V Ubijam, v pe'ek, <tne 19 februar a 1909.
Političen list za slovenski narod
Leto XXXVII.
Inserati: Enostop. petlt vrsta (72 mm)! za enkrat .... Ii r. za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 za ve? ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stan* enostopna garmondvrst,« i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, Izvzemši nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Upravništvo Je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2
-L- Vsprejema naročnino, Inserat«
reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 188.
fieo. *0.
Velja po pošti:
celo leto naprej	K 26'—
a* pol leta „	„ 15'—
»i« četrt leta „	„ 6-50
as en mesec „	„ 2'20
V upravniStvu:
m celo leto naprej	K	2f'40
Mi pol leta „	„	iJ-2C
letrt leta „	«	5'CC
i* mesec „	„,	19(V
JTb floSI!). na dom 20 h na
ir>;$f c
Fasamezne Stev. JO h.
Ejke^ftlstVO I*11 Kopua>f*<ilh iil«>» St. 2 (vhod foi
*_____dvorile nad tiskarno). — Rokopisi u>
itt ^ira^jo; ncfrapkirina pisma se r.<e sprejemajo. UrfdnlSkegs »eittom 11 e v. 74.
Današnja številka obsega 4 strani,
Slovanski železni obroč.
Ustanovitev »Slovanske jednote« je železen obroč, ki stoji zdaj nasproti Bienerthovi vladi. Veselili so se Nemci ob ustanovitvi Bienerthove vlade, češ da bodo pritiskali Slovane ob steno, kakor sc jim bo poljubilo. Presenečenje: Po ini-cijativi načelnika »S. L. S.« dr. Ivana Šu-steršiča se ustanovi mogočna slovanska skupina, v kateri si podajajo roke Jugoslovan, Ceh in Rusin. Pridušena jeza v nemškem taboru. Golido nemške kulturne j gnojnice zlijejo v svojih glasilih časnikarji na ustanovitelja železnega slovanskega obroča dr. Šusteršiča. Umevno »Es war' zu schon gevvesen«, da bi seveda z geslom objektivne uprave ponemčevali upravo. Saj čutimo imenovanje nove vlade že pri nas, ko dobivajo slovenske stranke od oblasti nemške dopise. Slovanski obroč pa trdno stoji in jasno pa odkrito izjavi, da hoče braniti pravice Slovanov skupno proti novi vladi z nemškim liccm. Prično se spletke. Ostanejo brezuspešne. Nastopi se proti radikalnim Cehom po sodniji Ker imajo na Hrvaškem Mažari svojo senzačno protisrbsko sodno razpravo, hočejo Nemci udariti tudi po radikalnih Cehih. Listi prehitro izblebetajo, da ima vmes pri praških hišnih preiskavah roko Vlada. Razumno, to demontirajo. Vladni dementiji! Hm . . .
A slovanski obroč je trden. Nič niso pomagale razne spletke in nemške pobožne želje, da se razbije. Brezuspešen ostane poizkus, da bi ločili Jugoslovane in Cehe. Skledo leče, jugoslovansko ministrstvo se obeta po listih, ki so v zvezi z-noVo vlado, seveda s prikritim namenom, kar se je čitalo rned vrstami, da se Jugoslovani ne zvežejo s Cehi v trden obroč. ' Prvo dejanje: Resni jugoslovanski listi nekateri odločno odklanjajo načeloma jugoslovansko krajansko ministrstvo, drugi izjavljajo in celo naglašajo, da v ministrstvu, v katerem sedita resortna ministra Stiirgkh in Hochenburger, ni mesta za jugoslovanskega ministra. Presnečc-nje. Prične sc v delu slovenskega časopisja. liberalnega, naglašati. kako da bi bilo prav, ako bi dobili Jugoslovani svojega minstra krajana.. Kar čez noč se pozabi,
kdo da vse sedi v Bienerthovi vladi. Stvar zdaj ni aktualna, a nimamo nič zoper to, da se o njej akademično razpravlja ravno o času, ko ni na dnevnem redu. Smeiamo se poizkusom mladega liberalnega dnevnega deteta, ki se je porodilo v zeleni deželi, kako se dela interesantnega, ko v svoji otročji dobi daje svete in dobre nauke načelniku »S. L. S.«. Mlado dete, zapuščeno od svojega očeta se nam res smili, ko bo tako kmalu zmrznilo, ker mu bo zmanjkalo mleka, naročnikov in denarja. Res, veliko črnila se je že zlilo zdaj o jugoslovanskem krajanskem ministrstvu. ko ga nikjer ni, ki ga ni nihče videl, za katerega nihče ne zna. Jugoslovanskega krajevnega ministra ne bo. Sicer to raznim štrebarjem ne bo všeč, a pomagati jim ne moremo. Ne bodo doživeli jugoslovanskega krajanskega ministrstva, ki ga tako željno pričakujejo in si ga bolj žele, kakor so želeli Izraelci obljubljeno deželo. Čemu ministrstvo, ki bi bilo popolnoma brez moči, ker bi se ne naslanjalo na nobeno resortno ministrstvo. Ekscelenc brez pomena le z lepim naslovom, z mastno plačo in z upom na lep penzijon ne potrebujemo. Oo razdora slovanski obroč akademiš'ka razprava o jugoslovanskem krajtiem ministrstvu ne privede.
Spletke preljubih prijateljev Slovanov ostanejo brezuspešne. V potu svojega obraza iztuhta tisti judovski časnikar, ki ga nam je tako lepo naslikal v zadnjem kranjskem deželnem zboru dr. Krek, nov načrt, da ubije novi slovanski obroč, o katerem milo javka naša graška prijateljica, ki se ji pravi tetka »Tagespost«, mislimo, da popolnoma izpremeni strukturo državnega zbora, ker tvori novi slovanski obroč najmočnejšo stranko državnega zbora in ki prorokuje, da bodo razpolagali Slovani s Poljaki in s poljsko ljudsko stranko s 196 glasovi, več kakor tretjino zbornice. Slovanstvo je postalo ciniteij, ki se nc more več preslišavati. »Slovansko jednoto« brez Poljakov naziva jedro tistega železnega obroča, ki jc 14 let gospodaril v avstrijskem državnem zboru. Vlada bo morala, ko se snide državni zbor, zdaj računati s »Slovansko jednoto« kot najmočnejšo stranko. List priporoča še tesnejšo spojitev nemških svobodomiselnih strank s krščanskimi socialci. List pa ob tej priliki tudi pove, da bo> slovan-
ska opozicija obrnena proti Hochenbur-gerju in Stiirghu, in to tim hujše, čc bosta »objektivno« upravljala svoja resorta Kako razumejo Nemci objektivnost, osobito dobro znamo Slovenci.
Seveda da to zna tudi judovski časnikar velikega lista brez stranke. Boji se »Slovanske jednote«, boji se njenega vpliva. skupnosti, njene moči, ki jo je pokazala s svojim prvim korakom. Zna tudi, da so ostale brezuspešne vse spletke, da se prepreči železni slovanski obroč. Zato pa iiajd, počrnimo »Slovansko jednoto«. Na-slikaimo na steno panslovanskega vraga. Sicer dobro zna, kako se je ustanovila »Slovanska jednota«, a kaj zato. Saj jc plačan zato, da farba svoje bravce in objavlja fantastične slike pa stvari, o katerih nihče ne zna, ki se niso nikdar zgodile, a kaj za to, saj ve, da ljudje tudi v današnjem prosvitljenem času radi čitajo dogodke o strahovih in o coprnicah. Zato se pa kar na debelo zlaže, da so v Peterburgu skrojili obleko »Slovanski jcdmti«, ko zna cel svet, da se je ustanovila po iniciativi Slovenca dr. Ivana Šusteršiča.
Mož je kunšten. To mu priznamo. Očrniti hoče »Slovansko jednoto«, ker se je boji. Ej, zdaj smo veleizdajalci. List brez stranke to trdi.' Pričakujemo, da na povelje .judka, ki piše »N. E. Pr.« zdaj sodne oblasti odrede hišne preiskave pri vseh poslancih »Slovanske jednote«, da zasledc tajne misli, ki vežejo vse člane »Slovanske niti« s Peterburgom in z Rusi. Ubogi češki niinister krajan, ki ti je zaupala krona in te pozvala v kronski sVet, ne.odideš hišni preiskavi, ker si tudi kot poslanec član železnega novega slovanskega obroča. To pesem bodo zdaj nekaj časa lajnah na ukaz »Judovske mednarodne zveze« nemški časopisi.
Sicer bi pa storila prav »N. F. Pr«, da molči, ker se ravnokar z vso gotovostjo trdi o njej, da je v službi Srbije.
Ministrski svet se je te dni bavil s politiiškim položajem. Uradno razglašajo, da so se z notranjo politiko bolj malo ba-vili. marveč da so se predvseim pečali s Srbi. Mogoče, da so s tem poročilom hoteli odvrniti pozornost od »Slovanskega obroča«. Nič ne de. Poslanci so seveda doznali, s čem se je bavil min. svet. Ob tej priliki so sodili, da pač ne pride do tega, da pošlje naše donavsko vojno brodovje, predno prične pošiljati iz svojih
topov bonbone v Belgrad, v konak srbskega kralja prijazen pozdrav: »Ave, Petre, nvonitori te salutant«.
XXX Nemci in slovanski obroč.
Izvrševalni odbor nemških svobod.>-miselnih strank jc razpravljal lb. t. m. o politiškem položaju. Izjavili so sc proti junktimu o delovanju češkega zbora in izjavili, da Bienerthov jezikovni zakonski načrt ni sprejemljiv. A to je bilo le mimogrede. Najbolj jih je pekla ustanovitev slovanskega obroča, ki jim seveda ni všeč, ker niso pričakovali, da sc Slovani tako tesno združijo. Tolažili so se le, da se slovanska jednota razbije in pa da so združene nemške meščanske stranke močnejše. kakor novi slovanski Obroč. Pobožne nemške želje se seveda ne bOdo izpolnile, ker je novi slovanski obroč trdnejši, kakor je to všeč Nemcem.
Politiški avstroslavizem.
Poslanec dr. Kramar objavlja v »Denu« obširen članek, v katerem izvaja: Z ustanovitvijo »Slovanske jednote« se je napravil prvi korak do politiškega avtsro-slavizma. Obžaluje, da se niso pridružili Poljaki in Ukrajinci slovanskemu obroču. Upa, da se obroču pridružijo tudi Poljaki in Ukrajinci, kar bodo pospeševali Nemci sami, ki so združeni v kulturni celoti. Destruktivno delovanje ministra Schreinerja je pospešilo ustanovitev slovanske jednote.
Dr. Hrubanova izjava o položaju.
V Preravi se je na volivnem shodu dr. Hrubana sklenila sledeča resolucija:
1.	Pristaši »Moravske katoliško-narodne stranke« ne zaupajo sedanji Bienerthovi vladi, ker po svoji ustanovitvi in po svoji sestavi ne odgovarja razmeram v državnem zboru, kakor tudi osobito ne v državi.
2.	Strankini pristaši odobravajo v polnem obsegu in v vsem dosedanjo taktiko svojih državnih poslancev in jim izjavljajo zaupanje ter jim prepuščajo popolno svobodo glede na akcijsko nastopanje, ker upajo, da bodo tudi v bodoče branili previdno in pošteno kulturne, narodne, socialne in verske zahteve in pravice češkega ljudstva.
3.	Prizna se upravičenost stvarne opozicije nasproti vladi in se odobri takti-
LISTEK.
Ka mestih Mne$!i potresu.
Potopisne črtice. — Jurij Trunk.
(Dalje.)
Na ulici je jako živahno. Nepretrgana vrsta vozov, o katerih še spregovorim,, vozi sočivje na trg. Končno pride voz z napisom: Monreale. Komaj si priborim prostorček. Skozi predmestja gre tir preko krasnih vrtov do vasice Rocca ob vznožju: potem pripnejo vozu še poseben stroj, ker elektrika sama ne zmore strni i ne. Vozovi cestne železnice so fini. j prevodniki v snažnih belili oblekah.
Pogled na mesto je vedno lepši in raz-sežnejši. Kmalu srno na višavi.
M o n r e a I e je malo mestece v krami legi. Njegov kiuč sta stolnica iu h o d n i k v starem benediktinskem samostanu.
Stolnica, pred katero je lep vrt, je v normanskem slogu, ali ni senca proti stolnici v mestu, po zunanjosti, dasi je tudi lepa, veličastna. Njen kras je od znotraj. Ko bi ne bilo kraljeve kapelice, bi bila sto-lica v Monrealu — čudes sveta na prvem, a tako je na drugem mestu.
Ko vstopim, me ne mika 18 ogromnih stebrov, tudi nc dragoceni oltarji, ne sno-
meniki, ne rezbarije, ampak nedosežen blišč mozaikov, ki obsegajo 6340 širjaških metrov. Ta kras pride do popolne veljave vsled prostranosti stavbe. Podobe v ladji so častitljive po starosti, nedosežna umetnina pa je glava Kristusova v ozadju, ka-Kor je navada v normanskih cerkvah. Pozneje sem šele izvedel, da so se o tem obrazu pisali že celi zvezki.
Ko bi človek stal pred živim Zveličanem, bi njegovo oko ne moglo biti živahnejše, kakor je tu na steni. Duševno oko še danes gleda neznansko mili in vendar resni obraz, kakor bi stal pred podobo; tega pogleda mi nobena leta ne bodo izbrisala iz srca. Značilen je grški napis: I. R. p a n t o k r a t o r — vsegavladatelj. -— Kdor pogleda podobo, mora biti ua prvi hip o resničnosti podpisa prepričan.
Pod Zveličanem je Marija in t r o n o z zborom svetnikov. Ako je Sodnikov obraz morda preresen, je razlita nad Marijo neznanska miloba, solnčni svit po nevihti.
Ce se pomisli, kakšne natančnosti je treba, da sc naredi le majhen košček mozaika, in da je tukaj pokrita s takimi slikami velikanska katedrala, se lahko razvidi, da so to najdragocenejši mozaiki sploh. V solnčnem svitu je vse v nepopisnem blišču, čaroben, onstransk: svet. In ta : kras neprecenljive umetnosti ie delo teni-1 nega srednjega veka!!
Težko le se ločini; tudi pri vratih so vprte name resne Zveličarjeve oči.
Glavna vrata so zaprta. Skozi ograjo si hitro ogledam umetne podobe in v arabskem slogu zidane loke.
Monreale — kraljeva gora -- po pravici ima pa še drug zaklad: svetovnoznani hodnik v nekdanjem samostanu benediktincev tik stolnice.
Pri vhodu ni več benediktinskega vratarja, ker fratnazoni so posestnike odgnali in umetnine razglasili za »narodno posest«. V novem samostanu so šole, od starega štrlijo k nebu 'le razvaline in med njimi je slavni hodnik. Plačam liro in vstopim, odklonivši spremstvo, ki se mi vsiljuje.
Štirioglati hodnik sloni na 210 stebrih, ki po dvoje nosijo ostaste loke. Visaka dvojica ima drugo obliko, drugi kapitel, v mnogih je vložen mozaik. Očaran stojim in zrem. Vriva se mi sodba: Ce bi nad hodnikom nc bilo grdili razvalin, in bi se vse, kar je na stebrih poškodovanega popravilo, ter vrt in hodnik sam se uredil, morda kakor je bilo prvotno, bi bila vse skupaj to podoba, da si bujnejše ne more izmisliti nobena domišljija. Še v tem stanu se mi zdi, da stojim ua vrtu začaranega gradu. Tudi tu velja: pridi iu poglej!
Dosti je umetnosti, oglejmo si še naravo.
Grem nazaj v cerkev in na stolp. Raz-
gled jc velikansk, mesto in okolica v žaru solnea in v najprimernejši razsvitljavi.
Mnogo sc govori in piše o 'lepoti Na-polja. Tudi jaz sem videl Napolj iu okolico od raznih strani: iz Vezuva, iz morja zjutraj in na večer, iz Sv. Martina v svitu popoldanskega solnea, iz Camaldolija in griča Posilipa. Nikakor ne odrekam mestu divne naravne krasote, a vsaj meni se zdi Palermo z okolico lepši kos sveta, vsaj kakor sc vidi iz stolpa stolice v Monrealu.
Jesen je in goram manjka rastlinski kinč. A tudi suha pobočja ne motijo skupnega učinka.
Mesto s svojimi cerkvami in palačami je razvrščeno ob nežno zakroženem zalivu, katerega čuvata gorska velikana Montc Pellegrino na levi in Monte Catal-fano na desni. Zaliv se širi proti notranjim goram vf podobi okroglaste sklede a'li školjke. Ce kje. nosi ta rajski dol po pravici ime zlata školjka comca d'oro, nepretrgan vrt, posejan z belimi poslopji uličnih vil sredi jutrovskobujnih nasadov. Najžlalitnejšili dreves so tu celi gozdovi. Prave čudese rastlinskega kinča med tem-nozelenimi skupinami orane, svetlih oljk, kraljevih palm itd. oko od daleč ne zapazi - a že to. kar se vidi: svetlo mesto, bujni vrtovi, krasne gore, sinjo morje tvori skupino, kakoršnih bo malo na širnem 1 svetu.
ka, ki izvzema obstrukcijo. Z veseljem se pozdravlja skupen nastop katoliško-na-rodnih poslancev z zastopniki Jugoslovanov in se pričakuje, da najdejo pravo pot za garancije narodnih pravic in socialnih ter gospodarskih zahtev češkega ljudstva.
4. Obsojajo se Osebni napadi na strankine poslance, osobito na dr. Hrubana.
Ministru Rittu
so priredili ob odhodu iz Inomosta banket. Trdi se, da je bilo slovo boli hladno in da so obdajala udeležence čutila, da najbrže Ritt ne priredi banketa, ko zapusti pod pritiskom slovanskega obroča mehak ministrski sedež, ki mu ga jc izposloval nje-gov prijatelj nemški minister - krajan Sclirciner.
Državni zbor se skliče.
Mislilo se je, da bo poizkušal vladati nekaj časa Bienerth brez državnega zbora. A cesar mu je ukazal, naj na vsak način omogoči delovanje državnega zbora in napravi mir, ker jc zunanji položaj zamotan. Nemci že kujejo kapital iz tega in napovedujejo, da državni zbor ne bo deloval;.
Volno oll mir?
Avstrijsko-srbski spor se v kratkem odloči! Avstrijska vlada je sklenila odrediti nemudoma, ako Srbija ne odneha s svojimi provokacijami. mobilizacijo. Tako smo izvedeli iz dobroinformiranega vira. Obenem se je povdarjalo, da Avstro-Ogr-ska stori svoj korak v sporazumu z vele-vlastmi. To je čisto jasno, kajti Aehren-thal se pod nobenim pogojem ne bi bil odločil do talko resnega koraka, da se ne bi bil preje informiral, kaj sodijo vellevlasti. Položaj je za našo monarhijo, zelo ugoden. Angleški prestolni govor naglaša, da je Anglija odločno za mir, torej obsoja vojaške provolkacije od strani Srbije, novi turški vezir Hilmi-paša je kategorično iz-javM, da se jutri ali pojutrišnjem podpiše avstrijsko-turška pogodba, v kateri Turčija prizna aneksijo, Italija je onemogla, Francija odločno na strani Avstrije. Ra-zim tega je Anglija oficielno sporočila turški vladi, da želi, da se hitro podpiše pogodba z Avstrijo. Ce so torefj velevlasti za to, da Turčija prizna aneksijo, gotovo ne bodo podpirali Srbije, ki hoče aneksijo preprečiti. Značilno ie tudi, da so se stvari za Avstrijo obrnile radikalno na boljše po obisku "kralja Edvarda VII. v Berolinu. Ako bi bila Anglija proti temu, da Avstrija Srbiii odločno dopove, da ne trpi pro-vokacij, bi bila Nemčija Avstriji to gotovo odstvetovala. Ha pa je Nemčija informirana o namerah Avstrije, je brezdvomno, saj sledi to iz trozveznega razmerja.
Izredni ministrski svet.
Izredni avstrijski ministrski svet seje bavil z zunanjim položajem in v principu odObril zahtevo zunanjega in vojnega mi-u;stra za izredni vojaški kredit. Zunanje ministrstvo je posflance informiralo, da se avstrijsko-srbski spor Odloči okoli 27. t. m. Ogrski'ministrski predsednik Wedkerle je IS. t. m. v zbornici izjavil, da zunanji položaj kategorično zahteva, da se nujno reši predloga o zvišanju rekrutnega kontingenta. Neki diplomat je »Bohemiji« sporočil, da se vkljub pomirljivi izjavi dr. Pašiča položaj ni nič izboljšal. Avstrija namreč od Srbije zahteva, da takoj ustavi vsa vojaška oboroževanja 111 tudi v diplomatskem oziru nastopi odločno mirovno pot. Ako Srbija tega ne stori, ji bo Avstrija še pred pretekom dveh tednov dostavila tiltima-tum.
Rusija.
Berolinski »Lokalanzeiger« poroča iz Peterburga. da peterburŠki diplomatiški krogi smatrajo položaj za jako resen in se ne bi prav nič čudili, ako Avstrijo spričo srbskih izzivanj mine potrpljenje ter z železno pestjo Srbiji dopove, da je m volja prenašati hujskanje slabo vzgojenega kraljeviča Jurja. Rusija Srbije ne bo podpirala. ako si po lastni krivdi nakoplje avstrijsko vojaško intervencijo. Zelo značilno je, da je ruski poslanik v Belgradu Sergejev odpotoval v Petcrburg preko Dunaja. Da je Sergejev svaril opetovano Srbijo, naj miruje, dokazuje tudi dejstvo, da jc bil pred odhodom pri njem dr. Pašič ter zagotavljal, da je Srbija odločno miroljubna.
Turčija.
Mladoturški »Utiraj Umet« piše: Ako bi Srbija nameravala napraviti si pot do Adrije preko turškega ozemlja (Sandžak). bo zadišalo po smodniku in ako se pojavijo v Makedoniji srbski četniki, jih bodo turški vojaki brez usmiljenja pokončali.
Pašič z.a mir.
Vodja staroradikalcev, Nikola Pašič, je obiskal ruskega poslanika Sergejeva pred odhodom in izjavil, da on in njegova stranka brezpogojno podpirata težnje Rusije. da se ohrani evropski mir in se on
bo zato bojeval proti tendencam vojne stranke.
Izjava Pašiča, najvplivnejšega politika v Srbiji, je silno važna. Za Pašičem stoji najmočnejša stranka, vrhtega pa on kandidira za ministrskega predsednika. Ako se upa 'bodoči ministrski predsednik tako javno nastopiti za mir, je to očividen dokaz, da pametno srbsko ljudstvo nikakor ni tako bojažefljno kakor kričijo že pol leta znani belgrajski širokoustneži. Pašič je zvit dečiko. Bil je v Petei^burgu ter ondi izkušal vlado pridobiti za Srbijo. Ker se mu ni posrečilo, je presedlal. Mož se je zadnji čas prepričal, da velevlasti ne bodo podpirale pustolovstev. Nadalje je gotovo zapazil, da se pod okriljem bojaželjne stranke in mladega Jurja zbirajo različni elementi — mogoče celo dobri, ki žele, da sc odprava korupcija. Govorilo se je o tem, da se odstrani kralj in zapode radi-kalci. Tega se Pašič seveda zelo boji. Srbski prestolonaslednik je imel prav, ko je dejal Sergejevu: »Ne zaupajte Pašiču, kajti on vedno govori nasprotno od tega, kar misli storiti. Kaj v resnici hoče, nihče ne ve.« Kraljevič Jur tega morda res ne ve, ve pa dobro avstrijsko ministrstvo za zunanje zadeve, ki je imelo s Pašičem že veliko opravka in se ga bo vedlo varovati. Na vsaik način daje Pašičeva izjava veliko upanja, da se Srbija pomiri in ko-nečno uvidi, da se bo morala z Avstrijo pogajati. Čim preje, tem bolje. Od Rusije Srbija nima nič pričakovati, kajti Rusija je Srbe še vedno izdala, dočim 'se 'ima Srbija Avstriji prav za vse zahvaliti. .Avstrija je preprečila, da Turčija ni pred ru-sko-turško vojsko prikorakala do belgraj-skih vrat in Avstrija si je največ prizadevala. da .ie Srbija postala to, kar je danes. Če bi bil Peter Karagjorgjevič v 'tem oziru sledil Milanu, bi se danes ne majala krona na njegovi glavi.
Streli ob Drini.
Korespondenčni urad javlja, da so srbski kmetje 17. t. m. popoldne blizu Novega Sela napadli avstrijsko podčastniško patruljo in oddali nanjo štiri strele. Patrulja je odgovorila z dvemi streli. Pozneje so od srbske strani zopet na patruljo streljali. Ranjen ni nihče, saj na avstrijski strani. Patruilja pripada dunajskemu polku št. 4.
XXX
Od svoje strani pripominjamo, da najostreje obsojamo srbske provokacije, ker, v Avstriji nikogar ni volja za stvar, ki bi se dala mirno poravnati ne samo v interesu monarhije, marveč tudi v interesu Srbrje, prelivati po nepotrebnem 'kri in žrtvovati milijone, ki bi se dali boljše naložiti v socialnogospodarske potrebe. Če bomo primorani za orožje zagrabiti, je to krivda Srbije. Srbijo bo zadela odgovornost, ako bodo slovanski polki prvi, ki bodo proti Belgradu korak ah. Mogoče, da bodo celo avstrijski polki srbske narod-nosti sprožili prve puške proti kraljestvu, kajti srbski častnik in vojak v avstrijski vojski je dober in discipliniran, kar je pokazal v Bosni in na laških poljanah. Ten-denciozna laž je, da srbski avstrijski vojak ni zanesljiv. V Belgradu naj se ne varajo. Avstrija je za mir, Nemci nič manj kakor Slovani! Cesar perhorescira vojsko m če se odloči za tak korak, so vzroki zelo tehtni. Upamo, da bodo v Belgradu saj zdaj uvideli, da je Avstrija močna, ako treba braniti dedne meje in da se ne ustraši prav nobene iridente. Upamo, da se v Srbiji uveljavijo razumni politiki, ki bodo v Avstriji spoznali svojo prijateljico in tudi uvideli, da se pri nas Klofačevstvo neha, kadar se gre za obrambo monarhije. Če bodo prišli Srbi tako daleč v svojih politiških računih, potem bodo tudi kmalu uverjeni, da bodo v sporazumu z Avstrijo dosegli i marsikateri svoj jugoslovanski ideal, ki ga s trmo in slepto ne bodo nikoli!
BOSNA.
Bosanska ustavna enketa jc v seji v sredo se v prvi vrsti pečala z vprašanjem pasivne volivne pravice svečeništva. Povod debati je dala nam nerazumljiva prepoved svete stolice, da očetje frančiškani ne smejo sprejeti kandidatur za prihodnji deželni zbor. Dr. Nikola Maiulič jc. zagovarjal pasivno volivno pravico svečeništva sploh in frančiškanov posebej, istotako frančiškan Duič. Odvetnik dr. Halidbeg Hrasnica. pop Bilbija, zdravnik dr. Dimitrijevič so proti pasivni volivni pravici duhovnikov sploh; vlada io zagovarja. Na drugi strani pa je vlada proti pasivni volivni pravici uradnikov, kar pa žele zlasti moslimi. ker jih je mnogo v državni službi. Dr. Dimitrijevič se ie potegoval za splošno, enako in direktno v olivno pravico, dr. Mandič pa za posebno kurijo delavcev.
Iz prejšnjih sej bi šc bilo dodatno omeniti, da so se vse stranke z vnemo zavzemale za posebno židovsko kurijo.
Vlada je proti njej, ker da je žiidov — premalo.
Včeraj je enketa dovršila svoje posvetovanje. Izrazili so še željo, da dobi deželni zbor čim večjo kompetenco in vpliv na prometno, tarifno in carinsko politiko. Bosna in Hercegovina naj prispevata k civilni listi. Baron Benko je zaključil etiketo z zahvalo udeležencem, oblju-bivši, da bo o vsem natančno poročal finančnemu ministru Burianu.
AVSTRIJA IN TURČIJA.
Sporazum je dosežen. Tako je vsaj sklepati po izjavah trgovinskega ministra Nitrdungiiiana v »Jeni Oazetti«, ki pravi, da ni glede Bosne nobene preporne točke več med obema vladama. Danes ali jutri podpišejo zapisnik o ententi. Turški ministrski svet se je včeraj posvetoval o sredstvih, kako končno odpraviti bojkot, ki je v Sandžaku že docela prenehal. Splošno sodijo, da bo podpis zapisnika o ententi tudi ugodno vplival na ponehanje bojkota.
BOLGARIJA.
Zavlačevanje turško-bolgarskega sporazuma čedalje bojj razburja javno mnenje, ker se Bolgari boje, da pride Hilmi-paša zopet z zahtevo, nai bi se reguliralo mejo. Ljudstvo zahteva vnovič mobilizacijo. Ministri Zborujejo v Tinnovu. Vojni minister ni zraven.
DannSnla seja trgovske In obrtne zbornice
Mesto ob 11. uni dopoldne se prične seja ob 11. uni 35 .minut. Sejo otvori predsednik Lenarčič, ki predstavi vladnega zastopnika vladnega svetnika Kulovica in pozdravi novoizvoljene člane; spominja se rajnega zborničnega svetnika Žitnika. Slavi nato bivšega zborničnega podpredsednika Baunigartnerja in ostalih bivših zborničnih članov, ki niso bili več izvoljeni. Za overovatelja zapisnika se imenujeta zbornična svetnika Knez itn Krega r. Odobri se zapisnik zadnje seje. Prečita se nato najvišjo zahvaio za udanost-no izjavo ob vladarjevi 60letnici. Deželna vlada je odobrila proračun zbornice za leto 1909. Predsednik nato prečita dolgo poročilo, v katerem opisuje krizo, balkanski bojkot, kakor tudi, kako se je delalo za pomnožitev telefonskih zvez in o pozornosti za znižanje železniškega tarifa in o izpremembi voznih redov. Pove, da se je zavzemala zbornica ob trasiranju tudi za dalmatinsko železnico. Zbornica je poklala tudi vladi razne izjave.
Lenarčičevo poročilo se odobri.
Tajnik Murnik nato poroča o izidu zadnjih volitev v trgovsko in obrtno zbornico o katerem smo že itak poročali. Nato poroča o notranjem poslovanju. Zupan Hribar vpraša predsednica, če je prišlo od finančnega ministrstva kako obvestilo o prodaji suhih češpeli za kuhanje žganja. Predsednik pravi, da ne. Nato naznani, da je izposloval, da bodo smeli trgovci prodajati češplje do 1. avgusta.
Ivan Kregar
izjavlja, da prav odločno protestira proti jzidu volitev.
Po 20. septembru je nastalo razpoloženje, da bi se slovenske stranke ožje zvezale, kar je našlo mnogo pristašev. Deželnozborske volitve so se vršile popolnoma mirno. Tudi pri volitvi za to zbornico se je šlo za kompromis. Govornik ie bil zanj. Če se pa sklepa kompromis, vsaka stranka gleda na to, da kolikor mogoče veliko dobi. Prvi se jc razgovarjal s predsednikom. Prvič se je ponudil en mandat, potem tri mandate. Takrat ko se je pogovarjal naš poverjenik s predsednikom, je rekel dotičnik, da kandidira v I. razredu. Da je dotičnik, namreč g. K.obi, dober Slovenec, ne more nihče oporekati. Vzrok, da se za te volitve ljudje zato niso tako brigali, ker je zboroval deželni zbor. V neki gostilni sc jc pa govorilo, da se sicer pogajajo o kompromisu, a klerikalec ne pride nihče vanjo. (Lozar: Tako jc.) Mi smo bili sicer osupnjeni, a ker smo to videli, smo pa rekli, pa udarimo. Tako je prišlo do volivnega boja. Jaz se ga nikakor ne ustrašim. Boj je dober, ker tako polnoštevilna zbornica še nikdar ni bila. Spominjam sc časov, ko so lovili po vseh kavarnah člane. Zeli, da se tudi v prihodnje gospodje udeleže zborničnih sej v tako obilnem številu. Naglaša, da bi se politiške stranke gotovo tako ne zanimale za volitve v trgovsko in obrtno zbornico, ko bi zbornica ne volila dveh poslancev.
V I. kategoriji sc jc reklo, da če skupno Slovenci volimo, lahko zmagamo. Prišel je k metli dr. Windischer, pa mi ie pripovedoval, da imamo mi tu 9, liberalci 29 in Nemci 80, kar me je osupnilo, kako da jc prišlo potem do ožjih volitev, si ne morem misliti. Dovedlo me ie pa do nezaupanja. ker, dasi ste imeli leta z Nemci pogodbo, so Nemci vedno trdili, da niste besede držali.
Pri Vaši stranki pa zadnje čase teka-tere ljudi tudi spomin zapušča-
Tretjič je pa tudi čudno, da Wiudi-scfier kot tajnik zbornice vpliva tČujte!! Hort!)
Ko so odpošiljali glasovnice, so pa prilagali tudi pisma preds. Lenarčiča s priporočilom, naj se zbornici glasovnice nazaj pošiljajo in z imenikom mandantov.
Če se je napravil ta listek na ciklo-stilu zbornice, je to netaktno, če pa na ciklostilu »Merkurja«, se bomo premislili, če bomo glasovali za podporo »Merkurju«.
Pritožb je tudi jako veliko, ker veliko volivcev ni dobilo glasovirc naših, vaših in Nemcev. Vol. komisije ne zadene nobena krivda, vsa odgovornost zadene tajnika Murnika.
Zeli. naj se v bodoče odpošljejo vse glasovnice s povratnim listkom, ker le tako se lahko izkaže za vsako glasovnico.
Drugače je pa bilo za vas jako lahko. Etablirali ste se v trgovski zbornici, napravili tam volivni lokai, kar dokazuje »Slovenski Narod«.
Najodločneje proti temu protestiram. Če hočete v bodoče to tudi storiti, pa naj imajo v bodoče vse tri stranke svoje volivne lokale v trgovski zbornici.
Naglaša, da se ie govorilo in izvedelo, da so se pri trgovski zbornici pisale notice v »Narod«. Stvari v »Narod« so prišle naravnost od zbornice. Mogoče, da so se zgodile na obeh straneh napake. (Medklic: Lavrenčič je bil že mrtev.) Kregar: Dobil sem glasovnico, ki jo je podpisala žena rajnika, oddal glasovnico predsedniku in rekel: »To je glasovnica rajnega poslanca«. A v takem velikem štilu se pri nas ni delalo, kakor pri vas. Radoveden sem, kdo je podpisal tiste glalsovnice, ki ilt ie pobral mesarjem neki policaj, ne da bi iih bili podpisali mesarji. Te volitve so unikum na svetu. Razpošlje se en par tisoč glasovnic vun kdor bolj pridno agitira, tisti tudi glasovnice pobere. Pa se grozi z bojkotom.
Rohrmann se nedostojno obregne v Krega rja.
Govornik zahteva, nai bo uradništvo ob volitvah nevtralno.
V prvi vrsti je za to odgovoren Murnik. o katerem se ve. da je najbolj priden Murnik ob volitvah, drugače pa se tudi ve, kako in kdaj zahaja v pisarno. Tudi župan ie svoj čas želel da bi imela tajnika več iniciative. Dr. Windischer je priden, pa mnogo posla ima, to priznam. Iniciativnega dela ni bilo nič. Končno naglaša nujno potrebo, naj se v bodoče pošiljajo legitimacije potom poštnih položnic.
Ložar vpraša svetnika Kulovica, naj se izjavi, če jc izročil Kregar njemu glasovnico. Uradništvo zbornice bi moralo stati nad strankami. V volitve se vmešavati, kompromise sklepati, to ni objektivno. Proti takemu postopanju iz žepov obrtnikov najodločneje še protestiram in zahtevam, naj se uvede proti njim discip. preiskava. S. L. S. bo prej ali slej zavzela tudi trgovsko zbornico. Naš klub bo vedno uvaževal, da se bo uradništvo držalo objektivno. Ve, da so se ravno v uradniških prostorih pisale glasovnice. Pritožuje se, da se je podelila Rakovšu ustanova, dasi ni mali obrtnik.
Vladni svetnik Kulovic izjavi, da je glasovnica pokojnega posl. vip.Lavrenčiča ležala na vrhu enega paketa iti to ve, da smo to glasovnico precej videli. Tega ne more izpričati, če je takrat g. Kregar kaj rekel ali ne. (Hribar: Čujte!) Mogoče pa jc.
Zupan Hribar pravi, da spadajo take stvari drugam, ne sem, češ, da je to nedostojno. Lenarčiča ne brani, pač pa hoče braniti uradnika. Zavrača, da bi narodno-napredna stranka ne bila postopala korektno, češ, da je to natolcevanje. Pravi, da se je o kompromisu skiepalo v izvrše-valnem odboru narodno-napredne stranke. Pravi, da je en sam policaj nabral nekaj glasovnic, zakar jc bil posvarjen. Brani volivno komisijo. Končno izjavlja, da se je narodno-tiapredtia stranka vestno držala pogodbe z nemškim veleposestvom, ni jo pa podpisal. Zupan si razlaga, da se glasovnice niso vse dostavile, ker 'se mali obrtniki zelo selijo. Nasprotuje, da se uvedejo povratni Tstki. Lenarčiča brani, češ, da ima pravico, zasebna pisma dobivati v trgovsko zbornico. Bojkotnega izkaza dr. Murnik napravil ni. To, kar se danes pri deželnem odboru godi, rodi že zdaj zdaten odpor glede na grožnje uraJ-ništvu po Ložarju.
Lenarčič pravi, da se ne s pominja vseh kompromisov. Svojo pisarno ima v trgovski zbornici, čez katero razpolaga sam. Zavrača, da bi bila trgovska zbornica volivni lokal. Uradne ure določa predsedstvo in nihče drug. Neumestno je, da zahteva najmlajši član zbornice disciplinarno preiskavo, ko še v uradne prostore pokukal ni. (Oho-kiici.)
Ložar: Vi se ne smete tako izrrfziti!
Kregar odgovarja radovednemu županu Hribarju, da'"je bil v Radovljici'zaradi dela. Volivni komisiji ni ničesar očimi. Viseli ga, da je konštatiral župan Hribar, da je pridno in zvesto držal pogodbo z Nemci. Zahtevo na dostavljanje pisem 'z re.cepisi bo vedno zastopal. Neumestno je, da je rekel predsednik Ložarju, da kritikuje, komaj ko je povohal v zbornico.
Murnik izjavi, da trna uradno potrdilo, koTko se je dostavilo glasovnic in koliko da jih je prišlo nazaj. Zeli preiskavo, da .se dožehe, da so bile glasovnice pravilno odposlane.
Ložar naglaša, da v takem tonu, kakor Lenarčič, nihče ne bo nastopal. Zahteva, naj prekliče ta izraz.
Lenarčič pravi, da ni mislil žaliti z besedo »poduhati« zborničnega svetnika Lož a rja.
Za skrutina.torja se določita Fiirsager in Kregar. Za predsednika je zopet izvoljen Lenarčič. Dobil je 13 glasov, 11 glasovnic je bilo praznih. Podpredsednik Mejač 13 glasov, Sehrey 3; začasni predsednik Schrey 14 glasov. Pregledovalci računov: Vplkavrh Pavel 14 glasov, Rohrman 13 glasov. Knez 13 glasov.
Izvoljeni so v trgovski odsek: U r-b a n c, K n e z. Meja č. Pa v š 1 e r, (i a s n e r.
V	obrtni odsek: S c h r e y, Zupančič, Rohrman n, L o z a r, P a m e r.
V	prometni odsek: L e n a r č i č , M a j d i č. Hren, Kregar, d r. A m -h roži č.
Tajnik Murnik predlaga, naj izvoli zbornica trgovski odsek, obrtni odsek in prometni odsek.
Vsak odsek naj bi štel pet članov. Zbornični svetnik Kregar predlaga, naj obstoje odseki iz šest članov, po katerem naj bi dobili Nemci 1, S. L. S. 2 in nar.-napredna stranka 1 člana. Hribar priporoča odsdkov predlog. Priporoča ključ: večina 3, manjšina 2. Pri glasovanju obvelja Murnikov predlog.
Za zastopnike pri komisionelnih obravnavali radi zagotovitve vojaških natu-ralnih potrebščin se izvolita: Maidič, Schre.v.
V' šolski odbor obrtne nadaljevalne šole v Toplicah Tomo Koprive, v šmart-nern pri Litiji Razboršek in v Metliki Leopold Gangl.
Pri volitvi člana v obrtni svet priporoča tajnik Murnik, naj se pošlje zastopnik male trgovine. Lozar naglaša. naj se ne voli v obrtni svet obrtnik, ne trgovec, priporoča Kregarja. (Zupan Hribar vzklikne: »Živio Kregar!«) Pri glasovanju obvelja Munikov predlog. Kregar: Zupan tudi glasuje. Hribar: Sai ima pravico. V obrtni svet se izvoli na Rohrmatmov predlog Fiirsager.
(Konec.)
Dnevne novice.
+ Protest proti nemškemu c. kr. deželnemu šolskemu nadzorniku. V današnji seji c. kr. deželnega šolskega sveta sta zastopnika deželnega odbora dr. Šusteršič in dr. Lamipe podala sledeči protest: Odkar je bil deželni šolski svet zadnjič zbran, se je po svojevoljnem ukrepu vlade kreiralo mesto tretjega deželnošolskega nadzornika in se je tozadevno osebno imenovanje tudi že izvršilo. Ta čin se je izvršil, ne da .bi se bil deželni šolski svet vprašal za mnenje; nasprotno, vsa zadeva se je deželnemu šolskemu ' svetu namenoma prikrivala. Ustanovitev tretjega mesta deželnošolskega nadzornika je stvarno popolnoma neutemeljena. A popolno zapostavljanje deželnega šolskega sveta, najvišje šolske oblasti v deželi, jc kršenje v veljavnih zakonih zajamčene deželne avtonomije, še posebe kršenje pravic in pre-rogativ tega visokega deželnega šolskega sveta. Zato vlagava v imenu vojvodine Kranjske, katero kot odposlanca deželnega odbora tukaj zastopava in ki nosi ogromna šolska bremena, n a j o d I o č -n e j š i protest z zahtevo takojšnje popolne re med ure. Obenem prosim, da se ta izjava v celem obsegu sprejme v zapisnik današnje seje in nemudoma predloži c. kr. ministrstvu za uk in bogočastje. — Deželni predsednik baron Schvvarz nato ponovi izjavo, ki jo je podal žc v deželnem zboru, češ, da imenovanje ni bilo protipostavno, sicer pa bo ugodil zahtevi zastopnikov deželnega odbora. Dr. Tavčar se nato v imenu mestne občine ljubljanske v polnem obsegu pridruži protestu deželnega odbora.
4 L'udsko šolstvo. Imenovani so učitelji in učiteljice: Za Horjuli Marija Rajer-Babnik, za Ihan Marija Bitenc, za Kamnik Marija Odlazek. za Loški potok nadučitelj Ferdinand Vigelc, za Vič Frančiška l.imder, za Col Fr. Crednik-Donati, •'a nadučitelja v Podkrajn Vincenc Rob-lek, /a Knežak Marija .lurca, za Kovor Pavel Lavrič. v Selili pri Šumbregii Jožef
Mihelič, v Ambrusu Henrik Lobc, za Trato Angela Nagode, za Sv. Gregor Franc Ločnikar, za Veliko Dolino Marija Pogo-relec iu Terezija Juvanc, za Dobovec Janez Bajde, za Devico Marijo v Polju Ga-bricla Šimenc, za Brezovico Uršuia Po-točnik, za Kostanjevico Franc Grajland, za Žužemberk Ivana Pezdir, za Tržič Anton Seebacher, za drugo mestno ljudsko šolo za dečke v Ljubljani Adolf Sadar, za Spodnjo Šiško Alojzij Potočnik, Alojzij Gorup, Marta Andolšek, za Trebelno Fr. Grudnik in Ana Grudnik, za Št. Vid pri Ljubljani Franc Marinšek. Začasno vpo-kojen je nadučitelj Henrik Likar v < iraiio-vem. Učiteljica Marija Znane je iz Dober-niča prestavljena v Stari trg pri Poljanah, Ivan Kuhar iz Radomelj na Krtino. — Tri-razrednica na Koroški Beli sc razširi v štirirazrednico. V občini Vrhnika se pre-urede šolske razmere tako, da se ustanovi dvorazrednica za Bevke, dvorazrednica za Blatno Brezovico, Sinjo gorico in Slap, enorazrednica za Veliko in Malo Ligojno ;u enorazrednica za Drenov grič, Staro šrango in Lesno brdo. Naslov ravnate-Ija je dobil nadučitelj Aleksander Lunaček v Št. Rupertu. Dalje sta imenovani: Za Radence Terezija Ravhekar, za Št. Jakob ob Savi Marija Škcr.ianc. — Vpokojena je učiteTica Leopoldina Bukovec. Za Zgornjo Šiško je imenovana Neža Bregar-Droll.
+ O korupciji v deželnem odboru govori »Narod« v notici, posneti po >Nar. Dnevniku«, češ ker so se oddala tiskarska dela Katoliški tiskarni, dočim so bili trije ponudniki cenejši. Za danes apeliramo samo na dr. Tavčarja, ki je bil navzoč pri dotični seji, naj poduči »Narodove« urednike o celi zadevi, da nam tega ne bo treba.
- Predavanje o gospodinjstvu. V nedeljo dne 2i. t. m. predava mlekarski kon-zulent c. kr. deželne vlade gospod Leg-vart o gospodinjstvu: Ob sedmi uri zjutraj v Borovnici, ob 11. uri dopoludne v Horjulu in ob tretji uri popotdne na Vrhniki. Takšna predavanja so za napičdek žen-stva zelo važna in potrebna. Gospod predavatelj bode govoril tudi o gospodinjski izobrazbi žensk v drugih državah, zlasti v Švici, na Danskem in Holandskem.
Občni zbor vrhniške čebelarske podružnice se vrši v nedeljo, dne 21. februarja 1909.,€ib 3. uri popoldne v »Katoliškem domu« na Vrhniki. Po občnem zboru bo predaval zastopnik osrednjega čebelarskega društva o čebelarstvu in o čebelarski zadrugi.
—	Vse za Nemce. Med mestno občino celovško in delavskim ministrstvom se vrše pogajanja za ustanovitev višje državne obrtne šole v Celovcu.
—	»Lega Nazionale« je svojim učiteljem zboljšala plače za 12.000 K.
— UinrI je bivši poljski državni poslanec pl. Gniewosz.
—	Velika zapuščina srbski cerkveni občini. V Vranjevu je tninoli teden umrl 75letini samec dr. Vladimir Glavaš, ki je tamkajšnji srbsko-ortodoksni cerkveni Občini zapustil skoraj vse svoje nepremično premoženje v vrednosti 80.000 K.
—	Škofovsko deško semenišče v Os-jeku so zaprii, ker .ie bilo med gojenci več slučajev tifusa.
—	Novo poštno palačo zgrade v Os-jeku. Pogodba z mestno občino radi odkupa potrebnega stavbišča je že sklenjena. Z gradnjo prično še to pomlad.
—	Obširno plan. posestvo Sedelce ob koroški meji s 400 orali površine je zopet kupil znani veleposestnik in lesni trgovec g. len. Zavolovšek iz Okonine.
Vojaški begunci. Od 27. plan. polka v Ljubljani je zbežal Andrej Hlice ter pri-bežal v Italijo, kier pa se je v Butrio prijavil finančnim stražnikom. Peljali so ga v Videm. Jos. Pere iz Vermeljena je služil pri vojakih v Gorici pa je tudi všel v Videni, iz Trsta pa je zbežal od vojakov Emil Klement iz Krmina doma ter se tudi oglasil pri oblasti v Vidmu.
Kočo na kamniškem Sedlu so zopet močno poškodovali plazovi na južni strani.
Iz Novega mesta. Minolo nedeljo jc priredilo Kat. društvo rokodelskih pomočnikov« zabavni večer s petjem. Posebno je ljudem ugajal A. Grumov »Ven-ček narodnih pesmi«. Petju je sledil šaljivi prizor »Uzmovič«, v katerem sta oba igralca dobro pogodila svoji vlogi. Temu prizoru pa je sledila igra »Trije ptički«. Vsi trije ptički, kakor tudi Špela, krčmar, Peter in sodnik, so vrlo izvršili svoje vloge in vzbujali v občinstvu mnogo smeha in veselosti. Želeti bi bilo, da bi se v dru- ! štvu vzgojilo še mnogo tako vrlih ptičkov. Videli smo, da je v tem društvu lepa zabava in da se člani lepo izobražujejo. Zato rokodelci le pogumno naprej! Vsem pa, ki niso bih v nedeljo, 14. t. m. pri predsta-| vi, kličemo: V soboto, 20. t. m. se ponovi 1 predstava. Torej' vsi v Rokodelski dom 'k predstavi ob pol iS. uri zvečer.
Spominska plošča za Ivana Tkal- ,
čiča. Kipar Rendič je dogotovil spominsko ploščo za Ivana Tkalčiča, ki jo vzidajo v njegovo rojstino hišo v Novi vasi.
—	Ukorjena tbkarna. Lastnik Pla-tzerjeve tiskarne v Varaždinu je dobil Odlok, v katerem se mu grozi z odtegnitvijo koncesije, ako bo še nadalje pospeševal ,»veieizdajsko strujo« potom lista »Naše pravice«, ki se tiska v njegovi tiskarni. Lastnik bo proti odloku se pritožil.
+ Poročila sta se v četrtek 18. t. m. ob osmi uri zjutraj v goriški stolnici gdč. Alberta Škerjanc in gospod Jožef Kerše-vani, trgovec s šivalnimi stroji in kolesi v Gorici. — Poročil se je v Gorici g. Jožef Boštjančič, poslovodja tvrdke Lavrenčič in Domieelj (Meglič) z gospodično Alojzijo Clausš.
—	»Dolenjske Novice«. Da se koneč-no določi osoda »Dolenjskih Novic«, je podpisanec pooblaščen sklicati shod čč. gg. zaupnikov dne 22. febr., v ponedeljek, ob pol 11. uri v »Rokodelski Dom« v Novem mestu. Vljudno se vabijo vsi čč. gg. zaupniki, osobito še iz semiške, leskov-ške, trebanjske, šmarske iu žužemberške dekanije. Za »Dolenjske Novice« kanonik Zlogar.
—	Obesil se je v četrtek 18. t. m. ob pol deveti uri zjutraj v Gorici, via Orzoni št. 11, na tečaje vrat v svojem stanovanju, 521etni Martin Ccj, doma s Trnovega nad Gorico. Zapustil je ženo in več otr.)k. Nesrečnik je bil znana prikazen na goriških ulicah. Videti ga je bilo vedno v družbi nekega slepca, ki je vrtel lajno, Cej pa, ki mu je manjkalo ene roke, je hodil s klobukom v roki po cesti pobirat miloda-rov. Pred kratkim je oni slepec umrl, za mini je Cej dobil dovoljenje nadaljevati njegov »meštir«. Družinske razmere so nabrže vzrok njegovega samoumora.
š Prekfnurski Slovenci V radgonskem okraju so prekmurski Slovenci pokupili v zadnjem času 89 posestev. Nemci sedaj po svojih listih tožijo, da bo kmalu poslovenjen ves radgonski okraj, Radgona sania pa bo ostala jezikovni otok, ako se kot protitežo proti prekmurskim Slovencem ne bo skrbelo, da se bodo v okraju naseljevali Nemci. - Zanimivo je vedeti, da .ie mnogo prekmurskih Slovencev - vojakov ob bosansko - srbski meji. Prekmurski Slovenci služijo pri 42. peš-polku, ki je nastanjen v Bosni.
š Zblaznela je. v Mariboru soproga strojevodje Ana P loj.
—- lz Poljanske doline. Katoliško slovensko izobraževalno društvo na Trati priife-di predpustno veselico dne 21. svečana. ob 3. uri popoldan v svojih prostorih. Spored: 1. Pozdrav.. 2. Petje. 3. Veseloigra »Čevljar« v treh dejanjih. Pri tej veselici bode tudi prvikrat nastopilo pev-'sko društvo »Trata«, ki se v kratkem času ustanovi.
—	Obsojen zagrebški veletrgovec z usnjeni. 'Te dni se je vršila v Zagrebu obširna kazenska obravnava proti 31 letnemu Židu Ebcnspangerju, ki se je I. 1906 etabliral v Zagrebu kot veletrgovec z usnjem. Živel je silno potratno ter je samo v orfeju vsak večer izdal po 200 K. Pomagal si je z različnimi sleparijami, dokler ga sredi I. 1908 niso spravili pod ključ. Njegovi dolgovi znašajo 350.361 K, za katere ni pokritja. V sodni dvorani 'se je med Obravnavo vedel jako hladnokrvno in samozavestno in opetovano zatrjeval, da ni kriv in da bo gotovo oproščen. Ta nada se mu ni izpolnila, kajti sodišče mu je prisodilo pet let težke ječe in pa povrnitev stroškov. Njegov soobtoženec Werner je bil oproščen.
Uubllanskg novice.
lj Ženski oddelek »Slovenske krščan-sko-socialne zveze« v Ljubljani vabi k društvenemu večeru, ki ga priredi v nedeljo, 21. svečana 1909, v društveni dvorani (»Union«, Frančiškanske ulice). Začetek točno ob 6. uri zvečer. Spored:
I.	E. Adamič: »Lipa«, poje društveni mešani zbor. 2. Govor. Prof dr. I. Jancžič. 3. Volarič: »Pogovor z domom«, poje društveni mešani zbor. 5. * * * »Svatbeni obed«, poje društveni mešani zbor. 6. »Marije ne pozabi«, dcklamuje M. Vidr >-va. 7. »Pri gospodi«,šaloigra v dveh dejanjih; priredil A. Čadež. 8. »Krčmar pri zvitem rogu«, burka v enem dejanju; po Langhansu predelal A. K. 9. Prosta zabava. Vstopnina: Sedeži I. vrste I K.
II.	vrste 80 vin., III. vrste 60 vin., IV. vrste 40 vin. Stojišča 20 vin. K obilni udeležbi uljtidno vabi odbor.
Ii Novi frančiškanski in šentpeterski | most bo zgradila tvrdka Rella & Neife.
Ij Z nabijanjem samoslovenskih uličnih napisov so danes pričeli na Poljanski cesti.
Ij Tatvine v Novem mestu in aretacije. Vesti nekaterih listov, da bi privedli k ljubljanskemu deželnemu sodišču brata Prem rov in da sta osumljena, da sta iz-! vršila umore kočijažev v Trstu, niso res-
jrične. Stvar je drugačna. Pred mesecem dni je bil aretiran neki P r e m r o u in odveden k tukajšnjemu deželnemu sodišču. Ko so tekom enega tedna dognali njegovo identiteto, odpeljali so ga v Novo mesto. Poročali smo, da je bilo vlomljeno ondi v trgovino z zlatimi urami. Za to aretacijo je sledila še druga, jako zanimiva aretacija. Aretiran je bil sprevodnik državne železnice Bele, katerega dolže, da je prodajal ukradene ure. Tudi Belca so odpeljali v Novo mesto. Bele ima 19 službenih let, oženjen, a ločen od svoje žene. Bele jc imel službo pri osebnih vlakih.
Gostovanje gospe Borštnik Zvonar-jeve v Srbiji. Gospa Borštnik Zvonarjeva je 11., 12., 13. in 14. t. m. gostovala na srbskem gledališču v Nišu. Iz Niša je odpotovala v Sofijo, odkoder se vrne v Ljubljano.
Ij Dr. Žerjava toži državno pravdni-štvo. Dolži ga hujskanja na nekem shodu v »Mestnem domu«.
ij Umrl je v Ljubljani 2.0 let stari trg. akademik Rafael Kavčič.
lj Učitelj išče instrukcije. Več se po-izve v uredništvu.
lj Vodnjake v bližnji ljubljanski okolici sedaj preiskujejo. Največ vode so dobili v vodnjaku tovarne za lep: 40 cm, vodnjaki na Posavju so pa suhi.
Ij Prepustna veselica bo jutri v soboto v gostimi pri I) a c h s u v Flori-janskih ulicah št. 33. Začetek ob H. uri zvečer. Vstopnina prosta.
Ij Ljubljanski športni klub. Redni letni občni zbor kluba se vrši dne 19. t. m. ob 8. zvečer v gorenjih prostorih restavri-cije pri »Roži«. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika ustanovnega občnega zbora. 2. Poročila odbora: predsednika, tajnika, blagajnika. 3. Poročilo revizorjev. 4. Slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor. ki je sklepčen brez ozira na število navzočih.
Razne stvari.
Razburjeni dunajski Nemci. Dunajski Nemci se zopet jako razburjajo, ker hočejo Čehi v notranjem mestu v Gosposki ulici postaviti »Češki Dom«. Nemci so že imeli protestno zborovanje.
Potresna katastrofa v Perziji. Perzijska vlada je dobila zakasnelo poročilo, da je bil 23. preteklega meseca okolu Buru-diirda in Selahorja v provinci Luristan izredno močan potres. 60 krajev je potres uničil. 5000 do 6000 oseb ]e ubitih.
Zopet potres. Mz Snrjrne poročajo z dne 17. t. m.: Danes ob 5. uri zjutraj je bil v Smirni iu okolici močan potresni sunek. V Phocci in Menemanu se je zrušilo več hiš. Iz Carigrada poročajo, da sc je v okraju Sivas štiri dni treslo. Porušenih je par sto hiš. Pet oseb je ubitih. — Iz Sofije poročajo, da se v Jamboli in okolici potresni sunki neprestano ponavljajo.
Veliki knez Vladimir je predvčerajšnjim umrl v Peterburgu.
Napadi na ženske v Berolinu. Kakor smo že poročali, pojavil se je v Berolinu nek zločinec, ki napada ženske z nožem. Doslej se je dogodilo že 25 slučajev, ne da bi*mogli priti zločincu na sled. Neka mlada služkinja se je te dni norčevala, češ, da se mora dobro obleči, da je ne bo mogel globoko zabosti; šla je iz hiše in res — predno se jc dobro zavedla, je bila zabodena v stegno in spodnji del života. Razburjenje med prebivalstvom je velikansko, razširjajo se najneverjetnejše govorice. Policija je izdala razglas na občinstvo, naj se isto ob kakem hovem slučaju ne bavi z ranjenim, marveč naj v prvi vrsti zasleduje storilca. Mnogo nedolžnih je bilo že prijetih, nekatere je 'ljudstvo krvavo preteplo. Hišni posestniki so ustanovili pomožno policijo in jc ves Berolin kakor spremenjen v policijsko taborišče.
Telefonska (n brzojavna poročila.
PREISKAVE V PRAGI.
Praga, 19. februarja. Preiskave proti češkim radikalcem sc nadaljujejo. Klofaču, kateri jc hotel odpotovati v Rusijo, je preiskovalni sodnik dejal, da mora ostati v Pragi. Na podlagi pri hišnih preiskavah dobljenega materijala so obtoženi poslanci Klofač, Choc. Slama, Burival. Fresl in cela vrsta njihovih pristašev.
ULTIMATUM SRBIJI ?
Duna', 19. februarja. Londonska »Morning Post« in pariški »Matin« trdita, da je Avstrija poslala Srbiji ultimatum. da sc mora razorožiti do 1. marca, sicer nastopi proti Srbiji s sovražnostmi. Mero-dajni krogi na Dunaju odločno dementi-rajo, da bi bila Avstrija poslala Srbiji ulti-motum.
OKUPACIJA SRBIJF — NAŠA LJUBA ZAVEZNICA.
Berolin, 19. februarja. Berlin. Tage blattu« poročajo iz Peterburga, da v Ru-
siji smatrajo za gotovo stvar, da Avstrija Srbijo zasede. Srbija bo morala plačati kontribucije, predno bo Avstrija svoje čete poklicala nazaj.
Rim, 19. februarja. Oficiozna »Tribuna«. oči to vznejevoljena, Avstriji dopove-duie, da bo Evropa vsako provokacijo preprečila in gledala, da reši vso zadevo mirno, upoštevajoč vse interese, tudi avstrijske.
RUSKI POSLANIK POSREDUJE.
Duna', 19. februarja. Potrjuje se, da ruski poslanik iz Belgrada, Sergejev, ki je dospel 17. t. m. na Dunaj, posreduje pri avstrijski vladi, da se mirno reši konflikt s Srbijo. Baje ima Sergejev s seboj posredovalni predlog Pašiča.
OB AVSTRIJSKO-SRBSK1 MEJI USTRELJEN.
Brno, 19. februarja. V Rolču živeči starši infanterista Franca Dadaka od 54. pešpolka so dobili obvestilo, da je bil njihov sin na patrulji ob avstrijsko - srbski meji zavratno umorjen.
ISTRSKI DEŽELNI ZBOR.
Trst, 19. februarja. Vlada naznanja, da istrski deželni zbor radi notranjepolitičnega položaja ne bo sklican.
VOJAŠKI NABORI.
Inomost, 19. februarja. Uradni list določa. da se glavni nabori dalje do preklica vrše.
BOLGARSKO PRIZNALI ZA KRALJESTVO.
Sofiia, 19. februarja. Rusija, Francoska in Anglija so priznale Bolgarsko za kraljevino. Priznanje od strani drugih vlasti takoi sledi. Bolgarskega kralja Ferdinanda, ki je .odpotoval v Peterburg k pogrebu kneza Vladimira, bodo ondi sprejeli z vsemi kraljevskimi častmi.
KRALJ PETER SE JE NAVELIČAL.
Belgrad, 19. februarja. V včerajšnji seji starih radikaicev je naznanil Pašič, da mu je kralj v sedanjem težkem položaju Srbije priporočil spravo z mlado-radikalci, ker sedai noče gledati boja političnih strank, sicer da raje odstopi na korist prestolonasledniku Juriju.
TITTONI OBOLEL.
Rim, 19. februarja. Tittoni je obolel na hudi influenci.
a! a	Čin opa-zovan|i	Stanje barometra v mm	Tempe ratura po Celzl|u	Vetrovi	Nebo	m M HEe « "E as » * »
18	9 zveč.	737 4	-43	sl. szah.	jasno	
19	7. zjutr.	40 7	-10 6	sl. jvzh	*	0-0
	2. pop	40 8	-03	sl. jjzah.	»	
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306-2 m. sred. zračni tlak 736 0 mm
•to.
Išče se za dijaka-privatista
hrana m stanovanje
pri boljši rodbini.	466 3-1
Naslov se izve pri upravništvu „Slov."
Gostilno
Iščem v najem. Ponudbe naj se pošiljajo pod štev. 1111., poštno ležeče Kamnik. 465 2-1

Spretnega ? stenografa
veščega slovensko-nemške stenografije odvetn. pisarna dr. Mateja Pretner-ja in dr. Fr. Brnčič-a v Trstu, Via Nuova štev. 13/11.
Strojepisci imajo prednost.
I O/ermvallo
K*
Imate
ozebline, kurja očesa ln trdo kožo?
Trpite
na potenju nog ali zoprnem duhu?
Ena kopelj za noge s
Chiragrinom
Vas takoj oprosti. 1 zavoj za dve kopelji 30 vinarjev. Dobi se v vsaki lekarni, drogeriji ali v boljših prodajalnah ali pa naravnost iz drogerije v Gradec-u, Sackstrasse 3	K 423 20-2
železnato JCina-Vino jšj
TT!_: 1__JI__....»A«, no Tt.innJi. 'lODfl •	_ .
Higijenižna razstava na Dunaju 1006: Driavno odlikovanje in častni dip.oin k »i »ti kolajni.
Povzroča voljo do jodi, okrepča živce, poboljša kri in je rekonvalescentom in malokrvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
Izborni okus.
Večkrat odlikovano. Nad 6000 zdravniških spričeval.
J. SERRAVALLO, t. in kr. dvorni dobavitelj
===== TRST-BarkovlJe.	-•
&
«1»
iV
iStj
S*
&
&
TRZNE CENE.
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 19. februarja. Pšenica za april . .	... 1320
Pšenica za oktober I. 1909. . . . 11 36
Rž za april 1. 1909....... 10 44
Oves za april .	.....8 80
Koruza za maj 1. 1909, . ... 7 46 Efektiv: neizprem.
U
IVAN PENGOV
podotiar. Izlelonitcll oltarjev, iti,
naznanja prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom, da je prevzel znano podobarsko delavnico umrlega g. And. Rov&eka, Kolodvorske ulice it. 20.
Priporočam se in zagotavljam, da bodem vestno izvrševal svoj poklic in prosim za zaupanje. Tekom 10 letnega praktičnega dela pri ranjkem g Rovšeku pridobil sem si toliko spretnosti, da se bode v prihodnje ravno tako solidno in kolikor mogoče po nizki ceni izdelovalo, kakor se je dosedaj.	3438 52—7
&
\


I
Služba
organista in cerkovnika
je razpisana v Ribnici nad Mariborom. Cecilijanci od duhovnika priporočeni imajo prednost.	434 3-3
|Cerkveno predstojništvo.
Prva slovenska modno : trgovina za gospode:
Cngelbert Jkušeli
Ljubljana, Mestni tr$št. 19
se najtopiele priporoča
2710
Nižje=avstr. zdravniška zbornica
je v letu 1899 doposlala c. kr. notranjemu mini-sterstvu vlogo, v kateri navaja, da so dognale opetovane kemične preiskave Serra v a Ho vega kina-vina, da vsebuje mesto naznanjenih 0-4 o/0 železo-oksida le O OOI do O 006 &/o> to je ne več kot navadno vino.	<v Wiener Allg. Zeitg.u 4. junija 1899.)
Železnato vino lekarja Piccoli-ja v Ljubljani
vsebuje natančno množino železa, ki se mora po določilih o zdravilih dovajati bolnemu organizmu. Pollit. stekl. 2 K.
pr- Deček
Ji«***; star, govori slovensko, nemško in laško, išče v kaki boljši prodajalni manufakturnega blaga prostor kot
praktikant mm
Oferte na Karolino Schopfer,
Dunaj V., Stolberggasse 27, Th. 5. 425 3—3
X3aiil tis - toriket
najboljši Šlezijski premog stisnjen v kocke, 8000 kalorij kurilne izbornosti. Kurjenje sob in štedilnikov priprosto kakor z navadnim premogom, le da je hitreje, bolje in dalje trajajoče.
Bohemia - premog
kosovnik in orehovnlk, najboljše vrste, brez prahu, brez kamenja, presejan in izbran, 5000 kalorij, tedaj brez konkurence Pošilja se točno tudi izven Ljubljane, briket brez opažanja. Priporoča samozalogar Josip Paulin, glavna zaloga premoga v Ljubljani, Nova 3055	ulica *«. 3.	9<
Št. 1455.
445 3-2
Razpis ustanov.
Podpisani deželni odbor razpisuje
štiri ustanove po 700 K za visokošolce na tehniki,
ki bi bili voljni po dovršenih študijah stopiti v deželno službo.
Tozadevne primerno opremljene prošnje, katerim mora biti priložen zlasti reverz s katerim se prosilec zaveže stopiti po končanih študijah najmanj za deset let v deželno službo, je vložiti pri podpisanem deželnem odboru najdalje
do 15. marca t. I.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 16. februarja 1909.
PRIPOROČILO,
Udano podpisana vljudno naznanjava, da nama je izročil gosp. Karol Lenče, posestnik in vino-tržec na Laverci, v svoji hiši v Ljubljani
gostilno
,pri Lozarju'
na Sv. Jakoba trgu.
Postregla bodeva p. t. gostom s prav izborno pijačo in dobro kuhinjo, ter sprejemala goste na opoldansko
hrano k mesečnemu abonementu.
Vsak to«k In soboto velika pojedina raz različnih, doma narejenih izvrstnih klobas.
Prosiva za mnogobrojni obisk in se najtopleje priporočava.
Iuan In Franla Holeiek,
bivši kletar In kuhinjski mesar v hotelu „UNI0N" 444 2-2	v Ljubljani In hotelu „EUR0PA" v Reki.
EL
Podružnice
Splfet, Celovec In Trst
- Delniška glavnica K 3,000.000.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2
sprejema vloge na knjižice in na tekočI račun ter je obrestufe po čistih
Kupuje in prodaja srečke in vse vršie vrednostnih papirjev po dnevnem kurzu.
Podružnice
Spljet, Celovec ln Trst_-
Rezervni fond
K 300.800.