in vsega proletariata na svetu« Poleg takih milih namigov se pogosto dogaja, da kak govornik kar odkrito spregovori in kar poimensko obtožuje delavce, ki ne delajo dovolj ter jih kar pred vsemi naziva saboterje. Zgodi se pa tudi da zaprejo delavca, ki je le količkaj zinil o rudniku. To majhno področje Bolgarije, ki bi lahko predstavljalo za Bolgarijo tako veliko bogastvo. je le mučilnica nekaj tisoč Bolgarov in ki vzbuja strah in trepet med vsemi tistimi Bolgari, ki so kakor koli nekaj zvedeli o tem. In takih predelov, kamor je domačinu zabranjen dostop in od koder domača bogastva neprestano vozijo v SZ, je v vseh satelitskih državah mnogo. lIMlilMMIIiniinillllllMIIMIIlIMMMMItlMMMIIII O MOŽGANIH Sedež razuma so možgani. Anatomi trdijo, da je umska sposobnost ali razvitost odvisna od veličine možganov in pa od površine možganov ter predvsem od njihovih vijug. To pa so zelo negotove trditve, ki naletijo zeiQ pogosto na prav nasprotne dokaze. Ne mislimo sicer tu upoštevati tako imenovani «Wasserkopf», ki je že patološkega značaja, kjer pogosto srečamo reveža s tako hibo, ki ima zelo veliko in prekomerno lobanjo, in je isto-časno še precej omejen Ovca je znana kot zelo neumna žival in pogosto jo celo jemljejo kot prototip neumnosti. Po anatomskih znakih, v kolikor bi veljala že prej omenjena pravila, bj pa morala biti ovca zeta inteligentna, kajti njeni možgani imajo izredno mnogo vijug, celo mnogo več; kot katera koli druga žival, ki je zares mnogo bolj razumna ali pametna. Iz tega sledi, da je tudi trditev o obsegu ter vijugah možganov v odnosu do dejanske razumske sposobnosti zelo negotova. NOV LUNIN ZEMLJEVID Luno poznamo samo z ene strani, kajti obrača nam stalno eno in isto stran. To stran razmeroma dobro poznamo, imam0 o njej lepe ter do neke meje celo natančne karte, toda težko je priti tudi do druge strani lune. Predvsem se danes ne da še govoriti, da bi izdelali popoln zemljevid druge strani, ker bi morali leteti okoli lune in za t0 še nimamo letala. Kljub temu pa je strokovnjakom uspelo napraviti karte tudi manjšega dela tiste lunine strani, ki je stalno obrnjena od nas. Luna namreč v svojem kroženju okoli zemlje nekako oscilira in zato včasih pokaže nekoliko več površine na zapadu, včasih pa na vzhodu. Zvezdosiov-Cj so točno sledili tem pojavom ter jih sproti fotografirali. Iz teh fotografskih posnetkov so napravili tudi karto. ki smo jo že omenili. NOVO ANGLEŠKO POTNIŠKO LETALO 22. t. m. ob šestih zjutraj je odletelo z londonskega letališča novo potniško letalo na reakcijski pogon. Letalo je odletelo na svoje poizkusno letenje na Ciper. To letalo ima štiri reakcijske motorje in tudi štiri propelerje, kar mu omogoča bolj ekonomično izrabljanje goriva na krajših progah in v nizkem letenju, kjer bo uporabljal navadne motorje na propelerje, dočim bo v veliki višini in na daljših progah letel z motorji na reakcijski pogon. (iBritish European Air-ways» je že naročilo 26 takih letal, ki jih bo dala v promet že v začetku prihodnjega letal 4 I p l J p Vremenska napoved za danes V l\ r Mr predvideva pretežno lepo in f IVLlTlL 3asno vreme. — Temperatura v glavnem nespremenjena. — Včeraj je bila v Trstu najvišja temperatura 26 stopinj, najnižja pa 18.1 stopinj. STRAN i ŠPORTNA POROČILA 28. AVGUSTA' 1952 !j! ijjjji;" »Ji« 1 m m H ■ 'tl :l « m m iiižiii i55U£aiiii!n;ui;uU!d:;nnn3:r=n!:mnniimismiSlig=niHHn;Ki:SlsiHfi23 RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 18.15: Operne arije poje Ota Ondina. 18.40: Skladbe M. Ravela in E. Griega. — Trst II.: 19.00: Slovenščina ce. 21.00: Urbančev: Vera Mirčeva, dej. - Trst I.: 18.00: Jan Sitoellus: Simf«Wa■ in št. 6. — Slovenija: 13.15: Popularen končen morne glasbe. 19.10: Chopinovi valčki. za Slov®. BORBA Zfl PRVO MESTO OMEJENA Wfl SOVJETSKO ZVEZO IN JUGOSLAVIJO? Jugoslavija-ČSR 2-1 (1) Milič bo v prekinjeni partiji verjetno dosegel remi Visoka zmaga ZSSR nad Finsko - Končni zmagovalec bo znan šele zadnji dan - Dvoboji med Madžarsko, Ameriko in Argentino koristijo ostalima dvema kandidatoma Rezultat; dvobojev v prelci njenih partijah: Amerika - Zapadna Nemčija 3 : 1; Madžarska • Švedska 2.5:1.5. Argentina - Finska 3.5:0.5. Sedmo kolo: Jugoslavija CSR 2:1 (1). (Gligorič - Filip 1:0, Trifunovič - Pahman remi, Fuderer - Sajtar remi, Milič -Kottnjiuer prekinjena v remi poziciji). Amerika - Švedska 1.5:1.5 (1). Finska - ZSSR 0:3 (1). Argentina • Zapadna Nemčija 2.5:1:5. Madžarska Je bi!a prosta. Jutri bo presta Jugoslavija, pojutrišnjem pa igra s Finsko. Stanje: Jugoslavija 16 <1); Amerika 15 (1); ZSSR 14 (1); Argentina 13 (1); Madžarska 13; CSR 11 (1); Švedska 10:3 <1); Zapadna Nemčija 8 (1); Finska 7.5 (1). Jugoslavija je porazila Češkoslovaško. Verjetni rezultat bo 2.5:1.5. Toda s tem se stanje mi zjasnilo. Visoki zmagi Argentine in Sovjetske zveze Eliskases je znatno p ojačil argentinsko moštvo. Tudi od njegove igre je odvisen vrstni red pri vrhu tabele. nad Finsko, sta močno okrepili položaj obeh moštev, zlasti ruskega, ki je dve koli pred zaključkom povečal svoje šanse. Jugoslavija mora v zafinjem kolu visoko poraziti Finsko, kajti le v tem primeru je še možna njena končna zmaga. Sovjetska zveza mora igrati še proti Nemčiji in Švedski, ZDA proti Madžarski in počiva v zadnjem kolu, Madžarska bo igrala proti Argentini in Ameriki, Argentina pa proti Madžarski in Švedski. Jugoslavija ima lahko korist od dvobojev Amerika - Madžarska in Argentina - Madžarska, kjer bo verjetno tesni rezultat škodoval konkurentom za prvo mesto. Cim večje je ravnotežje tem bolje. Ostane zagonetka Rusija. Splošno mnenje je, da morajo Sovjeti izvleči iz Nemcev in Švedov po tri točke, ako želijo da bo zmaga njihova. 20-letni Fuderer je eden najmlajših igralcev na šahovski olimpiadi in vzbuja splošno pozornost s svojo odlično igro. V dvoboju proti Švedski je Fuderer dosegel edino jugoslovansko zmago, včeraj pa prinesel svojemu moštvu dragocen remi proti Sajtar ju (CSR). VELIKO PRESENEČENJE NA BEOGRAJSKEM STADIONU Crvena zvezda-Rapid 4-0 (0-0) BEOGRAD, 27. — Don*iča metrovko. Crvena zvezda je pred več kot | Dunajski 40.000 gledalci porazila dunajski Rapid z rezultatom 4:0 (0:0). Visoka zmaga Jugoslovanov predstavlja veliko presenečenje, saj so vsi strokovnjaki štdii dunajsko enajsterico za eno najboljših kontinentalnih moštev. Po zanimivem prvem polčasu je v začetku drugega dela igre domača enajstorica šla v napad. Igralci Rapida so se pretežno branili pred dobrimi kombinacijami nasprotnika. Goli so padli v 8., 9., 22. in 32. minuti tega polčasa. Po tretjem golu so Rapidcvi nogometaši zaman skušali preiti v ofenzivo. Rezultat bi lahko bit višji, kajti sodnik dveh golov nii priznal zaradi cffsidea, Stankovič pa je zgrešil enajst- gostje so presenetili po prejetih golith beograjsko občinstvo s surovo igro. V tem so se zlasti odlikovali Dienst, Prcbst in Happel. Mitri zopet na ringu 2ENEVA. 27. — V petek 12. septembra bo bivši evropski prvak v boksu Tržačan Tiberio Mitri po daljšem nenastopanju znova poskušal srečo v Športni palači v 2enevi. Njegovega nasprotnika še niso določili. BERLIN, 27. — Evropski prvak v boksu težke kategorije, Heinz Neuhaus, bo 21. septembra branil svoj naslov v borbi z Angležem Johnny-jem. WUliamsom. Dvoboj bo v Dortmundu. PRIPRAfE EIAJ8T0RIC pred začetkom prvenstva TRIESTINA: Sedemnajst nogometašev Triestine je pobeg trenerja Perazzola in telovadnega inštruktorja od 12. avgusta. dalje v Fiera di Primiero. Vsi igralci so v izvrstni fizični kondiciji. Živijo rezervirano, vstajajo ob 6. zjutraj in p0 napornem dnevu, gredo v poste-Ije ob 22.30. Da, se igralci ne bi psihično utrudili, je trener zasnoval mnogoštevilna razvedrila. Med drugim so bili danes igralci na. izletu v Dolomitih. Jutri bo enajstorica igraila prvo prijateljsko tekmo v Feltri h proti tamkajšnjemu moštvu. Po nedeljski tekmi v Trentu bedo igralci Triestine zapustili letovišče in začeli s pripravami v Trstu. * * * INTER: Priprave čiino-sinjih se nadaljujejo s polno paro. Igralci navadno posvečajo ju- ZADNJA NAJBOLJŠI DIRKALIŠČNI KOLESARJI SVETA V PARIZU NA SVETOV. PRVENSTVU Izločilna tekmovanja v hitrosti in zasledovanju PARIZ, 27. — Današnji program svetovnega kolesarskega prvenstva na dirkališču ni preveč zabaven: ob 19. uri nastopijo diletanti v četrtfinalu za. sledovalnega tekmovanja. V večernih urah bodo sledile eli-minacijsike hitrostne dirke za diletante in profesionalce. Zadnja točka: tekma na 100 km za motorji. Današnji program je zanimiv le v toliko, da lahko pokaže nove ljudi, ki bi na tem področju lahko motili favorite. Preidimo ria rezultate: Četrtfinale zasledovanja, diletanti: De Rossi je zlahka premagal Nemca Schliedienierja, Holandec Van Heusden Andersene (Danska), medtem ko je An. glež Nevvton odpravil Francoza Andrieuxa z veliko težavo (5:11.4 proti 5:14.4) V zadnji preizkušnji te kategorije je Italijan Campana izločil Angleža Bentleya. Izločilne tekme v hitrosti, diletanti: vsak od 40 dirkačev je moral prevoziti dva kroga (909 m), čas pa so mu izmerili v zadnjih 200 m. Vozači so bili razdeljeni v 10 skupin po štiri. Zmagovalec vsake skupine se je plasiral v četrtfinale, prav tako tudi nekateri od premagancev, vendar le po zapletenih «popravr,iih izpitih«. Zmagovalci desetih' skupin: Sacchi (Italija) 11-8, MacKrid-ge (Avstralija) 12.4, Morettini (Italija) 11.8, Cox (Avstralija) 12.0, Beyney (Francija) 12.0. Hijselendorn (Holandska) 12.2. De Bakker (Belgija) 13.2, Pot-zernheim (Nemčija) 12.0, Pea-cock (Velika Britanija) 12.2, Lemoigne (Francija) 12.2. Nato so nastopili profesionalci, 23 dirkačev je bilo razdeljenih v osem skupin. V četrtfinale so se plasirali naslednji zmagovalci skupin: Harris (Vel. Britanija) 11.4, Patterson (Avstralija) 13.8, Bergomd (Italija) 12.0, Senfft-leben (Francija) 122, Van Vliet (Holandska) 12.0, Von Buren (Švica) 12.4, Plattner (Švica) 12.2, Gillen (Luksemburg) 12. Najbolj je ugajal svetovni prvak Anglež Harris, ki je dosegel izreden čas. V vožnji za motorji je zma. gal Belgijec Verschtleren pred Švicarjem Bessonom. LONDON> 27. — Rezultati angleškega nogometnega prvenstva: Arsenal-Manchester U-nited 2-1, Charlton-Portsmoufch 2-2, Chelsea-Derby 2-1, Liverpool.Sheffield Wednesday 1-0, Manchester CLty-Tottenham 0-1 Uradno poročilo o preletu „Camberre‘' LONDON, 27. — Angleški kraljevski Aeroklub je izdal u-radno poročilo Q včerajšnjem preletu reakcijskega bombnika «Camiberrai» čez Atlantski o-cean v obeh smereh. Po tem poročilu je letalo preletelo razdaljo Belfast — Gander (3330 km) v 4 urah 33 min. 17 sek. in 5/100, s povprečno brzinp 732.0861 km na uro. V obratni smeri. Gander — Belfast, je letalo porabilo za prelet Atlantika 3 ure 25 min. 18 sek. in 13/100 in letelo s povprečno brzino 974,5028 km na uro. Pri preletu v smeri vzhod-zahod je imelo letalo proti sebi močan veter, medtem ko je imelp pri povratku veter za hrbtom; od tod precejšnja razlika v brzini obeh preletov. Prelet v obeh smereh, vštevji postanek na letališču Gander, je trajal 10 ur 3 min. 29 sek. in 28/100; povprečna brzina bi bila 663,0577 km na uro. Ce odračunamo postanek, je sam let trajal poldrugo minuto manj kot osem ur. Letalo «Camberra» zaradi vetra ni prekosilo rekorda v preletu y. smeri vzhodl-zahod, Midldiesbrough-Cardiff 3-0,1 ki ga je lani postavilo letalo West Bromwich.Newcastle 1-0. | istega tipa Hrvaško - slovenska liga rešitev slov, nogometa? Ljubljanski Odred je na nedeljski tekmi proti Dinamu ponovno dokazal, da je njegovo mesto med najboljšimi, v prvi zvezni ligi. Obenem se je že drugič zgodilo, da iz razlogov, ki so precej oddaljeni od športa (sreča in denar), ljubljanska enajstorica ne bo tekmovala med izbranimi. Iz prakse je znano, da lahko podobna nesreča moštvu odvzame voljo za nadaljnje delo. Slabšanje Odreda bi pomenilo obenem tudi slabšanje slovenskega nogometa, ki bi ostal brez kvalitetnega zastopnika. Zato se je pojavi! predlog, ki bi vsaj deloma zadovoljil slovenske nogometaše, pa tudi nogometne centre Hrvaške, ki so bili vajemi vsaj tekem druge zvezne lige. Stvar je v tem: ustanovili naj bi hrvaško-slo- vensko ligo, v kateri bi sodelovalo deset enajstoric: Proleter (Osijek), Tekstilac (Varaždin), Metaiac (Zagreb), Kvamer (Reka), Slavija (Karlovec) in Šibenik (Šibenik) za Hrvaško ter Odred, Železničar (Ljubljana), Branik (Maribor) in Rudar (Trbovlje) za Slovenijo. Razdalje med sedeži posameznih klubov ne bi bile prevelike ter ne bi trpelo delo igralcev, niti finančna sredstva društev. Zanimanje za nogomet bi se povečalo, iz prvenstva bi se tudi mnogo laže ln bolj pravično dobilo enajsto-rice za zvezno ligo, tudi ne bi o prestopu odločala ena sama tekma, marveč dolgotrajno prvenstvo. Predlog je naletel v javnosti na zelo ugoden sprejem. Načrt agrarne reforme povzroča nesoglasja med Nagibom in Maherjem? Govori se, da je Maher grozil z odstopom - Vojska meni, da je treba agrarno reformo izvesti čimprej, ker je to glavni pogoj za premagovanje zaostalosti Egipta - Nagib, vafd in ^mohamedanski bratje» pri industrializaciji KAIRO, 27. — Govorice, ki so se širile danes bo egiptovski prestolnici, so govorile o nesoglasjih med egiptovskim ministrskim predsednikom Maherjem in med generalom Nagibom. Nesoglasja so nastala, ob teh govoricah zaradi načrtov agrarne reforme, ki bi jo Nagib rad čimprej izvedel. Iz dobro obveščenih krogov so prišle celo vesti, da je Ali Maher zagrozil da bo odstopil. Vojska meni da je agrarna reforma najvažnejši cilj politike sedanjega režima v Egiptu, ker je sedanja razdelitev zemljiške posesti v Egiptu glavni vzrok za gospodarske in socialne težave in zaostalost dežele. Nagibov načrt predvideva razdelitev zemljiških veleposestev v manjša posestva, ki ne bi presegala 80 hektarov. Splošno menijo, da se spor med Maherjem in Nagibom ne tiče načela agrarne reforme, temveč načina njene izvedbe. Vojska želi, da bi bil zakon o agrarni reformi izdan v septembru in takoj izveden. Maher pa se boji, pravijo v dobro obveščenih krogih, da bj naglica utegnila škodovati, ker bi felahi lahko zasedli polja, lahko bi pa nastali tudi neredi, kajti zemljiški veleposestniki imajo marsikje še velik vpliv na zaostale kmete in najemnike. Ce bi Maher res odstopil, bi njegov najbolj verjetni naslednik 'bil sedanji predsednik državnega sveta Abdel Razak Sanhuri. Menijo namreč, da Sanhuri v celoti podpira načrt agrarne reforme, kot si ga je zamislila vojska. Vendar menijo, da bo Nagib poskušal na vsak način preprečiti spor z Maherjem, ker je on dejansko najbolj primerna oseba za mesto ministrskega predsednika v sedanjem času Njegova vrednost je predvsem v tem, da mu nihče ne oporeka poštenja in da je politično neodvisen, kar je posebno važno zdaj, ko Nagib z no- beno stranko ni v preveč dobrih odnosih. Maher tudi ni zemljiški posestnik. Njegov odstop pa bi pomenil, pravijo v političnih krogih, začetek izrazitejše vojaške diktature. V dobro obveščenih krogih pravijo, da je Nagib odstavil določeno število častnikov, ki so imeli važne funkcije v e-giptovsiki -vojski. Zdi se, da so bili odstavljeni častniki v dobrih zvezah z vafdistično stranko. Ce se bo zaostril^ sedanja tendenca nasprotij med' Nagibom in vafdisti, se bo Po soglasnem mnenju opazovalcev okrepil položaj »mohamedanskih bratov«. Epuracijski nameni generala Nagiba se doslej niso dotaknili te združbe, ki, kot vse kaže, uživa Nagibov« simpatije. V zadnjem čSsu so hamedanskimi bratiš precej poslabšali. Opazovalci menijo, da bi lahko «mohamedanski bratje« pomenili pomembno politično silo, če bi se odločneje spustili v borbo na političnem področju. Zdi se tudi. da ((mohamedanski bratje* ne nasprotujejo agrarni reform; in da to svoje stališče utemeljujejo s tem, da je neki Mohamedov vnuk, ko je prišel v Egipt, vzel bogatinom zemljo in jo razdelil revežem... Ministrski predsednik Maher se je danes posvetoval z ameriškim veleposlanikom Jeffersonom Cafferyjefti o ameriški pomoči Egiptu. Po razgovoru, ki je trajal 20 minut, je Maher izjavil novinarjem, d& sla govorila o pomoči na osnovi Trumanove četrte točke in o ame- se odnosi med vafdom in «mo-1 riških strokovnjakih, ki bi po- magali Egipta. Podtajnik za zunanje zadeve Abdel Rahman Hakki je sporočil, d:a Se bo svet arabske lige sestal v Kairu 10. septembra in razpravljal o francosko-tuniškem sporu, o možnosti vsearabske pogodbe za kolektivno varnost in o skupni politiki arabskih dežel v vpraša- . . - „ t „ njih, ki bodo na dnevnem redu i postavi: Casari; Delf/ratl’ prihodnjega zasedanja glavne (iram»»Ha (Castel.i). tranje ure telovadbi, popoldne pa igri z žogo. Vsi igralci so že odpravili nepotrebno mast in bodo do 14. septembra v izvrstni formi. Tehnični direktor Davies je zadovoljen s svojimi možtni, v predprvenstve-nifa tekmah pa bo moštvo izbrusilo nekatere nedostatke in dobilo potrebno povezavo. Glavna preizkušnja moči In-terja bo 7. septembra v Milanu proti Bologni. Skoglund je ozdravel i.n je že začel s treniranjem, prav tako tudi Nyers, ki pa še ni rešil svojega finančnega spora s klubom. * * * JUVENTUS: Državni prvaki so pozno začeli s pripravami in se je žoga šele v teh dneh prvič pojavila na travi občinskega stadiona. V prvem delu prvenstva Juventus ne bo mogla postaviti na igrišče Praesta (levo krilo), za prve tekme prvenstva pa ne bodo mogli uporabiti niti Bertuccellija. — Verjetna postava Juventusa v prvi tekmi prvenstva: Viola; Corradi, Manente; Mari, Fer-rario, Piccinini; Muccinelli, K. Hansen, Boniperti, J. Hansen, Carapellese. * * * NAPOLI: Prva preizkušnja neapeljskih nogometašev bo v nedeljo proti avstrijski enaj-storicj Kapfenberger. Moštvo bo tedaj nastopilo V naslednji KINO v TBSTf Excelsior. 16.30: tija», J. Stevvart^M^ Nazionale. 16.30: Uenja», Ch. B°yW. ^ Feaice. 16.30: .. grehov«, M. # Arcobaleno. 16.00: jitev«, J. Wayne, «•, - Astra Rojan skupščine OZN. Neurje pri Cosenzi COSENZA, 27. — Na področju Montalto v bližini Cosen-ze je divjalo danes hud0 neurje, ki je povzročilo precejšnjo škodo na poljih. Reka Ma-vigliano je prestopila bregove in preplavila bližnja polja. Narasle vode so odnesle štiri osebe, ki go vedrile pod mostom; dve sta se rešili, dVe pa utonili. V Ccntradla Ulice pa je strela ubila neko starko. BUKAREŠTA, 27. — Kot 'poroča romunski tisk, je bil romunski minister za narodno zdravje, Vasile Marža, «urad«o cdistavljen« zaradi «budte brezbrižnosti v izvrševanju svojih poslov«. Njj, njeg’ovo mesto je bil imenovan malo znani slanec Octavian Berlogea. po- KOMISIJA OZN za vojne ujetnike Nemški predstavnik Hirsch-feld je predložil komisiji seznam, ki obsega 1,320.966 imen pogrešanih nemških vojakov in dokumente o nemških civili. stih, ki jih pridržujejo v Ru. siji, v CSR in na Poljskem. Od skupnega števila pogrešanih Zahod.. Nemčija, Italijo m Japonska ahtoajo od ZSSR, aaj pojasni usodo več kot dveh milijonov vojnih ujetnikov, med katerimi je žeIah< ostali Pa v zssr. največ Nemcev - Sovjetski predstavnik se izogiba sej komisije skfdeTgafTum^^N.šfmur" ŽENEVA, 27. — Danes se je začelo tretje zasedanje komisije OZN za vojne ujetnike. Zahodna Nemčija in Italija sta na prvi seji zahtevali od ZSSR, naj vrne vse vojne ujetnike, ki so še v Rusiji. Gre za skupno dva milijona oseb, od katerih odpade približno 60.000 na Ita. lijo, ostalo pa na Nemčijo. Zastopnik ZSSR ni prisostvo. val današnji seji, ki se je začela v navzočnosti predstavnikov 12 držav. Zahodna Nemčija je zahtevala, naj ZSSR poda obračun o 1,220.000 bivših nemških vojakih, ki so prišli v rusko ujetništvo in od katerih ni več glasu, in o 750-Q00 nemških ci- vilistih, ki so bili takoj po voj. ni deportirani v Rusijo. Italijanski predstavnik je sporočil, da je ZSSR vrnila 11.000 italijanskih vojnih ujetnikov, da pa mora biti v Rusiji vsaj že 63.000 Italijanov. Dejal je, da je sovjetsko sporočilo, da so bili vsi italijanski vojni ujetniki repatriirani, ((nekorektno«, kajti v ZSSR je še «zelo mnogo« italijanskih u. jetnikov, od katerih so ((nekateri« pisali skrivna pisma svojim domačim. Predstavniki več držav so obžalovali, da se sovjetski zastopnik vztrajno noče pokazati na zasedanjih komisije OZN za vojne ujetnike. dejal, da so družine 340.000 japonskih vojakov «na robu obu. pa«, ker Rusi nočejo ničesar povedati o njihovi usodi. Menijo, da jih je 240.000 do 250.000 že umrlo; toda sovjetske oblasti, je dejal Nišimura, bi lahko poslale sorodnikom vsaj obve. stila o smrti Nato je dejal, da je izbruh »incidenta na Koreji« preprečil japonski vladi, da bi bila še nadalje obveščena o usodi japonskih ujetnikov v Severni Koreji, ki jih je bilo v juniju 1950 24Q8. Po japonskih računih je živih še 81.288 japonskih vojnih ujetnikov, od katerih bi jih bilo 59.028 na Kitajskem, 17.230 v Sibiriji in 2622 na južnem Sahalinu in na Kurilih. maschi; Gramaglia (Castelli), Viney, Granata; Vitali, For-mentin, Jeipipson, Amadei, Pe-saola. To bo tudi standard moštvo Neaplja.' Trening napreduje dobro. Počasi se vrača v formo tudi Jeppson, ki je prejšnji teden bil nekaj bolan. Astra Kojan. Aiabarda. 16.00: š£evanje», M, Armonia. 15,30: ((Zun®8^ ščevanju«. „=«)(»# Aurora. 16.30: skupno«, G. Ariston. 16.00: «GorsK‘f> Garibaldi. 15.00: mesto«, A. Fabria tsfp Ideale. 16.30: ((V«Jno s ^ Impero, 15.45: nika Jessa«, claS^! Italia. 16.30: «TrestJl Coten, A. Valli. f Viaie. 16.00: «Tarfll5L Lex Barker, Do^.Jr Kino ob morju. 16.W' koža«, M. 0’Hara. Moderno. 16.00: ««U Savoaa. 16.00: «Zivel # Vittorio Veneto. 1J-*" p src«, G. Rogers, J-Azzurro. 16.00: solino«, A. Nazzari. Belvedere. 16.00: menoj«, M. Sullivj*^ & Marconi. 16.30: * Massimo. 17,00: , Darnell in C. Novo cine. 16.00: šeno«, H. Bogart. ppfj Odeon. 16.00: «Pira»l * ^ Radio. 16.00: «Dan P£“ K*1 Roland Joung to ' » Arena dei fiori. 19.® ka», E. VVillianns. Garibaldi. 21.00: 41 mesto«, A. Fabrizi. £ F0 včerajšnjem svetovnem rekordu na 2 milji Belgijec vabi na revanžmi tek na 5000 m Optimizem GastonaReilfa PARIZ, 27. — Gaston Reiff, ki je postavil včeraj na stadionu Jean Bouin nov- svetovni rekord-v teku na dve milji je danes izjavil, da je pripravljen v Parizu nastopiti proti vsem tistim, ki s0 na helsinški olimpiadi bili boljši cd njega na 5000 m. Reiff posebno toplo vabi Mimouaa, Zatopeka in Schadeja. Reiff je nadalje rekel, da ho naskočil preostale rekorde, ki jih še drži Šved Haegg, t. j. na 1500 m, eno miljo in 5000 m. Reiffov trener Alavoine deli učenčev optimizem in je med drugim izjavil, da je belgijski prvak v takšni formi kot še nikdar. Švedski novinarji so vprašali velikega švedskega tekača Gundarja Haegga, kaj prayi o včerajšnjem Reiffovem rekordu. Haegg je dejal: «Rekord na dve milji ne spada med moje naboljše. Jaz sem ponosen le na rezultate, ki sem jih dosegel v teku na 1500 m, eno miljo in 5000 metrov. To so pravi rekordi in jih bo lahko izboljšal samo velik tekmovalec. Na progi dveh milj sem tekel samo dvakrat«. Tak je komentar današnjega trgovca z usnjem Gundarja Haegga r.a Reiffov optimizem. POLETNI 19.45: ^ 3inS- £ 00: .«*V abn Male#* Ginnastica. 20.00: < Pončaaa. 20.00: <|L-!U0 p!. palubo«, J. Carson./'•j. # Rojan. 19.30: «E(JvaTO f A Sv. Ivan. 20.00: «VraJjS dična«. Pattinaggk). 20.45: kolesih«, S. P^TMIsta Kino na gradu: tvoja«, Philip &0 RADIO Jl’. do danes. 13,50 I2ra,.a,J orkester iz Sv. $ Po svetu okrog. l*i arije poje Ota ' naše ljudske revoiu« ^ Skladbe M. Ravela m 19.15 Poročila. 23.10 Jf lahko noč. 23.30 Zad«* TBST m a** •" jifisi 11.30 Zabavna vsakega nekaj. 12,;Lvi * t 13.00 Poročilo in Pf^jje U dinske počitniške k # golatu. 13.30 Lahka * ju jv Poročila. 14.15 ValeV.}0rf 17.30 Plesna glasM‘‘>2/ no predavanje. 18-45 5*,;. ba. 19.00 Slovenščin* # ce. 19.20 Koncert z«?" 19.45 Poročila. 20 ne melodije, 20.30 20.45 Vesela glasba, 'gfr. čev: Vera MirčeVl£ j3.1 dej. 23,00 Zmerni ročila. TRS'*' ‘‘ 11.00 Stare in j3.0® 11.30 Operna glasb3’ čila. 13.25 Orkester gC. p golija. 17.30 Spore« ... Jt.; Jan Šibelius: Simf0[l št. 6. 19,25 KlavirsK’ Delo in črno. 22.15 po? nx>una( prva suita. * ° V K) S li 327.1 m 12.00 Lepe znane Poročila. 13,15 POP--.* komorne glasbe, 'j: ba-vni orkester R* . jj 14.40 Pojo pionir*- ,0 C Chopinovi valčki, l/’’ j0.1' $ 19.40 Zabavna £' venske narodne P JJ41 / komorni zbor 21.00 Zgodbice i* ž‘v. n tt H-Igra datelj a G. F. Haendlagtai ročila. 22.15 IgrS plesni sekstet. CkcVikb iDickmb 68. f— Prevedel prof. dr. Fr. Bradač «Westgate House, gospod. Ko pridete lz mesta, krenite nekoliko na desno; stoji sama, le malo oddaljena od glavne ceste, in njeno ime je zapisano na medni plošč ob vratih.« «Ze vem,» je rekel gospod Pickwick. «Mi je že enkrat vzbudila pozornost, ko sem bil v tem kraju. Lahko se zanesete naane» Gospod Trotter se je priklonil ter hotel oditi, toda gospod Plckwick je šel za njim ter mu stisnil gvinejo v roko. «Vi ste Izvrsten človek,* je dejal gospod Pickwick, »občudujem vašo dobrosrčnost. Nič hvale. Ne pozabite — ob enajstih.* «Ne bojte se, da bi pozabil gospod,* je odgovoril Job Trotter in zapustil sobo; Sam je Sel za njim. «Puslušte,» je začel Sam zunaj, «z vekajnem, to ni tku na-umen. Pud takm pugojam b jest sam zllvu kokr kakšen žleb, kedr je naliv. Koku pa to delate?* «To Je zavoljo mojega dobrega srca, gospod Walkcr,» Je slovesno odgovoril Job. «Dobro Jutro, gospod.* «0 ti kamela s sojim srcml* si je mislil gospod Weller, ko je Job odhajal, «ampk vendr sma use spraul iz tebe.* Kaj je mislil Job, ne moremo reii, ker ne poznamo njegovih misli. Dan Je minil, pal?«l Je večer ln malo pred deseto uro Je poročal Sam Weller, da sta Jlngle in Job skupaj odšla, da je njuna prtljaga Ze spodal In da sta sl naročila postno kotijo. — Vse, kakor je bil napovedal Job Trotter. Ob pol enajstih je moral gospod Pickwick odriniti, da prevzame svojo kočljivo vlogo. Sam mu je podal površnik, ki pa ga je odklonil, da ga ne bi oviral, ko bo plezal čez zid. Odšel Je s slugo na pot. Bila je polna luna, ki pa se je skrivala za oblaki, in noč je bila nenavadno temna. Poti, ploti, polje, hiše In drevje — vse je bilo zagrnjeno v črne sence. Zrak je bil vroč in soparen; ob horizontu se je pobllskavalo ter prekinjalo enolično temo; tudi ni bilo slišati nobenega glasu razen oddaljenega lajanja budnega domačega psa. Našla sta hišo ter Sla okrog vrtnega zidu. »Pomagali mi boste čez, Weller, potem pa se vimili v gostilno,« je Šepetal gospod Pickwick. «Da, gspud.* «In boste Culi, dokler se ne vrnem.* «Da gspud.* »Primite me za nogo; in ko bom rekel ,,’ez”, lahno dvignite.* «Dobr, gspud.* Gospod Pickwick se je pnjel za rob zidu in dal dogovorjeni ukaz, ki se mu Je Sam pokoril več ko dobesedno. Bodisi da je telo gospoda Pickwicka nekoliko particlpiralo na prožnosti njegovega duha, bodisi da so bili pojmi Sama Wellerja o lahnem dvigamju nekoliko robatejši, ko pojmi njegovega gospoda, skratka, neposredna posledica Wellerjeve pomoči je bila ta, da je bil nesmrtni Pickwick v pravem smislu zagnan Cez zid in potem, ko je polomil tri grme kosmulje ln enega rožnega, je padel, kakor je biil dolg ln širok, na gredo. «Upam, de se niste kej po&kudval, gsipud.« Je rekel Sam, glasno šepetaje, ko ga je zapustil osup, ki ga je prevzel, ko je skrivnostno Izginil njegov gospod. «Nift se nisem poškodoval, Sam,* je šepetal gospod Pick-wick onstran zida, ampak zdi se mi skoraj, da ste me vi poškodovali.* «Mislem, de ne, gspud,* je šepetal Sam. «Je že dobro,* je Šepetal gospod Pickwick ter se pobiral; «samo nekaj prask, drugega nič. Pojdite, Weller, lahko bi naju slišali govoriti.« «Dost sreče im želim, gspud.* «Z Bogom.* Sam je počasi odhajal in pustil svojega gospoda samega na vrtu. V oknih Westgate-Housa s ose tu pa tam pojavile luči ln spet Izginjale, kakor da gredo prebivalci počivat. Gospod Pick-wick ni hotel priti pred dogovorjenim časom preblizu hiše ter se je stiskal v kotu vrtnega zidu. Bil je v položaju, ki bi marsikoga navdajal s skrbmi. Gospod Pickwick pa ni čutil nobene bojazni. Vedel je, da je njegov namen čist ln dober, ter je brezpogojno zaupal nežnočut-nemu, plemenitemu Jobu. Bilo je sicer dolgočasno in neprijetno, todia filozof se zna zmerom baviti s premišljevanjem. Gospod Pickwick se je z modrovanjem zazibal v dremavico, iz katere so ga prebudili glasovi zvona na sosedni cerkvi — bilo je poldvanajsto uro. «Cas je že,» sl je mislil tal se previdno bližal hisl. Ozrl se je kvišku. Luči so bile Izginile, okna so bila zaprta — brez dvoma so bili prebivalci že v postelji. Po prstih je stopal k vratom in nalahno potrkal. Ko je bilo še čez nekaj minut vse tiho, je potrkal nekoliko glasneje in potem še glasneje in zmerom glasneje. Slednjič je slišal korake na stopnicah in skozi ključavnično luknjo na vratih se je posvetilo. Nekdo je odklenil vrata, odpahnll in Jih počasi odprl. ^" Odpirala so se nazven in čim bolj so se odpirala, ti ^ se je umikal gospod Pickwick, zakaj kdo bi mogel op J govo razočaranje, ko je po previdno in spretno izvrf1a t ^ n e viru odkril, da vrat ni odprl Job Trotter, temveč def,t0 0 v roki. Gospod Plckwick je brž skril glavo, in sicer 1 ■ da bi delalo čast vsakemu eskamoterju. ’ ^.si, * «Morala Je biti mačka, Sara,* je reklo dekle v j muc, muc, — muc, muc!» ... jjA Ko pa se s temi dobrikavimi klici ni dala privalLr / žival, je dekle spet zaklenilo in zapahnilo vrata w j gospoda Pickwicka, ki se je stiskal k steni Zdi *V «To Je zelo čudno,* sl je mislil gospod Pickw1ck- ** so služkinje danes dalje pokonci kot navadno. Stra' j. no naključje, da so si izbrale ravno to noč!» Tako je govoril gospod Pickwick sam pri sebi ter ^ prstih v kot, v katerega se je bil stisnil prej; ^ kaj Sasa čakati, potem pa ponoviti dogovorjeno Z!1 je Komaj je bil pet minut v svojem skrivališču, v ^ pr zablisnilo in mogočno zagrmelo, da Je votlo odmev*\etc$ i vi. Bliskanje in grmenje se Je začelo ponavljati. I treje in strasneje. Razen tega se je ulila taka Plon ’ gospod Plckwlck že leta ni doživel. , Gospod Pickwlck je dobro vedel, da Je drevo zelo nevaren sosed; on pa je imel drevo na dcS • levi, drevo pred in za seboj. Ce ostane, kjer je, D K( ' postal žrtev svojega plemenitega namena; če bi s® vaj. dl vrta, bi se izpostavil nevarnosti da bi ga videl * vu pa je lulici, UiC vi/ Ifvl. drevo pred in za seboj. Ce ostane, kjerje^ p0 .«», ui se izpostavil nevarnosti da di ga ^t ali dvakrat je poskušal preplezati zid; ker pa t0 t0 je J , drugih nog, kakor te. ki mu Jih je dala narava, Jim prizadevanjem dosegel samo to, da si Je P°* .n lena in golenice ter se potU kakor miš. ^ Glavni urednik BRANKO BABIC - Odg. urednik STANISLAV KENKO. - UREDNIŠTVO; ULICA MONTECCHI St. 6, III nad. — Telefon 5tev. a3-twa In 94-638. — postni predal 502. — UPRAVA: IU.ICA SV. FRANČIŠKA St. 20. — Telefonska St. 73-38 — OGLASI: od 8.30 - 12 In od 15 . 18 - Tel. 73-38 — Cene oglasov: Za vsak mm vlSine v Sirlnl 1 stolpca: trgovski 60, flnančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir. — Za FLRJ: za vsak mm širine 1 »tolpca *a vse vrste oglasov po 10 din — Tiska Tiskarski zavod 7.TT — Podru*.: Gorica