TRST, petek 10. avgusta 1956 Leto XII. - Št. 177 (3515) DNEVHIK Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638, 93 808. 37-338 UL- MONTECCHI št. *, II. nad. - 'II »i-jsis — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II T _ ,,A višine v širim i stolpca: trgovski 'so,' finančno-u, ■v IN 94-63* — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. 2» — Tel. OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm nice 90 lit- - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 lir beseda, - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Sloveniji Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB . l-Z-375 . Iztlaia založništvo tržaškega tiska O.ZOZ-Trst ZSSR SE BO KLJUB MNOGIM PRIDRŽKOM UDELEŽILA LONDONSKE KONFERENCE Moskva zahteva odložitev konference o Snezn [n povabilo drngih 22 držav, med katerimi Kitajske ® plovbi po Suezu in o vseli važnih kanalih in ožiuali bi morali razpravljati v okviru - Sedež konterenee bi moral biti v Kairu Gada i« n’ ~ Sovjetska ver na , ua?es lzi'°eila odgo-Za k,,/ ,0 zahodnih držav Suezu ??nsko konferenco o •ovjetkka iz-iavi pravi vabila , ll ’ da spojema K°nfer’en hteva Pa. naj >e »vgusta ?er°/°21 d° k0nca drugih a ter naj se po vati Uti držav, med kateri- vlada kitajska. Sovjetska rnoi-B poudarja tudi, da ne držav &preteti teze zahodnih s«eškim poloza.iu v zvezi s obrazih Prekopom, kakor jo °razIozuJe londonska izjava. PredvZ® P°udarja v začetku da so da »sovjetska vla-snm JTmore s,riniatl z °P>-škcpo ta na področju Sue- izjava ?re£°Pa» Ri ga navaja ja 6 treh držav», ter doda-za' So <žav na. ,em vietskJ Zaradi tega je so-odiooitL vlada mnenja, da je Hacin« e egiptovske vlade za ga nret- ijo družbe Sueške-t° dei ■ 3 Popolnoma zakoni, reniv, JanJe. ki izhaja iz suve-ep‘h Pravic Egipta«. eStptovsk Plavi dalje: < sprejela kakršnekoli ukrepe glede Sueškega prekopa.« Sovjetska vlada, nadaljuje izjava, je mnenja, da bi bilo mnogo bolj koristno postaviti v okvir OZN diskusijo o problemih, ki se nanašajo na svobodo plovbe po prekopih in morskih ožinah, ki imajo mednarodno važnost. Obstaja cela vrsta velikih prekopov in morskih ožin, ki imajo mednarodno važnost. Ce se v ^ Angliji se širi odpor Proti vojaškim ukrepom vlade Predstcn sk ?b-iavlj - Unkcirm' da !tU“ Za Draev“- “letalskesa kr^ie d lz ViflivVaf,an'ie britanskih jr?ZerhijP Britanije v Sre-m gi Sn odl°žili. Poučeni rignilo hi?lner,ia. da bi to rt ‘m Dozi V zvt‘zi z Nehru-' bi Pu?e7„T’ Dodajajo pa. tehrvii odložitev hiti da oh tehl>ičneella odl°žitev biti snra2l°žilev z"a«aja. Taka - Pa 1 labko bila f:?3’ k° so javili ’a da v.--- ur -----J odložili s/C sPre’iemra ‘U' more biti n. Je zvedo?,, ?3' po,em ko 2d b° začel ’)d? le,alski '"ost pUrah- delovati niti po L ie<1claneik ForeiSn Officea enci ..na tiskovjii kon- ?r-epci fc VI st '• kf1'0^ ^druženih naro- tr»r’ nrm.i. i?nska vi'!avi1. da se bo bri-dovU l«tinea /a™3. p° *»• ra.nki Pravi: »Nasprotni lahkr, u’ katerega tra--t'ru in a*>roža ohranitev s..1, morata 3 ‘?ar°dne varno-o?ev s nov 3JPrei 'skati re-1P lredoVaP ifa-|anj‘, anketami, ,azami SUrt,L sPravami arbi-chVlru regin’™,1 “reditvami v ir? ali konvft org&niza- SrertVSake6a rtC1J ali s Pomoo-edstva eka. drugega mirnega "Prav ' , ea ‘zbrali.« kfaviti,» ie jnameravamo na-bortPa ni liofii81 piedstavnik, ei Po lonrt Povedati, ali Zrt-sUeško zart 1 konferen-pUzenim n„'!Y° predložili d ‘tisk ‘ usrodom. PrauPredaleč ,vlad°' uaj ne boi,Vatni. pa z ?laškimi pri-niJ opazil na , danes še sektoriiv? ,, c laburistič c- 'vktorjij, e raburistič-T.rt stranke „^euVe,da Je levi-žena k' ki g- ^b?M aktivna. Poh °^javlia i Bevanova raj ^»lovom. wJa^s uvodnik Ust?.., Ukazati ' “ka,buri*t> mo- /,', d d'a "l PPio.kne.«1 vladi, •'etn bi Suez naj se List p ra-Kgiptom /"“rain,-2,3 bila ... 11 a a' lm* konferenc« Bivši laburistični minister za odnose s Commonwealthom Patrick Gordon - Walker pa je danes v svojem govoru na mednarodni univerzi v Cro-stonu izjavil, da bi vsakd nasilna akcija v zvezi s Suezom lahko povzročila «razpoko v Commonwealthu». Govornik je obsodil dejstvo, da Eden v svojem govoru ni omenil javnega mnenja Commonvveal-tha. Dodal je. da je za Anglijo velike važnosti, da upošteva stališče drugih držav Commonvvealtha, in je nadaljeval: »Samo na tej podlagi Commonwealth lahko ostane dejanska sila v svetu. Sča.som bo prijateljstvo in dobro mnenje, ki ga o nas ima demokratična Azija, nekaj bolj dragocenega kakor Sueški prekop. Vsaka naša nasilna akcija v zvezi s Suezom bi lahko tako razdelila Commonwealth, da bi prenehal obstajati v svoji sedanji obliki« Iz Washingtona javljajo, da bo glavni tajnik OZ-N Ham-marskjoeld jutri prišel na Dullesovo vabilo v VVashing-ton. Pojutrišnjem se bosta Hammarskjoeld in Dulles razgovarjala o položaju na Srednjem vzhodu. Navzoč bo tudi ameriški predstavnik v O/.N Cabot Lodge, 7.a nedeljo pa je Dulles povabil republikatmke in demokratične voditelje kongresa na razgovor v zvezi s Suezom. popolčne pa se je Dulles posvetoval z Eisenhower-jem in sklenili so, naj bo posvetovanj« pri predsedniku v Beli hiši. Sestanku bo predsedoval Eisenhower. vnik Foreign Officea izjavlja, da se bo vlada ravnala Vq ^stine OZN • Dulles povabil Hammarskjoelda na razgo-r ' Lisenhovver pozval voditelje kongresa na posvetovanje FDN'Dqm „ t tisk nh! i- —’ Pupoidan- nobenega smisla, in je samo ’ ,a” 'a pod velikimi kiinka. Ce pa nameravata so začetek sprejeti kateri koli sklep konference, tudi če bi nasprotoval njunim interesom, tedaj niso vojaški ukrepi nič drugega, kakor nevaren bluf. «Mi smo svečano obvezani, da se ne borimo drugače nego v o-brambo naših obal ali pa na podlagi odločitve OZN. Ce se ne bi držali te obveznosti, li bili napadalci«. V Egiilii usta iiaraitnuosvoliadtina voiska KAIRO, w. — Kairski radio je javil, da bo predsednik Na-sei v nedeljo zvečer ob 20 po italijanskem času govoril po radiu egiptovskemu in arabskemu svetu Govor označujejo za »izredno važnega«. Danes se je Naser ponovno razgovarja! s sovjetskim poslanikom Kiseljevom. Kar se tiče njegovega obiska v Moskvi, ni še znano, ali bo od-lo;en. Egiptovski poslanik v Moskvi je na vprašanje, ali bo Naser prišel v Moskvo v torek, kakor določeno, odgovoril, da ni le dobil uradnih vesti o kaki spremembi Na vprašanje, ali misli, da bo Na. serjev obisk odložen, je odgovoril; »To bi se lahko zgodilo. Nimam novih navodil od svoje vlade«. V Kairu pa se nadaljujejo tudi diplomatski razgovori med zahodnimi predstavniki. Danes se je francoski poslanik razgovarjal z britanskim poslanikom, ta pa je pozneje obiskal ameriškega poslanika. Kairski radio je danes sporočil, da je Naser podpisal ukaz o ustanovitvi »narodnoosvobodilne vojske«. Ukaz določa, da bodo to vojsko, ki se bo razlikovala od redne, sestav, ljali člani »narodne straže« in vsi morebitni prostovoljci od 18, do 50, leta starosti. Minister za višje šolstvo major Kamal Eddin je bil imenovan za vrhovnega poveljnika narodnoosvobodilne vojske. Medtem potrjujejo, da se ao politični odbor Arabske lige sestal v nedeljo v Kairu. Razpravljali bodo o sueški krizi in o predlogu bojkota proti Franciji. ’ nanašajo na svobodo plovbe po Sueškem prekopu; tako rešitev, ki bi ob upoštevanju novih okoliščin bila sprejemljiva za egiptovsko državo kot za ostale prizadete države. Samo po sebi je razumljivo, da udeležba sovjetske vlade na londonski konferenci ne nalaga Sovjetski zvezi nobene omejitve ali obveze, ki hi nastala po načelih, ki jih je vsebovala skupna izjava treh zahodnih velesil od 2. avgusta in jsi bi lahko bile .škodljive za suverene pravice ali dostojanstvo Egipta. Sovjetska vlada izjavlja, da je mnenja, da bi bilo bolje sklicati konferenco za konec avgusta. Tako bi jo bilo mogoče bolje pripraviti, zatrjuje izjava, ki se takole zaključuje; Sovjetska vlada je prepričana o nujnosti zmanjšanja mednarodne napetosti, zlasti v predelih Bližnjega in Srednjega vzhoda. Prepričana je, da spoštovanje suverenih pravic držav in razvoj mednarodnega sodelovanja v podobnem duhu, ki se oslanja na enakost in na nevme.šava-nje v notranje zadeve držav, predstavljata najvažnejše pogoje za vzpostavitev zaupanja med državami in za ohranitev trajnega miru med narodi. Prepričana je, da se sporna vprašanja morejo in morajo rešiti na miren način, v skladu s koristmi in pravicami narodov. Upa, ca bodo v vprašanju Sueškega prekopa prizadete vlade do-ukazale modrost in previdnost ter da ee bodo vzdržale vsakega dejanja, ki bi lahko imelo nesrečne posledice. Vabilo na konferenco je sprejela tudi indonezijska vlada. Minister za informacije je izjavil, ' da je vlada sklenila udeležiti se konference, toda s tem, da bo dnevni red konference »odprt«. Indonezijsko delegacijo bo vodil zunanji minister Abdul-gani. Indonezijski ministrski predsednik Sastroamidjojo pa je zanikal, da je Indonezija povabila države skupine Colom-bo in Egipt na konferenco, na kateri naj bi razpravljali o Suezu. Dodal pa je, da »vsekakor obstaja ideja • podobni konferenci«. Prav tako je vabilo sprejela pakistanska vlada in predsednik vlade Mohamed Ali je izjavil, da želi Pakistan prispevati pri iskanju mirne rešitve spora. Iranski zunanji minister je danes izjavil, da je nacionalizacija Sueškega prekopa dejanje, ki spada v suverene pravice Egipta. Izjavil je, da bo on zastopal Iran na londonski konferenci in je dodal: «Kakor boste videli iz našega odgovora, namerava Iran s svojo udeležbo na konferenci prispevati k svobodni plovbi po prekopu, ki je plovna pot življenjske važnosti tudi za nas. V ostalem name- Agencija, ki se sklicuje na globitev in razširitev preko- (ikompetentne kroge«, pravi dalje: «Tudi kot nevtralna država je Avstrija zaradi svoje trgovine z državami Bližnjega in Daljnega vzhoda življenjsko zainteresirana, da se ohrani svoboda plovbe.« Konference se bo udeležila tudi Španija. To je danes sporočil britanskemu poslaniku v Madridu zunanji minister Artajo z noto, ki pravi, da se bo Španija udeležila konference kot podpisnica konvencije iz leta 1888. Madridski list «ABC» omenja danes možnost, da bi skušala Španija posredovati v sedanjem sporu, in dodaja, da Madrid ne oi sprejel rešitve, v kateri ne bi z Egiptom pravično ravnali. Libijski obrambni minister pa je izjavil egiptovskemu tisku, da libijsko ozemlje ne bo moglo v nobenem primeru služiti kot oporišče ža vojaške operacije proti Egiptu. Egiptovsko poslaništvo v Parizu je objavilo poročilo, v katerem pravi, da Egipt ne bo spremenil svojega sklepa glede nacionalizacije Sueškega prekopa. ((Nacionalizacija prekopa, pravi poročilo, je neoporečno dejanje suverenosti in zaradi tega ne bo Egipt spremenil svoje odločitve. E-gipt bo branil svojo neodvisnost proti vsakemu i napadu.« Poročilo pravi tudi. da je «Egipt pripravil načrte za pb-' pa, tako da bodo po njem lahko plule tudi petrolejske ladje, katere koli tonaže v čim boljših pogojih«. ECOSOC zaključil svoje zasedanje ŽENEVA. 9- — Gospodar- ski in socialni svet O/.N je zaključil danes v Ženevi svoje 22. zasedanje. Zaključni govor je imel predsednik Hans Engen (Norveška). Glavno vpraanje. o katerem so na pettedenskem zasedanju razpravljali, je bilo prispevanje h gospodarskemu razvoju zaostalih dežel s pomočjo posebnega sklada O/.N za gospodarski razvoj (UN-FBD). NEW YORK. 9. — Statistike Združenih narodov navajajo, da je prebivalstvo sveta konec prvega polletja lanskega leta znašalo 2.692.000.000 duš s poviškom okoli 40 milijonov v primerjavi s prejšnjim letom. Najbolj obljudene tezele so kontinentalna Kitajska (582.600.000), Indija (382 milijonov), Sovjetska zveza (200 milijonov), ZDA (164 milijonov 200.000 leta 1955 in nad 168 milijonov julija 1956), Japonska (88.900.000), Indonezija (81.900.uu0) it) Pakistan (80.100.000); INTERESI OKOLI PREKOPA gl O • ~y j- mam PSTSOLEJSKI ViRELCI OLEODUKT1 Skozi naftovodne cevi preteče vsako leto okrog 40 milijonov ton nafte, a skozi Sueški prekop prepeljejo 67 'milijonov ton. Sirski delavci so zagrozili, da bodo ustavili odtekanje nafte čez sirsko ozemlje v primeru akcije zahodnih držav proti Egiptu. Cez .to ozemlje odteče letno 25 milijonov ton nafte angleških petrolejskih družb v Iraku. Po naftovodih ameriške družbe v Saudovi Arabiji pa odteče čez ozemlje Sirije kakih 325.000 sodčkov. Tudi Jemen, Libanon in Irak podpirajo Egipt. Najsturejši naftovod je tisti, ki se začne v Kirkuku v Iraku, najnovejši pa se začne pri Damamu ob Perzijskem zalivu ter gre čez vso Saudovo Arabijo in nato čez Jordan, Sirijo in se konča v Sidonu v Libanonu. Citutelji si lahko predstavljajo, koliko vojakov bi morale zahodne države u porabiti vzdolž teh tisočer i?t tisočev kilometrov naftovodov, če bi prebival- stvo arabskih dežel hotelo preprečiti dobavo nafte Evropi. Brezuspešni vsi dosedanli napori da rešijo 261 zasutih rudarjev Reševalne skupine so nepretrgoma na delu - Bojijo se, da bodo vsa prizadevanja zaman - Mednarodna solidarnostna akcija za pomoč družinam žrtev - Ital. minister za delo Vlgorelll na kraju nesreče CHARLEROI, 9. — Proti večeru, 36 ur odkar je nastal požar v rudniku v Marcinel-le, je vedno manj upanja, ča bodo našli še pri življenju večino rudarjev, ki so ostali v rudniku, položaj je nespremenjen; 6 ranjenih, ki so jih sprejeli v bolnišnico v Char-leroi, 9 mrtvih in 261 blokiranih rudarjev v globini med 765 in 1Q35 metrov, o katerih ni nobene vesti. V globini 900 metrov pod zemljo je požar divjal vso noč in danes ves dan, tako da je bilo delo reševalnih skupin skrajno nevarno. Danes zjutraj ob 9.30 se je nova skupina odpočitih mdž spustila v rov in skušala Poseči globino 907 metrov. Skupina pa se je morala zaradi velike vročine kmalu vrniti na površje in ni mogla niti približno ugotoviti, ali so v doseženi globini še živi rudarji ali pa trupla že umrlih rudarjev. Da ohladijo rove, so napeljali vodo v notranjost rova po stranskem kanalu, ki je služil za odvajanje jamskega plina. Glavni ravnatelj belgijske rudarske uprave Van Den Heuvel je danes na tiskovni konferenci izjavil, da bi bil pravi čudež, če bi spričo sedanjega položaja lat«ko ponovno dosegli globino 90? m preč 4. ali 5. uro jutri zjutraj. Dodal je, da je potrebno sprejeti vse ukrepe, da re zagotovi varnost reševalnih skupin. Dejal je tudi, da bodo kolikor se bo dalo globoko napeljali telefon, da bo delo reševalnih skupin čim uspešnejše. Skupina 18 mož, od katerih 11 Italijanov, ki je popoldne dosegla globino 835 metrov, je ugotovila, da se je stranski rov v tej globini porušil, V tem rovu je baje bilo 80 rudarjev. Požar je skoraj pogašen, toda iz rovov prihajajo gosti beli oblaki vodne pare. Zdi <,e neverjetno. da bo mogoče pred jutrom doseči rov, kjer so blokirani ostali rudarji. Zato se vedno bolj veča bojazen, da bodo vsi napori za rešitev pokopanih rudarjev zaman. Ob 2215 je bila reševalna akcija v polnem teku. Člani skupin, ki so se zadnji vrnili iz rovov, so sporočili, da niso uspeli prodreti globlje od 902 metrov. V tej globini je vročina neznosna ip gosj oblak pare onemogoča vidljivost. V t rov se je spustila nova skupi-rava Iran podpreti akcijo E- na z nalogo^ da nadaljuje po-gipta.« Norveška vlada pa izjavlja v noti. ki jo je izročila britanskemu poslaništvu v Oslu, da se bo udeležila Konference in da bi namen te konference moral biti rešitev, ki bi ob spoštovanju zakonitih interesov Egipta zagotovila svobodno plovbo po prekopu v korist vseh prizadetih držav. Ncrveško delegacijo bo vodil zunanji minister Lange. Kar se tiče stališča Avstrije pa javlja agencija APA, da ((Avstrija ni bila do sedaj povabljena na nobeno konferenco in zaradi tega nima vzroka, da bi zavzela stališče glede tega«. pravljanja dvigala. Italijanski minister za delo Vigorelli je danes prispel na kraj nesreče s • podtajnikom Del Bo. Dopoldne sta o-ba eprejela namestnika belgijskega zunanjega ministra, ki jima je izrekel sožalje vlade in belgijskega ljudstva zaradi hude nesreče, ki je zadela italijanske čelavce Minister Vigorelli Pa je jžrekel sožalje belgijski vladi in ljudstvu. Kar se tiče pomoči prizadetim družinam, so ustanovili poseben italijanski odbor pri konzulatu v Charleroi. Minister za delo Vigorelli pa je odredil, naj prizadetim dru- žinam takoj izplačajo zakonito odškodnino, ki jo na podlagi konvencij morajo izplačati zavarovalni zavodi: 200 tisoč lir za vsako družino in 100.000 lir več za vsakega člana družine. Belgijska vlada je po svoji današnji seji izrekla priznanje pogumnim in požrtvovalnim skupinam in javila, da je sprejela vse potrebne ukrepe za pomoč prizadetim družinam. Belgijsko notranje ministrstvo je začelo nabiralno akcijo. Prav tako je začela nabiralno akcijo belgijska sekcija Italijanskega Rdečega križa ob sodelovanju združenja »za belgijsko-italijansko pr ijateli •stvo«. Vsa Italijanska združenja v Belgiji so, začela akcijo za pomoč in so v Charleroi u-.-'(anovila koordinacijski odbor. »Francoska ljudska pomoč« je pozvala vse Franco- družinam žrtev v Charleroi. Visoka oblast za: evropsko premogovno in jeklarsko skupnost je tudi odredila takojšnjo gospodarsko pomoč družinam žrtev. Ponudbe za denarno in drugo pomoč so prišle tudi od številnih podjetij in uvtanov v Italiji. Družba Fiat je dala na razpolago 28 milijonov lir, ki naj se razdelijo družinam italijanskih žrtev. Z vsega sveta prihajajo v Bruselj in Charleroi sožalne brzojavke državnikov, sindikalnih in drugih organizacij. Podtajnik Del Bo, ki je v Belgiji, je danes poslal zunanjemu ministru Martinu prvo poročilo o nesreči in o reševalni akciji. Martino je popoldne sprejel belgijskega podanika v Rimu. Povsem razumljivo in logično je, da se ves italijanski tisk na prvem mestu u- BOGOTA, 9- — Oblasti mesta Cali so danes javile, da je bilo pri eksploziji 8 tovor-. nih avtomobilov, polnih dina-ze, naj prispevajo za pomoč kvarja s strašno nesrečo, ki ’ mita, ubitih 375 ljudi. Zatr- je prizadela rudarje v Belgiji. »Unita« poudarja med drugim, ca je v zadnjih devetih letih. našlo smrt v belgijskih rudnikih nič manj kot 1164 rudarjev, od katerih jih je bilo 435 iz Italije. Ves belgijski tisk izraža danes globoko žalost vsega belgijskega ljudstva. Številni listi so črno obrobljeni. Listi v Charleroi pa so začeli nabiralno akcijo za čružine žrtev. Tudi francoski tisk obširno piše o nesreči ter izreka družinam žrtev sožalje. Po eksploziji v Kolumbiji SKLEPI NA SESTANKU ŠTIRIH NA KV1R1NALU Martinov nastop v Londonu naj bo previden in spravljiv Odločilen poseg Gronchijo v pripravo italijanskega stališča - Pobuda za odložitev konference odpade - Italija bo podprla tudi povabilo Jugoslavije na konferenco? Od našega dopisnika RIM, 9, — Napovedani sestanek na Kvirinalu med Gronchijem, Segnijem, Martinom in Saragatom je dal po dosedanjih vesteh zelo dobre rezultate. Uradnega poročila sicer niso izdali, vendar pa se je z gotovostjo izvedelo, da so navodila zunanjemu ministru za njegov nastop na londonski konferenci 16. t. m. naslednja; 1. Predvsem se ponovno potrjuje udeležba Italije na konferenci in poudarja, da je britansko zunanje ministrstvo po italijanskem veleposlaniku v Londonu sporočilo, da noben udeleženec konference m vezan v nobenem pogledu ni ti na dnevni red niti na kakršne koli sklepe. Zaradi tega vsaka morebitna podpora Italije pobudi za odložitev konference odpade, ker Italija zavzame lahko povsem svobodno stališče. 2. To stališče naj bo predvsem previdno in Martino ne bo nesel v London nobenih vnaprej določenih tez. On se ne bo zavzemal za internacionalizacijo že vnaprej, hkrati pa tudi ne bo nasprotoval nacionalizaciji družbe Sueškega prekopa, ker je to pač pravica vsake suverene države, pa tudi Egipta, Italijanski zunanji minister naj na konferenci sami presodi položaj, budno spremlja delo konference in nato odloči. 3. Pri vsem tem pa je glavno da bo njegov poseg pomirljiv, ravna naj tako, da pride do čimvečjega zbližanja stališč, kar naj bi privedlo do sporazumevanja. Vsekakor pa naj minister podpira takšno rešitev, ki bo vsebovala tehnične formule kakor tudi #psihološke» klavzule, ki naj omogočijo solidarnost med zainteresiranimi državami, pri čemer naj bi vse države ohranile svoje interese, tako da ne bi bil okrnjen njihov prestiž. 4. Vsekakor pa naj Martino odločno podpre tezo svobodnega prometa skozi prekop, tezo ki jo je ze Naser večkrat poudaril. Iz vseh teh navodil se vidi, da je Saragatova protina-serska teza popolnoma propadla. Nobena skrivnost ni seveda, da je pri tej pripravi italijanskega stališča igral odločilno vlogo predsednik republike Gronchi, saj so navodila logično nadaljevanje njegovih nastopov in govorov ob obisku v ZDA in v Franciji. Po današnjem sestanku je Martino sprejel ameriškega odpravnika poslov Jernegana v odsotnosti veleposlanice Cla-re Luce, ki s svojo luksuzno jahto potuje po Sredozemskem morju in je trenutno nekje na španski obali blizu francoske meje. Medtem ko sta Gronchi in Segni odpotovala iz Rima ze danes (slednji se je vrnil na zdravljenje revmatizma v Abano), je Martino ostal v Rimu. Predvideva se, da bo sprejel v kratkem egiptovskega in jugoslovanskega veleposlanika. S tem v zvezi se govori, da bosta Martino in Cernej nadaljevala razgovore o sueškem vprašanju, ki jih je Černej začel s podtajnikom Folchi-jem pred dvema dnevoma. Domneva se celo, da se je po današnjem sestanku na Kvirinalu italijansko stališče tako zelo približalo jugoslovanskemu, ker obe državi zasledujeta v prvi vrsti pomirjevalne cilje, da bo Italija podprla pobudo, naj se tudi Jugoslav.ja povabi na londonsko konferenco, ker bi njen nastop italijanskemu stališču lahko samo koristil. V vprašanje tako imenovanih težavnih odborov so začeli posegati že prefekti. Tako je v Anconi prefekt razveljavil volitve občinskega odbora zaradi napačne procedure in določil 10- september za nove volitve ter pri tem pripomnil, da bo v primeru negativnega izida imenoval občini komisarja. Odbor, ki so ga izvolili 1. trn. je bil sestavljen iz demokristjan,skih, republik aruikih, socialdemokratskih. socialističnih in komunističnih odbornikov. Prav tako je posegel v zadevo izvolitve odbora v Cremoni tamkajšnji prefekt, ki je izdal odlok, v katerem pravi, da se mora občinski svet sklicati najpozneje do 5 septembra, sicer bo moral ukrepati na podlagi člena 105 kraljevskega dekreta od 30. decembra 1923, št, 2839 in člena 10 enotnega besedila od 5. aprila 1951 št. 203; tudi ta prefekt je torej zagrozil z imenovanjem komiearja. A. P. jujejo, da so druge informacije o številu žrtev, glede katerih so nekateri navajali število 1200, pretirane. Možno pa je, da bo število žrtev naraslo, ker je mnogo o-seb hudo ranjenih in med ruševinami utegnejo biti ie cruga trupla. Bivši predsednik koultnbij-ske republike Albert Camar-go. kj je v Miamiju na Floridi, je včeraj objavil izjavo, v kateri pravi, da je zadržanje predsednika Pinille škandalozno, ker da fkuša izkoriščati v politične namene katastrofo, ki je- razdejala mesto Cali- «Rojas Pinilla, nadaljuje izjava, je izkoristil velik strah in zmedo, ki te dni vladata med Kolumbijci, da zvali odgovornost za katastrofo na svoje politične nasprotnike. Zdi se neverjetno, da hoče predsednik Pinilla pojasniti tragedijo s tem, da' zvrač« krivdo na tiste, ki skušajo doseči, da bi zavladalo soglasje med kolumbijskimi strankami.« Bivši predsednik je tudi izjavil, da je vedno nasprotoval prevozu eksplozivnih snovi po gosto naseljenih krajih. Predsednik republike general Rojas Pinilla pa je danes pozval kolumbijsko prebivalstvo na enotnost. Izjavil je, da v poročilu, ki so ga objavili 7. avgusta (na dan eksplozije v Cali) ni trdil, ca so podpisniki nedavnega pakta med liberalnim voditeljem Albertom Ilerasom in konservativnim voditeljem Laurea-nom Gomezom dali ukaz svojim pristašem, naj povzročijo eksplozijo v Cali. «To.da, je dodal predsednik, vlada je bila obveščena že teden dni prej. da se 7. avgusta pripravljajo resni dogodki. Ko politični voditelji pozivajo člane stranke, ki jo vodijo, naj zrušijo vlado, eden od teh članov lahko reagira po svojem značaju in lahko pride do najhujših skrajnosti.« Protestna stavka na Cipru Nikozija, 9. — Danes so na vsem otoku proglasili protestno stavko zaradi usmrtitve treh ciprskih patriotov, ki so jih usmrtili danes zjutraj v zaporu v Nikoziji, V zaporu, kjei so izvršili smrtno kazen, so ostali kaznjenci uprizorili nerede in so odločno protestirali proti usmrtitvi Vse ulice glavnih mest na Cipru so skoraj prazne, trgovine so zaprte in po ulicah krožijo močne vojaške patrulje Grški minister v predsedstvu vlade Konstantin Tsatsos je danes podal sledečo izjavo: «S takimi dejanji se britanska vlada sama zanikuje: medtem ko zatrjuje, da se zanima za usodo ciprskega ljudstva, povzroča s takimi nečloveškimi usmrtitvami še poslabšanje položaja. Niti z ns-sdjem in usmrtitvami ne bo mogoče zadušiti glasu ljudstva, ki se bori za svojo svobodo«. — 2 — 10. avgusta 19U VREME VČERAJ Najvišja temperatura 31,6. naj. nižja 20.7. oh 17; uri 27.6. zračni tlak 1019,2 stanoviten, veter severozahodu ik 5 km na uro. vlaga 69 oetst., nebo jasno. morje mirno, temperatura morja 23,6. rv ;mL fi§ M' u tl §rri ' M Danes, PETEK 1*. avgusta Lavrencij. muč., Juriča Sonce vzide ob 4.58 in zatone o!) 19.22. polžina dneva 14.24. Lun* vzide ob 9.59 i-n zatone ob 21.03. Jutri, SOBOTA 11. avgusta Suzana, dev.. Bolemir Tudi kljub GOVORI ODVETNIKOV ZASEBNE STRANKE IN DRŽAVNEGA TOŽILCA državni tožilec ugotovil političnost dogodka temu pa je zahteval za štiri obdolžence po 20 let ječe Imel je celo za potrebno, da-iz vsekakor tehtnih razlogov-ni upošteval predprocesnih spisov - Za tri obtožence je predlagal oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov - Kljub vsemu se je izrekel proti aplikaciji 61. 6 Memoranduma Včerajšnja razprava proti škedenjskim antifašistom se je končala z govorom javne ga tožilca dr. Pascolija, ki je predlagal, naj sodišče izreče oprostilno razsodbo za Stepati, čiča, Plečnika in Sancina — čeprav le zaradi pomanjkanja dokazov, medtem ko naj Rutarja, Prunka, Hrovata in Ben-sija spozna za krive ter jih obsodi na 20 let ječe. Sodišče pa naj upošteva pri razsodbi pomilostitvene odloke iz leta 1953, tako da bi obtoženci v primeru, da sodišče sprejme njegov predlog, prišli po razsodbi na svobodo. Pri tem se je državni tožilec: 1. Odpovedal spisom o vsem postopku izven procesa samega, t. j. vsemu, kar je predložila policija in vsemu, kar je predložilo tožilstvo sodišču. Ce je to storil, je imel pač zelo tehtne razloge, o katerih smo naše čiiatelje obveščali med procesom samim. 2. Spremenil je dosedanje stališče državnega tožilstva, da gre za „umor iz ((plemenske (rasne) mržnjeiT in izjavil, da je prišel do sklepa, da gre za ..politično dejanje”, za zločin, ki ga je zagrešila množica. Kljub temu pa je zanikal, da Je bila ta političnost v zvezi z reševanjem vprašanja Tržaškega ozemlja ter da zato ne more priti v poštev aplikacija odloka 190 o izvajanju člena 6 Memoranduma. In prav tu je ne samo šibka točka tožilčeva, temveč je s to trditvdo v protislovju z. u-gotovitvijo političnosti same. V tistih novembrskih dneh — kakor tudi prej in pozneje vse do 'rešitve tržaškega vprašanja — je bila dobesedno skoro vsa politična aktivnost v Trstu in vsei bivši Julijski krajini osredotočena na rešitev pripadnosti ne samo Tržaškega ozemlja temveč vse bivše Julijske kraiine s Trstom kot njenim glavnim mestom in največjim pristaniščem na Jadranu. Skedenlski novembrski tragični dogodek je naravnost kričeč primer ak tivnosti, ki ie prevzela v tem primeru obliko poulične borile proti tujču, ker j» orišel v antifašistično predmestje z o-rožjem in ki ga je antifašistična množica zato označila za fašista in se proti niemu sovražno obnašala. Var je — žal — imelo za posledico njegovo smrt kot je imela za posledico smrt antifašistov v tistih mesecih in letih, ko so slednji zašli med njim sovražno razpoloženo množico, o čemer govori sodobna dnevna kronika. Političnost dogodka ne more biti logično in objektivno drugače ocenjena. In resnično ni bilo potrebno sprožiti tako dolgega procesa, da bi se ta in takšna političnost dokazala. Do te ugotovitve bi bilo lahko prišlo državno tožilstvo že po prvih dneh preiskave tn zaslišania obtožencev. da ne govorimo o zaslišanjih in preiskavi m policiji. Zato bi bili morali biti obtoženci že tedaj izpuščeni na svobodo. Zato smo še vedno prisiljeni govoriti o proti-postavnem procesu, ki ima za pomiritev duhov le negativne posledice. Tožilčeva izvajanja so bila tudi sicer polna protislovij, kar je razvidno iz nadalinje-ga poročila. Najhuiše in hkrati nedopustljivo pa se nam zdi protis'ovje med njegovo trditvijo, da se strinla. da Je treba preteklost pozabiti in med njegovo nenehno zahtevo po nadaljevanju procesa po eni strani ter no drugi strani z dejstvom, da je po vsem pozabil ugotovitev, da je množica napadla oboroženega tujca v prepričanju, da je fašist n» pa zato ker je bil italijanske narodnosti. Zakaj le torej hotel dokazati, da je 'šlo za narodnostno mržnjo, ko je Jasno, da je slo vendar za nadaljevanih borbe med antifašisti in fašisti, za katere je pač vsakomur jasno, da niso zahtevali le Trsta, temveč da nostalgično še danes zahtevajo mejo na Snežniku in še mnogo, mnogo več? In če se je neposredno po porazu pojavil poraženi fašist v bližini kraja, kjer so zažigali antifašiste, potem Je pač jasno, kakšen gnev je vzbudil med materami in očeti tn ostalimi sorodniki žrtev fašizma. Zato je tožilčev napad na ženske na splosno pač — milo rečeno — več kot neupravičen in povsem neumesten. Iz. poročila o poteku včerajš. njega nadalievanja razprave Je tudi razvidno, da odvetniki zasebne stranke niso upo-rabliali vedno korektnih izrazov, da o protislovjih, ki nekatera prehajajo v grotesknost, niti ne govorimo. Včerajšnja razprava se je začela s prečitanjem zdravniškega izvida o zdravstvenem stanju priče Flego. potem pa je takoj spregovoril odvetnik zasebne stranke Cuen. Podrobno je opisal položaj posameznih obtožencev in za vse brez izjeme ugotovil, da so krivi obtnž.enega dejanja. Najveejo odgovornost je naprtil Rutarju, ki je po njegovem mnenju najbolj inteligenten od cele »gange«. Zavzel se je za policijo, čej da je iz izpovedi obtožencev morda res le to, da je Rutar dobil klofuto, vse ostahj pa naj bi bilo — vsaj kat; se policij- skih metod tiče — izmišljeno. Aletcijev uboj je opiral kot «zverinstvo», posebno še, ker se je dejanje zgodilo pet mesecev po končani vojni, «ko je bilo že vse mirno«, čeprav je sicer obstajalo «politično ozračje«. Ce bi se lahko govorilo o uboju političnega značaja ,je dejal ocvetnik, bi lahko kot primer navedli u-mor Beltramimja, ki je imel na sebi kokardo itd. itd. O-čitno je odvetnik pozabil na umor Hlače, Ravnikarja, na umor Milke Vrabčeve in drugih, ki so padli kot žrtve političnega nasilja, ne da bi i-meli v gumbnici zvezdo s srpom in kladivom, ali pa celo zalo-tni primer Milke Vrabčeve, dekletca, ki je »zakrivila« le to, da je bila v spremstvu svojih staršev v enem izmet antifašističnih kulturnih krožkov. Za Heltraminija pa je odvet. nik najbrž nalašč pozabil, da je bil žrtev navadnega kriminala. Odvetnik je nadalje skušal prikazati Skedenjce kot bojazljivce ter jih primerjal s Sentjakobčani, ki so bili po njegovem mnenju mnogo bolj pogumni, tudi takrat, ko so za svoja dejanja odgovarjuli v sodnih dvoranah. Tudi pri lem je odvetnik pozabil, da je prav v Skednju prišlo do pi vu ga spopaca med množico in policijo, pri katerem so sv!menke iz policijskih pusk le štiri mesece po tem dogodku ugonobile dve življenji, dva sla bila hudo. 15 pa laže ranjenih. Odvetnik Coen se je o odloku 190 generalnega vladnega komisarja nič kaj spoštljivo izrazil. Dejat je, da je u-stavno protizakonit, da je «pazzesco» in da se # most ruosi ta del geaere« ne morejo in ne smejo aplicirati v tem procesu. Zahteval je kazen,sko odgovornost za vse obtožence, ki naj jih sodišče ol>-sodi, poleg tega pa določi še 1 milijon lir odškodnini- enemu izaned Aleccijevih bratov ter povrnitev sodnih stroškov. Po kratkem odmoru je govoril drugi odvetnik zasebne stranke, Nardi, ki Je že kar v začetku zahteval ti milijonov lir odškodnine, in sicer' 5 trti-lijonov za mater ter j, milijon lir za 'drugega Aleccije-vega brata. Takoj nato je u-gotovil. da so vsi obtoženci krivi ter da ne more biti govora o političnih vzrokih u-boja, /.ato je kratkomalo izjavil, da spada odlok 190 že v »zgodovino«. Odvetnik Nardi je iz dejstva. da se je obramba odrekla zaslišanju štirih prič, ki naj bi prikazale politično o-kolje v času, ko je bil usmrčen Alecci, skušal dokazati, da ni šlo za politiend dejanje, marveč za navaden zločin ter je v tej zvezi prečital nekaj razsodb kasacijskega sodišča. Kljub temu pa je v svojih izvajanjih večkrat zapadel v protislovja in bo obrambi kaj lahko pobiti ne samo njegove teze. temveč tudi teze njegovega predgovornika. Končno je odvetnik Nardi napadel »določeni tisk«, ki je po njegovem mnenju zastrupljal javno mnenje s tendencioznim pitanjem, pri čemer je očitno mislil na tisk, ki se je od vsega začetka zavzemal za to, da do procesa sploh ne bi smelo priti, ker je pac protipostaven. Razumljivo je, ca odv. Nar-'! diju pisanje teh časopisov ni bilo pogodu in da mu je bilo bolj všeč pisanje »določenega tiska«, ki je zagovarjal in še zagovarja stališče, kakršno je dejansko stališče zasebne stranke. Ce bi bil odvetnik Nardt res objektiven, kot se je sam pohvalil, tedaj pač ne bi izustil izjave, ki pač samo dokazuje »objektivnost« zainteresiranega odvetnika. Tudi javni tožilec je začel svoj govor z ostrim napadom na tičk. Dejal je, da je treba iz pol kilograma papirja (sočnih spisov) izluščiti resnico ne glede na javno mnenje, na poročanje tiska in mnenja, ki jih je slišati po hodnikih sodne palače. Prav tako, je dejal tožilec, ne obstajajo za nas ukazi, kajt> nad nami ni nobene druge oblasti, ne italijanske ne tuje! Proces je popolnoma legalen, medtem ko bi bilo ilegalno, če do njega ne bi prišlo. Dr. Pascoli ee je nato zavzel za policijo, ki je v tem procesu vodila začetno preiskavo, ter dejal, da je naloga policije nehvaležna. Izrazil je obžalovanje, da se policija blati s tako lahkoto, kar naj bi po njegovem mnenju bilo že kar v modi, saj tisk napada celo sodne funkcionarje — med drugimi tudi prizadetega javnega tožilca... P<) tem uvodu je javni tožilec znižal glas ter izjavil, da se ne strinja povcem z zasebno stranko, ki je pred njim postavila določene teze, predvsem kar se tiče vprašanja, ali je bilo dejanje političnega značaja in ali je treba vsem obtožencem pripisati enako mero krivce. Dr Pascoli je najprej dejal, da ne bo upošteval tistega, kar se je zgodilo pred procesom, to je iz- povedi na policiji in pred preiskovalnim sodnikom, kajti po njegovem mnenju so vsi bistveni element? prišli na dan med razpravo in zadostujejo. da se la ha o iz njih izlušči resnica. Predvsem je razdelil obtožene škecenjske antifašiste v dve skupini: v eno je postavil Plečnika, Stepančiča in Sancina, v drugo pa Rutarja, Prunka, Hrovata in Bensija. /a prve tri obtožence je dejal, da je bila dokazana njihova prisotnost na kraju dogodka, vendar so obtoženci vseskozi zanikali, da bi bili kakorkoli pri zadevi materialno udeleženi. Tudi priče niso vedele kaj točnega povedati — če izvzamemo medsebojne obdolžitve medtem ko se na izjave nekaterih prič ne moremo povsem zanesti, saj bi bila morda tudi kakšna priča lahko danes na zatožni klopi. Njihova prisotnost na kraju dogodka so za sodišče lahko močne indi-cije, kar pa je ne pomeni, da bi bilo njihovo sodelovanje pri pretepanju tudi dokazano. Zato je njihovo sodelovanje dvomljivo. Za ostale štiri obtožence pa je javni tožilec dejal, da so ((pokopani v dokazih« ter da bi njihovo pozicijo lahko definirali takole; Canatella — Prunk; Sciuto — Hrovat, Ru-, činu, ki ga je izvršila množi-tar; Ferraro — Rutar; to po-] ca«. meni, da je vsaka od navedenih prič doprinesla na procesu neovrgljive dokaze o njihovi krivdi, kar je sledilo predvsem iz njihovih izpovedi, ki so bile jasne in točne, seveda le po tožilčevem mnenju. Obramba, je dejal tožilec, bo načela vprašanje revolverja, kako je bil Alecci ustreljen itd. Rutar je imel revolver in iz tega sledi, da je on tudi streljal. Toda to ni važno, kot ni važno, kako je bil Alecci ustreljen. Bistveno vprašanje je, kako je do u-niora prišlo! Bistveno je, da je šlo pri napadu za določen cilj oziroma načrt, ki je bil ta. da se pokončajo vsi trije Sicilijanci in ne samo Alecci. Toda v Bensiju je bilo še nekoliko človekoljubja, čemur je pripisati, da rta se ostala dva rešila. Ce ne bi bilo Bensija. bi se vsa stvar brez dvoma končala mnogo slabše. Ko so pri Alecciju našli revolver, je ta povzročil, da je lonec prekipel. Iz množice je bilo slišati »Dajte jih, fašiste!« To pomeni, da se je zločin porodil iz množice in da so bili obtoženci le njeno o-rocje. Zato lahko upravičeno govorimo o »trenutnem zlo- IZelAVA NEODVISNI? SOCIALISTIČNE ZVEZE 0 OBČINSKIH ODBORIH Od stalne budnosti vseh naprednih meščanov bn odvisna izpolnitev socialnega programa Občinski odbor je nastal v prelomu z desnico in ob izključitvi liberalcev, čeprav je Krščanska demokracija z vztrajanjem na kandidaturi inž. Bartolija hotela ohraniti staro občinsko politiko V sredo 8. t. m. se je sestat kraciji samo delno uspelo, U- ' spelo ji je, da je odrinila od občinskega vodstva predstavnike najbolj doslednih socialističnih struj; KP, PST, NŠZ in UP. Toda spričo pritiska z Zahtevami po socialni politiki odprtja na levo, ki so jih tolmačili predstavniki delavcev v občinskem svetu iti demokratični tisk, je nastal odbor v prelomu z desnico (MSI m PNM) ter ob izključitvi liberalcev, ki predstavljajo Conf-industrio in gospodarsko ter dejansko tudi politično desnico. Izvoljeni odbor je moral razen tega opredeliti svojo bodočo politiko s programskimi načeli socialnega odprtja in aktiv Neodvisne socialistične zveze, ki je sprejel naslednjo izjavo; Aktiv Neodyisne socialistične zveze je na sestanku 8. avgusta po izčrpni in živahni diskusiji na podlagi dnevnega reda, ki se je tikal volitev občinskih odborov in županov v Trstu in v okoliških občinah, odobril naslednjo izjavo: V vseh okoliških občinah od Milj do Nabrežine so izvoljeni župani in upravni programi izraz volje ljudske in demokratične baze ter njenih potreb in teženj, V teh občinah so se s tem navezali, oziroma bolje povedano, okrepile tiste vezi in živi ter neposredni odnosi med občani in njihovimi upravitelji, ki so bistvo dejanske demokracije. To pa se ni zgodilo v tržaški občini. Zupan in odbor, ki sta bila tu izvoljena po tit) dneh od zaključka volilne kampanje in s pomočjo neskončne vrste spletk, ki so izpridile i i ponižale pridobitev volilne pravice, ne zadovoljujeta pričakovanj delavcev, ki so osnovna in najbolj številna in važna kategorija meščanov. Trst in njegovo delovno prebivalstvo sta spričo hudih preteklih izkušenj pričakovala odbor in župana, ki bi bolje tolmačila njune težnje in zahteve po spremembi občinske politike. Krščanska demokracija pa je vztrajno in trmasto delala za to, da bi prišli na krmilo tržaške občine stari možje s staro politiko ter je proti vsa. ki politični lazsodnosti in v nasprotju z voljo zelo velikega dela prebivalstva še enkrat predlagala in nepopustljivo vztrajala na kandidaturi za Župana inž. Giannija Bartolija, ki bi moral predstavljat: nadaljevanje stare negativne občinske politike. Toda to je Krščanski demo- Vedno novi sodni izgoni sami socialdemokrati, ki so skupno z republikanci udeleženi v novem odboru, so spre. jel. točno obveznost v tem smislu. V teh okoliščinah bo odvisno od ljudske volje, od stalnega nadzorstva in posega delavcev ter vseh meščanov, od akcije levih struj in od same socialdemokratske baze ter od posega znatnega sektorja delavcev, ki so pod vplivom KD, če In v kolikšni meri se bouo izpolnile programatske obljube župana in odbora. Poseg vseh teh sil bo lahko določal tudi občinsko politiko, ki bo bolj primerna potrebi V nadaljevanju se je javni tožilec vprašal, kakšen je bil vzrok, ki je privedel do Alec-cijevega ubo.ja. Napadenci in napadalci se med seboj niso poznali in če upoštevamo tedanje razmere, lahko zaključimo, da gre samo za mržnjo, nacionalno mržnjo Slovencev do Italijanov. Ce izključimo ta vzrok in bi skušali najti kakega drugega, ga ne bi našli. «V tem primeru bi lahko samo rekli, da so obtoženci nori, toda vsi vemo, da so popolnoma normalni.« Vzrok uboja je bilo torej sovraštvo, je c‘ejal javni tožilec, množica pj je bila jedro, iz katerega je do njega prišlo. Pri tem se je javni tožilec še posebej zgrozil nad vlogo, ki so jo imele v tem primeru ženske, saj jih je o-značil za nič manj kot »zveri« in «!iijene človeštva«. Toda končno je le priznal, da je bilo gibaio, ki je privedlo do Aleccijevega uboja, politično in da torej ne gre za navaden zločin. Dr. Pascoli se je nato vprašal. v kakšni zvezi je Aleeci-jev uboj s členom 6 londonskega Memoranduma oziroma odlokom 190 generalnega vladnega komisarja. Po njegovem mnenju je v Memorandumu rečeno, da mora biti aktivnost povezana z rešitvijo tržaškega vprašanja. Toda Sicilijanci so bili napadeni samo zato. ker so bili Italijani (čeprav je javni tožilec pred tem sam povedal, da je pred dogodkom hodil po Skednju neki fant, ki je opozarjal mimoidoče, da bodo prišli v vas fašisti), kar pomeni, da je treba š-kedenj-ski dogodek smatrati samo za banalen zločin, ki ni v nobeni zvezi z reševanjem tržaškega vprašanja. Ko je torej zavrnil možnost aplikacije odloka 190 generalnega vladnega komisarja, je dr. Pascoli predlagal, naj sodišče oprosti Sancina, Plečnika in Stepančiča zaradi pomanjkanja dokazov, medtem ko je za ostale dejal, da so, krivi in bi moral za sodelo-' vanje pri zločinu zahtevati žanje dosmrtno ječo. Toda u-pošteval je politično gibalo, zaradi česar je predlagal, da jih sodišče obsodi na po 20 let ječe z aplikacijo pomilostitvenih odlokov iz leta 1953. Razprava se bo nadaljevala danes- zjutraj ob 9.30 ko bo govoril prvi odvetnik o-brambe, in sicer odv. Morge-ra. Preds. Rossi, tož. Pascoli. obramba odv. Tončič, Kukanja. Ferluga. Skerk, Kezich. Morgera in Bologna, odv. zas, ZOPET JE PRITISNILA HUDA VROČINA Veli se pi iko s ipravlj tevil a na lo n odhot nest Ivi čanov etovišta Velika gneča na policijskem uradu za izdajanje potnih listov - Na gen, konzulatu FLRJ vsak dan nad 800 strank reševanja osnovnih in nujnih vprašanj tržaškega gospodar-1 stranke Narci in Čoen, zap. stva in tržaških delavcev. 1 Magliacca. Včeraj je bilo zopet ((pasje« vroče, saj je dosegla vročina kar 31,8 stopinje, kar je bilo zelo všeč številnim kopalcem, ki so napolnili vsa tržaška kopališča in kar navalili nu barkovljansko obalo, nekoliko manj pa "vsem ostalim, ki so se morali potiti v tovarnah, trgovinah, uradih in na drugih delovnih mestih. Vročina Pa seveda ni preprečila živahnih priprav za veliki šmaren, ko bodo kot po navadi zaprti vsi uradi in bo na dopustu zelo veliku število mestnih prebivalcev. Oddelek za potna dovoljenja tržaške kvesture predstavlja zaradi tega v zadnjih dneh svojevrstno »bojišče«, kjer se gnetejo številni meščani, ki bi hoteli imeti potni list,' zato da prežive svoj dopust v nekoliko hladnejših letoviščih Jugoslavije, Avstrije in drugih dežel, Razume ' se, da so tudi oddelki za izdajanje vizumov na raznih konzulatih sedaj zelo zaposleni, kar velja v prvi vrsti za jugoslovanski konzulat, ki odpravi na dan nad 800 strank. Številna podjetja' bodo v drugi polovici meseca zaprla svoje obrate, tako da bodo odšli delavci in uslužbenci na kolektivni dopust. Med temi podjetji je treba v prvi vrsti omeniti CRDA, kjer do nastopila tišina že v nedeljo takoj po splovitvi motorne ladje «Maria Angela Martinoli«, katero bodo splovili v nedeljo dopoldne. Težko zasluženi dopust teh delavcev in uslužbencev bo trajal do 25. iv-gusta. Na veliki šmaren bodo v Trstu in okoliških krajih zaprte vse trgovine z redkimi izjemami. Delali bodo mesar ji od 8 do II. ure, cvetličarji od 8. do 13. ure in prodajalci mleka in slaščičarji od 8. do 21.30 ure. so ga odpeljali v glavno bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Ozdravel bo v dobrem tednu. Ko se je včeraj proti večeru 36-Ietni Federico Canale iz Ul. Lainarmora 2 vračal z lambreto iz Barkovelj proti domu, je trčil- ob avto, ki je vozil pred njim in je ravnokar hotel menjati smer. Canale si je pri padcu zvinil desno ramo in se opraskal po rokah. Ko so ga sprejeli v glavno bolnišnico, ni megel povedati, kako se je pripetila nesreča, ker je dobil pretres možgan. Sprejeli so ga na I. kirurški oddelek in bo ozdravel v dobrih dvdi tednih, če ne bo komplikacij. SESTANEK PREDSTAVNIKOV DELAVCEV IN VODSTVA PRHA RAVNATELJSTVO JE ODKLONILO VSE ZAHTEVE KI MU JIH JE POSTAVIL SINDIKAT KOVINARJEV \l podjetju «P»stificio Triestino« so odpustili vse delavce in nameščence -.Sodni administrator podjetja je izjavil, da gre le za formalnost V sredo zvečer je bil na i in ki je na robu stečaja, ravnateljstvo CRDA sestanek Sindikalni predstavniki so predstavnikov notranjih ko-' predočili dr. Amigoniju za- V zadnjem času se vedno bolj množi Število prisilnih sodnih staiuirunjakih izgonov. Pred desetim, dnevi so irp/iali iz stanovanja tirno Glfliuno, vdovo Pan, stanujočo v Ulici Marchesetti JU. Slika kaze njeno pohištvo, ki lezi že deset dni na dvorišču. misij tržaških obratov CRDA stfuje FlOM ter predstavnikov ravnateljstva inž. <.'i vet-tiju in poslovodje Morettiia. Odsoten pa je bil inž. Racchia-rini, ki se je udeležil prejšnjih pogajanj. Na vse zahteve p-edstavnikov delavcev je ravnateljstvo odgovorilo odklonilno ter je že v začetku razgovora zavzelo stališče, ki je v nasprotju s spravljivimi izjavami predsednika IRI dr. Fuscettija na njegovem zadnjem obisku v Trstu. Med drugim ni ravnateljstvo prtstalo na izplačilo nagrade v višini 100 ur mezde. Glede tega pa je izdala FlOM izjavo, v kateri pravi, da se bo za uresničenje te zahteve še nadalje borila S sestanita sta izšla samo dva pozitivna činitelja, in sicer ta, da se je ravnateljstvo CRDA obvezalo, da ne bo več ločeno sklicevalo sindikalnih organizacij in se ločeno pogajalo z njimi ter da bo do konca av-guita zopet sklicalo sestanek s predstavniki delavcev, da bodo proučili vprašanje akordov in nagrad. Na odklonitev nagrade 100 ur mezde je vsekakor vplival sklep sindikata kovinarjev stare DZ, da ne bo postavil te zahteve, kar je onemogočilo skupen nastop, s čimer so se pač delodajalci okoristili. V ponedeljek se pričnejo v vseh obratih CRDA kolektivni dopusti. FlOM je ob tej priložnosti naslovila na delavce izjavo, v kateri jim želi, da bi čim prijetneje prebili dopuste s svojimi družinami, hkrati pa obžaluje, ker je pomanjkanje sindikalne enotnosti onemogočilo dosego posebne nagrade, ki bi zagotovila delavcem boljše dopuste. » * * Včeraj popoldne je odv, A-migoni, sodni administrator podjetja »Pastificio Triestino«, sklical sindikalne predstavnike in jim poročal o položaju, ki je nastal v tem podjetju, ki je prenehalo proizvodnjo skrbijenost. delavcev in name. ščtncfev, ki so prejeli pisma od odpovedi službe. Odv. A-iii,goni je odvrnil, da so bile odpovedi poslane delavcem in nameščencem zato, ker predpisuje to zakon v primeru stečaja. Odvetnik je sicer upal, da ne bo prišlo do tega koraka, ker je Kmetijski konzorcij v Trstu obljubil, da bo odkupil del delnic, da se bilanca podjetja popravi, tako da bi lahko nadaljevalo s proizvodnjo. Toda zakoniti rok je potekel pred koncem pogajanj. Vsekakor pa upajo, da bo tjvarna lahko zopet pričela proizvodnjo v septembru. Po mnenju odv. Amigonija grt torej pri odpustih samo za formalnost, ki jo predpisuje postopek o stečajih, ter bo najbrž večina delavcev in uslužbencev ostala na delu. Poenotenje plač bolniških usužbencev Vodilni odbor pokrajinskega sindikata bolniških uslužbencev nove DZ - CGIL na svojem sestanku dne 8. t. m. proučil nove prejemke usluž-b< ncev, ki jih določa sporazum o poenotenju plač, ki ;e bil sklenjen v Rimu. Odbor jopo tej temeljiti proučitvi prejemkov sklenil, da bo zahteval raztegnitev sporazuma za osebje združenih bolnišnic v Trstu ter'je o tem tudi pismeno obvestil predsednika te u-stanove. Kar se tiče periodičnih poviškov, ki jih določa splošni sporazum v neomejenem številu v višini 3.5 odstotka poenotene plače, je treba upoštevati, da znašajo v Trstu peiiodični poviški 10 odstotkov plače do največ 70 odstot. kov poviška v 20 letih. Zato bi bila splošna pogodba v tem primeru številnim uslužbencem v škodo. Zato je sindikalna organizacija postavila zahtevo, da se določi največ 14 periodičnih poviškov po 5 odstotkov na poenoteni plači. * * * Na zahtevo sindikata krajevnih ustanov DZ CGIL po popolnem poenotenju prejemkov osebja pokrajinske uprave je predsednik pokrajinskega sveta prof. Gregoretti zagotovil, da bo pokrajinska u-prava v okviru predpisov čim-prej sprejela sklep o popolnem poenotenju. Sožalje Del. zbornice belqijskim sindikalom Tajništvo nove DZ - CGIL je poslalo belgijskim sindikatom v Charleroiu sožalno brzojavko ob grozni nesreči, ki je prizadela toliko belgijskih in italijanskih rudarjev. Izlet DZ v Avstrijo Komisija za razvedrilo m šport nove DZ ni mogla sprejeti vseh prijav za prvi izlet v Avstrijo v avgustu. Zato priredi od 23 do 29. septembra še en izlet z enakim sporedom potu-anja ,r, /a e-n..ko ceno. Za ostala prosta mesta se sprejemajo prijave v Uh Zonta št. 2-1., tel. 23073 Ustanovitev DZ v Križu Predvčerajšnjim je bil v Križu ustanovni občni zbor rajonske Delavske zbornice CGIL, na katerem so izvolili tudi odbor, v zvezi za občnim zborom sporoča tajništvo nove Delavske zbornice, da so agenti javne varnosti ha kcncu poizvedovali, kdo je bij izvoljen v odbor. Tajnik nove DZ je zato protestiral na kvesturi, kjer ga je sprejel načelnik kvestorjevega kabineta. Tajnik mu je predočil dogodek v Križu ter druga dejstva, ki se dogajajo v mestu, ko agenti poizvedujejo po sindikalnih voditeljih, članih no trenjih komisij itd. Načelnik kabineta je dejal, da bo o stvari obvestil kvestorja,, ker ni nobenega zakona, ki bi p; odpisoval, da je treba poiz-vedovati po imenih voditeljev ustanov in organizacij. Na podlagi tega odgovora je tajnik DZ pozval vse člane, naj. odklonijo vsakršno informacijo ki je ne predpisuje zakon Prometne nezgode Ko se je včeraj popoldne 19-letni Luigi Lodi iz Ul. Faro della Vittoria peljal z vespo po Ul. Rossetti, je na križišču z Ul. Milizie trčil s svojim vozilom ob tovornik generalnega vladnega komisariata, ki je prihajal iz Ul. delle Milizie. Lodi se je precej hudo ranil v levo nogo in se opraskal po vratu. Sprejeli so ga na opazovalni oddelek in bo ozdravel v ll) dneh. Proti večeru pa je v Stari Istrski ulici zadel s kolesom 2I-letni Darvino Petroijio iz Ul. Pilone 2 ob avto. ki ga je vozil 24-letni Carlo Stefani od Sv. Ane štev. 390. Avto je prihajal od nasprotne strani, kolesar pa ni vozil na desni strani ceste, zaradi česar se je dogodila nesreča. Petronio je imel precej sreče, ker se je le ranil po nosu in ustnicah. Z rešilnim avtom ŠTEVILNE MALE NEZGODE v delavnicah in na gradbišču Stroj poškodoval kurjaču dva prsta - Dalavec padel z ogrodja Včeraj je bilo precej nesreč na delu, vendar pa ni bilo hujših žrtev. Ko je bil včeraj dopoldne Nicolo Mueller s Trga Stare mitnice 11 zaposlen v pristanišču pri raztovarjanju bombaža, je zdrsnil zaboj bombaža iz vagona. Ce se Mueller ne bi pravočasno u-maknil, bi mu polomilo rebra in noge, tako pa mu je le ranilo lčvi uhelj. Sprejeli so ga na I. kirurškem oddelku in bo okreval v osmih dneh. Okrog 10. ure je 50-letni kurjač Giovanni Scharlich iz Ul. Soncini 04 popravljal stroj v livarni ILVA, pri tem je nerodno vtaknil desno roko v stroj, ki mu je poškodoval dva prsta, V bolnišnico je prišel sam in so ga sprejeli na I. kirurškem oddelku. Ozdravel bo v dveh tednih VZ V C4VV.I ICCA U. Pri gradnji nove hiše v Ul. • dneh, Scala santa je popoldne nerodno padel z ogrodja 22-letni Celestin Speh iz Miramarske-Ža drevoreda. Pri padcu se je ranil in pobil po obrazu, se opraskal po vratu, prsnem nosu in rokah. Z rešilnim avtomobilom so ga odpeljali v glavno bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Ozdravel bo v osmih dneh. V mehanični delavnici v Ul. del Veltro pa se je popoldne p( nesrečil med delom 18-letm Renato Bevilacqua iz Zavelj št. 11. Ko je stružil kos železa mu je la nenadoma zletel na desno roko in mu jo precej ranil. Z zasebnim avtomobilom so fanta takoj peljali v glavno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na 1. kirurškem oddelku, Ozdravel bo v desetih Obvestilo vinogradnikom C le n 4 ukaza št. 105 bivše /.VU, ki je še vedno v veljavi, predpisuje, da morajo pridelovalci (posestniki, najemniki ali spolovinarji) grozdja, ki ga uporabljajo za izdelovanje vina izročiti trošarinskemu u-radu svoje občine tri dni po trgatvi pisano izjavo na posebnem vzorcu, v kateri morajo navesti 1. Ime in priimek lastnika, najemnika ali spolovinarja, ki obdeluje vinograd. 2. Kakovost m količino pridelanega grozdja in kraj vsidadiščenja. 3. Zaloge vina iz prejšnjih let ki je ostalo v kleteh na dan prijave. 4. Uporabo vina iz pridelanega grozdja, pri čemer je tre. ba navesti, ali bo služilo za domačo uporabo ali za prodajo, pri čemer je treba nave-vesti zadevne količine. Obrazci za prijave se lahko prevzemajo ter prijave oddajajo v osrednjem trošarinskem uradu v Ul. Teatro 4, v drugih trošarinskih uradih ter v občinskih izpostavah v posameznih krajih.' Prijave morajo oddati tudi tisti, ki so oproščeni trošarine; Kršilci bodo kaznovani po zakonu. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKU Dne 9. avgusta t. 1. se je ,v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo F 5 oseb, poroke pa ni bilo nobene. UMRLI SO: 77-letna Marn Suraina por. Ticini. 72-letni Al-do Mazzoli, 51-letni Raffaele Con balio, 71-letni Josip Hlad. 50-letni Mario Ciani. (5 Sinoči se je sestal koordinacijski odbor tržaških malih in srednjih podjetij in je razpravljal o različnih krajevnih gospodarskih in fiskainih vprašanjih. Koordinacijski odbor se bo sestal takoj po velikem šmarnu. O Tržaški župan st je .včeraj v spremstvu predstavnikov vladnega generalnega komisariata ogledal nov zelenjavni trg na debelo, katerega so zgradili pri Sv. Andreju. Operetna sezona na gradu Sv. iusla Drevi jb 21. uri druga predstava Raymondove «Modre maske« ob isti zasedbi. Jutri bo na splošno zahtevo občinstva še ena predstava Lehar-jevega »Carjeviča«, Medtem ko se nadaljuje prodaja vstopnic za nocojšnjo predstavo, se začne danes dopoldne prodaja vstopnic za jutrišnjo predstavo. PROSVETNO DRUŠTVO imiKK-KATIN AHA vljudno Vabi na prireditev, ki bo v nedeljo !2. tega meseca ob 20. uri na krasnem dvorišču pri «2upanovih». Uprizorilo bo jz češčine prevedeno veseloigro v treh dejanjih STARI GREHI Spisal Josip Stoiba. prevedel Fran Govekar -Režira in vodi požrtvovalni član SNG Stane Raztresen - Pridite, ne bo vam žal - Zabavali se boste in nasmejali! Odbor Op. Lonjerski avtobus vozi iz Lonjerja v mesto vsake četrt ure do 23.30 Excelsior. 16.00: «Rumena vrtnica jz Texasa». J, Eriesork M-Bianchard Fenke. 16.00: «V senči Kilimad' džara«. Astra Rojan. 16.00: »Slavni P«r vig«, G. Cooper, A. Leeds. Capitol. 16.30: »Svenigaili«, ” Nefr. Crisratlo. 16.00: »Plamen In so«. L. Turner, C. Thompson-Mladoletnim prepov. Grattacielo. J6.30: «Med dveff* ženskama«, G. De Haven. M-Maxwell. Alabarda. 16.30: «Norosti leta»- M. Monroe. D. OConoor. Aurora. 16.00: ((Pustolovščine D0" Juana«, E. Flynn. V Lindfod' Garibaldi. 16.30: «Brezbožci», R' Scott, A. Landtsbury. Ideaie. 16.30: «Ugonabljajoči k*®-M. Soffiri. D. Maggi. Impero. 16.30: »Življenje se vr«* ča», M. Auclair, S. Simon. Itatia. 16.30: «Laesi.jev pogum*' E. Taylor, T. Drake. - S. Marco. 17.00: »Princ tat«. C urila. P. Laurie. Moderno. 16.00: »Same ženske«- E. Rossi Drago, G. M. Canale-Savona. 16.00; «lndi,iska zvezda«-C. VVilde, Y. Šanson. , Viale. 16.00: »Nova luna«, V. n si. A. Togliani. Belvedere. 16.30: «Povratek raI* bojnika Jessa«. , Marconi. 16.30: «Zgodilo se jej kaznilnici«. A. Fabrizi, A. Sorn-Massimo. 16.30: »Puščica v pr*' tul«, S. Hayden. C. Gray. Novo cine. 16.00: «Brez matere«-R. VVidmark. J. Dru. Odeon. 16.00: »Pariža-nka v k1' mu«. A. Sordi. A. M. Ferrero. Radio. 16.30: ((Bambusova hiS*’1 R. Rvan. R. Stac-k. , Venezia. 15.30: »Tarzanov beg«-VVeissrmieller. M. O’SuMiva0-. Skedenj. 18.00: »Izdajalec v F<» Alamo«. POLETNI KINO Arena dei fiori. 20.00: «Delirijf» R. VatfloTie. F. Arncul. : Ariston. 20.15: «Grof Montecf1' sto», J. Mara is, L. Aman-da. Armonia. 19.30: «Rimske P°c11' nice«. G. Pec-k A HepbikJ’ Garibaldi. 20.15: «Brezbožci». k Scott, A. Landsburv. , Marconi. 2030: »Zgodijo se kaznilnici«, A. Fabrizi, A. Paradiso. 20.00:, »Malaga«, M. 0 Hara. ' c . Parco delle rose. 20.15: »Skr1'' nostni Vitez«, A. Ladd. Ponziana. 20.15: «Steklena menj" žerija«. K. Douglas. J. Wvm>; Rojan. 20.00: »Nad r-am-i morje«' J. Mills. , Skedenj. 20.30: »Izdajalec v Alamo«. , Stadm. 20.30: «Plaža». M. Ca^’ R. Vallone. Mladoletnim prej' Valmaura. 20.00: »Lilli in Klatet«' Walt Disnev. LEKARNE ZAPRTE ZARADI POCITNIC (od 29.7. do 11.*.) Codermatz. Ul. Tor S. Pi(,v 2: De Colle. Ul. Revoltella Godina. Trg S. Giacomo 1; M8,"' zoni. Ul. Settefontane 14: RPvn' Trg Goldoni 8; Rossetti. «JI- Schiapparelli 58: Tamaro t JL ri, Ul. Dante 7; Vielmetti. v* Borsa 12. NOČNA SLUŽBA LEKARN V AVGUSTU Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 3! Bedussi, Ul. Cavana 11: Al ", leno, Ul S. Cilirto 36 (Sv. Iva”, Alla Minerva. Trg Sv. Francu^ 1: Ravasini. Trg Liberta 6: rabaglia v Barkovlja-h in v Skednju. Nid° 'I It IVI' 1'IIMI.t.lA A PETEK, 10. avgusta 195« 11.30 Zabavna glasba: *,.[ Predavanje: 12.10 Za vsako« nekai; 12.45 V svetu kultor,.j Glasba po željah; »J 17.30 Ple^i čajanka; 18.00 Brahms: koncert za čelo in orkester;‘“j., Z začarane police; 18.40 iz opere Boheme; 19.00 Orkesj. And-re K ostela.net z; 19.15 RJ®n( ska univerza: 19.30 Prilju-blJ"« IIICIUVI IJC, AV.vVJ i)|)Ul l. 4U.UJ \Ai' Frankip Lane; 20.30 Orkester »L rek VVeber: 21.00 Umetnost , prireditve v Trstu: 21.15 Br,,r: Koncert za fagot in orKeSjj) SV' krc?; Mladinci prosvetnega društva 'SLAVKO ŠKAMPERLE' priredijo v soboto II. t. m. ob 20.30 do 1. ure po polnoči ples v foyerju na stadionu «Prvi maj« Vrdelska cesta št. 7. Igral bo izbran orkester ter bo preskrbljeno za bife in pijačo Prijatelji mladine vljudno vabljen!! KONCERT V nedeljo 12. avgusta ob 17. uri priredi pevski zbor »PRIMOREC« IZ Trebč samostojni koncert v Ljudskem domu «Padlih za svobodo« v Križu. Zbor bo vodil prof. Kju-der. Na sporedu bodo narodne in umetne pesmi. Vabljeni vsi domačini in prebivalci okoliških vasi 21.30 Moški vokalni kvintet; Lebarjevi motivi; 22.00 Iz Lji: tovne književnosti in umetnCjh, 22.15 Slavni pevci; 22.40 ve duhovne skladbe; 23,00 Jaz ameriške ritmične popevke. 'I' l( J-* T I. 14.30 Tržaška kulturna RUfje« ka; 19.45 Ravel: «Valses jjLuč et sentimentales«; 21.00 ®jii>. nični koncert, dirigira R. " ........... " 45. Poročila v slovenščini: 13.30 in 19.00 6p. Poročila v italijanščini: 12.30, 17.45 in 23.00. i( 5.00-5.45 in 6.00-6.10 Sporf'* Ljubljane; 6.10 Jutranja * G««: 7.00-12.00 Spored iz Ljubb^t: 13.40 Uga-ni z nami. kal ie 14.20 Zabavna glasba; 14.30-J,,fs-Spored iz Ljubljane: 17.00 L,/ ne melodije; 17.25 Igra orK« J Rav Martin; 18.00-19.00 SP®«!-iz Ljubljane: 19.15 Madžar.jkL.eil lodni motivi; 19.30-22.15 bPLii Iz Ljubliane; 22.15 Nočni cert. n i »i v i-; ,« i ,• ,% 327,1 m. 2*2,1 ni, 212,4 #]U Poročila ob 5.00. 6.00.,,. 13.01) iti.(10 17 Uti 19 00. 22.0®' ^ 5.00 Pester glasbeni 9£°V 6.20-6,25 Naš jedilnik: 7. )0 -. if bavni zvoki; 8.00 V ne9®-,)!1' plesu po Jugoslaviji; 8.30 Rilski roman - Jan de Hartog: -«( lassa - XVII!.: 8.50 PoPu'‘V melodije: 9.30 Fran Levstik: ',.0> tez; 10.00 Koncert po želiab-oid' Pisan spored slovenskih 0; jč nih pesmi; 1150 Za dom ne; 1200 Lahek opoldanski Ajč berii spored; 12.40 Klavirske ^piž De sroskih skladateljev i?1?.«!)* nistka Milica Stojanovič-^-V' novlč: 13.15 Za pr letno ^lit drito; 14.40 Želeli ste — Salte!; 15.35 Po|e pevski pl »Jože Moškrič« 16 00 UtrB|K ft literature - DuSan MevlJ*:.n/ humoreske: 16.20 Popn|0-if‘ koncert: 17.15 Zabavna IB.iiK na glasba: 18.00 Nove 18.10 Iz Verdilevih oper: $ Cooslantin Brailoiou: Gl»s®a|tf: rodov sveta - XXII. - An:i v 20.45 Samuel Barher: Koi*1' Afi čelo in orke-,ter: 2” 15 Ig«-* ni orkester radia Ljubija"*' iir.i-.vi/.i.iv i j,)) 18.00 Spomeniki uo Spored za otroke; 21.00 Lgi' 21.15 Luigi Pirandelio; IV.», primorski dnevnik — 3 — 10. avgusta 1956 gM fii.aiiKfl ix yiinii.li; šii-vii.ui; hkvi.ik »riimscitiu PREDKONGRESNA POLEMIKA med Togliattijem in Onofrijem Mesečnik »Rinascita* je ob-wu 4. avgusta zelo oster nanek Palmira Togliattija kot “ugovor na kritični članek 0n°frija, ki je bil »»javljen v isti številki lista. botri je mlajši človek, in ceiektualec in član CK KPI. . * strjujejo. je bil Ono-rl prej zelo blizu Togliattiju. Polemika teh dveh vidnih lanov vodstva KP Italije, objavljena v «Rinasciti», je zani-„ l^a’..'Jer predstavlja doslej jvecji, lahko rečemo edin-veni spor v diskusiji, ki se 0 1 v KPI nepretrgoma v znaku priprav za bližnji aitijski kongres, ki je pred-en za jesen. Onofrijeva sta-““a so v bistvu naslednja: Vz r?e®nJava okoli Stalina ni r°K, da vpliv komunistične »rtije Italije, kljub povolj-b> notranjim in mednarod-tn pogojem peša, ker so se , i tega pe.šanja pokazali * prej. Izvor vseh šibkosti je tam, da je bila konec 1947. a opuščena linija italijanske P°'t v socializem. Ta linija je 1 a opuščena zato, ker se je rt** podredila oceni Inform- lr°ia in zato, ker je sama ePravilno ocenila notranji n mednarodni položaj. KPI e konec 19.7. leta smatrala, a Partija ni več v dobi na-redovanj in je tako podce-")'vala svoje lastne sile. V unanji politiki pa je nepra-1 no ocenila položaj, ker je matrala, da obstaja nevarnost vojne ter se je ta njena cena istovetila z oceno Ko-buntorma, J® Onolriju se je torej za-a i teh dveh nepravilnih o-'0 spremenila linija komuni-r”cn' partije Italije. Od ve-vanja v možnost napredn-ania se je prešlo v fazo od-v°ra. v defenzivo. Perspekti-a ie bila zaprta. Italijansko anJe je bilo obsojeno na ^ kanje, da dogodki ali more-1 ni prelom v tujini povzro-' sPremembe tudi v Italiji, ta r Za Osvajanje parlamen-n rn® večine je postajala ved-“olj propagandistična. /,n-J' Potrebno ugotoviti, če u-• ra^a resnici trditev, ki se it p.* Banesj da sc je geslo o a 'Janške poti v socializem Pustilo zaradi ocene Jnform-r°Ja samo z besedami, med-v- "ai bi jo v praksi iz-)aJi. Toda po Onofrijevem l ®n J u si revolucionarnega anJa brez teorije ne morc-Omisliti. ®ofri nada'je piše. da sc [(1-Partija zaradi vsega tegd . a od dejanskega stanja in tj{-Una*a’ da italijanski kapi-Ve lz'm ne bo izvedel obnn-V Pričakovala je nato krizo pI)"m'riki, obtoževala je vsak 'Us nastopa »tretje poti*, Prejeli smo !;ne novine — časopis dj . ujiževnost. umetnost in Vj.Zvfna vprašanja — Letnik t. štev. 21-22. Odg. ur. Risto rn(j^ezvezni katalog «Medna-e knjige» Moskva. ki je prav v teh letih dozoreval (Jugoslavija, Indija, E-gipt), ter se raje držala gesla «z Moskvo ali proti Moskvi*. S tem da so obsodili Tita, je bila obsojena tudi italijanska pot v socializem. KPI je zaradi tega postala neelastična, v njej se je razvil oportunizem, postajala je nesposobna za to, da bi bila na čelu dogodkov in zato je doživljala presenečenja: vo- litve v Fiat, Ženeva, nova sovjetska politika do Jugoslavije, kongres KP ZSSR. Potem ko je bila opuščena linija i-talijanske poti v socializem, se je začel proces birokratizacije. Vodstva niso izbirali na osnovi borbe za pravilnost partijske linije, marveč na račun predanosti posameznih članov partije, po njihovem stažu, letih, ki so jih presedeli v zaporih itd. Edini organizem, ki je ostal po letu 1947 za nekoliko časa političen in nebirokratski, je bilo vodstvo partije. Centralni komite pa je po Onofrijevem mnenju postal birokratski, ker ni prinašal nobenih sklepov. Togliattijev odgovor Onofri-ju se imenuje »Dejansko stanje in naše akcije pobijajo neodgovorno razbijaštvo.a V odgovoru Togliatti brani linijo KPI in ostro napada Ono-frija. Uporablja besede kot n. pr. kleveta, smešni shemati-zem, odsotnost marksizma-le-ninizma; obenem pa pravi, da se Onofri ukvarja z umazanim poslom »prevzemanja smeti iz rok sovražnika*. Na nekem mestu pa dopušča tudi dvom, ali je Onofri «še vedno eden naših*. Togliatti odgovarja Onofriju, da izhaja iz neresnične predpostavke, ko pravi, da se je KPI podredila kominformovskemu mnenju in trdi. da kominform ni kritiziral KPI in zahteval, naj zapusti svojo pot v socializem, marveč je nasprotno kritiziral KPI, ker ni uspela preprečiti razpada antifašistične e-notnosti, ki je bila porojena v odporniškem gibanju. Po Togliattijevem mnenju torej je Onofri s takimi predpo-st' raami prikazal že znano klevetni.ško trditev sovražnika, da KPI dela vse tisto, kar ji narekujejo v Moskvi. Togliatti meni. da italijanska pot v socializem še ne pomeni, da so se v Italiji odločili za pot v socializem s 1 pomočjo vrste parlamentarnih odločb, ter da je zgrešeno smatrati, da so termini Kitah-janska pot* in »parlamentarna pot* istovetni. Ne morejo se namreč izločiti elementi o-strega razrednega spopada, ker imamo opravka z zelo odločnim in sposobnim razrednim sovražnikom. Glede ocene mednarodnega položaja leta 1947 in pozneje Togliatti zastopa že znana stališča: od leta 1945 je nil ves svet torišče ogromnega spopada med silami seakc:je in revolucije, med silami vojne in miru, med 'mperiaLz-mom in socializmom. Togliatti- nadalje trdi, da ie borba 1 KPI proti imperialistični politiki vojne, proti Atlantskemu paktu, proti Marshallovemu planu — borba za pobiranje podpisov za mir itd., pomenila sestavni del borbe za italijansko pot v socializem. »Lahko trdim.* piše Togliatti, «da ni bilo države r.a Zapadu, ki bi jo ameriški imperializem držal tako v šahu kakor je Italijo.* Togliatti odgovarja nato O-r.ofriju, da partija ni bila nikoli v defenzivi. Prav tako je odklonil obtožbe, češ da so dogodki partijo presenetili, ter pravi, da je 20. kongres prinesel nekatere sklepe na o-snovi italijanskih izkušenj, da je bilo glavno geslo partije I opuščanje mednarodne napetosti (Ženeva) in da je «Uni-ta» proučevala in hvalila kolonialne revolucije. Togliatti zaključuje svoj odgovor s pozivom na diskusijo in kritiko. Vendar pravi, na je treba odbiti »negativne pozicije, ki razbijajo vso zelo lepo preteklost*. N. L. V rudniku premoga v Amercoeur-Marcinelle v Belgiji se Je zgodila strahovita nesreča. Od 277 rudarjev, kolikor je bilo zakopanih v rudniku, so do snoti rešili le 13 živih m * trupel. Ostale pa skušajo rešiti. Na sliki: truplo mrtvega rudarja sa potegnili iz Jaška. FRANCOSKI SINDIKATI SPREMENILI STALlSCE DO M0LLET0VE VLADE NOVA DAVČNA in primer podjetij Renauld Francosko sindikalno gibanje /se j* že večkrat znašlo v opoziciji do vlad« republikanske fronte. Bilo je to prvič zaradi vladne politHce v Alziru. drugič zaradi notranjih vprašanj, in sicer na račun zajamčene povečane plače in dviga cen, nato zaradi povečanja davkov za nadaljnjih 10 odstotkov itd. Ce se vzame v poštev dejstvo. da si je vlada republikanske fronte, torej vlada, v kateri prevladujejo socialisti, skušal« s svojimi prvimi u-krepi zagotovi tj podporo širokih delovnih množic, potem se omenjeni nastopi sindikatov smejo smatrati kot delen neuspeh vlade in njenih načrtov. Razumljivo je, da ti nastopi sindikatov ne pomenijo popolnega nasprotovanja sindikatov politiki vlade republikanske fronte, vendar kažejo nesoglasje posameznih ukrepov s težnjami in napori sindikalnega gibanja Francije, 7.e pri povečanju dohodninskega davka za 10 odst. za sklad nacionalne solidarnosti so posamezne sindikalne or- JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA BO VERJETNO EDINA, KI BO RES «V SRCU EVROPE* I ‘ ———— • - ■ —— Poizkusne TVoddaje v Ljubljani in njičrti za celo Na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču se bo v nedeljo zaključila mednarodna razstava radia in telekomunikacij, na kateri sodeluje več držav - Jugoslovanska industrija je tu pokazala velik napredek Od našega dopisnika Te dni je Ljubljana se za eno novost bogatejša —,za televizijo, pravo domačo televizijo. Po nekaterih javnih lokalih, vrtovih in izložbah so postavljeni televizijski sprejemniki. v velik; hali Gospodarskega razstavišča pa stojijo kar v štirih dolgih vrstah, da lahko obiskovalci mimogrede še primerjajo sprejem na izdelkih raznih tovarn, od nemških (zahodnih in vzhodnih) mimo francoskih in ruskih do domačih, ki jih prvič predstavlja javnosti ljubljansko podjetje Telekomunikacije. Pravzaprav televizija ni ravno prvič v Ljubljani. Ze. dvakrat doslej je televizijski laboratorij Inštituta za telekomunikacije predvajal nekaj poskusov, toda vedno le po kablu. Zdaj pa dela pravi brezžični televizijski oddajnik, ki so ga napravili v istem .n-štitutu pod vodstvom ing. Albina Wedama Oddajnik stoji kar na razstavišču, kjer je tudi improviziran televizijski studio. V studiu pa v večernih urah, od osmih do desetih, teče domači televizijski program, ki ga spopolnjujejc kratki filmi. Seveda je tudi to šele poskus, ne pa začetek rednih televizijskih oddaj, To je vprašanje, ki ga seveda ne bo mogoče rešiti samo v slovenskem merilu, saj so televizijski programi zelo zapletena in tudi draga reč. Za uvedbo rednih televizijskih oddaj 'v Jugoslaviji si je združenje jugoslovanskih radijskih postaj postavilo kot mejnik leto 1958. Do takrat naj bi bile izvršene vse obsežne tehnične, personalne in programske priprave, potem pa naj bi se začelo zares. Saj je končno tudi res že čas, ko pa imajo že skoraj vse evropske države televizijo. Do leta 1958 pa bodo na vrsti obsežnejši poskusi, kakršen ie znaj v Ljubljani, ali kakršen je bil nedavno v Beogradu, ob osrednji proslavi stoletnice Nikola Tesle. (Mimogrede: tudi v Beogradu je delal oddajnik ljubljanskega televizijskega laboratorija, ki sta ga pa obe prireditvi malce prehiteli, tako da oddaje še niso s pol-no močjo.) Tudi v Zagrebu i-majo manjši televizijski oddajnik (francoski), toila še ne lastnega programa; izposojajo si kar avstrijskega in italijanskega. Sicer pa bo tudi kasneje jugoslovanska televizija delala v tesnem sodelovanju z drugimi državami, da bo program čim bolj pester; ker se tu stikata dva velika televizijska sistema, zahodnoevropski in vzhodnoevropski, bo to sodelovanje še bolj zanimivo, jugoslovanska televizija 'pa tudi takrat še verjetno edina, ki bo res »v srcu Evrope*. Sicer pa nas zdaj bolj zanima trenutna ljubljanska televizija, kakšna je njena tehnična raven, kakšni so programi, kdo nastopa. Mislim, da je treba najprej poudariti to: domače tehnične naprave (edino elektronke so uvožene) so povsem dorasle tujim. To velja tako za oddajnik kot za sprejemnike, ki jih razstavljajo ((Telekomunikacije*. Ni Pa še povsem tako s tehnično službo, zlasti z delom v studiu. To je tudi razumljivo: laže je narediti dober aparat kot vzgojiti kader dobrih tehnikov. poleg tega gre tudi za bolj ali manj improviziran studio z enim samim prostorom, čemur je bilo treba prilagoditi tudi organizacijo in režijo oddaj, ki zaradi tega izpadejo nekam bolj revijsko. In potem se morajo televiziji prilagoditi tudi sami izvajalci ali kakor je rekel Ježek v svojem humorističnem nastopu: »Televizija je res velik tehnični napredek: po ra- OB PRVEM ZVEZKU »ANALOV* Jadranskega zavoda v Zagrebu k 3- t“m *vtor z. KratJ'vum, ki ga je Va sani '-.8* Pledvsem iz arhi-0'lno P®a Narodnega sveta in uPorabif dru*|*1 doslej manj *Vet)j| |nitl. virov, nam je o-'Jrii JUc*i in dogodke iz bila P,ed }■ dec. 1918, ko ,raljevi *5,’0Sl*>šen a ustanovitev ^''enc'16 ^rbov> Hrvatov in a»t0 . ev- Q tem predmelu Silič* n Že imeli zbirko F. k" kiar men0 o postan-S|®venJ.eVlnR Srba, Hrvata i Kri*^* .lz leta 1920», toda *Ana].u Je sedaj objavil v il0 " rnarsikaj novega. Do-SradiVo tomu Pa je tudi Mtoro ji. 8a J® isti avtor Arijske °CaSn0 ot>iavil v “Hi-M) m zb°rniku» (Vlil. Maji o PPd naslovom »Izvc-Ra,a v,-„ f' Simonoviča, dele-kod pP Mrhovnp koman-bHv V Narodnog vije-*Pisih, ki*0'1' in to po historično Se branijo v Vojno-Stadu m institutu v Beo- Su?8diVa’ ki ga prinaša kate,-,mi' s,,oznamo težave, s 'rodni Se te moral boriti Si.a bili !Ve* SHS. Predvsem Jttčna n«,,0 Politična in teh-veliko r'pravljenost na la-**a tudi 0R°dke. v začetku Dei*,^‘“temeljen optimi-8v*t SHs • je! da Narodni *Veze z i,, n' 'm,-l kurirske r°m (Trunfu z im odbo- u svojim , m) i" tudi ne koiti A t**tnim predsedni- ?"** depei°r em ter da ve- * Poslal m**" . Poročil, ki jih instanco dni Rvet na raz--Pi°b ni niv^ tujini, verjetno telT "»slov DPr,5U na *-l 0 skrhi * ma so imeli »U sdružen, S P°'‘"’i' * -‘ ro-ogrsg * razsulom a i»*i.*rm*de- ”!’a‘.hiie in ni C* vstaje T? • Pomanjka,, Zagre- oB,n'b sred st-.*' Z'vil ‘n l*ro-Po'‘Učnem m uV' v zunanje- “ * Rabtevo Vam Pa ttkhjg po neiz- v- je- vo- prosni izpolnitvi Londonskega pakta: zasedba Trsta, Goriške, Slovenskega Primorja in dela Kranjske, izkrcanje i-talijanskih čet v vsej Istri, tudi preko demarkacijske črte, in celo na Reki. Od Narodnega sveta proglašena država SHS ni bila priznana, prav tako ne Jugoslovanski odbor. Med Jugoslovanskim odborom in srbsko vlado s Pašičem na čelu pa je še naprej zijal nepremostljiv prepad. Ob takih notranjih in zunanjih političnih razmerah se je Narodni svet v Zagrebu ukvarjal z vprašanji o dovoljenju za žganjekuho in o davku na vino, o obliki znamk in o napisih na njih in pa o tem, naj se uvede uradovanje po zgledu ZDA. Zaradi tega je krajevni Narodni odbor v Voloskem-Opa-tiji s posebnim dopisom rotil osrednji odbor v Zagrebu, naj se odslej ukvarja samo z aktualnimi vprašanji. Vendar so se, kakor poudarja Križman, vodilni ljudje v Zagrebu, med njimi na prvem mestu Svetozar Pribiče-vič, dobro zavedali, da »pravzaprav vse visi v zraku*. Pod pritiskom nepovoljnega zunanjepolitičnega razvoja, zlasti zaradi agresivnosti Italije in izredno napetega notranjepolitičnega položaja in razpoloženja množic, se je že 4, novembra podala posebna misija v Beograd, da se s srbsko vlado in vrhovnim vojaškim poveli 'vam domeni o prestopu srn.skih čet na hrvatsko ozemlje. Da bi se pa Izognili morebitnemu očitku, da gre za srbsko okupacijo hrvatske-ga ozemlja, sta se srbska vlada in Narodni svet sporazumela, da pojde posebna vojaška komisija v Zagreb, ki naj skupaj z vojaškim odsekom tamošnje vlade formira novo narodno vojsko, katere jedro naj bi bili kadri jugoslovan- skih dobrovoljskih legij v Srbiji. Se preden pa se je ta nova vojska ustanovila, je Simonovič 29. novembra brzojavil v Beograd, da je »na energično zahtevo komandanta srbskih čet v Ljubljani bilo ustavljeno nadaljnje prodiranje italijanske vojske. General, komandanti italijanske vojske, se opravičuje za prestop demarkacijske linije z netočnostjo karte in pričakuje nadaljnjih odredb in in-strukcij od svojega nadrejenega poveljstva*. Kakor znano, niso bile to redne srbske čete in tudi poveljnik ni bil imenovan iz Beograda, temveč je bil to osebni podvig polkovnika Stevana Svabiča, ki je kot bivši avstrijski vojni ujetnik na hitro zbral nekaj bivših srbskih vojnih u-jetnikov in z njimi ustavi! pot italijanski vojski pri Vrhniki, V obeh svojih zbirkah gradiva prinaša Križman premnogo podatkov o usodi bivše avstro-ogrske mornarice, tako da je to vprašanje danes dobro osvetljeno, zlasti ker sta v zadnjem času izšli dve knjigi, ki obravnavata tudi ta problem (F. Culinovtč, «1918 na Jadranu*, in Mijo Mirkovič «Puna je Pula»). Vendar bi nam še marsikaj v tem prgledu lahko povedal eden izined tedanjih soakterjev, dr. Mirko Vratovič Veliko se je seveda v Narodnem svetu razpravljalo tudi o ureditvi snujoče se nove države. Od raznih načrtov naj tu po Simonovičevih poročilih navedem samo predlog podpredsednika Narodnega sveta in vodje starčevičanske stranke prava dr, Anta Paveliča. Po tem načrtu naj bi bodočo državo sestavljalo več avtonomnih oblasti, ki pa naj ne hi bile določene po narodnosti. temveč po geografskih pojmih; Slovenija, Hrvulska, Bosna in Hercegovina. Vojvodina (Banat. Srem in Bačka). Dalmacija, Srbija s Crno goro, Makedonija. Križman je s svojim gradivom tudi osvetil zgodovinski razgovor, ki so ga imeli v Ženevi v začetku novembre 1918 predsednik srbske vlade Nikolu Pašic, predsednik Narodnega sveta SHS' Anton Korošec in predstavnika Jugoslovanskega odbora dr. Žerjal in dr. Cingrija. 9. novembra so se sporazumeli, naj se osnuje skupno vlado za kialjevino Srbijo in za Državo Narodnega sveta SHS, katera bi organizirala ustanovitev enotne države. O poteku teh dogovorov in ie posebno o dvoličnem zadržanju Pašičč-vem nam marsikaj pove pismo, ki ga je poslal Trumbič Jug. odboru v VVashingtouu. Komaj se je Pašič vrnil iz Ženeve v Pariz, se je, sklicujoč s® (po Križmanovi sodbi docela neutemeljeno) na nasprotovanje regenta A-leksandra in drugih članov srbske vlade, izneveril dani besedi in sestavil novo srbsko vlado, v katero je pritegnil tudi opozicijo. Na drugi strani pa je tudi Narodni svet v Zagrebu očital svojemu predsedniku Korošcu, da ni bil pooblaščen za sklenitev ženevskega sporazuma. Ker je bil Narodni svet docela neinformiran o zunanjepolitičnem položaju, je sklenil, naj prideta Korošec in Trumbič ali vsaj njuni delegati v Zagreb in naj poročajo Narodnemu svetu o položaju Države SHS v zunanjem svetu. 23. In 24, novembra je bila seja osrednjega odbora Narodnega sveta pod predsedstvom Svetozarja Pribičeviča, katere se je udeležil tudi Mnmčilo Ninčič kot predstavnik srbske vlade. Na tej seji so se sporazumeli za ustanovitev enotne države SHS. To-, da tudi tokrit je še v zadnjem trenutku kazalo, da ne bo prišlo do izvršitve tega sklepa. Nekateri člani Narodnega sveta niso bili za takojšen cdhod v Beograd, češ da tam ni članov srbske Narodne skupščine in tudi ne celotne srbske vlade. En dan po seji še je prišla Trumbičeva brzojavka, v kateri je, kakor je Srdjan Budisavljevič povedal Križmanu, Trumbič svetoval Narodnemu svetu, naj delegacija nikar ne hiti s potjo v Beograd. Vendar je depu-tacija 28. novembra le odpotovala in 1. decembra ie regent Aleksander proglasil »zedinjenje Srbije in zemelj neodvisne države Slovencev, Hrvatov in Srbov v enotno kraljestvo Srbov, Hrvatov :n Slovencev*. Tretji članek iz »Analov*, ki ga hočem prikazati, se nanaša na še novejšo dobo namreč na leta med obema svetovnima vojnama, in obravnava vprašanje »italijanske kolonizacije Julijske krajine*. Sestavil ga je Ive Mihovilovič na osnovi dokumentovy ki so jih našli na prefekturi v Puli in na Reki in delno tudi v Zadru in pa med spisi Mussolinijevega osebnega svetovalca za raznarodovanje Slovencev in Hrvatov v Istri, Itala Saura. Za pravilno razumevanje teli fašističnih kolonizacijskih načrtov in ukrepov, za katere so rabili evfemistični izraz «bo-nificazione etnica*, oriše Mihovilovič celotni raznarodovalni program predfašističnih in fašističnih oblasti in težak gospodarski položaj, v kakršnem so se znašli istrski kmetje po aneksiji Julijske krajine Italiji zaradi novih mej. ki so jih ločile od dotedanjega tižišča za njihove pridelke, zaradi konkurence starih pokranjin Italije, kateri niso mogli biti kos spričo težjega in dražjega obdelovanja zemlje. a še posebno zaradi novega načina izterjevanja davT kov po zakupnikih. Vse te momente so skušale italijanske oblasti in fašistični organi iz -k . r i ši-nt i, Zato da bi se pola -rali zemljišč slovenskih n DR. LAVO ČERMELJ (Konec nu I. struni) diu motnje samo slišiš, tu jih pa tudi vidiš . . .» In kdo nastopu? Ježka smo že omenili; on pač ne more manjkati. Družbo mu v humorističnem delu oddaje delajo 4e Božo Podkrajšek. Lipe iz Kranja. , »klepetava Sijelu* (verjetno lij Se 'iud.š gospa Stana fllicija 'kar donro odrezala), pa zadovoljni Kranjci, Rezika Koritnik, Avgust Stanko m* irrugir V'resnlH oddajah nastopajo ljubljanski pevci, glasbeniki in baletni umetniki, književniki, igralci in celo novinarji.. Tudi šport ni pozabljen; poleg rednih poročil smo doslej na primer videli reportaže z ljubeljskih dirk in z atletskega dvoboja Hrvat-ška-Slovenija v Celju. Ob koncu oddaje pa vas prikupna plavolaska obvesti o jutrišnjem vremenu. Seveda nista ne ona ne televizija krivi, če še muhasto vreme potem drugače zasuče. Skratka, televizija si kar krepko utira pot v Ljubljano. Morda pa ne bi bilo odveč, ko bi še bili prireditelji dogovorili tudi za prenos kakega tujega programa, kar bi bilo najbrž tudi tehnično izvedljivo. Programi bi lahko bili obsežnejši in bolj pestri. < Ljubljanska televizija oddaja v okviru II. mednarodne razstave radia in telekomunikacij na Gospodarskem razstavišču. Razstave se udeležujejo tudi tuji razstavljavci —• iz Francije, Holandske, 7,ahodne ih Vzhodne Nemčije, Anglije. Avstrije in ZSSR. Italijo zastopa menda edino Olivetti s teleprinterji, za katere pa vlada v poslovnih krogih precejšnje zanimanje. Posebno so se za to razstavo potrudili Rusi, pa tudi vzhodni Nemci so bogato zastopani. V sovjetskem delu razstave vidimo televizijske in radijske sprejemnike raznih tipov, manjše oddajne postaje, instrumente in tudi ladijski radar. Podobna izbira je seveda tudi na vsej ostali razstavi, čuje se pa. da ponuja Vzhodna Nem-čila kvalitetno dokaj dobre izdelke po precej nizkih cenah. Beograjska tovarna «Nikola Tesla* že montira vzhodnonemške televizijske spejemni-ke «Sachsenwerke». Vzhodna Nemčija je tudi pripravila posebno »televizijsko alejo*, v kateri predvaja na celi vrsti aparatov hkrati razne kratke filme. Posebno pozornost vzbujajo seveda sprejemniki, na katerih lahko obiskovalci občudujejo same sebe ali pa na drugem koncu dvorane o-gledujejo zvedave obraze tistih, ki gredo mimo kamere. V ((lovljenju* sta zlasti spret na operaterja francoskega podjetja ((Thompson Houston*. Kot že lečeno, so razstavljeni tudi domači televizijski sprejemniki ljubljanski izdelek. Kar lično so izdelani in tehnično povsem v redu. Se bolj razveseljive so izjave, da ne bodo dražji od 150.198) din. čeprav je seveda tudi to precejšnja vsota. Sploh je opaziti presenetljiv napredek jugoslovanske radijske industrije in pestrost (morda že kar preobilico pestrosti) domače proizvodnje radijskih aparatov. Kar je še posebej razveseljivo: tudi zunanja oprema je postala res kvalitetna, čeprav ne razkošna. Nekaj pa je tudi luksuznih izdelkov, na primer glasbene omare z več zvočniki, magnetofonom in gramofonom na tri brzine. R skromnimi, a okusnimi in ne predragimi aParati se je kar postavila tudi nova tovarna ELMA iz Šmarij pri Kopru. Najbogatejš« pa je seveda razstava kranjske «lskre» z najrazličnejšimi telefonskimi napravami in ljubljanskih »telekomunikacij* z bogato izbiro radijskih in televizijskih aparatov ter najrazličnejših zapletenih instrumentov, kot so tonski generatorji, oseilpgrafi Mnogo razstavljenega blaga je seveda za laika španska vas. zato se pač obiskovalci' najraje ustavljajo ob rojstvu domače televizije. R. CILENŠEK Največj? kmetijska knj zrnca Fna največjih češkoslovaških knjižnic je Centralna biblioteka češkoslovaške akademije kmetijskih ved v Pragi. Ta knjižnica je bila ustanovljena pred petindvajsetimi leti in se je od takrat nabralo v njej nad 500.000 knjig, pisem in kopij iz skorajda vseh držav sveta. Bogastvo te največje strokovne kmetijske knjižnice v Srednji Evropi je na razpolago vsem delavcem k kmetijstvu; znanstvenikom, zadružnikom, gozdarjem, študentom agronomskih fakultet, nameščencem državnih posestev ganizacije in predvsem Generalna konfederacija dela protestiral* in ta svoj protest , u-temaljevale, da bosta dve tretjini dohodkov, ki se bodo izterjali na račun tega povečanja. odtegnjeni delavcem, nameščencem in srednjim slojem. Ker pa je šlo za zagotovitev pokojnin predvsem starim delavcem, to povečanje dohodninskega davka ni povzročilo večjih akcij! Pred mesecem pa je vlada sklenila predložiti skupščini povečanje dohodnins-kega davka za nadaljnjih 10 odst. ter povečanje davka na dobiček podjetij za 0,5 odst S tem je hotela vlada priti do sredstev za kritje izrednih stroškov, ki jih terja vojna v Alžiru. Vlada je napravila ta ukrep ve.r-jetno zato. lu» precej popačena in prikrojena. tako da je bila pogodu meščanskim strankam. Zaradi tega ne bi bilo napačno, če bi PSDI javno z lepaki in zborovanji pojasnila svoje stališče, da bo javnost obveščena o njeni politični liniji, ki po našem mnenju ne bi smela biti nekaj podrejenega (še celo ne politiki Kr-ščrnske demokracije), ampai* ravno nasprotno nekaj aktivnega, kar bi težilo k združevanju tistih sil, ki imajo za skupni imenovalec skrb za delovnega človeka. Po našem mnenju je v in-• iresu levičarsko usmerjenih strank in gibanj, če je letni čas naklonjen volilni kampanji, kar omogoča večje zanimanje prebivalstva za volilna zborovanja, na katerih te stranke razvijajo svoje programe kritizirajo delovanje monopolistične demokrist janske stranke in njenih ustanov. Ne bi mogli reči, da volilna kampanja v ugodnem letnem času ugodno vpliva na politiko tukajšnje krščanske demokracije ter tistih sorodnikov strank ki skupaj z njo vodijo politiko, ki ni v interesu najširših slojev prebivalstva, ampak v interesu peščice ljudi, ki so doumeli konjunkturo, ki jo je v mestu ustvarila prosta cona. Na račun proste cone je bi- selnosti itd. toda podoba je, da so ta programska načela bolj za zunanjo rabo kot pa da bi služila za resnično napotilo KD pri njeni politiki. Nekaj podobnega se je opazilo tudi med razpravo o pokra, iinskem obračunu za leto 1954, na kateri so levičarski svetovalci s prstom pokazali na celo vrsto važnih proračunskih postavk, ki jih demokrist-janska uprava predsednika odv. Culota ni uresničila. Iz vsega tega lahko izluščimo misel, da je KD zelo neprijetno sprejemati javno razpravo o tako važnih krajevnih vprašanjih, ker bi se spričo opozicijskega dokaznega materiala ne mogla pred javnostjo opravičiti. In ker sj dvorane, ki bodo pozimi edini prostori, v katerih bo mogoče prirejati volilne shode, v rokah ljudi, ki so pod posrednim ali neposrednim vplivom KD, ali pa izvaja KD na lastnike pritisk, tedaj > toliko jasneje, da je zima naj. ugodnejši čas za demokristjansko volilno kampanjo. Pri tem predvsem voditelje KD, ki so imeli pri organiziranju sestanka iniciativo, ni pekla njihova »demokratična« vest, ker se niso glede datuma volijev demokratično pomenili -še z drugimi strankami in organizacijami, ki predstavljajo v .pokrajini važen politični faktor. Končno naj izrazimo upanje, da PSDI kljub stikom s Krščansko demokracijo še ni izgubljena za konstruktivno opozicijsko politiko in da bo lahko po svoje prispevala k reševanju gospodarske problematike v Gorici in v naši pokrajini. Huda vročina Judi v Gorici Včeraj ob 16. uri je bilo v Gorici 32.4 stopinje vročine. Najnižja temperatura je bila ob 4. uri zjutraj, to je 18 stopinj. , DEŽURNA LEKARNA Danes posluje yes dan in ponoči lekarna Urbani-Alba-nese, Ul. Rossini 1. tel. 24-43; 1Ž DOLA NAM PIŠEJO Družba SELVEG naj upošteva zahteve prebiva stva Iz Dola smo prejeli v objavo sledeče pismo; »Prebivalstvo Dola v dobercobski občini se pritožuje, ker so nekateri zaielki v vasi še vedno brez električne napeljave, medtem ko je cela vas brez vodovoda in pokopališča, katerega neobhodno potrebujemo, ker do sedaj uporabljamo avstrijsko vojaško pokopališče. Prejšnji teden so delegacija vaščanov in župan ter dva u-službenca finance obiskali prefekta, ca bi mu predočili potrebe vasi. Prefekt je delegacijo sprejel ter ji obljubil, da se bo zanimal zanje in posredoval V Dolu je namreč 45 družin, ki nimajo električne luči, dve vojašnici finance s približno 45 osebami, cerkev, šola, gostilna ter dve trgovi- I ni. Upamo, da bodo oblasti in družba Selveg vzeti to na znanje ter nam dali to, kar upravičeno zahtevamo. Vaščani*. I ' . .jsE - ■ 1-:'!i ■ i." s -m ;;f ' I i . {.I » rSBŠ OD REKE ČEZ POSTOJNO IN GORICO DO VIDMA - 180 KM Fallarini že potrdil sloves favorita Toda Avstrijec Christian je nepopustljiv V Vidmu so pred prihodom kolesarjev z dirke „Po Evropi“ nastopili „asi“ Coppi, Astrua, Alkani, De Santis, Maule, Moser, Padovan, Milano 4:0 v Beogradu BEOGRAD. •J) 9. — KitajsK* nogometna reprezentanca, se mudi v Jugoslaviji, je da-nes odigrala v Beogradu sv0| jo prvo tekmo in sicer Pr0“ reprezentanci Jugoslavije. * jugoslovanskem moštvu so na- stopili igralci, ki tvorijo Vrstni red na cilju II. et»- len (Holandska) 40”; 8. Le- vsaj vozili večkrat skozi hlad- pe (Reka - Videm, 180 km); L Failarini (Italija) 5.04’24”. povprečno 35,479 km; 2. Chri stian (Avstrija) i. č.; 3. Fer-tenghi (Italija) 6”; 4. Schvvei-ger (Avstrija) 18”; 5. Trefois (Belgija) 20”; S. Luten (Holandska) 35”; 7. Van Steense- Z AR A 1)1 OGNJA V DIMNIKU Večmilijonska požara jr Trgovs 1 t l V\l \ a • 7--------------- Gasilci so požar po ve« urnem delu pogasili Včeraj kmalu po lr?'uri je na podstftšju stavbe na Kor-zu jtalia »4. fcjar jpiaja svoj sedft- %rg»skg banka 'jter lekarna -^Kuaene^^fiastsT vem požar.’ Gffsfl*oB!Sfti 'dima, ki so uhajali skozi streho podstrešja. so) tako j privabili ver liko množico ljudi, ki je sledila naglemu širjenju plamena. Okrog 11.3Q sta na kraj požara prihiteli dve četi gasilcev s štirimi gasilskimi avtomobili in opremljeni z vsemi pripomočki ter sta nemudoma pričeli z delom. Da bi promet ne oviral dela gasilcev, so mestni ter policijski stražniki zaprli del Kurza in bližnje stranske ulice. Požar. ki domnevajo, da je nastal zaradi ognja v dimniku, je zahteval mnogo tru-ča od gasilcev, Naj.prej je zajel pod podstrešja, nakar *e je razširil do strehe, /-gorela je skoraj polovica poda, del strehe in razno blago, ki je bilo shranjeno na podstrešju. Računajo na milijonsko škodo. Gasilci so bili na delu še pozno popoldne. OB PRVEM Jadranskega ZVEZKU «ANALOV* zavoda v Zagrebu (Nadaljevanje s 3. strani) hrvatskih kmetovalcev in na njih naseljevali Italijane preverjene fašiste iz drugih italijanskih pokrajin. Ivlihovilovič omenja, da segajo načrti za italijansko kolonizacijo že v čas prve svetovne vojne, ko se je osnoval poseben odbor «Unione Economica Nazionale». za katerim je stala skupina italijanskih parlamentarcev. Ta je izdelal obsežen načrt in ga je delno že med vojno izvajal na ozemlju, ki ga le tedaj zasedla Italija. Kliub vsej vladni podpori in silnemu pritisku fašistične stranke pa je ta velikopotezna kolonizacijska akcija uspela le glede prvega dela načrta. Slo- venski in hrvatski kmet ni ln že dovolj pisanega in ^po- j j,R več lastnik zemlje, k; Jo J* prevzel od svojih prednikov. vedanega. Sklicane so bde konference nekaterih organizacij. kjer se je s številkami v rokah dokazalo, da daje ta inftitucia nekaterim industrij-ctm velike zaslužke, medtem ko industrijci ne spoštujejo sindikalnih pogodb in ne sprejemajo na delo predpisanega števila delavcev v skladu s količino prejetega kontingenti-rarega blaga Razen bežnih u-govorov ni prišlo z uradnega mesta do demantija izrečenih trnitev na tako važni konferenci Delavske zbornice v Gorici. Poleg tega obstaja vrsta neskladnosti v politiki vodilne meščanske stranke v Gorici. Na kongresih KD se veliko govori o socialnem vprašanju, o namakalnih delih, brezpo- Njegova zemlja je prešla v last raznih italijanskih boaa-ašev in bank. Teže paj, je fi- lo dobiti Italijane iz sja^j! pokrajin, ki bi hoteli kupiti taka zemljišča, čeprav so jim jih nudili pod izredno ugodni* jih nudili pod izredno ugodni* mi pogoji ali se l^tis_ la n; h kot koloni. /.tAnRa ji bila zanje pretežka in gospodarske razmere takšne, da so odbijale priseljence jz drugih pokrajin. Zato so bili prav pogostni primeri, da je slovenski in hrvatski kmet ostal kot kolon novih gospodarjev na zemlji, ki je bila prej nje gova last Tega neuspeha so se zavedale tudi italijanske oblasti, saj je tik pred drugo svetovno vojno tedanji tržaški prefekt v razgovoru z našim generalnim konzulom imenoval to zemljo, ki nudi preveč kamenja, a premalo kruha, tako da more živeti na njej samo človek, ki se je na njej rodil in na njej zrastel, «questa terra maledet-to». Da pa so fašistične oblasti mogle izvesti vsaj prvi del svojega načrta. so morale razpustiti slovanske zadruge po vsej deželi in njihovo Zvezo v Trstu, tako da so vzeli slovenskim in hrvatskim kmetom edine ustanove, kjer so v sili našli razumevanje in pomoč. Za izvršitev širokega kolonizacijskega načrta ie italijanska vlada ustanovila poseben zavod, ki ga je imenovala «F.nte nazionale per la r.nascita agraria delle Tre Venezie«. Med drugo svetovno vojno je ta zavod po tialodit i mjtiiltdkloekJl predsni-ViMItVa že 7. dkfdora 1941 ražšD r’l svoj delokrog tudi na ko-tor^co, nilsko in ljubljans ko oblastniki imeli nekaj pomislekov Tako se je puljski mjkrajiniki Jhšistični tajnih Eelli bal. fla bi utejhii «pfe» jasno pokazati izključno poli-Ticni 'pomrTTle aTčcTje In 71 a hi se tako preveč nezavarovani izpostavljali kritiki in reakciji s strani prizadetih in , onstran državnih meja«. Podobno bojazen je imelo tudi tedanje notranje ministrstvo Tej skrupuloznosti fašističnih organov se moramo tem bolj čuditi, ker jo docela pogrešamo pri organih povojne »demokratične« Italije. Fašistične GORICA. 9. avgusta — V napovedanem času so se udeleženci kolesarske dirke »Po Evropi« danes ob 15.45 pripeljali čez mednarodni blok pri Rdeči hiši na italijansko ozemlje. Zapornici na obeh straneh meje sta bili dvignjeni, tako da so kolesarji in njihovo spremstvo lahko nemoteno in brez ustavljanja nadaljevali pot proti mestu in dalje proti Vidmu. Na jugoslovanski strani je bil vzdolž ceste v Rožni dolini gost špalir občinstva, ki je dalo še zadnje slovo požrivovalnim kolesarjem, ki so vozili zadnje metre po Jugoslaviji. Tokraj meje jih je prav tako sprejela velika množica ter jih navdušeno vzpodbujala. Prva sta privozila v Italijo številka 62 Giuseppe Fallarini ter številka 64 Gianni Ferlenghi, ki sta bila na čelu prve, skupine sedmih kolesarjev. Poleg njiju sta bila še dva Av-strjica. dva Holandca in en Belgijec. Njihov tempo je bil zelo hiter, njihovi o-brazi pa niti najmanj u- £ trujeni, čeprav so prevo- j žili ze 130 kilometrov v / najhujši vročini, ki je ob J, 14. uri na goriškem leta- / lišču znašala kar 32.4. kar / je eden izmed najtoplej- $ 8’39” 9’30” 18'43” 1118 13’ 19” 13’26” 19’22” 19F31” 20’54 eleref (Francija) 9’50"; 9. Fa-laschi (Italija) 10’43" prvi v skupini II dirkačev. Splošna klasifikacija: 1. Christian (Avstrija) 9.43T3” 2. Van Steenselen (Hol.) 3’16” 3. Trefois (Belgija) 3'36" 4. Luten (Holandska) 3’51” 5. Fallarini (Italija) C. Sclivveiger (Avstrija) 7. Falaschi (Italija) 8. /uhani (Francija) 9. Stevens (Holandska) 10. Ferlenghi (Italija) 20. Tognarcini (Italija) 21.Uliana (Italija) 24. Gervasoni (Italija) Etapna klasifikacija moštev: 1. Italija (Fallarini. Ferlenghi, Falaschi) 15.24’01”; 2. Avstrija; 3. Holandska itd. Splošna klasifikacija moštev: 1. Holandska 29.30'05” 2. Italija 29.30 19” 3. Avstrija 29.32’44” VIDEM, 9. — Na Reki je bil danes zjutraj na predsedstvu ljudskega odbora sprejem, ki se ga je poleg predstavnikov oblasti in tamkajšnjih športnih funkcionarjev udeležilo vodstvo dirke »Po Evropi« in predstavniki vseh nastopajočih moštev. Pri tej priložnosti je tudi včerajšnji zmagovalec Riviere prejel v dar zlato uro predsednika republike. Včerajšnja etapa gotovo ni bila lahka, toda dirkači so ih dni v letošnjem polet- ju. ga režima ni več, toda od njega začeta «etniška bonifikacija« se na tistem delu Tržaškega ozemlja, ki je po londonskem sporazumu iz leta 1954 prišel pod italijansko upravo, sistematično nadaljuje Nadaljevala se je sicer že v velikem obsegu za anglo-a-meriške v»oooooo<«ooooooooooooooooo<><.oi>t.c!>ooo<>oooi.iooo<>o<)oooo<><>iK>ooo»oooooooooo<>oooooooooooo<.oo<)<>i.<.oo<.o,s!!ooooooooo<)oc>ooooo0oo<>0i>oooooo;,ooi><)oi>1>o<>oooe.oooo!>o IZ »SPOMINOV NA SODOBNIKE« M. Gorki: Vladim V letih 1917 do 1921 so bili moji odnosi do Lenina precej drugačni, kakor bi si b.l jaz želel. Toda drugačni niso mogli biti. ^ On je bil politik. Svojstvena mu je bila v najvisji popolnosti umetno pridobljena toda ostro določna, zavestna smotrnost pogleda, brez katere krmar tako ogromne, ladje, kakršna je svinčeno težka, kmečka Rusija, ne more prebiti. Jaz čutim kratko malo or-ganičen odpor nasproti po-lltiki in sem zelo dvomljiv marksist. Kajti nič prav ne verujem v razumnost množic nasploh, se posebej pa ne v razumnost kmečke mno-iice. Ko se je Lenin 1917 vrnil v Rusijo in objavil svoje teze o komuni,, sem bil prepričan. da bo s tem vso številčno sicer nepomembno, kvalitativno pa junaško vojsko politično razvitih delavcev in vso revolucionarno inteligenco izročil kot žrtev kmečkim množicam. Edina aktivna sila v Rusiji bo ka-Kor pest soli vržena v neslano močvirje vasi, da bo brez sledu izginila v njem, ki ga bo požrlo, ne da bi se v duhu v načinu življenja in v razvoju ruskega ljudstva sploh kaj spremenilo. Znanstveno aii tehnično omikana in spioh kvalificirana inteligenca je po mojem mnenju v svojem najglobljem bistvu^Vsa revolucionarna in z delovno, socialistično, delavsko inteligenco vred predstavlja naj-uragocenejšo silo, ki jo je husija doslej nakopičtla. Druge sile, ki bi bila sobna prevzeti oblast in čiti razumno delati in preurediti gospodarstvo ter na ta način deželo naglo pomakniti 1 naprej. Vse pa je mogoče samo s pogojem, da se instinkti vasi podrede organizatorskemu razumu mesta. Zs najvažnejšo nalogo revolucije .sem zmeraj smatral ustvariti razmere, ki bi dopuščale resničen razvoj kulturnih moči v deželi. S tem ramenom sem predlagal, naj bi se na Capriju ustanovila šola za ruske delavce, in stm v letih reakcije 1907 do 1912 z vsemi silami skušal dvigniti razpoloženje in samozavest naših delavcev. 7. [istim namenom je bilo takoj ganizirati vas, leta 1917 v I po februarski revoluciji š Rusiji ni bilo in je tudi da- G1917 ustanovlien' nes še ni. Toda te številčno neznatne in po najrazlič-m jžih nasprotjih tf /kosane sile lahko opravijo sfojo nalogo samo, č* bodo notranje nadvse čvrsto enotne, Bred nj’mi je stalo veličastno delo; zlomiti anarhizem vast,” vzgojiti volje kmeta, ga »au- spcmladi 1917 ustanovljeno «Svobodno združenje za gojitev in razširjanje eksaktnih znanosti«, združenje, ki si je postavilo za nalogo organizacijo inštitutov za znanstveno raziskovanje v Ru-s j:, hkrati pa tudi energično razširjanje znanstvenega in tehničnega znanja v delavskih krogih, V vodstvo »združenja« so vstopili pomembni znanstveniki, člani ruske Akademije znanosti, kakor Steklov, Cugajev, Fers-man, Kostičev, Petrovski in drugi. Sredstva so se zbira- la marljivo; Kostičev je že iskal stavbišče za zoobota- nični raziskovalni inštitut. To prizadevanje pa je oktobrska revolucija udušila; sredstva «združenja» so bila zaplenjena. Da bom še določnejši, bom rekel: glavna ovira na poti Rusije do evropeizacije in do kulture je dušeča nadmoč popolnoma neomikane vasi nad mestom, zoološki individualizem kmeta, skoraj popolno pomanjkanje socialnih vzgibov v njem. Diktatura politično prebujenih delavcev v tesnem zavezništvu z inteligenco je bila po mojem mnenju edini možni izhod iz težkega položaja, ki se je zaradi vojne in v vojni stopnjujoče se anarhije v vasi še bolj kompliciral. Pomen inteligence za rusko revolucijo ocenjujem drugače, kot jo komunisti. Kajti ta inteligenca je vendar revolu-cijo pripravila, vanjo spadajo tudi vsi »boljševiki«. ki so na stotine delavcev vzgojili v smislu socialnega junaštva ter visoke inte- lektualnosti. Ruska inteligenca — znanstveno izobražena in delovna — je bila, je in gotovo ostane še dolgo časa edini vprežni konj, ki ga lahko vprežemo v težki voz Iljiča motrile z nekakšnim sočutjem. Bil sem pač »izgubljenec«. Takega pogleda sem navajen, že celih trideset let me ljudje gledajo tako. Z vso odločnostjo priča- luske zgodovine. Ne glede na kujem, da me bodo s takim vse sunke in pobude, ki jih pogledom položili tudi v je razum širokih množic go- grob, V tem prepričanju ne tovo prejel, ostanejo te za zdaj še z.mčraj sila, ki jo je treba voditi od zunaj. Vem seveda natančno, da me bodo politiki revolucije zaradi takih misli vnovič zasmehovali. Toda ravno tako natančno vem, da bo prav posmeh najpametnejših in najbolj poštenih med njimi neiskren. Do leta 1918, do podlega a-tentata na Lenina ga v Rusiji nisem srečal in ga niti od daleč nisem videl niti enkrat. Ko sem ga obiskal, še vedno ni mogel dobro rabiti svoje roke in je komaj gibal s svojim prestreljenim vratom. V odgovor na moje o-gorčenje je dejal neveselo, kakor govorimo o stvareh, ki nam pošteno presedajo: »Da, tako se pač godi v pretepu! Kaj hočemo Vsak ravna kakor zna.# Najino srečanje je bilo zelo prijateljsko, toda samo po sebi je umevno, da so me ostre, vsevidne oči ljubega sme nihče videti samohvale: s tem namreč nočem namigovati, da ravno »izgubljenci« običajno odkrivajo nova pota in dele sveta. Toda laže mi je pri nekom pritrditi iz spoštovanja ali iz vljudnosti kot pa iz. nujnosti, ki je njemu razumljiva, meni pa nejasna. Nekaj minut kasneje je Lenin naglo izrekel; »Kdor ni z nami, je zoper nas. Ljudje, ki so neodvisni od zgodovine, eksistirajo samo v domišljiji1 Tudi če bi priznal, da so nekoč taki ljudje eksistirali, — zdaj jih ni več in jih ne more biti. Nihče jih ne potrebuje. Vsi, do zadnjega moza bodo potegnjeni v vrtinec resničnosti, ki je tako zapletena kakor še nikoli doslej .. .» «Mislite. da preveč poenostavljam življenje? In da to poenostavljanje ograža kulturo s pog nom?« In potem ironični, značilni: «Mh, hm!» Ostri Leninov pogled postane še ostrejši, s pridušenim glasom nadaljuje: «No, in milijoni kmetov s puškami v rokah, ali ti ne o-gražajo kulture? Ne? Ali mislite, da bi bil »IJčredilka« (Ustavodajna skupščina) a-narhizmu kmetov kos? Vi, ki toliko in tako pravilno zabavljate na anarhizem vasi, ravno vi bi morali nase delo razumeti bolje kot drugi! Ruski množici je treba pokazati nekaj čisto preprostega, njenemu razumu primernega. Sovjeti in komunizem, to je preprosto!« «Zveza delavcev z inteligenco? To ni slaba ideja, nikakor. Recite, prosim, inteligenci. naj pride k nam! Po vašem mnenju vendar i-skreno služi interesom pravičnosti! Kje je potem zadržek! Kar bliže! Mi smo prevzeli ogromno delo. da bi ljudstvu pomagali na noge, da bi svetu povedali vso resnico o življenju. Ljudstvom kažemo ravno pot do človeka vrednega življenja, pot iz suženjstva, iz revščine, iz ponižanja.« Zasmejal se je in dobrodušno rekel: »Zato sem jih od inteligence že dobil po grbi.* Ko je bila temperatura najinega pogovora spet normalna, je rekel nejevoljno in zaskrbljeno: «Ali morda zanikam, da nam je inteligenca neogibno potrebna? Toda poglejte vendar, kako sovražno se vede do nas, kako slabo razume zahteve trenutka! In zakaj ne sprevidi, da je brez nas hroma in da ne pride do množic! Inteligenca sama je kriva, če moramo delati preveč črepinj.« O tej temi sva govorila skoraj pri vsakem sestanku. In čeprav je bil v svojih besedah nasproti inteligenci nezaupljiv, sovražen, je vendarle v resnici zmeraj- prav ocenjeval pomen intelektualne energije za revolucijo in je po vsem videzu tudi priznal, da je v bistvu, v idealu revolucija ravno izbruh te energije, ki v zastarelih, tesnih razmerah ni mogla najti nobene zakonite možnosti za razvoj. Spominjam se, kako sem ga nekoč obiskal s tremi člani akademije znanosti. Pogovor je zadeval nujnost reorganizacije enega izmed velikih peterimi'ikili inštitutov. Ko je Lenin učenjake pospremil, je zadovoljno rekel: »To razumem! To so pa- metne glave. Pri njih je vs® preprosto, vse strogo forned' lirano; človek takoj vidi, “n natančno vedo, kaj hočelf' Delati s takimi ljudmi, J* užitek. Posebno mi je dč® jal...« Navedel je eno izmed h8) boljših imen v ruski znad0^ sti. Takoj naslednji dan i«1 je telefonično nairočil; • ali bi hole «Vprašajte C., delati z nami!« In ko je C. ponudbo spre^ jel se je Lenin iskreno r*** veselil. Mel si je roke in * šalil: »Tako je prav! Na ta n8" čin bomo vse ruske in e\ ropske Arhimede zvabili nam, drugega za -drug'.' Potem se svet mora obrh' 1 če hoče ali ne.» Na osmem partijskem god' gresu je rekel N. 1. Buha fid med drugim: i« »Narod sta meščanstvo proletariat skupaj. N0*3 ,< ga smisla nima priznati Vt vico samoodločbe zaničeV nja vrednemu meščanstv ^ »Ne, oprostite.« mu je varjal Lenin. «Ima ta sel, da ustreza dejst Miid' Sklicujete se na proces reneiranja proletariata buržoazije. Počakajmo kako se bo to izteklo.* (Nadaljevanje