Iz naie organizaciie. Skupne zadeve. S šeste vodstvene seje Zaveze (dne 17. aprila 1919). 1. Vseučiliški komisiji na deželni vladi za Slovenijo v Ljubljani je poslalo Zavezino vodstvo spomenico, da vzame v razpravo od Zaveze nasvetovano ustanovitev pedagoške fakultete na bodočem slovenskem vseučilišču, katerega obisk naj bi bil obvezen za vsakega kandidata učiteljskega stanu. (Besedilo te spomenice je priobčeno v 15. let. štev. »Učit. Tov.«) 2. Učiteljsko društvo za kotar Bijeljinu v Bosni poziva potom tiskane okrožnice tudi naše organizacije, da se izjavijc za enotno učiteljsko jugoslovansko združenje. Zaveza je poslala temu društvu na ogled svoja društvena pravila s poslovnikorji in po eno številko vseh treh Zavezinih listov. 3. Deželni vladi za Slovenijo se ie dostavila skupna vloga Zaveze in Slomškove Zveze, da se učiteljstvu vsi službeni prejemki z dokladami vred izplačujejo kakor drugim državnim uradnikom v dinarjih, oziroma v kronah po veljavni valuti. 4. »Savez dalmatinskih učiteljskih društava u Splitu« sporoča na svoječasni naš dopis glede enotne stanovske organizacije, da naj ostanejo za sedaj dosedanje pokrajinske organizacije, a centralno vodstvo pa naj sestoji iz predsednikov, podpredsednikov in tajnikov teh organizacii. Odposlanci pokrajinskih zvez naj se na skupnem sestanku, ki naj bi se čimprej vršil v Belgradu ali v Zagrebu, vse potrebno dogovore, da se ta ideja tudi udcjstvi. p. Učiteljsko društvo za novomeški okraj je sklenilo naprositi višji šolski svet, da priredi v velikih počitnicah v Novetn mestu za ondotno ali pa morda tudi za belokranjsko učiteljstvo srbohrvatski tečaj in da ta tečaj tudi zadostno financira. Stanovanje in hrano za tak štirinajstdnevni tečaj bi udeležniki lahko dobili v mestu ali na Grmu, vodstvo tečaja pa je pripravljen prevzeti ginmazijski ravnatelj gospod Wester. — Sklene se, da se odda prošnja in resolucija na pristojno mesto s poseb: nim priporočilom. 6. Zavezin predsednik je v zadevi nabavnih prispevkov in popolnega izenačenja z državnimi uradniki brzojavno posredoval na centralni vladi v Belgradu za ugodno rešitev. Minister dr. Kramer je nato brzojavno sporočil, da pripadajo učiteljstvu isti poviški, kakor jih odkazuje nova naredba državnemu uradništvu. Deželna vlada za Slovenijo je na seji dne 15. t. m. sklenila v smislu brzojavke dr. Kramerja, da se zvišajo namreč učiteljstvu draginjske doklade za 100 odstotkov. — Nabavnih prispevkov dr. Kramerjeva brzojavka nič ne omenja, bržčas odpadejo za vse uradništvo spričo novega poviška draginjskih doklad. 7. Učiteljski krožek za pliberški okraj vpraša Zavezo, če že posluje odsek za sestavo novih ljudskošolskih čitank. Želi, da se pritegnejo v ta odsek tudi od koroškega učiteljstva določeni tovariši. — Krožek se obvesti, da se ta anketa zaradi nejasnosti v višjem šolskem nadzorstvu še ni sklicala, kar je obžalovanja vredno. V to anketo se predlagata po Zavezi sporazumno s koroškimi učiteljskimi zastopniki tovariša Pavel Košir in Rudolf Mencin. Poročilo o seji upravnega odbora Zaveze, ki se je vršila istega dne popoldne, priobčimo prihodnjič. — Za danes objavljamo samo sklepe, ki jih je sprejel upravni odbor brez debate soglasno in ki jih je vodstvo Zaveze takoj poslalo na pristojna mesta: Resolucija na deželno vlado za Slovenijo v Ljubljani. Naredba celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 14. februarja 1919, tičoča se začasne ureditve službenih prejemkov učiteljstva, naj se popolni v tem smislu. da se pridene k § 1. dostavek: Vsi prejeinki učiteljstva, vpokojencev, vdov in sirot se s prejemki državnega uradništva avtomatično regulirajo. Resolucija na deželno vlado za Slovenijo v Ljubljani. Vsemu učiteljstvu, ki je prideljeno v službovanje izvun svojega službenega mesta, se priznajo in izplačujejo potnina, dnevščine in kakršnekoli druge doklade v isli izmeri in na enak način kakor drugemu državnerau uradništvu dotični osebi odgovarjajočega plačilnega razreda, ozi roma odgovarjajoče plačilne stopnje. Resolucija na dežeJno vlado za Slovenijo v Ljubljani. ,Glede okrajnega in deželnega (višjega) šolskega nadzorstva vztrajamo slejkoprej na zahtevah spomenice z dne 2. novembra 1918, točka 3. in 4., ter na načelih, izraženih v naši izjavi, sprejeti na seji upravnega odbora Zaveze dne 27. decembra, ki smo jo poverjeništvu izročili dne 28. decembra lanskega leta. Poudarjarno, da je doba okr. šolskim nadzornikom na bivšem Kranjskem tudi že potekla in da učiteljstvo pričakuje tozadevnih odredb deželne vlade, ki naj bodo skladne z našimi načelnimi izjavami. Resolucija na deželno vlado za Slovenijo v Ljubljani. Upravni odbor Zaveze je že na svoji seji diie 27. decembra 1918 zavzel stališče proti tedaj izvršenemu imenovanju predsednika in podpredsednika višjega šolskega sveta ter je to svoje stališče pismeno sporočil poverjeništvu za uk in bogočastje dne 28. decembra pret. leta. Poudarjaii smo takrat, da nečemo demonstrirati proti imenovanima gospodoma profesorjema, ampak smo v točki 2. onega svojega protesta zadostno utemeljili svoje odklonilno stališče z ozirom na številčno premoč svojega stanu nasproti manjšini srednješolskcga učiteljstva. Opozarjamo izrečno na ono svojo utemeljitev s pristavkom, da presega naše število 3000, inedtem ko nasprotno število ne presega 360. ¦— Predsednik in podpredsednik višjega šolskega sveta sta odstopila, in pretekli teden se je izvršilo novo imenovanje tako predsednika, kakor podpredsednika višjega šnlskega sveta. Učiteljstvo je opravičeno pričakovalo, da se vsaj sedaj popravi krivica, ki so jo napravili principu demokracije, enakosti in proporca in 3 tem seveda tudi ljudskošolskemu in meščanskošolskemu učiteljstvu. Naše pričakovanje pa je bilo zamaii! Za predsednika višjega šolskega sveta je bil zopet imenovan profesor, za njegovega namestnika tudi profesor, tako da je tudi sedaj naše učiteljstvo iz predsedstva viš- jega-šolskega sveta popolnoma izključeno. Nimamo ničesar proti irnenovanima gospodoma profesorjema, ki ju osebno čislamo, a v interesu časti in ugleda svojega stanu moramo toliko opravičenejše ugovarjati proti temu imenovanju, ker smo na storjeno krivico pravočasno opozorili in ker v demokraški državi ne moremo in ne smemo trpeti takega ponovnega preziranja svojega stanu! To ponovno preziranje je organizovano učiteljstvo bridko zadelo, ker ni nikjer in z ničemer stvarno utemeljeno. Zato stno ugledu in časti svojega stan-u dolžni, da proti takemu postopanju toliko časa ugovarjamo, dokler ne pridemo do svoje pravice, ki je utemeljena v zgoraj navedenih razlogih! Predlog na upravni odbor Zaveze. Vse sklepe, oziroma resolucije, naslovljene na deželno vlado za Slovenijo v Ljubljani, naj vodstvo Zaveze vedno odpošlje ministrstvu prosvete v Belgrad, vrhutega pa še onemu ministrstvu, v katerega področje njih izvedba direktno ali itidirektno sodi. Savezu hrvatskih učiteljskih društava v Zagrebu, Učiteljskemu Udruženju v Belgradu, Savezu učiteljskih društava v Splitu, Savezu učiteljskih društava v Sarajevu. , Upravni odbor Zaveze jugoslovanskega učiteljstva, zbran dne 17. aprila 1919 tia svoji seji v Ljubljani, vas, dragi bratje in mile sestre po krvi, jeziku in srcu, najiskrenejše pozdravija! Naša goreča želja je, da odstranimo vse meje in zapreke, ki so nas doslej umetno in navidez.no ločile, in da se vse učiteljstvp kraljevine SHS združi in zjedini v eni enotni stanovski organizaciji. Da pridemo čimprej do tega velikega smotra, moramo v interesu sreče in bodočnosti svojega šolstva in svojega stanu zastaviti vse svoje moralne in materialnc sile. Slovenci smo pripravljeni lotiti se takoj dela in nujno pričakujemo predlogov in nasvetov od vaše strani. Naj živi Unija jugoslovanskega učiteljstva! Naj živi naša skupna domovina Jugoslavija! Gospodu mmistru prosvete Davidoviču v Belgradu. Upravni odbor Zaveze jugoslovanskega učiteljstva, zbran dne 17. aprila 1919 na svoji seji v Ljubljani, pozdravlja gospoda ministra kot iskrenega prijatelja narodnega šolstva in učiteljstva! Gospoda ministra prosimo, naj odobri naše načelo popolne enakosti v materialnem in pravnera oziru našega stanu z državnim uradništvom našemu stanu in pomenu odgovarjajočd kvalifikacije. Zahtevamo centralizacijo vsega šolstva ter podržavljenje vsega šolstva iii učiteljstva. V ministrstvu prosvete naj se nemudoma osnuje poseben pedagoško - didaktični oddelek ljudskega in meščanskega šolstva, ki mu naj bodo prideljeni tudi slovenski učitelji. Želimo si svojega sodelovanja pri preustrojitvenem delu našega šolstva, ki se sedaj vrši v ministrstvu prosvete. Učiteljstvo, organizovano v Zavezi jugoslovanskega učiteljstva, nujrio in iskreno želi ter si z vsemi sredstvi prizadeva, da se izvede enotna organizacija vsega učiteljstva kraljevine SHS, ki naj z vsemi svojimi silami deluje za povzdigo široke narodne kulture, za izobrazbo in vzgojo našega ujedinjenega naroda ter za moč, veličino in blaginjo naše skupne domovine! ^^^ . ¦ Društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta je imelo svoj 24. občni zbor dne 16. aprila t. 1. ob 9. uri v Učiteljski tisksnu. Predsednik tov. Jakob Furlan otvon i.bu.ovH'je in pozdravi s presrčnimi besedami iovariše. Tfijnik tov. .'uiaj t\"?eh p.ioCa, da <i je lani izvoljefli odbor svoje driištvene /><Tle porazdelil tako kot prejšnja leta, ssmo namesto lov. A. Rapeta ie vstopil t. \. Jos. Ambrožič. Vojni dogodki in^nezrosne draginjske razmere so nas tiščali tuJi v minulem ieiu k tlom, da nam ni b;lo mogoče kaj uspešnega storiti za dru]}\vn. Razen pičlih letnih doneskov učiteljstva in podpore Kmetske posojilnice za ljubljansko okolico s 100 K in posojilrke v Frarau s 50 K so nam usahnili vsi viri. Zato tudi naši mladini nismo mogli oskrbeti več čtiva, nego le izdajo IV. zv. O.uiglovih spisov. Upamo pa, da se bo z r.ovimi ugodnejšimi razmerami tudi našemu društvu izboljsalo njegovo gmotno starje. Z letošnjim letom stopimo v 25. letosvojega društvenega obstanka in ob vsestranskih boljših razmerah nam bo uiogoče s pomočjo naših dobrih prijateIjev položiti izdaten dar na oltar. Kakor smo požrtvovalno donašali v Zavezin slkad, tako dajmo zdaj napraviti »Jubilejski sklad za Učiteljski konvikt« Prihodnjeniu odboru pa prepustimo, ako 'že danes ne ukrenemo kaj konkretnega — skrb, da stori vse v to potrebne korake. — Društvo šteje koncem leta: 67 pokroviteljev, 5 podpomih in 74 rednih članov. Blagajnik tov. Jakob Dimnik poroča: I. Računski zaključek za XXIV. uprano leto. (Za čas od 1. januarja do 31. decembra 1918) Prejemki: 1. Saldo 1. 1917 K 845:83. Obresti Učit. tiskarne za 1. 1917 K 3501:91. 3. Obresti Učit. tiskarne za 1. 1918 K 3701:92. 4. 5 % dividenda Učit. tiskarne za 1. 1915/16/17 K 165:—. 5. Darila in članarina K 419:10. 6. Mladinski spisi K 2961:95. Skupaj K 11595:71. — Izdatki: 1. Vloga v Kmetsko posojilnico Ljubljanske okolice K 7550:—. 2. Vloga v Mranilnico in posojilnico Učit. Konvikta K 1000:—. 3. Davek K 151:73. 4. Za dobrodelne namene K 200:—. 5, Ustanova za učiteljske sirote K 160:—. 6. Upravni stroški za 1. 1917 in 1918, knjigovezec, klišeji i. dr. K 1123:40. Skupaj K 10.185:13. — Promet: Prejemki K 11.595:71, izdatki K 10.185:13," skupaj K 21.780:84. — B i 1 a n c a : Prejemkt K 11.595:71, izdatki K 10.185:13, saldo K 1410:58. — II. Lstanova za učitelj. sirote. Stanje dne 31. decembra 1918. 1. Vloga pri Učiteljski tiskarni (po 4:5%) K 8750:—. 2. Vloga v Mestni hranilnici ljubljanski (po 2% K 4054:11. 3. Vloga v Hranilnici in posojilnici Učit. konvikta (po 2 %) 1002 K 29 vin. Skupaj 13.806:40. — Ustanovo po 80 K sta prejela dne 2. decembra 1918 Kazimir Pretnar, gimn. abiturijent v Ljubljani in Dragotin Tratnik, dijak VI. realčnega razreda v Idriji. Gimn. abiturient Ljudevit Fettich-Frankheim je pri vojakih, zato to leto ni prejel ustanove, dobil jo bo pa zopet, kadar bo nadaljeval svoje študije. Marija Osana je dovršila študije na učiteljišču, Vladimir Pegan je pa izostal ter šel k mornarici; zaradi tega ta dva nista prejela ustanove. — To našo ustanovo za učiteljske sirote na Kranjskem je ustanovilo na občnem zboru dne 28. decembra 1895. 1. »Slovensko učiteljsko društvo« v Ljubljani iz prostovoljnih doneskov učiteljstva na Kranjskem. Tega leta je bil predsednik »Slovenskega učiteljskega društva« pokojni nadučitelj Andrej Žumer; odborniki pa so bili tovariši Jos. Cepuder, Fran Crnagdj, Jakob Dinmik, Jakob Furlan, Engelbert Gangl, Janko Likar in Juraj Režek. Poročilo o ustanovitvi te ustanove za učiteljske sirote je imel na občnem zboru tov. Jakob Dimnik. ProDne 2. decembra 1918. leta se jeizplačala prva ustanova v znesku 80 K učiteljski siroti Ljudmili Osana. Na predlog tov. Janka Likozarja se je glasom sklepa obČnega zbora »Slovenskega učiteljskega društva« poverilo za nabiranje prostovoljnih darov za ustanovo »Uruštvo za zgradbo Učit. konvikta« in temu društvu se je izročilo tudi oskrbovanje in oddaja ustanove. Zaradi izpremenjenih razmer predlagam: 1.) Ustanova naj se vbodoče glasi: Ustanovaza slovenske učiteljske sirote. -^- 2.) V spomin na ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev naj se deli ta ustanova na dan narodnega praznika Srbov, Hrvatov in Slovencev, t. j. dne 1. decembra vsakega leta. — 3.) Kakor doslej, naj se tudi v bodoče porabita dve tretjini obresti, ki jih daje glavnica, vsako leto za ustanove, ena tretjina obresti naj se pa priloži k glavnici. — 4.) Visokost in število ustanov določi odbor »Društva za zgradbo Učit. konvikta« v Ljubljani. (Sprejeto.) Pravico do teh ustanov naj imajo kakor doslej: 1.) Učiteljske sirote po očetu in materi. V pomanjkanju teh 2.) učiteljske sirote po očetu. V pomanjkanju teli 3.) učiteljske sirote po materi. V pomanjkanju teh 4.) učiteljski otroci sploh. 5.) Ustanova velja samo za čas kakršnihkoii študij. . III. Društvena gotovina. Stanje dne 31. decembra 1918: 1. Saldo 1. 1918 K 1410:58. 2. Vloga pri Učiteljski tiskarni z ustanovo vred (po 4:5%) 82.264 K 67 vin. 3. Vloga v Hranilnici in posojilnici Učit. Konvikta (po 2 %) K 552:35. 4. Vloga v Hranilnici in Posojilnici Učit. Konvikta (po 2%) K 1002:29. 5. Delež pri Hranilnici in Posojilnici Učit. konvikta (po 5 %) K 367:50. 6. Delež pri Hranihnci in Posojilnici Učiteljskega Konvikta (po 5 %) K 107:71. 7. Vloga v Mestni hranilnici ljubljanski (po 2%) K 4054:11. *. Vloga v Mestni hranilnici ljubljanski (po 2%) K 5651:69. 9. Vloga v Mestni hranilnici ljubljanski (po 2%) K 2027:03. 10. Vloga v Kmetski posojilnici ljubljafiske okolice (po 2%) K 8883:45. 11. Vloga v Kraetski posojilnici vrhhiške okolice (po 2 %) K 636:39. 12. Vloga v Posojilnici in tlranilnici v Kopru (po 2%) K 77:30. 13. Delež pri Učiteljski tiskarni (po 5 %) K 1155:—. 14. Dve srečki (po 3 % in 4%) K 558:11. 15. Dve državni (avstrijski) obligaciji (po 4) K 300:—. 16. Tri obligacije III. vojnega pbsojila (po 5:5 %) K 500:—. Skupaj K 109.548:18. Lansko leto K 102.917:19. Prirastek K 6630:99. — Poleg tega je vredna zaloga mladinskih spisov okroglo K 10.000. V imenu pregledovalcev računov poroča tov. Ivan Petrič, da so računi in knjige v najlepšem redu ter predlaga b!agajniku in odboru popolno oprostitev, čemur zbor soglasno pritrdi. V odbor so bili izvoljeni: Jakob Furlan, predsednik; Luka Jelenc, 1. podpreosednik; Ignacij Križman, II. podpredsednik; Juraj Režek, tajnik; Jakob Dimnik, blagajnik; odborniki: Josip Ambrožič, Engelbert Gangl, Anton Gnus, Julij Slapšak. Društvene vesti. + Deželno slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani je zborovalo 16. aprila 1919. O zborovanju smo prejeli sledeče: 1, Poročilo predsednika J. Režka: Predsednik tov. Juraj Režek otvori zborovanje in pozdravi zbrane tovariše tem presrčneje in z večjim veseijem, ker smo se zbrali danes prvikrat v svoji novi, neodvisni svobodni državi Jugoslaviji, po kateri so že pred tolikinii leti tako sično hrepeneli in za njo deiovali naši najboijši duševni delavci in voditelji. l'ej naši, nam vsem mili in dragi Jugoslaviji žeii: naj živi, naj se razcvita in raste v blagor in dobrobit našega troimenskega naroda! — Dalje oraenja izboljšanje našega gmotnega stanja s podržavljenjem učiteljstva in njega ureditvijo v plačilne vrste državnih uradnikov. Izreka nado, da bo v novi državi tudi našemu šolstvu in učiteljstvu zasijalo pred prag lepše in milejše solnce. — Kol posebno pomemben društveni dogodek omenja letošnjo petdesetletnico našega društvenega obstanka. Koliko koristnega je društvo v tej dolgi dobi storilo v prospeh narodnega našega šolstva in v izboljšanje učiteljskega gmotnega položaja, o tem bo govonla zgodovina, ki se bo pisala o raz^oju našega šolstva. Naša dolžnost pa je, da se danes hvaležno spominjamo onih naših blagopokojnih tovarišev, ki so nam pod vodstvom And. Praprotnika, lv. Tomšiča, Močnika, Stt?gnarja, Grkmana, Govekarja in dr. ustanovili naše društvo in ves čas požrtvovalno delovali v njem. Njim v hvaležen in časten spomin se zborovalci dvignejo s svojih sedežev. Ostalim, še živečim njihovitn sodelavcem pa izrekamo svojo najiskrenejšo zahvalo. Da nam jih Bog poživi! 2. Poročilo tajnika Josipa Ambrožiča: Letos je 50. občni zbor Deželnega slovenskega učiteljskega društva. Kakor se vse izpreminja na svetu, tako so se tudi razmere od njega ustanovitve do danes popolnoma predrugačile. Celo od zadnjega občnega zbora so se odigrali svetovni dogodki, ki niso ostali brez vpliva na učiteljstvo. Stara Avstrija je razpadla tako, kakor je zahteval naravni razvoj koruptne carovine. Vsi narodi nekdaj mogočne avtokratske države so se oprostili tujega jarma in se združiv celoto, ki jim je skupna iz preteklosti. Slovenci smo združeni pod žezlora ljudskih vladarjev Karadjordjevičev. Te svobode, ki je prikipevala v vzklikih radosti in deloma v posmehovanju do nekdanjih naših tlačilcev in zatiralcev, je deležno tudi slovensko učiteljstvo. Naša dolžnost ob 50 letnici društva je, da se spomnimo onih vrlih mož-tovarišev, ki so ustanovili Deželno s 1 o vensko učiteljsko društvoter s svojim zgledom in delom tudi pripomogli, da je slednjič zmagala pravica mi resnica. Bilo je leta 1868. Osem let stan »Učiteljski Tovariš«, ki je takrat bodril slovenskega učitelja na delo in slogo, je prinesel v decemberski številki okllc k ustanovitvi učiteljskega dru- štva. Letnik 1869. je priobčeval v vsaki številki imena novo vstopivših učiteljev v društvo. I. občni zbor Dež. slov. učit. društva je bil dne 31. marca 1869. leta v 2. sobi III. razreda normalke v Ljubljani. Minilo je do danes 50 let. Iz poročila učiteljskega pradeda A. Praprotnika je razvidno, da se je društvo že takrat potezalo za izboljšanje materialnega položaja. Praprotnik pravi doslovno: »Nova šolska postava, kakor jo do sedaj poznaino, nam kaže, kdo bode od sedaj učitelju zapovedoval; a kdo in kako ga bode v pri hodnje plačeval, tega še ne določuje.« Tudi takratno ministrstvo za bog0. častje in šolstvo je odgovorilo priprav ljalnemu odboru, da obrača sicer vs0 svojo pozornost tej reči (izboljšanju), (j, se pa ta zadeva more rešiti po poti deželnega zakona. Tako se je vleklo vpr^j šanje regulacije učit. plač potom teh fraž| do današnjega dne — čez pol stoletja. f^j vem, je li to slučaj, ali pa potrebuje t"' uspeh 50 letnega boja. Ko padajo veri, suženstva, ko se rahljajo stebri držav vstane jugoslovansko učiteljstvo ter ob 50 letnici društva in na razvali srednjeveškega režima osamosvoji t, gmotno postavi na stopnjo onih, ki hoče pošteno in stanu primerno živeti. Deže no slov. učit. društvo je s tem svoj sm ter doseglo. Kolikor sem prelistal letnika 1868. 1869. »Učit. Tovariša«, ni niti enega variša več živega med ustanovitelji d štva. Slava prvemu odboru njegovemu predsedniku ] kojnemu A. Praprotniku! V društvu se nahaja mnogo tova šev, kateri so z društvom vred osiveli ideje, ki so danes realizirane in katere , je društvo pred 50. leti stavilo za srnoter Najstarejšim članom Dež. slov. učit. dri, štva, tem starim borcem kot zadnji tajnil najiskreneje čestitam ter jim želim \ imenu društva, da ostanejo še nada tako mladi po srcu in duhu! Deželno slovensko učiteljsko društ praznuje letos tudi 50 letnico t a b o r _ vanja. Na poslednjem taboru leta 18Q -so se oglasile vse slovenske pokrajini samo Kranjske ni bilo, ker so se bali ditelji — vlade! V Ljubljani so to leto stopili samo ^visokošolci in v društvu ganizirani učitelji! Naš gmotni položaj je v toliko izbo| šan, da smo uvrščeni v razrede in sto nje, a ne v čine, kakor smo zahtevali kamor spadamo zaradi svojega dcla izobrazbe. Pomanjkljivosti, ki jih je nai dila sedanja vlada, so sarno formalne t se bodo morale odpraviti z definitiv ureditvijo novega šolskega zakona. V ti oziru ni društvo več kompetentno v gati takih prošenj, arnpak samo organiz cija, katere delokrog sega preko mej n kdanje Kranjske. Izkušajmo vsi nadalje čistiti ozraž prošle dobe ne glede na desno ali le. da izgine vse, kar omadežuje s svojo ptl teklostjo našo sedanjost. Ne klanjajrnoi nikomur, kadar iščerno pravic! S tem 4 jemo potuho in oporo sistemu, ki ga obsodil ves zapadni svet. Kamor je v po pretekli dobi prisijaio solnce avstrijsl milosti, tja naj ne posije nikdar žar naše svobode. Boj za naše pravno stališče tei vkljub vsem obljubam še ni uobojevi Ne nasprotuje se učiteljstvu iz politišl razlogov, pač pa zaradi zastarelega l zora: Učitelj ni državni uradnik ter l ne gre ista mera socialne pravično nego drugim zemljanom. j Omeniti moram v poročilu kranjskega učiteljstva z dne 5. septi bra 1918 v Mestnem domu. Takratn zadnjih vzdihljajih se nahajajoča avs ska vlada je sicer shod prepovedala tako dala učiteljstvu priliko, da je go rila ulica dostojno kakor nikdar prej i ben organiziran stan. Na prepovedan shodu so govorili poslanci Gangl, Gost čar, Pogačnik, Triller. Ker sta b.ili vprašanju drag. doklad dežela in drž stara dva prepirljivca, je bila dolž kranjskega učiteljstva, da je izkušalo seči z zavednostjo, samostojnostjo in lidarnostjo to, kar je bilo nasprotno n< rom avstrijskih vlad, ki so na vojašm pisale geslo: Viribus unitis, a posame stanove in narode razdvajale z geslc Divide et impera! Ako omenim v poročilu, da smo n po naši iniciativi več potrebnih in ne trebnih sestankov z odborom Slomške Zveze, sem končal svoje poročilo. 3. Poročilo blagajnika D i m n i k a: Računski zaključek za 1918. (50. društveno leto.) Prejen 1. Obresti od 1. I. do 31. XII. 19L7 k 202:—. 2. Letnina Kamniškega učit. d štva K 19:—. 3. Letnina NovomesK učiteljskega društva K 27:—. 4. Leti Ljubljanskega učit. društva K 41:60. paj K 289:60. — Izdatki: 1. Saldo 1917 K 24:85. 2. Upravni stroški K 63 3. Tiskovine K 74:45, 4. Brzojavke » 54:91. 5. Članarina »Zavezi« in čas« K 43:50. 6. Travnov grob K 8:50. 7, * nlna K 20:—. Skupaj 289:60. ProitJ Prejemki K 289:60, izdatki K 2® skupaj K 572:20! — Bilanca:.* Ljubljanski mestni hranilnici K 520^ 2. V Hranilnici in Posojilnici Učit. \ vikta K 63:12, skupaj K 5266:15.  so dosedaj poslala članarino samo o . učit. društva, se pozovejo ostala, da ¦ re svojo dolžnost in pošljejo SlaTl8 (§ 4.) po 1 K za vsakega člana. 4.) Predlog o razpustu dru- Štva: Poroča tovariš tajnik: Odbor je na sej dne 23. marca sklen;; predlagati občnemu zboru razpust društva. Hočem ta predlog na kratko utemeljiti. V novi, mladi kraljevini bo zavzeb učiteljstvo nasproti narodni državi dras/ačno stališče nego v Avstriji. Ako se jjosta vladi v Ljubljani in Belgradu zavedali dolžnosti, ki ju imata do narodnega šclstva, potem bo vsak naš pokret identičen z državno mislijo. Dolžnost vseh pokrajinskih učit. organizacij je pokaza*a ^ot k centralizaciji šolstva s tem, da liKvidirajo in se združijo v Unijo jugoiovanskega učiteljstva. Ker so padle deželne ineje, je delokrog Deželnega slovenskega učiteljskega društva neomejen; nima torej društvo nobenega delokroga. Predlagam tedaj razpust društva, Ri je letos videlo Abrahama. Društveno imetje preidi po določilih § 22. pravil v prid Društva za zgradbo Učii. konvikta v Ljubljani. To naj prevzame vse dolžnosti, ki so zvezane i uporoko pokojnih mecenov. Občni zbor sklene v principu društvo razpustiti. O tem se obvestijo vsa okrajna učit. društva na bivšem Kranjskem s pozivorn takoj sporočiti predsedstvu Dež. slov. učit. družtva, kakšno stališče zavzamejo naspron likvidaciji. Do.kler se društvo popolnoma ne razdruži, vodi društvene posle stari odbor. A. + Društvo v pomoč učiteljem, nji- hovim vdovam in sirotam na Kranjskem v Ljubijani je irnelo svoj 55. občni zbor dne 16. aprila t. 1. v Učiteljski tiskarni.  Otvoril ga je ob tri četrt na 11. uro pred-  sednik Juraj Režek ob navzočnosti 25  članov iznied 90. — Tajnikovo in blagaj-  nikovo poročilo se je vzelo na znanje. Tovariš Božidar Valenta je imenom pre- gicdovalcev računov laskavo ocenil vest-  no in natančno knjigovodstvo blagajnika lakoba Furiana ter mu je predlagal to- plo zahvalo, kar je občni zbor odobruje sprejel. — Društveno imetje znaša 117.818:82 K. — Društvo je v poslovnem ietu 1918 podpiralo 34 vdov, 12 sirot po očetu ter 11 sirot po očetu in materi. + Občni zbor društva Narodne Sole v Ljubljani se je vršil v prostoiih Učitelj- ske tiskarne dne 16. aprila 1919 ob pol  9. uri dopoldne. Predsednikov namestnik  tovariš Jakob Dimnik je otvonl dobro obiskano zborovanje s sledečim nagovo- rom:  Otvarjam 48. občni zbor N. Š. s po zdravoin na vse prisotne. Preden preidemo na običajni dnevni red, nas veže stanovska dolžnost in bratska ijubezen, da se spominjamo moža, ki si je pridobi! obilo zaslug za razvoj našega društva. S tega-le mesta bi vas moral danes pozdravljati naš zvesti in vzonii tovariš Anton Razinger. Pa smrt, ki sega najrajše po najboljših možeh v naših vrstah, tudi Razingerjevemu trpljenja popolnemu življenju ni prizanesla. Dne 15. oktobra 1918 je po uspehov polnem kulturnem svojem delovanju rnirno prominul, Ln smo izročili njegove zemske ostanke materi zemlji. Veličasten izprevod je pričal, kako priljubljen je bii Razinger med ijubljanskim prebivalstvom. rogreba se je udeiežil tudi odbor N. S. z mnogimi drugimi tovariši in tovarišicami. Anton Razinger je predsedoval našeinu društvu od tistega leta (1895), ko se je preselil pokojni Srečko Stegnar v Maribor; bil je prvi predsednik naše Zaveze, sestavljal je ljuuskošolska berila in sodeloval pri Giasbeni Matici. Vedno se je zanimal za razvoj in napredek šolstva, zato naj ostane njegovo ime trajno zapisano v kroniki N. S., ini vsi pa ohranimo Ijubemu in zvestemu tovarišu blag in trajen spomin. N. v m. p.! Narodna Sote je bila ustanovljena 1. 1871. v Idriji. Ustanovili so jo S r e č k o Stegnar, Ivan Lapajne, oba učitelja v Idriji, in pa idrijski sodnik G r e gor Zerjav, oče podpredsednika deželne vlade za Slovenijo. V tedanjih nemškutarskih časih je bila N. S. za slovensko šolstvo velike važnosti in je storila s tem, da je preskrbovala slovenske šole z najpotrebnejšimi šolskimi poirebsčina fni, veliko dobrega za slovensko šolstvo in za slovenski narod sploh, zakaj bivša avstrijska vlada je skrbela ie za razvoj nemških šol, slovenske šole in slovenska šolska mladina so ji bile deveta briga. ttsti časi, ko je krivični vladajoči avstrijski sistem imel v rokah usodo siovenskega šolstva, so minuli. Nam Slovanom ln Posebej še Slovencein kriyična Av^rija je porušena, in na njenih razvalinah i^ vstala svobodna Jugoslavija. V tej "aši novi demokratični državi se ne bo treba slovenskemu učiteljstvu pehati s Ppsebnim društvom za šolske potreb^ine slovenski šolski mladini, zakaj go- | tovo je, da bo za take stvari skrbela naša I država sama in ko se to zgodi, bo dovr! šila svojo nalogo naša Narodna Sola. ' Slovenskemu narodu in slovenskerau šolstvu se odpira boljša bodočnost. Načeia svobode, bratstva in prave demokracije, na katerih sloni naša tiova država, so nam poroštvo lepše in boljše bodočnosti. Le nekaj je, kar nas-tare in seka gioboke rane v naša narodno čuteča srca. Zemlje lačni Italijan je preplul s svojimi divjimi tolpami najlepše kraje naše slovenske zemlje ter hoče potujčiti najzavee5nejše slovensko ljudstvo, ki prebiva na Notranjskem, Goriškem, v Trstu in v Istri. Zato tudi mi kar najodločneje protestiramo proti tem italijanskim nanieram m prisegamo, da bomo kar najodločneje branili vsako ped naše ljube domače grude, kjer prenašajo sedaj naši bratje gorje neznosnega nasilstva okupacije. Najodločnejšo branitev vsega etnografskega ozemlja SHS nara je obljubil tudi naš simpatični regent Aieksander v svoji proklamaciji. Zato pa ne obupujmo, temveč navdušeno zakličimo: Zivel jugoslovanski Trst! Živila jugoslovanska Goriška in Istra! Bog blagoslovi ujedinjeno Jugoslavijo! Bog čuvaj kralja Petra in regenta Aleksandra! Živio! Društveni tajnik Fran Gale poroča o delovanju društva v preteklem letu ter poudarja neznosno draginjo šoiskih zvezkov in raznih potrebščin. Gmenja, da je bilo mnogokrat nemogoče ustreči željam raznih šolskih vodstev, ker. je trgovcem primanjkovalo vsega blaga. Prodajali so le po dva ali tri zvezke posameznim strankam — a" v večji ranožini jih nisu mogli prodati. Upajmo na boljše čase, dosedaj moramo pa računati z današnjiini razmerami zaradi velikega pomanjkanja potrebnega materiala. Nato poroča blagajnik društva Alojzij Kecelj o denarnem stanju. lmetje društva je naraslo na 6908 K 88 vin. Torej za 20 K 7 h več mimo lanskega leta. Tajrlikovo in blagajnikovo poročilo je bilo s pohvalo sprejeto. Nato se je vršila volitev 9 odbornikov. V odbor so bili izvoljeni sledeči tovariši: Dirrmik Jakob (predsednik), Engelbert Gangl (podpredsednik), Galč Fran (tajnik), Kecelj Alojzij (blagajnik), Furlan Jakob, Likar Janko, Petrič Ivan, Režek Juraj in Crnagoj Fiv Pregledovalcem računov pa Luka Jelenc, Janez Levec in Vendelin Sadar. + Učiteljsko društvo v ivainniškesji okraju ima dne 1. maja t. 1. z začetkom ob 2. pop. v šoli v Radomljah o|_čni zbor po dnevnem redu: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Novi šolski zakon. Reierent lvan Smajdek. 5. Volitev novega odDora. 6. Slučajnosti. — Odbor. + Učiteljsko društvo za mariborsko okolico zboruje dne 1. majrtika t. 1. ob 10. dopoldne v šoli Leitersberg - Krčevinski. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Zavarovanje društvenikov. 3. Poročilo o načrtu novega šolskega zakdna. 4. Slučajnosti. — V Maribor in njega okolico došle tovariše in tovarišice iskreno pozdravljamo in vabimo, da pristopijo našemu društvu, V imenu odbora: Požegar, tač. nač. + Društvo slov. učiteljic je imeld svoj občni zbor v četrtek, 17. apr. 1.1., na šentjakobski šoli v Ljubijani. 1. Predsednica V. Zupančičeva je omenila v svojem pozdravnem govoru politiški preobrat na slovenski zemlji, ki nain je prinesel zaželjeno svobodo. Kar se tiče učiteljstva, "aam je treba stanovske reorganizacije, pri kateri moramo sodelovaii vsi. Iz tajniškega poročila učit. M. Mehletove posnamemo, da je bilo društveno delovanje med vojno omejeno, glasom sklepa občnega zbora z dne 20. apr. 1916 se Je prekinilo pobiranje članarine do zaključka vojne. Sedaj nam je treba novih načrtov za bodočnost. Učiteljske plače so regulirane vsaj začasno. Učiteljice so v tem pogledu enakopravne z moškimi kolegi. Sedaj je v delu načrt o preustrojitvi našega šolstva. Osnutek, ki je izšel kot priloga »Učit. Tovariša«, premalo upošteva dekliško vzgojo zlasti glede gospodinjstva in ročnosti. Pritegniti bi se bilo imelo pri sestavi tudi nekaj učiteljic — strokovnjakinj. Tudi v anketi višjega šolskega sveta, ki sestavlja načrt novega šolskega zakona, so učiteljice premalo zastopane. Zato je društvo stavilo danes na razgovor tudi točko o načrtu novega šolskega zakona. Glede telovadbe je prejelo društvo od Slov. Sokolske Zveze poziv, da pregleda »Načrt zakona za telesno vzgojo mladine in za vzgojo telovadnih učiteljev« ter poroča o tem Zveznemu predsedstvu. — Koncem izreče tajnica željo, da bi se ujedinila vsa učiteljska društva v Sloveniji v enotno stanovsko organizacijo. Blagajničarica E. Žerjavova poroča o j denarnem stanju društva. Denarni promet I je bil pičel, ker je od leta 1916 odpadla I članarina. Društveno imetje znaša 2861 K 54 vin. Izvolita se kot pregledovalki računov ucit. J. Miklavčičeva in K. Drollova, ki sta nasli blagajniške podatke v popoinem redu. 2. V razgovoru o načrtu šolstva ornenja predsednica V. Zupančičeva nekatere tocke, ki bi jih bilo treba izpremeniti. V debato posežejo tudi učtt. J. Zemljanova ra.J. Miklavčičeva. Učiteljica Zupančičeva pozove navzoče učiteljice, naj se poglobe v nacrt in naj svoje pomisleke pošljejo vodstvu društva tekom 14 dni. Na predlog učit. J. Zemljanove se izvoli anketa uciteljic, ki bo premotrila ves; načrt in vposlala svoje predloge višjemu šolskerau svetu. Prva seja te ankete bo v torek, 22. t m., ob 5. popoldne na šentjakobski soh. 3. Glede razpusta društva se vname živahna debata, koncern katere predlaga učit. .1. Miklavčičeva, naj obstoja društvo še nadalje, dokler se ne ustanšvi skupra udteljska organizacija. — ^Učiteljica J. Zemljanova predlaga, naj se izda oklic v katerem se vabijo tudi primorske in štajerske koleginje v naše društvo. Clanarino (letno 2 K) bi bilo najboije pošiljati kar direktno na društvo, in sicer blagajničarici _:. Žerjavovi v Ljubljani (Marniontovaulica 1). 4. Nato so se vršile volitve upravnega odbora. Izvoljene sq bile dosedanje odbornice: predsednica V. Zupančičeva; podpredsednica A. Sarkdva; 1. tajnica M. Mehletova; II. tajnica J. Zemljanova; blagajničarica E. Žerjavova. 5. Pri slučajnostih je občni zbor razraotrival načrt Slovenske Sokolske Zveze o telovadnem pouku. 6. Določi se, da bo prihodnji občni zbor o Božiču. Nato predsednica zakijuči zbcrovanje. + Učiteljsko društvo za ptujski okraj zboruje 8. m a j a 1.1. — zaradi raznih ovir ni mogoče zborovati 1. maja — ob 11. uri v dekliškem domu v Ptuju po običajnem dnevnem redu. Med drugim poroča tovariš šolski nadz. P. Flerč o načrtu preustrojitve šolstva. Vse tovarišice in vsi tovariši naj natančno prouče »Načrt« in ga prineso s seboj. — Pred zborovanjem odborova seja. Gbilne udeležbe pričakuje — odbor.