GLAS SVOBODE
HTiOVUNHKI TRDNI K '/.» Kouan I)iu»ui I«JUlMTTii
Glas Svobode.
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI.
GLAS SVOBODE
SLOVISNIO WEEKLY
DK^otkd Tn THB I rrrmm um Ov Thb luiioiiito CuNrt.
"OD BOJA DO ZMAGE"!	-	"KDOR NE MISLI SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"!
Štev. 52.		Chicago, 111., 27,decembra 11)07. Loto VI.
NAROČNIKOM IN ČITATEL-JEM.
Zopet so jo prJhližak) (novo leto hi ran je, opozoriti še ertkrot svo-■hodom iseMne slovenske delavcema čoLžnost, ki jiJi vežo roapraim listu in iiwrpnuin sebi eaimim.
Slovenci smo majhen inaii^Kl še iiuitnjie stavilo iwis, pa ja v Arac-riki, ini tukaj je tneba tam večjega leno'KJniega/ boja, da se clbraininva enih', ki bi nia« radi strmoglavili.
Težak je ta boj, toliko težji, ker tava velik d**l slovenskega delavstva še v temu ti hi se še veseli, da frnta iua rdkiah verige in so. hrani i, da bi se (tmi te veri go ive smeffe.
V tem tiei3kom boju pa le misli-•mo i*a zmago, sairwa če vsaik zaveden < I claws' stari svdjo dloLanost čo si je vsak Mivedem, <Mavwc svcsrt. važno misijo, (ki jo ima, in ee si vsak zaiveidien dteLavec .oskirbi sredstev za plemeniti Ix>j za vsili skupino korist. in prihodnost.
lMavei mjaiki! "Glas Svobode' ji- aajvažniejSe orel/;je v tam boju, ki ga imona hiti vsak zavedli joči delnim*; m« vas je torej, da to orožje ralbitie "Glas Svobode" je list. vseh svo. bnborniis^nih, zavednih slavonskih A'laveiw v Ameriki, list t.istih, ki so prisegli, aa oevobojanj® juw in numeral snbe iz kinipitialiatičmih krempljev, in da dosežemo to«, potrebi je .»Jkivpnostii, roko v roki z medtnnrodhoi silo tla Bmiražnikfl, "Glas Svobode" jlei tisto bistro oko, tki za vas delaivoe iroottri in vai's V i li v jarvnem življeaiju.
"Glas Svobode" jo za vas za-v<?dbi avolbixlctamliu delavci, listo uho, ki za vaKsIuNa im pazi na vsako mevaniost. da si jo pri tem sam zabnedil v tiU?be, vendar po.se nev-st'tiaisi nadaljevati zawetega boja s toni večjim pogumom.
"Glas Svobode" .je za vas svobodam Lseftni slovenski delavci. tis. •ta luč, ki osvetlil ju je vsa gibanja naših ntaspn^ikov, razjasnil je temoto in vatm uiaiže nasprotnike in h bo v pna\iein svitu.
"Glaa Svobode" jo kontno za vas nwpnedni Slovenski-anieriski svdbtfidiomiselei tisti moč, ki brani m se bojuje ah pravico - socializma, meč pred' kuLtKfriin trepeta jo sovraižiniki, in dia tiN^jx-tinjo imamno za to ddkazov dovolj. Zato pa je t.na najsvetlejših dolžnosti ■vsakega naprednega slovenskega delavca v Ameriki, dla miafterijailnoi in duševno pcklpira ta svoj list ter skrbi, dia se čimbolj razširi. Kdor lastni list aapcKtaivljn in |«ušča v hišo sovražnike svc|ji h delavskih lootri«. ti, ta dela fcatko kakor dmhovnnk. ki daje nasprotniku pettulho1. lvkor podpira masprotme listu, diila nui o-slabit jen je in poneumnevanje tien* irreši preiti svojim in proti koristim vosolin-ga ddliavwt va.
Zato čitajte, naročajte in razširjajte "Glas Svobode."
IMi, ki pišemo ta list, ki smo a swmozmitajemanjem1 iz njega napravili, kar je darmw, Ibolmo sliej Kakor prej storili svojo dolžnost v p did intori.pa n>akair yiraven stra ifeinm. TriidapaJmo in tnwiUto jo to tBo'Ilo, in malokd-o. jo \-stuwvu jvres^v cJit.i, koliko nififpona, koliko diišev-nejfa in fizičimiga tnwla. loolžkio po-krtvov)unja je I'reha, d« se to delo opravljal. Prianuunja nismo iskali in ga n*i išoomo. Z vrsto ni nesebično smo služili idejam naprednega slovenskega svobodo miselnega delvstva v Ameriki.......
Kofliko pa TTw>nnn«o dk>w<či. to ni fidvisn« <*! nas. to je otlvismo od vas fftovenski delavci!
"Glas Svobode" bo imel, upamo redno toliko moči, toliko veljave in toliko upliva, kolikor mu
ga bodeto dali sami. 1
"Glaa Svobode" bo tudi v novem lotu to,: kar jo bil doziliaj /vest, neustrašeni, vnot bogovniik za 'korist in pimvieo slovenskega i'ehuvstiwi v liujimi.
LM i aid iNotmuo ničesair zase. " G-l. Svobode" ne deda na to, iki bi i-ro-eli oni <k>bičeik. "Glas Svofbode" je pravo diJki\"sko podjotje, in a-•ko hi kaj bilo kUoibička se hi isti o-hniil v ikorist delavstva.
Zvestobo za zvestobo! Kakor 4 (J las Svobodle" služi iuliniole slo-v.nu^kictin delavstvu, tmko je tudi d<iltžnost vseli maiiwedno svoboulo-n.istdiLilh delavoetv; tla "Ghis Svo-l (<lw" jKxlpi'iUL.jo, toliko bolj, ker s tem ]x*lpiaiajo svojo lastno korist.
JVBfllkodo naj si šflejo v k vat/) doli nest in ptxlpifra svoUodoandsol-no dehvvsko časopisje. ČLmibolj so širijo listi, tuliko bidj se širijo itkiK', ki ji'h skupiw> zastopamo. List jo gottxinnik, ikd grtvori svojim l-rijarteljctm in oeprijiaiteljwm.
Kar je v naših anowh storimo vse, <la bo list oim Ixdje lurejovan in pisauu	i
Niadejaimo so, dla tega apela na zavedtuo s\iolHKlu«nisoilnio didavstvo nismo zsastonij maipisali, nuidvjamo se, da nam tudi v novem letu ostati jo 'zwwta vsi doNedšamji ei'tlatelji narooniki m> »olt rudniki, tla se njih štuvilo še podvoji in da bomo z ztlnušenptni tuoeimi dcdttli za korist in blagor dola.\-st.va po geslu: 4 Od boja do zmage."
Cc. pg. iwiromiikoni, sod'rugonL, ncjalkotn i ji fwrijpiteljeim s.' nnjteplo jo miiliivaljujamo za \se dtibixdiot-no pri«i»ovko ia izkazano pomoč i'sfcu rnuradništvu lista v preteklem kitu in upamo, da nam tudi v prihodnje z^sti ( Stauiejo in naon pomagajo v vsuh ezioh, Vsoin c. ^jr. čitaittdjem vct¥*i srečno in ve-sdo novo loto, m Vas borooi so "Gbs Svobodo".
Delavski shod.
Moyerr, IlayAvocd im Pottibone cbnumbii'a eonferenoa lwxk priredila dne 5. januarja, to je urvo nedeljo i>o novem letni v prostwLh Orienitiiil poslopja na št. l'JT2 La Salte St., v nhioagoj, 111. ljudsko sejo, na katero se vabijo vsi chi-caški delavei. .^obno oni. kateri st zanimajo za od pivmogarskib driBžb proeelkutirane uradnike Za-ipadlive preanogarako Zveze. ^Veletzoana in izkušena govornica Mother Johne«, pred katero trepetajo kapitalisti, bo» govorila in razkrila ljudstvu vse konspira-cijo, skovane rood lastniki rudo-kopov in jUHMiiogokopov, proti u» radnitotmi Zapa<liw 1 Vemo garske Zx'oze.
Ddlavoi, tiam botdubo slišali stvari, 'katerih še i>rej nikoli niste. ŠIL .šali bodete o t&ogodlkih, o katerih še sanjtali niste in ker se gr«; za življenje in smrt ne le samio G. A. iVttilxnna, Aifcamsa, Haywooda in Moyer-a in drugih, ampak budi za rajjevit in jKcgin delavske organ i-yaeijo Western ^■deration of Minem.
I>elaweva dolžnost je, da se in-f<»rmrra o tem resnem jvoložaju in ker nas Slojyer? Ila^^xxotl in Pet-til>one obriumlxtna koafoirenoa naj-vltKlneje vabi na to sejo, pri kateri bodego najboljši delavski go-\orniki go<\iotrili, se čvrtiiimo, da je naša delavska dciživost, da se te soje mnogoftyrogiio udmiežimo in de monstriramo proiti kapitalistični gooju	1
Zaporoinite si vstopnina je .prosta in dla fte najvludnejše vabite k mnogobrojni udeležbi.
SLOVO STAREMU LETU.
Zložil Pavel Rozin Krastniški.
SOlova aj 1« itx» staro — leto muk
trplenja. Trpina Jiisuile mnogo ti me vamo; .inuur eiiKltiš so, 'ko ob slovesu tvojenn Kdieniih ^l<KKn> lie zdaj niiimtv
gnemoT
Spo«ni«ntoiv iniallio je na <te ^bljivih, (.j »odz kirvaividi leto ti — ivmoiroiv. Nalk'loniLo smrt ^^lutgim
nvu>oenikotm, 1i \xlcn\wn s teim iiaikh aiiPo1 tovorov
Obupni krik nesro&nih z gor
osrčja.
tftkaevjil z boloim kirog jo
weinmljivo, ko zeanoljskilli so sil zli elementi zrofliliuedi mad' i)Kj(ko»iw(m pntJt rešljivo.
Oilrnor. — Xcfit^imi žritvam spev nagrobni pridtušeno gliaisil s<« je i/hltieče v poflblazniosti rodlbiniaim
pri letim; nmlLelo jim snov je krvaveče.
Urez solz in brez s žral jia leto staro krrva^h soliz pora^je si motrilo. Da iTihilka \xlowi—deft/o po redniiiiku clo to dwsfflz te hfllaklniili ni ganilo.
Kaj vse dtoftifka nas — kaj vso
wsmfljataa. mnogwn s<dz doliaui nnaiti
zeinlja.
TTgwuka sta\"i naim se nepešilnia, nflc' rasa didi nas potia vsa na
spreimilja.
Slotvo aj Mk> stiarro)—loto jucveselo. Zdaj na rtaiztainiku snuo — nprazon
s kiora j!
Vaelh sroev wtlja vpreit^lja nas
eidi'Tia.
veo sniti ram s teboj so nikdar
tonaj.
MISLI IN DELAJ!
DELNICE 1!
DELNICE!!
. . Slovenci podjetnega duha se zavedajo.. .Glas Svobode Co. je prodala že 36 delnic po $10.00 in 214 še čaka kupcev na trgu. Rojak sedaj imaš najboljšo priložnost kupite dober "stock".. .Delnice sta. r.ejo samo 10 tolarjev komad in če hočeš natančnejših po jasnil piši nt
"Glas Svobode Co." U65 Blue Island Ave., Chicago.
Veliko mednarodno razstavo
priroUi Japonska leta 191*J. Razstava prekosi glede sijaja in obsega vse dosodlaj znane razstave na svetni. Japonska vlada je že d^ sedaj izdala v ta namen 10 milijonov.
Listu v podporo.
M. I)ol>eve 70e. Fr. Perše 1"k\ A. Zitberl 50c, K. Peenik 25c, J. I h'oa j 25e.
[ V STARO
poill IJftmo;
za $ 10.30............... 50 kron.
za I 20.40 .............. 100 krun,
za $ 40 HO............... 200 krou,
za $ 101.75 ............... 500 kron,
za S 203.50 ............... 1000 kron.
za J1016.OO .............. 5000 kron,
Poitarina je »Šteta pri teh svotah. Doma se nakazane »vote popolnoma Izplačajo brei vinarja o«1hitka. NaSe denarne poiiljatve izplačuje c.kr. postno hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poalati je najprilične-je do #25.00 » gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, rečje ineake o Domentic Postal Money Order ali pa New York Draft.
PRANK SAK8ER CO.
109 Orvenwlch St.. N«w York «104 St. CUlr A'«., NR.. < lore land. Okko
Današnji dnevi so dnevi premišljevanja. Marsikateri kapitalist. ki se je včeraj še veselil dobička, katerega mu je delavec s žuljovimi rokami na kup zmetal, s ■ danes že vznemirja in premišljuje.
Trgovske legitimacije, katero pod današnjim sistemom so in morajo biti — na kredit; is-ti kredit pa ima dandanes hudo bolezen in n 3 odgovarja voe današnjim zahtovam. Veliko število je takih, ki so izročili svoj trdo pri-služeni denar v roke drugim, da jim ga hranijo, katerega pa sedaj. ko ga hudo potrebujejo za življenje in svoje potrebe ne morejo dohiti. Pa ne samo to. Ljudje se smo ali toliko pobu j šal i ali pa zahteva oas napredka, da nemoremo nie voe eden drngemu verovati niti se na koga zanašati razven kaj vidimo z lastnimi očesi.
Dandanes so dn?vi vrtnini pomisleka. protresovanja in tuhtanja za nas trpine, ki živimo od vsakdanjega dela in svojih rok. fte bolj premiSl.iil.iejo, protrosuj?-jo in tuhtajo naši delavski nasprotniki — kapitalisti. In vsa ta gonja za ta proklioani tolar...
Hujši nogo ves od kapitalistov pmti delavstvu naperjeni boj pa ,j.» "boj" in tako imenovana, po pnlagatelju bruSnriee "Svetovno u.ganko" — "črna zavist' med nami dobivei samimi, in to ne samo pri nas v Čhieagi ampak povsod. Kjerkoli sta dva Slovon: oa skupaj . tam se šopiri pošastna zavist in egoizem.
Na pr. v Ohieagi nas jo okoln 2000 Slovencev, a smo kot kozji rogovi v vrei'i; in to ne, da hi ne sami hvalili — ampak hvalijo nas rojaki iz drugih slovenskih naselbin po Ameriki. Tukaj s1 gleda zgolj na to, kako hi eden druzega iz njegove situacije izpeti rinil in se sam povspol na vzvišeni pr*sto1. Tzjome tu ni nobene, pa hodi si uradnik pri Jednoti, kakemu društvu: hodi si urednik pri listu ali — duhovnik v cerkvi.
Kapitalistični meščanski časniki nam seveda pridigujejo, da je današnja nepotrebne krizo konce. Slaboumni in boječi posamezniki, ki so si nagrabili in nakopičili toliko tolarjev, so sedaj nam — oslom, z dolgo dlako in poklap-njimi ušesi izza harakadiranih palm" od srca smejejo. Prav je tako! Mi delavci se vso premalo zanimamo za stranko in svoje siromašno delavsko stališče, ker aok bi so zanimali ob času volitev no glasovali za grabežljive kapital isti en 1 parasite, kateri se nam sedaj v post smejejo. Pomisliti nam delaveem ob času volitev je le na to, koliko jo nas in koliko onih in zmaga — slavna zmatra bode naša.
Oni, ki so bolj nedolžni več trpijo, Molki, ženske in otroki, knteri so za omenjeno kapitalistično drnhal stalno in zvesto za moderno suženjsko plačo delali, S3 jih je sedaj od dola in zaslužka odslovilo, mi drugi pa smo na vrrti. Mi vsi smo, po kapitalistih tako imenovani nižje vrste liudje, zato, ker se ne zavedamo. Na« »o najbolj pritiska in ob času kritfe moramo prenašati vsa lo-povska gorja kapitalistov, za katere tako radi ob času volitev gla-
sujemo. Mi bodamo tudi vedno nosili ta gorja, in sicer tako dolgo dolder se ne podučimo za skupno delovanje in skupni nastop pa ImhU si Kjerkoli — delu, mišljenju, volitvah ' itd., in ako bodemo tako lepo skupno delovali. pa bodemo tudi dosegli kar ždl imo. Nikakor pa ne kot posamezniki.
Dane« se velilto govori, kdo da je zakrivil krizo in kdo ja odgovoren zato. V nekem meščanskem listu som čital, da jo ameriško ljudstvo preveč zapravljivo, j V drugim pa, da je vsega tega 'kriv preasodnik Roosevelt. No, bodi temu že tako ali tako. Z ozirom na to si usojain izreči, da je ameriško ljudstvo veliko zaupalo možu, kateri si št» nikdar lastnega življenja ni zaslužil, raz-jven tega pa je presegel vse kon-strtuoijonalno pravico in moči.
Pazn3 stvari in osebe stoje za današnjo 'krizo in Mr. Roosevelt jo eden teh. Itilo je gotovo delo nepremišljenosti postaviti moža na čelo tolika države, — moža brez eksperimentov, brez praktične zmožnosti ali vaje, pač pa poln saniNvojega ponosa hi sebično autokracije. ki ji podedoval državno bogastvo, in s tako samovoljo pričel vladati in delati postave za državo delavnih ljudi.
Slabo in ne ugledno je za državo, kateri s tako kruto neizkušenostjo zapoveduje mož avto-krat kot človek, Iti drvi liki divje zveri v zalogo, kjer pobije, razdrobi in razmeče vse kar mu naprej pride in ovira njegova načrte. Obžalovanja vredno je to, da Theodore Roosevelt, predsednik Zdr. držav nvmore (T) ali noče kaznovati tako imenovane velike kriminalne glave p) njih zaslužen ju, obratno strese si pa svojo jezo in napade državni kredit in vobee " procvitajočo pros-periteto". Ljudski greh je to, da so mu jo dovolilo 'kaznovati' ne-dolžne ljudi, in so mu podala nova priložnost za velikanska svote zmetati v žrelo onih par goljatov, ki so povzročili krizo z dovoljenjem od zgoraj — in vse to na rovaš — meno in tebe delavec I
Francosko ljudstvo je Moulan-ger za nos vodil malo časa. Ameriško ljudstvo se pa naravnost v vsakem oziru za nos votli in prezira. Revno ameriško ljudstvo j.» vedno revneje, ker se ga naravnost moralno pobija, najbolj v kritičnem času, v borbi na življenje in smrt iz dela iztira kot tujega r***1 iz hiše. In kdo mi zamore oporekati, d& ni tega zakrivit predsednik Roosjveltt Ne-IvedneŽ ameriških razmer ne bo vrjel, da aristokratu v ljudskem uradu svetuje in vlada druga ose-|ba po imenu Root, pravnik in dobro plačani, slaboglasni odvetnik.
Roosovoltova vlada se bliža svojemu koncu, proti njega lastni volji, dejanju in mišljenju. Seveda t»o držal on svojo dano besedo napram tretji kandidaturi — ali *bo pa ljudstvo držalo besedo zanj.
Sedaj pa pride vprašanje "What is irextT" In odogvor je, "Hard work".
Zapomnite si delavci, dh nas čaka trdo delo. Ne kar se neka-ternikov tiče, toda mi moramo glodati na to, da pfulobimo se Dalje strani.

0 LAB SVOBODE
Na de vinski skali.
Zgodovinsko povest. Peti del.
(Nadaljevanje.)
IX.
"In kdo je to?" je vprašal Juri, ki sk«To ni mogel poj mit i, kar mu je pripovedoval vitez Gemon-ski.
"Simon Virko je imenovati u-pravi tel jem in če se posrečijo lega tove nakan«, če postane Devin patri jiarhov fevd, potem utegne Simo-n Virko nositi de vinsko krono." —
44In kaj se zgodi z menojf
"Vi ostlanete za zdaj jetnik patri j arhov; spravili Vas bodo v Senožeče, a čuval Vas bo tam RaJ-mondo, Vaš najstrupenejši sovraž. nik." —
"Ali — saj vendar veste, da patrijarhova arnuaila Senožeč še ni zavzela."
"Zavzame jih jutri. Samo vi ste vzrok, da so se Senožeče tako srečno branile; zdaj, ko Vas ni tam, pač ne bodo mogle dolgo kljubovati. Jutri zvečer sjodi degat, ste Vi Se kot jetnik v Senožečah. Hajmondo jamči s svojim življenjem, da mu ne uidete, a tudi, da se Vam ničesar ne zgodi. L/egab inva gleda Vns strašne namene."
Kar je povedal vitez Gemonski je bila že slaba tolažba za Jurja in ko je vitez zapustil šotor, je Juri kiikor onemogel padel na blazino, kjer sta ležaili in dremal t Ilema in Katarina. Tu je prebil vso noč. Mučile so ga nemirne sanje. Vsak čaa se je prebudil ali slišati je bilo	korake voja-
kov, ki so pred šotorom stali na straži. Juri je v noči poskusil odstraniti zaveso, ki je zapirala vbod v šotor, ali prepričal se je, da je zadrgnjena in tla je ni mogoče od. straniti. Večkrat je vstal in pri sluskoval. Zdelo se mu je, da je prišel Komolja s svojimi razbojni ki, da ga oprosti, a varal se je vselej.
Pozno ponoči, ko je v taboru vladala tihot-a, je i/, drugega šotora stopil mlad mož. Pri izhodu ga je objela mlada žena in ga poljubila. Ki> je odšel, se je oxrla po ravan i, ki jo je razsvetljeval mesec, in zovrisnLla, ko je zagledala vrh senožtškega nasipa vtšala, na katerih je visel človek.
Mladi mož je bil praporščak viteza demonskega, ki je z izdajstvom omogočil zajetje Jurja lavinskega, lepa gospa je bila Juta plemenita Mareldand, na vešalib vrh senoižeSkega nasipa pa je visel Konrad1 Sežanski.
X.
Zjutraj na vse zgodaj je nastal v tlaboru patrijarliove armade ve-liik Ibrup in šum, ki je Jurju naznanjal, da fK- pripravlja vojska na odločilni napad na Senožeče. Ves razburjen se je dvignil s svojega ležišča. V tem hipu so že pri. hrumeli v šotor legat in nekateri vel i kaši in v silni razburjenosti j« legat zaklicali Jurju:
"Vašega grešnega telesa ni več v Senožečah, ostal je pa tam* kaj Vaš uporni duh. Krivoverci senožeški so se vzlic mojemu svarilu dotaknili Konrada Sežanskega. Vrb nasipa stoje vešala in na njih visi Konrad Sežanski."
"Njegova kri naj^ride nad Vas, besedolomni mnšnik in nad v»e tiste, ki so vas poslali in ki Vam sh •'," je s povzdignenim glasom* zaiklical Juri, "Postopali ste rzdajabko in če je bog res pravičem, Vas mona zadeti njegovo prokletje "
"In prokletje mora zadeti tudi Juto pl. Marehland, ki je s svojimi strupenimi poljubi zapeljala mojega praporščaka in omogočila to izdajstvo." se je oglasil vitez Gemonski tako srdito, kakor bi hotel izzvati Jegata.
Toda legat se ni zmenil za to. Kakor bi govoril sam s seboj je rekel:
"Gorje Senožečam! Vsi prebivale i do zadnjega poplačajo to b svojim življenjem."
Potem se je obrnil dio navzočnih vel »kaše v in dejal:
"N'askjoeite Senožeče nemudoma. Naročite vojski, da ne sme nikomur prizanašati, da mora moške in ženske, starčke in otroke pokončati."
"Ali — morda je nud njimi nekaj pravičnih kristijauov," so u-guvarjaili neikafceri vitezi. "Vsaj našim vohunom naj bi se priauie-slo." —
"Nikomur", je odločil legat. "Bolje, da po nedolžnem umrje deset pravičnikov, kakor da bi u-tekel le en sam krivo ve ree. Bog bo verne svoje otroke, ki bodo po nedolžnem storili smrt, že v nebesih poplačal.''
Celo kruti, krvoproJitja vajeni vitezi so pri teh besednih zatrepali. Ker jili je prisega vezala, niso u-govarjali, samo vitez Gemonski je dvignil pest, da bi legato udairil, toda zadržali so ga njegovi tovariši in ga naglo odpeljali iz šotora. —
"In zdaj — v boj," je ukazal legat in obrnivši se do meniha Dominika, dostavil: "Juri Devinski bo gotovo rad gledal, 'kako zavzamejo božji bojevniki krivoversko pnezdo. Ti, Dominik, ga vaeini v svoje varstvo in glej, da bo prim naše zmage."
I^-gat in velikaši so zapustili šotor, Dominik je poklical dva vojš-eaka, ki sta vzela Jurja med sebe in pa peljala preti šo<tor, odkoder >e j<? dobro in razločno moglo pregledati ves nasip in videti vse bo-jc. —
Armada se je razdelila na manjše oddelke? in s«- počasi približe vala nasipu. Legat in drugi du hovniiki s> v ornatn sledili vojšča kom, prepevaje bojno himno rim skih armad "Veni Creator." —
Z zanimanjem in z napetostjo jo Jurjevo oko sledilo tem otldel kom. Kmalu so prišli pred nasip ki je v ve', i k eni krog« obdajal Se' noževe in Jurju je postajalo vse tesneje pri srcu. Že so pele tno»m-Ikj, že so se oddelki v diru zaleteli proti nasipu a še ni bilo nobenega človeka na nasipu. Kje so ostali moji vojaki, se je vpraševal Juri, kje je Tomaž Hetinski, kje so dnu gi vitezi?
Z divjim tulenjiim se je patri-jarhove vojaštvo zagnalo na nasip in nihče mu ni branil. Razpostavijo se je na vrhu, vihtelo svoja bandiera in kričalo v znamenje, da je prvi nasip zavzet, da je zavzet brez boja. Legat in spremljajoči duhovniki so hitro sledili armadi, da dospejo čim prej na nasip in ukrenejo, kaj je /daj storiti. Juri in njegovi stražniki so z največjo pozornostjo sledili vsemu gibanju in nihče ni zapazil, d« se je iz o-zadja priplazil v tabor človek in prihajal z bodalom oki-<-k šotora. — Juri je začul bolesten krik -— obrnil je glavi in videl, kako je Komolja zabodel stražarja, ki je držal Jurja za eno roko in že planil na drugega stražarja. Predno si je bil Juri prav svest, kaj da se godi. je Komolja zabodel tudi te-*ga stražarja.
"Prost si, Juri, beži za menoj", je zakričal Komolja in se spusiil beg na nasprotno stran. Juri je planil pokonci; videl je, da je nekaj vojakov zapazilo, kaj se je zgodilo in da tečejo v tabor. Obrnil se je na stran, kamor je zbežal Komolja in stekel.
"Juri Devinski — glej, kaj bo zgodi," je slišali za seboj klicati grmee glas. Spoznal je, da je to glas meniha Dominika. Obrnil se je in videl, da drži Dominik Katarino za vrat in da je nust-avil meč na njeno srce.
"<%> se ne ustaviš in ne vrneš, poplača Katarina tvoj beg s svojim življenjem." je kričal menih.
"IVeži, Juri," je zaklicnila Katarina. videč, da se Juri vrača, "Ile-ž; moj ljube«."
Preden je Dtfvminik kaj zapazil, je Katarino iztrgala iz nedrij bo-daloe in si je zasadila v sree. Kri je brizfroila iz rane in zmočila blagoslovljeno r°ko meniha Dominika. —
Brezsrčni menih se ni ustrašil.
Že j« bU Juri prihitel d!o njega. Samo še nekaj konako»v sta bila vsaksebi. V tem tremotku se je pri
vhodu šotora prikazala llema Menih se jo vrgel nanjo.
"Se en korak, Juri, in Hema je mrtva," je besno kričal menili, vihteč svoj kratki meč. Juri se ni ganil — pogledal je bil svoji ženi v oči, videl v njih smrtni strah in se vdal v svojo usodo. .Mirno ji čakal, da so pritekli vojaki, ga zveza i in ga odbijali v šotor. Tja so tudi spravili llemo in mrtvo Krnitarino, ki je svoji ljubezni žrtvovala dom in čast in nazadnje še življenje.
Pred šotorom so stale straže it. se menile o današnjem boju. Iz njih ^govorov je posnel Juri,da armada neovirano zavzela oba na-sipa in tudi vias in grad, da pa ni nikjer naletela na človeško bitje. Juri je uganili, da je Komolja vse ljudstvo spravil v podzemsko jamo globoko pod stolpom, kjer je bil napravljen tajni vodovod.
(Dalje prihodnjič.)
GENERAL STOESSEL PRED VOJNIM BODlSCU.
RuWki general Stossel, kateri je svoječaeno branil trdnjavo Port Arthur i>roti navalil Japoncev se uprav sedaj zagovarja prod vojaškem sodišču v Petrogradu radi malosrčiHKsfti. Žnjiim vred pa si zagovarjala še dva druga pod-gtnerala. Smrteuv kazen • čaka Stossel-na ako bode sp -znan krivimi in s\k4 se najbrž ne bo iz-nenadiil ko zve o tuli velikih in galantnih" -rurikih častnikih in o njih založbi.
Vlada sama bi morala biti usmiljena /.njimi, ker taki ljudi ki morijo v mirnem čašu neorožene stairčke, žene in otroke, kakor so je to dogtajulo v Kishinef-u in drugod se s takim delom in de-.1 a rje m ne osiviujejo ampak po-Irehkužijo.
Od takih najetih vojakov, ki streljajo ljudi kateri so nimajo ščiim braniti, kakor so ruski Ko zaki kadar se jih opoji z vodko, da potem lažje /morijo ženske in otroke se ne more pričakovti, da bi se merili z trdno nasprotno vojaško sito.
Ilufftia vlada si lahko natvezi krinko čez obraz, in obsodi nekoliko veje vod i j iz rusk o-Japonske vojne. Aiko torej umori Sto-essel-mi, si bodM morebiti mislila, ila je bH Stoes>el in ruska vlada kriv Japonsko zmage in ruskega poraziu
Alk'o pride torej do Stoessel-no-V,' obeodbe. nebo to u/\vrilo ostale avuitovne države. da je on zakrivil vse. a ne vlada. Srčno vojake se ne dobi pri 'plasljivciv, tudi fw- vidimo, da bi dobro disci, plinarne vijake vodil krvolok ■kake t iranske vlade.
Pomagalo nebode tori j, ako ruska vlada usmrti enega pliašljivea, pač pa so\ lnjorrjo iijtrelbiti vsi plašljivci in lažnjivci ruskega naroda izmed teb ,pa je prvi Ha.t-juško saim	/
Ne trpite za reumatizmom.
Drgnite oteklo in bolne ude z
Dr. R1CHTERJEVIM SidroPainExpellerjem
in čudili se bodeto rudi hitrega ozdravljenja. —Ha bil sem Va$ Pain Expeller 20 let dru-god in tukaj zLl>ornirni vspe-bi v slučajih reunintizma pre-hlajenja, bolezni v križu in sličnih pojavah. Sedaj ne morem biti brez njega.
O Rev. H. W. Frejtaj, Hamel, III. T. Nu vsaki steklenici je 4 I Anafta varnostna znamka >|r uHidro".
25 in 50 cent. v vseli lekarnah. R. A d. RICHTER CO.
115 Pearl St.. New York.
ALOIS PAVLOVIČ
prva hrvatsko-slovenska TRGOVINA S OBUČO Za gospe, gospode in deco. Popravila
C23 So. Center ave,, Chicago, 111.
Delavec je opravičm do vsega produkta, kar ga taia producira.
VACLAV DOW
izdeluje neopojne pijače, ho-dovlco in mineralno vodo.
57B W. 13. St. Tel, Canal 0206
jf \
J WISCONSIN	PHONE 4la ^
t	I
*1 - lo^	s EL ;
m
Dvorana za društvene seje J in veselice. Popotniki do- J bro d osli. Postrežba s sta- * novanjom in brano.	^
MATIJA K1RAR
(jOSTILNl^-Ali
v Kenosha, Wis., 432 Middle S
Se priporoča rojakom za obiBk Toči dobro in sveže pivo, naravno vino in pristno Žganje. Izvrstne smodke,
TELEFON STEV.777
24'Unlon Street. KENOSHA.
wise. I
+■»■*<•++-i-i-i * 9
telefon OALUMET IB78
Najfinejše fotografije
izdeluj« vendar-le samo
P. Schneider
FOTOOKAF
2222 State St., Chicago.
Cone zmerne—postrežba hitra.
Emil Bachnian,
5HO S. Centre Ave., Chicago.
• i zdeluje društvene znake, gum. be, zastave in druge potrobšečini'

WOVO SLOVENSKO (iOSTII.MO JE OTVORIL
Frank Hudale
na
611 So. Centre Avenue Chicago.
Slovencem in drugim bratom Slovanom se toplo priporočnm zn obilem obisk
S spostovanji-m
|:rank hudnle
L.
John 0. Hruby
TRGOVEC
s pohištvom, žoleznino. pečmi, karpeti itd. ******
Peci in ringerji (wringers) se hitro in dobio popravijs
589-591 Centre Avenue Chicago, lil.
Kasparjeva (lržav-na banka.
m Blue Island Ave. Chicago, III.
plačuje od vW 1. jar in od 1. jur pa do H
j an. pa HO jnn. jur pa do 30_'dec, po 8 odstotke obresti.
Hranilni prttlal za $H. na loto.
Pošilja so denar na vso dole sveta in prodaja se tudi vozne listke (šifkarte).
Denar so posojujo na posestva in zavarovalno police.
N a z d a i rojaki!
Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočava svoj lepo urejeni
Saloon^
Točiva vedno sveže pivo in pristne druge pijačo. Raznovrstne fme smodke na rnzpolago. Za obilen poBetse priporočava
brata Košiček
590 S. Centre Ave. Chicago, III.

"BAN JELAČIČ"
♦TRIGLAV' Zdravilna
Grenka	/elodečna
Tonika	^CAL ^^	Grettčica
Stoji k svojemu! Kupujte nase blago!
j546 West 22nd Street, ChicaRO, 111.
PAZITE NA TA PROSTOR!
Ta prostor se hranixa EDWAHD K1MSA, 606 Centre Avenue, Chicago, llliriois. Isti je lekarnar in izdelovalec raznih lelodečnih in leeivili zdravil, vin in tonik
Rojaki Slovenci, čitajte ta oglas v prihodnje za svojo korist.....
■ ... . •• •

HmBMIM

__________
......
GLAS SVOBODE
MAKSIM GORICI:
Človek.
Iz ruščine prevel Y. Y. I.
Svobodna človekova družica — Misel gloda j>ov30d z bistrim in o-strim pogledom in brez usmiljenja i.avetljmje vse:	^
—	Ljubezni kovarnjin podle spletke, njeno željo, dA bi dobila v oblast iljubimca, stremljenje, poniževati se in — unutiani obraz čutnosti za njo;	V
"— strahopetno slabost Nade in 7.H njo Laž — njeno rodno sestro, natipkano in nalepotičeno, pripravljeno potolažiti vselej in vse iu jih — prevarati s svojimi lepimi bt sedam i;
—	Misel osvetljuje v brezčutnem sreu Prijateljstva njegovo preračun jeno previdnost, t.rdo, prazno radovednost, gnile madeže zavisti iu kiuli obrekovanja na njih;
—	Misel vidi silo črne zavisti in ve, da bi razrušila vse na svetu —
' če bi ji sneli okove — in da ne bi prizanesla niti zarodu pravičnosti!
—	Misel osvetljuje v nepremakljivi VVri zeljo po neomejeni vladi, stremečo po tem, da si zasužnji vsa čustva, skrito kremplje praznoverja, a'abost njenih težkih ikril in — slepot'o njenih praznih oči.
V	boj stopa tudi s Smrtjo, ž njo, ki je iz živali napravila Človeka, i njo, ki je ustvarila množico bogov, filozofske sisteme, vede — ključe do svetovnih ugank — syobodni in nesmrtni Misli je na-sprotna ta sila, neplodna in često ne i nn no—(hudobna.
Smrt je za njo podobna cunja-rici, ki hodi po hišah in zbira v svojo umazano vrečo, kar je preživel! ega in Rnilega, nepotrebne zavržke, včasih pa lokavo pograbi tudi, kar je zdravo in krepko.
Prepojena z gnilim smradom, zavita v obleko groze, brez čuta iu obli ja. nenja stoji Smrt neprestano pred Človekom kot črna in čemerna uganka, a Misel jo strastno proučuje — ustvarjajoča in svitlo kakor solnce, polna breznm-ne drznosti iu ponosne zavesti, da je nesmrtna. —
Tako hodi nemirni Človek skozi mučni mrak življenskih ugank — naprej in — navzgor, vedno — naprej in — navzgor l
C loj, utrujen je, opoteka se iu stoka; preplašeno srce išče Vere in im glas prosi Ljubezen u jen i h nežnih ljulbeanivostti.
In tri t-iee, ki jih je rodila slabet Potrtret, Obupanost in Žalost — tri črne. grde ptioe zlovešči- levtijo nad njegovo dušo in mu mračno po jo pesem o tem, da
jo--niče ven hrošč, da je otmejen<>
njegovo spoznanje, da je slabotna njegova Misel, da je smešen nje-go ponos m — naj dela, katrlkodi hoeo — da umrje.
Njegovo izmučeno sroe drgeta pod to pesmijo, lažnjivo in fau-tiicbno, igle dvomov ubadajo njegov mozeg, in na očeh mu blišči solza užaljen osti.
In če se ne ivpre v nji-m p^nos, pu sttnah pred Smrtjo oblastno že-nt». v temnico Vere, Ljubezen ga z izimagoslavnim nasmeho/m vl-ečo v svoje objeme in skriva v svojih glnanvh obetih areče žalostno, slabost, da ni svclbodba, i>n hrepenenje nagona po samovladi.
V	zvezi 2 Lažjo mu boječa Nada pojei o radtostih pokoja, poje o tihi sreči sprave in uspava z mehkimi, lepimi besedami njegovega d-rvmotnega duha ter ga tira v zatišje sladke Ijonobe in v kmn-pije Dolgočasnosti — nj«ne hčerka, —
In s pomočjo 'blizaroflcih čustev hitro našita moaeg in sroe s prijetnim strupom one cinične Laži, ki uči odkrito. <la človek nima druge poti nego pot v živinski hlev aado. vol^uosti s samim seboj. A Misel je ponosna, in Človek ji je draar— ona se spušča v ljut boj z Lažjo, in bojno pod je je — Človekovo srce.
Kalkor sovražnik ga zasleduje neprestano, kakor črv mu neutrud
n-o grize anoeeg, kakor suša miu justicši prsi in neusmvljeno muči Oloiveka kakor rabelj ber mu sti-ska sree kot bodreči hladi Žalosti po strogi pravici življenja, katera •raste skscir počasi, a jo je vendar ognjeno cvetlico, ki jo jo rodila Misel.
A če je Človek neozdravljivo
zastrupljen še s strupom Laži in že trdlno veruje, da ni na zemlji večje srečo ko pobi želodec in poltmi duša, da ni večje naslad« leo si'tH st, pokoj in male žrvljenake idobnosti, tedaj, v plenu zmagoslavnega čiustva, Misel obožuo spusti krila ku dremlje ter pusti Človeka v oblasti njegovega srca.
In nemadno kakor oblak — jame lezti od vseli strani na Človeka gnila Neslanost, hči podle l>olgo-oasiiosti, in mu ovije v jodek, siv prah mozeg in sroe in oči 1
lin Ctfoveik muči whiii si'bK.% prerojen po Lastlni slabosti v Žival ib«rez ponosa in Misli.
A če v njuni spet vzkipi (nemir, mu vzbudi Misel, in <xn gre i znova naprej, sam skozi trnje svojih zmot, snm med žgočimi iskrami svojih dvoimov, sam moti iw.vali-twrmi starih resnic 1
Veličasten, ponosen in svoboden, »ne mtrško v oči Resnici in pravi svojim dvomom:
"Lažete, ko govorite, da sem — slabič, d« je omejeno moje spozna. nje! One — raste 1 To- vem, to vidim, to čutim — ono v meni raste! Rast svojega spoznanja zaznavam z močjo svojega trpljenja in — vom — da če ne bi raslo — ne bi trpel huje ko prej.
,— A z vsnikim korakom hočem večje spoznanje, vedtro boljo čutim, vedno bolje, globje vidim, in ta rasti mojih želj — je mogočna rast mojega .spoznanj«. 1 Zdaj je so v meni podobno iskri — a kaj tot Saj so iskre — (matere požarov! •Ta z. setn v bodočimvsti — požar v temi vosoljatva! Polklieaai sem, da razsvetlim* vtee svet, da raztopim temo njegovih skrivnostnih u-■rank. da najdem soglasje med ?-«.-Ivo i svettom, da ustvarim soglasje v sebi samem m ko razsvetlim vts mraični kaos življenja na tej zemlji, ]>olni trpljenja, pokritii kakor koža s kofžiea-mi, s skorjo nesreč, skrbi. prorja, zlobe — da pometem vse te ummizaiie smeti v grob pre bekb siti!	(Dalje prih.)
Društvene vesti.
Slovonako podt*oraoi društvo "Slovenija" «t. 44 0. S. B, P. J. je imelo .svojo celoletno sejo dne 15. t. g. pri kateri, kakor običaj no j«' 'bil voljen novi odbor za leto 1908.
Izvoljeni so bili sledeči bratje: Frank Klobučar, predsednik; I. JiHiko, podpredsednik; .1. Iviau-Sek, I. tajnik; Ivan Mladtič, II. tajnik; Mdhor M adič, blagajnik; F. Mladič, Ivam Meden in Fr. Bernik, gospodarski odbor.
To društvo je prvo slovensko podporno društvo na svobodomiselni podlagi v Ameriki iu vabi Slovence za pristop. Društvo sprejema tudi dekleta pod zavovarni-w "d $30£>. Moški od 18—45 leta, ki so zdravi se sprejmejo. Prispev. ki no zelo nizki in izavarolnina je $300, $500, .$700 ali $1000, ka'kor-srao kateri želi.
Društvo Slovenija kakOr po navadi pretekla leta tako bo tudi lefts priredila pral pustni maska, radni ples in veselico, za kar se že sedaj pripravljamo. Pripravite «e tudi vi. S bratskim pozdravom Odbor.
Sbmmsko iMxl'porno društvo Sv. Jožefa š. 1 S. II. Z. v Calumet, M rah. nas vljudno vabi k ndeležbi fftovesuega iirazinovainja svojega pet in dvajsnt letnega ohstanika, nia norvv-ga leta dan.
Radi preveliike daljave in pre-obilega. dela nam ni možno se z vami veseliti vašega proevitanja, priporočamo Vas pa našim rojakom in somišljenikom po Caiumetni in okolici ter vam želimo <fio-bro aabavo in veliko Uspeha. Z najboljšimi voščili Vas pozdravlja "Glas Svobode.*'
Dirust'vnx ' Niapivj' št, 5 S. N. P. J, v Cleveland, Ohio V>as vabi na svojo plmoot in pevsko veselico, zdirnženo s srečolovom, v ludeljo, one 5. jantaarja, 1908 ob 8 uri zvečer v Knavsovi dvorani, 6131 Sk Clair a've.
PKOGILVM: 1. Petjio, pevskega zibora "SIo-venaki Sokol".
t*. Goclba, pod vodistvoin Fr. Ivorčeta.
3. NireeeJ/ov, z nud 150 kral-inimi dobitki.
7ut gorka in mrzla icikrepčila vsake vrste bode v obilni meri IHksk'iibljeno.
Iv tej veselici so uajuluxllneje vabljena vsa tmkajsna (bratska podp. cdruštva, in ona i® okolice. Vsak ]posameznik "Dsibro dlošel". — Vstopnina za ne^l'ane 25 c., člani in dnme v spivsnstvu vstopnine prosti. I\ -obilni uleilki^bi vabi
Odbor,
SOMIŠLJENIKI POZOR I
Sodrttig in organizator Ludwif? Miij-er, kateri potuje po slov. naselbinah v Indiani, Ohio, Virginiji in Pennsylvaniji, da se na licu mesta se<znari o težnjah delavstva je opravičen pobirati naročnino za Glas Svobode in drugo.
Sodrug Fran Budna se nahaja fbdaj v Colorado, Sodi ^fiiJrfljKii So-dja je pooblaščen pobrati naročnic no v Crestid Butte, Colo, in 8. Loerenc Demšar Lstotako v Rock Sjvrings, Wyo.
So<lr. Ivan Erobul obiskuje rojake po Cliieagi in j>obina naročnino za list.
Roj ako m—so m išl j en i k om j i h najtopleje priporoča
Sodrug G. Frank (Wne je naš zastopnik ?sa Clewland, Ohio.
Upravništvo "Glas Svobode."
I rnportiran tobak iz stare domovine. V zalogi ima po 7, 8, 13 in 17 kr., kakor sport, sultan in dam-skecigarete. J. »OKOI N, 551) \V. 1 Nth St.
0D\K-0VA GOSTILNA
683 t.ooinis ul. na vogalu 18. Pl.
Ima lopo urejeno dvorano za zabave in zborovanja TEL. ('ANAL 7041
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROdA
Coiupagnie Generale Traiisatlantique
GLAVNA PREVOZNA DRUŽUA.
Nt nv Ycrk v Avutrijo čez Havre Baael. V oliki in brzi parobrodi.
La Provence.........ilO.OOOHP
La Savoie............2U.tXX> IIP
La Lorraine..........22.000 HP
La Touraine.........15.000 HP
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano 1111 parnikih družbe. Snažno postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jodila
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 11> State St. Now York.
MAURICE nVKOZMINSKI, glavni zastopnik za zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, III.
Frank Mnlosli, agent na ^478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. C. Janko v ieli, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111. Pavi Saric, agent 11a 110—17. cesta, St. Louis, Missour.
i Slovenci pozor! i
i --- a
(9 Ako potrobujeto o<lojo, klobuko, srajce, kravato ali druge važno reči za tnožko — za dolavnik ali praznik, tedaj se oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini.
Čistim stare obleke in izdelujem nove
IW	EES-
j* najnovejši modi in nizki ceni. j*	tJL
JURIJ MAMEK, 581 8. Centre Ave.	g
M	blizo 18. ulice Chicago, III. K
G
Q
M. A. WEISSK0PF, M. D.
zdkavnik in ranocelnik
e.
885 ANhland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476
Uraduje na svojim domu:	V lekarni P. Piatt,
od 8,—10, ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od I.—3. ure popoludne in	od 4.- 5. popoludne.
od 6.- 8:30 ure večer.	Ob nedeljah samo od 8.—10,
uro dop>1 t.dno doma iu to le izjemoma v prav nujnih slučajih.
DR. WEI8SKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte toroj Slovana v svojo korist.

Dt>bra linijska gostilna, kjer se dobi mrzel in gorak prigrizek.
POO VODSTVOM
Jos. J. Stastny,
1111 650 Blue Island Ave., Chicago
Velika dvorana za društvene in unijsko soj p, in druga dvoran« za koncerte aenitbeiu domače zabave TEL. lOiiU CANAL
MATIJA ERKLAVEC.
Edini slovenski krojač v Cliieagi naznanja slav. občinstvu, da ima sedaj veliko zalogo vsakovrstnega blaga v izdelovanje novih oblik kakor tudi v popravo starih vse po zmerno nizkih cenah
\624 South Centre Avenue. rHICA^O
riemu pustiš od nevednih zobo-Jzdravnikov izdirati avo'e, mogoče so popolnoma zdravo zol)o? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. IJ. K. Simonek
Zobozdravnik,
544 HLFK ISLAM) AVE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 433.
Slovenska gostilna
v
pri Franc Cehu,
Rojaki, kteri žele piti naturalno. doma izdelano vino,naj se oglasijo pri meni. Potupoim rojakom dam stnnovatije in hrano po nizki ceni. Točim vse ostale pijače, ki spadajo v gostilni. Priporočani se v obilen obisk. S spoštovnnjem
FRANK ČEH
86H S. Coatro Ave.,	Chicago.
Im 17 JEWELED
RAILROAD WATCH
Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peči In pohištvo pri
NAS -ifea

Jas. Vasiimpaur,
na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, 111.
l>»t<<ntlr&n Dkrljuliilk, za m»ik« ftllleii»*e IHK BOLI D OOLD mini 1 l*l>ookTiAeulm drojntin
in>kri>*iiiu, deril valilo inrektol nrUn^ros IdelK »>-»m 11» |fWin1r»ti.
\jam6ena za jpi«t.
»rihodujth 80 dni poJlV-mo to uri o» t»«k n»»l--» po C. O. I), »a •&.7b In to»b« trolkp,«* pn-iiled, Id tkn nI. ,L w	m rriirczetlr* NI
plačaj niti en cint. p"«lf h ri^irM^C« i« r»»no talino uro .ko > kapi« od aora»f*g»	Po.rbuo dobro Uk po.U^oo
varlilco in prlrn^k d.ru)«mo « f
bxoilaion watch co.. »08 ochtral ■ank ildum chicago. ill!
ATLAS BREWING CO.
tluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz č»skega hmelja in iibranega ječmena.
| LAQER | MAGNET \ GRANAT |
kUzvaža piro t steklenicah na thc krtje.
Kadar otvoris gostilno, ne zabi te obemit. do nas. kajti mi te bodemo zadoroljili.
C

• T	: '5 ^S*^*	........ - .....
alas SVOBODE
"Glas Svobode"
[The voice of Liberty] WEEKLY
Published by The Gl. Svobodo Co 6(55 111ue Island Ave. Chicago, III
Kale red »t tbo I'.'ll Offiw »I Chicago, 111., Second OI»»» M»tler
Subscription »1.50 per y»«r.
Advertisement* on agreement.
t-rvi svobodomiselni list ta slovenski narod v Amerik'. "Olftš Svobode" Ixldo T»akt P«t«k velja za AMERIKO:
ta celo leto................»1-30
u pol leta ................. 78«
ZA EVROPO:
ca celo leto ............kron 10
u pol leta .............kron I
Naslov za dopise in pošiljat ve jo OIiin Svobode Co,
6t>5 Blue Island A. Chicago, III
I'ri spremembi biviilli&ča proaiino naročnike, da nam natančno naznanijo poleg NOVEGA tudi STARI naslov
S3]
Dopisi.
Rico, Colo, 11. doc.
Cenjeni i urednik priljubljenega nam "Glas Svobode"! Dasi sam že dalj časa naročnik na priljubljeni mi list "Glns Svobode" vendar nisem čitnl še nobenega dopisa iz naše lepe diovenske naselbine in 'bližnje okolice.
Po časnikih se čita mnogo o se danji krizi, o štrajkiih in drugih nemirtti, vendar pri mas, hvala previdnosti, tega še ne poč ultimo Delamo v eno mer po rudnikih in km-imo zadovoljno. Delavstvo v tem mestecu liioo jo kar se tiče rudarske obrti dobro organizirano. Vsi smo si takoreč kot bratjo in Viajvaejo zadovoljstvo vlada pri naših unijah, ki spadajo pod Zapadno radarsko Zvezo (W. F. of M.) To je lep dokaz, kako daleč se jxrido s rflogo in edinostjo.
Rojaki—delavci po Ameriki bi st- mogli zbuditi iz dolgega spanja in pristopati k /unijam in drugim takim organizacijam, ker le v slogi in redn je moč.
čas je zrel in treba se bo otresti ka<pitalistovsk ega jarma in poseči po Svobodi.
Rojaki pristopajte pridno k linijam, da se zavarujete pridi v.sa-kenrn navalu o<l strani kapitala poleg tega pa ne pozabite citati dobrih svobodomiselnih časnikov.
'Rojake po šinni Ameriki pozdravljam, tdbi "Gl. Sv." pa želim obilo vspeha in stotine novih naročnikov in predplačnikov.
L. Brodnik.
Rook Springs, Wyo., doc. 12.
V j odo i zadnjih številk nekega slovenskega delavskega (f) lista opazil sem sledeče razmotrivanjo 'Gladka in žuljev a roka.'
To je pa nekaj znamenitega in ker se počutim upravičnega, da pristavim <lotirnemu dopisu še par pogoltnenill stavkov, prosim, da Gl. Sv., pravi delavski list, napisne ta m<oj dopis.
Kedo'je neki pisal oni članekt Pogle<lem in oj čudi! Podpis me je dreznil v nos, da sem park rate zakihall. Bil jo podpis, slavno znanega modrijana, delavskega pri jatelja, slovenskega župnika —r
Isti našteva v svojem dopisu na dolgo in debelo vse one, ki si,z gladkimi rokami v resnici služaju svoj vsakdanji kruli, seveda . m nič se ue čudim, da je obstal pri nebtskih agentih.
Zakaj neki ne pride na dan in pove, v koliko in na kak način so eni potrebni za telesni in duševni blagor delavstva! Kake koristi je njegovo delo delavcu in na kakšen način on koristi človtJSanstvu v Obča.
Zakaj vendar ne opišeš koristi gladke rofk-e kapitala! Zakaj I Menda zatio ne. ker to sveta vera uči: "Ne laži I"
Radi tega bo ta pa jaz dokončal, kar je om izpustil.
Premogokop je izčrpan; delalo so je v njem eeidih dewet let; delavci so odslovljeni in kumpanija šte-lahko pridobljene, izdelavskib, rok v kradene imiljone in
žrro« koda j Vaša nianočmina pottječo iS pusdvaivam 1
Upravništvo,
SHOD SLOVENSKIH DELAV CEV V CHICAGI.
Ja'vmi shod, k tore ga je sklical slovenski socialistični Wtaib ziulnjo nxdeljo jK/jMildne v prostorih sodr. Mladiča, je izjwwlel povišam za dovoljivo.
Udiekižba sieor ni 'bila talka, ka kor smo je želeli, toda prišlo jo vseeno primerno Wep> število zavednih slovenskih in tudi nekaj lirvaiWkih delavcev*. Shod je otvo-ril sod'rug Jože Zavrtnik; sodrug Prešeirn je bil izbran predsodni kom kn sodrug Molele zapisnikar jem.
Prvi govornik jo bil sodrug Za. vrtni k. Govoril je dolgo, jedrnato in pneprieevalno. Sprva je ]>ose gol nazaj v teimno staro in srednje \eško dobo in pret točil .postanek
sicer W; čistega dobička, okradenega pri tehtnici, poleg tega pa še deset letni remt od delavskih 'koč, luč, vida, gorivo int. <1., in tudi v 'silonu' imajo mastno ho-Jvodke. Ila, dobra je Ibiila 1
Kaj ptt delavec šteje z žuljavi-mi .rokami ? Koliko let je delal tej Conujmnjji, kolikokrat je bil v smrtni nevarnosti itd. Kaj pa z denarjem? Delavec, kje so pa tvoji uniljouiT! Kje? Kaj-li poreče Kristov namestnik k temu? "Za-pil je! Zapravil je! Ob petkih je meso žrl. v starem kraju pa se močnika in žgan cev ni imel."Vsaj tako nekako so jo izrazil pred nekaj leti Kristov namestnik v Koti wrer, Wyo.
Kje je tedaj tvoj denar? Nikjer — o, pač v diruBbinUi gladkih rokah. Kakor vže rečeno za 96% te jo prhščipnilu za pri vagi in ir.eri. Stoj koncem leta koliko si si prihranil. Nič! In koncem desetih let tudi nič!
Kam sedaj ? S (trebuhom za kru- ter rav.votf prvotnih sužnjedržkih I at, m! Ali sam ne potuješ, imaš do. i« poznejši dh feiidlalističnih držav, brega spremljevalca. Kristov na- Staroveflki krvavi tiraniaeim in mestnik ti sledi, kakor pastir za srednjeveški t!'iičeči feudalism ovcami a ne s namenom, da bi ti sta d*d' in oče današnjega bskoriš. dal dušno in telesno pašo, ampak čujočepa kapi tal iaroa. Kakor so da ti c stri že še onih par dlak, katero ti jih je diritžba pustila.
Tudi pastir stojo tisočake, katero si je pokirivionim potom od knmpamije pridobil in iz tebe iz-mozgal.
Delavec, premogar, pomisli »Koliko je tvoj dušni paStir pripomogel. da si še organizira'! v delavske unije. Nič! Dovolj korakov je pa naredil, da razdore to, kar so nekateri delavci tekom časa in boja £ kapitalom zgradili
Tudi dušni pastir ima bele, gladke roke, (poleg tega pa kosmato vest!
0	kako prevelika luč smrtnim
očem
Ta spoznanja strup dušam
škoduje
1	blagodejna tema je pravimo mi Toda svet bega zdaj več ne veruje.
(Aškerc) Sve'tj toga več ne varuje, ker ficeijalizem, mu je odprl oči in povsod zmaguje.
Verus.
I rednišntvoi "G!as Svobode".'
Prosim dovolite mi v vašem listu 'iimk<yiLko prostorna in zalbilježi-itle teh par 'Vrstic zji one, ki ni*' imvjxrasnijli'jo tlelo!. ITukiaijšiio razmere ao še pivcoj ibuv in delo v premogokopu s.' lahko dobi. Premog je 2čevlja in pailieiev debel in plača se po 80 iNni'tov o*l stita. Rojalkom, ki niso vajeni i premogu na nizkom ne svetujiiin', <ba bi prišli s^iii dela iskati.
Tem p(xto«m jvrosim tudi sorodnike moje soproge, tla mi bh:<rovo-tirjo [H»jla4ii iijrf-n muslov, ker ji i-irwm vanno stvari zai sjHiročiti.
Pctedrav vsi ni bnatoftn društva "Popotnik" v Weir, Kains.
Amtun P< it k »kar Coal Crmdk Jlino, IletH-^lta. I.T.
Rojake opozarjam na gornji do1-pis in jih prosim da mi v kratkem porOčjijo take stvari, ki so delov cu v občino liorist. in prevesel l>o-{'em. če nii roj-iki gredo v tem o-/ini uai roke. [Delavci to je vaš list in prodali tega so posviečeni edino le vaši koristi, Toraj na cxdoj Pričakujem, dia mi rojaki za prihodnjo šteivilko dopošljejo di-Tolj kratkih in koriutmih poročil, katere 'bom potetm uvrstil v po sfbcn predal pod naslom-: Poročna iz <fela!vskib naiselbin."
S pozdravom
Prednik "Glas Svob-de".
1,'pravništ.vo "Glas Svolv^dto."
Zelo sem *»e zaoiwlil Vašega pisma. v kjvterom me opozarjate, da r.aij poina\,naim moj dele. Jaz sem plačal gospo<tu J. luiloer-jii v pi-srrni 15. aiprila 1907 toraj imam plačamo do tega časa.
Cie pa £f. Kalker ni vknižil "svoto rj.00 to pa ni moja krivda.
R pozdravom
Frwri'k TVirdina. Steger. 111.
Oenjeini! Prrwrimo Van. da nam pošljete dotič-no pobottnieo. da potem japiSemo v 'knjige in ža<brlje.'
l»>vzročiaii vladajoči sloji v prvš-r.jib dobah krvave voljne in občo hvdo med p<xlložnlin ljudstvom, tako povzroča d'andanes kapitalizem vse zlo, ki ga trpi prkiletari-jalt. Talilo največjo dio so gospo darske krize. Tu jo sodr. Zavrtnik podla! jasno sliko, kako kaipita-liiefci zakrivili krizo, kiko z njo zadali velikanski udarec delavstvu, kte.ro je danos v M', ikoni številu brez dela in zasJužka. Kontno je povd'aril, loakm moivtmo tMiv\xii p(> stopati v bodoče, da se izogm-mo talkini krizam. Govornik je žel viharen aplauz.
Drugi je gotvoril sodrug MKitun Glumac. Njegov govor je bil bolj tvgita.torifine.ga pomena. VsjkmI-bujal je navzoče k d#U na j>olju organizacije, na polju soeradlzma in pri tem delu m< ramo iti, z roko v roki, slovenski in hrvaški <le-lavni. V organizaciji je izobrazba in moč in čimbolj so bodo delavci izobraževali, U-tn lažje se bonlo borili proti kapitalishičnim pij a v. kwm. 'k tern? nas šiba jo z gosj>odar-skitni krizami.
Nato je pOvze!! btwdo soud'r. A. Sknbie, imdniik 'Glasa Svobode'. Govoril je o kapitalističnih žrtvah v Potmsylvaniji in Virginiji, o brezsTHTiOsti in malomarnosti kapitalistov, ki s > zaikrivili one u-nwh' v premogokopih itd.
K dnevnemu redu so št* g< v&ri •M sodrogi Fr. Petrič, Udovič, Pre. šern in dvakrat ponovno Zavrtnik.
Nato je bila na predlog sodr. F. Petrič a in Skirbiea sestavljena, prečitaim in cui'oglasno sprejela sJl't-tdeoa
RESOLUCIJ A: Mi slovenski in hrvatski delavci, zbrani na javnem ljudskem -Jbfwlu dne -*2. decembm 1907 v Ohicagu, III., izrekamo kaj>it.ali-stom ikbt nrsibidjom dlanašnjega gospo<llan«kega reda, ki so z gospodarsko krizo spravili deželo v največjo mtyreoo. svojo ogorč nje.
Nadalje izrekamo svoje ogorčenje prati vsemu slovenskemu in hrvaitrikeimu časopisju, izvzemši socialistične liste, ktoero slepi delavce s 'tlom, da ne piše resnice o krizi, temveč jo z malenkostnimi nanott'-ili poikaauge v čisto napačni luči
Zuiieino pa apeliranwi, v prvi vrsti no slovenske in hrvatske delavce in na delavce vseili rourodov du pri prihodnjih volitvah volijo socialistično in tako poruBijo današnji posiKxlarski ml, ki je pravi p°-vrdčitHj vseh g<ispo»larskili kriz.
Ol'atwm soglasnega sklepa se ima ta resolucije tiskati v "Prole. tairen", "Glas Svtctbodfc", mički Srtiratži" »n v nn^l^fikem prevodu v par »ngleSkih ^oci ili-stičnih listih.
II konou je lepo število navzočih delavcev natvd-ušemo odpelo marsetjezo in shod je bil končan. Živeli zavedni d<4avci!

FR. SAKSER CO.
109 Greenwich St. NEW YORK
PODRUŽNICA
6104 St. Clair Ave. N.E. Cleveland, 0.
Oficljelno zastopništvo vseh parobrodnlh družb.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom o priliki potovanja v sturo domovino, ali ako žele koga sem vzeti — v prodajs parobrodnih listkov po najnižji o« ni.
Železniške listke za rse kraje v Zjediiijenlli državah in v Evropi,
Pošilja najceneje In najhitreje denar v staro domovino, bodisi zasebnim strankam, posojilnicam ali v kteroKoli s vrbo.
VBnk slovenski potnik naj pazi, da pride na številko
109 Greenwich Street,
in nikamor drugem ter naj bo prej dobro prepriča, ako jo nu pravem proBtoru, predno seda pregovoriti, tla komu vrooa denar v mnenju, da ima opraviti z nami.


S
pudpisutil naznanjam,
daaem otvoril lepo urejeno gostilno
Z Hotel Laibach
Na vogalu 4th & Sliver St., Sati Francisco. Calif.
Ob enim naznanjam v San Frančišku iu okolici bivajočim, kakor tudi potujočim rojakom, da točim v svojem novoureje-nim prostoru vodno svežo najfinejše pijače in najboljša Cali-fornijska vina, in razna žganja Postrežbo z izborno domača hrano. Na razi>olago linijsko sinodke spalcesobe in za zabavo igralna miza (pool table).	I
Zu obilen oblik »<" |.rl|n>r<^ii i »poItoviiDjein JOHN KUKAR,
* r*	/m /*?t /*/» s* /»/<


Slovencem in bratom Hrvatom v Chicagi naznanjam, da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem In tako svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče.
Vsem bratskim društvam priporočam tudi moje dvorane za društveno seje, svatbe, zabavno večere itd. — veliko dvorano pa za narodno in ljudsko veselice._
Cc gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unijske smodke in prost prigrizek.
I^r Potujoči rojaki vedno dobro došli! tetfi
Priporočam so vsoni v obilen i*iset.
Frank Mladic,
587 S. Centre Ave.	Chicago, 111. |gr
ROJAKI, NAROČUJTE 8f
"CLAt SVOBOrt.
MED NAMA!
Ako hočeš imeti dobro fotografijo, pridi k meni.
Jaz se bavim s tem poslom že 25 let In moj delokrog seje med tem časom zelo razširil. To pove dovolj. Pridi k meni in bodi prepričan, da ti izdelam po zmerni četi 6 lino nI i bo v niijhtijj izdelovnlnici fotografij, kar jih je no zapadni strani (West Side) mesta.

391—393 Blue Island Ave
ESTABLISH 1883
Izkušen fotograf
vogal 14. Place.
CHICAGO, ILL.
phone Canal 297

________________
QLA3 SVOBODE
5
h sedežem v Chicago, Illinois.
Predsednik: Martin Potokak, 564 8. Centre Ave.. Chicago, III. Podpredsednik: Josip Zalokab, 890 Addison Itd. N.E.,Cleveland. O. Tajnik: Frank Kržo, 84 Gilpin Place, Chicago, III. Blagajnik: Frank Korče, t»202 St. Clair Ave,. Cleveland, Ohio. Zapisnikar: Frank Mravlja, 814 W. 21, Place, Chicago, 111.
Jorip IIalan, 4201 St. Clair Ave., N.E.. Cleveland, Ohio Josip Bricol, Box 342 Ojnetnaugh, Pa. Pkteb Gesel, Greenland. Mich. Mihael Žugel B 202, Murray, Utah. Jakob MiklauciČ liox 3 VVilloek. Pa. MahtiN Žoleznikar, 432 Boliver lid., Harberton. Ohio
YSA poročila naj s« pošiljajo na tajnika Frank Kržeta; denarne po-siljatfe pa na blagajnika Frank Ko roe ta.
Nmlzor-uiki:
Porotni odbor:
^ Nnd'nJjevanje h 1. strani. sojeno mu kazen 29 milijonov 400 drugih za skupno mesijo, preti no tisoč "Not mudi". Sedaj pa popu dosežemo to, čaka nas trdo glejte na delavca pri sodniji, ako delo. Marsikateri bo mogoče re-ije ta obsojen pa nima denarja, kel: "Oh kaj bojo orni tam pri da bi se od njih poslovil ampak listu nas učili. Oni pišejo v caj- ga takoj odvedejo v prisilno de-tnnge mi pa delamo naprej." Da, lavnieo, kjer mora odslužiti ka-vendar pa temu ni tako, ako po-|zen. Kje je tu ona konstitucijo-mislimo, da izdajamo list "Glas rudna pravica, ki govori, da je Svobode" že pol šesto leto, a si za vse ednalka — na papirju.
nismo toliko prislužili, da bi se od t ruda pol nega dela pošteno odpočili. mi nimamo počitka, delamo trdo noč in dan. petek in svc-tek. Vidite rojaki, delavci, to je
Delavci, rojaki, Slovani, tudi nas mora biti sram, da se pustimo vedno tako za nos voditi, a toliko ej nas delavcev, da bi pri volitvah z glasovnico lahko svoje nas-
delo. Mi se trudimo za vas, za protnike desetkrat strmoglavili, zboljšanje delavskih razmer v pa jih še enkrat nemoremo, ker obče. Vi pa vspodbujajte zopet j nismo skupni — nismo složni, druge z katerimi v dotiko pride-1 Deluj rac torej na slogo, na skup-
te, stem olajšujemo delo <Nlen drugemu, in gotovo je. da^-posta-ja toliko lažje kolikor več nas je, in ko pridejo zopet volitve zmagali bomo brez napora, do takrat pa moramo delati — trdo delati.
Delavci ki ste brez dela — mislite, mislite naprej, z dobro in pametno mislijo bodete prišli do spoznanja, do moči in veljave, ki jo posedujete kot državljani in volilci.
Kamenje, ki se je iz hribov navalilo preti nas na pot ga moramo odstraniti, razbiti in razmetati, da zamoremo iti naprej - - navzgor, do cilja po katerem hrepenimo.
Svet je poln delavcev, in ti pa so bogastvo sveta. Danes imamo krizo, a ne krizo poloma, ampak krizo neumnosti. Industrija Amerike je dan« ena največjih in najbogatejših na svetu in kapitalistični sistem je vzrok krize.
V srednjem veku se je semter-tje pojavil kak blazni prerok, imenoval je dan v naprej in pri-digoval. tla bode ta dan konec sveta. Takrat kratkovidno in v ničemur pod učeno ljudstvo mu je vrjelo, se obleklo v praznično obleko, vzelo vse premoženje kolikor ga je moglo nest i s seboj v cerkve, ga darovalo lesenim mnli-kom za katero so se potem cerkveni svečeniki debelili in se mu v pest smejali, neumno ljudstvo je |>a v cerkvah čepelo noč in dan — stradalo, molilo, jokalo in upi-lo, da bi so ga kamen usmilil. Dan pred omenjenim dnevom pa
no,N.t, Zapo' 'lite si, da le združeni zmagamo; ne združeni pademo.	,
IZ URADA S. N. P. J
S tnui oihveftčia gkvvni u/rad vsa dlruwt!\ia, dla zn'aisa asesnuetnt za mesec jhitmivairi'j $1 za čl nine in L!") et. za člmnace. Tidtia dirušbva. ktera sn pobrala v deoemibru po $1 a^s-monit. niisj |xill>oiic|ji<* v jimuvariju po $1.30.
GIjibIIo izixle prve dui/i jmiinivar-ja. DruHtva.. kitkfra še niso prt-dsalia imena novih otUboinnikotv. naj store txi nietmntdlotnwi, da se jih zatmoro priobčiti v glasilu. Zajedlno maj sc dlopošlje iirama in naslove člaraov, ker jih taijmPk nujno rabi za tis-kiatrnto in powto.
Zadh-tvo z bivšimi blag«jnikoim .Mr. F. Kloibijčarjem pojasnimo v glasilu'. Za tl'aines omenimo toliko, tla stia ein in Mir. Bernik pri prvi obravnavi sijmgtno [xropadtlia. Mr. KlobifSarr tožiari še maxVilje iz čistega ivdoljublja in Ijubzni <lo .lidinotie, satmo, da mvpnavlja stroške, Zaire« uzortm adut!
tMwtiu Potioliuur, predsednik; Fatairik Zalokar, [xxlprediaei liviik; Fr. Kržo, gl. iiaynik; Fr. Mravlja, zapisnikar in Fr. Korče b^igajoiik.
Influenca.
In fl uoucia se Siri v tej dtožtli •/. groznto hitrostjo, pow d je vidian«, kako graJbi svoje žrtve. Vsi zdravniki priporočajo in svetujejo, tla niajskusinio pridobiti si kar
se od strahu poskrilo. Eni so Šli | naj več telesne moči, da tem la-v i soke gore, eni so splezali na | zje presta iwmo nje učinke in da
drevesa, starci in otroci pa so ostali po cerkvah. Po preteku
se je tudi rešimo. Če 'hočete storiti tloi, m-orate niajprej "javiti svojo
tnenijenega dneva vstali so zopet prebavne organe s 1 mncrjevira »rkveni krivi preroki in ljudstvo zdravilno gn-nikhn vin«an. Isto (li-skupaj sklicali, mu govorili, da
oni
ci
se jih je bog usmilil, ker so se po boljšali. A gorje onemu, ki bi se predrzni! taki lopovščini oporekati. takoj so ga na grmado postavili. ali pa so ga zaprli, ga mučili in na zadne izmučenega na grmadi sežgali. Ljudstvo pa ko je videlo, tla se mu ni nič slabe-ag dogodilo, razven kar so mu preklicani krivi preroki požrli, pričelo ga je biti sram — zavedalo se je!
Tako naj bode tudi nam dragi bratje v spominu današnja kriza, katero so uprizorile os die z na-menom, do pograbijo ves denar in druge vrednosti za katere je /delavstvo trpelo iu s? potilo v potu svojega obraza — in zakaj t Za Rockefeller j a, Morgana, Har-riinnua in take pijavke delavske krvi. Jedi Rockefeller plačal do-
lelitino tMuje n« te organe in jili pretvori', (bi so zmožni opravljati svoje delo bivz vsakih težav in dla sixreijemiajioi in prebavljiajo jedilia. Če je vaš žel dee slalb, če ne mo-rete jesti kakor navadno, če se ne počutite kDolbro po obodu, če jieid vam ne stori doibru, če {»ostajuto slalbe.iši, če je vaš jezik umazan L11 vaint i/, iNt smrdi pitoni rabite Tri. r.erjcvo zdravilno gromko* vino, l<aitero vaan sigurno pomnaga. Vsa-kteri slaib 11a telesni 'moči in zdravem želodcu utaj poskusi bo pri-prarvo". CV potneib 11 jet*.1 zdravniškega oasveta (presto) obrnit'«, se na izdelovalca Jo«. Truner, 610—622 AShUvintl a ve., Chicago, III.
Rojaki, kam bodete šli na starost?
"Na kmetijo!" odgovor popolnoma kratek in velikega pomena.
nudijo za nabavo lepih posestev v južnani delu države Missouri. Na prodaj imam lep svet obdelan in neobdelan, kakor si kateri želi in koliokr hoče, 40, 80, 160 ali pa še več akrov v jednem ali več kosih pod zelo ugodnimi pogoji. Sedaj je čas, da kupite zemljišče dokler so cene primerno nizke, kajti cena zemlj.šiča raste s slehernim dnem. 18 Slovencem spo-sloval sem 'kupčijo prelepih farm v Miasouriju. I11 zakaj bi ne Vam? Večina teh kupcev ima že prepise in lastninsko pravico od Title in Trust Co. ali pa od bank potrjeno.
Tekom prihodnjih deset letij se bode štela naselbina v južnem Missouriju jednim največjim slovenskim naselbinam v Ameriki in svet bodo desetlkrano, da celo stokratno podražal.
Naložite toraj svoj krvavo zaslužen denar v gotovo in varno zemljišče.
Ša nekaj! Slovenci, Pozor!
Na mnoga vprašanja in zahte-vanja rojakov, kje bi se dobilo fino sadno drevje, trt je in semena v obče, obrnil sem se na Washington, D. C., od kod pa sem dobil nasvet, tla naj se obrnem na si 3-deče tvrd'ke in sicer: Stark Bros. j cd na največjih drevesnic na svetu, potem Herman's Grape Nursery in American Seed Co. Čast imam zastopati gori omenjene tvrdko in vsa tozadevna naročila so dobrodošla.
V zalogi dobite vse vrste dreves od visokosti po 5 7 čevljev in v vrednosti od 12—55 ctov.
Trtje cepljeno (sadike s koreninami) za ceno od $2.50—$9 100 komadov. Razna semena, kakor: "Rex" zelje, jrlave težke po 15
Izvrstne priložnosti se Vam sedaj do 25 funtov, vse vrste tobak, 50 vrst. fižola, avstrijska koloraba, C 15 funtov težka debela repa, vse vrste sočivja in vrtnega semena. Pišite za pojasnila in cenike. Trgovcem posebno nizke ceno dovoljene.
Na vsak način obrnite se zaupno na spodaj podpisanega.
F. GRAM 576 W. 21st St., Chicago, 111. Zastopnik zemljišč v juž. Missouri Stark Bros., največje drevesnice
sveta
Hermann's Grape Nursery in American Seed Co.
Sodrugi, somišljeniki! Najos-trejši meč, ki bode kapitalizmu in njega zavezniku, klerikalizmu usekal smrtonosne rane, je soci-jalistično in svobodomiselno časopisje. K temu spada tudi "Glas Svobode". Segajte po njem! Širite ga med prijatelji, znanci in cosedi! Vsak nov naročnik je nov korak do zmage.
Odprto vsak večer do božiča do 9 ure.
Sprejemamo bančne čeke vsake vrste za blago. Impor-tovan koledar zastonj s vsako obleko ali zimnikom.
Posebne cene za božič.
NaSa zaloga oblek in površnikov za gospode in dečke je največja in najlepSa. Pridite in oglejte si na sto-in stotine modernih vzorcev oblek. Iste imamo od
$7.5O do «25.00
Obleka ali povrinik je najlepši in liajmodrejši božični dar za dečke. Oglejte si naie cene od.................
$5.00 do $15.00
Površniki in obleke s kratkimi hlačami v veliko 3 do 16 let za božič, v ceni od............................
$2.00 do $8.50
7AQTMI IT Lepe sani ali druge igrače s vsako £AdlUlltJt obleko ali površnikom za dečke.
^ .1 ELINEK IN MAYER. lastnika
V oj|a 1 Blue Island Avenue In 18. ulica.

K
K A K K K K A K K K K A A
PROMET S DENAR-— JEM.—=
Varnostne vlagovalne shrambe.
Kasparjeva državna Banka.
(Kusper State Bank)
623 Blue Island Avenue, Chicago, 111.
* * *
Srečno novo leto 1908 vsiin našim prijatlejem, znancem in odjemalcem želi
W. Kolaček & Co.
Opomba: Pričeti&i ta teden zapremo našo prodajalno vsak torek, sredoin petek večer ob 6. uri, in ob nedeljah celi dan.
"Vedeti hočem, verjeti nooean", to je parola mislečega človeka, v toni leži napredek in bodočnost ljudstva.
Delavce, k i dela in voli za svojo, ga bosa je toliko intleligonten kot zamorec izaa časa služnosti.
Ko bi vsak človek	]>raniislil
sam setba tako, kakuir	premišlja
druge, bil bi msiogo	višji naš travna an v o.
Zapadiio federacijo deiavoev se bode obsojalo, dla je jxxLwtavila podvodne mine na pacifičnem morju, »ko se I3ob Evens-ovi mornarici kaj neljubega prijeti.
Theodore Roosevelt je izgulbil apetit biti v tretjič voljen za predhodnika Zdr. držav.
[FVečitoli smo predsednikovo poučilo kongresu in sicer od konca do krnja, priporočiauvo pa ne, da ga čitajo budi drugi.
O kako« drag je bog in koliko stanejo nal>esa: dolbri bog pa je zastonj (ustvaril .tiaaimv, ki daje imodntrt. in po nji zastoju vodi k boigu v nebesa-.
iZadni teden se je toliko hvali-salna pros|»eribeta zadda ob Pittsburg v Pa. Rezultat: 8000 dolav. cev je zgubilo delo in zaslužek.
Pr<*jprri ta v podobi Santla Clrnis se je. zadnji teden, na j*ato-vanju — deleč tvvewem milodare zadtela tudi ob naše mesto Chioa-go in podelila .'10.000 delavcem "walking {napeu-s".
John D. je rekel pri neki priliki: "Koncemleta 1007 nastala bo krrza in delavec bo zahteval, da so ga hrani."
In delavec bo Hudi zahteval, da se ga hrani I
Med tem ko. se je tisočo mož in žena vrj;lona cesto in'ko banka nočejo izplačevati svojih obveznic, bilo bi dobro, če bi učitelji in mojstri raznih ver pridigtovali kako "Socijalizem razdira dom."
Zaradi finančne kriz ■ se je do sedaj usmrtilo v N. Yorku deset u. gledinih bankirjev. — Ko bi posne. mali od krize prizadet^ proletarci ugledne bankirje, bilo bi kmalo (konec krize.
Pripetilo se je, da je v premu-garskom Okraju južnega Colorado, »par od kJorporacij plačanih va-gabundov umorilo drzavuioga a-genta, ki je bil v zvezi s skrivno policijo, za kar je vlada koj stopi-Ja na vrat morilcev. Miožje ki so bivz dela in ki organizirajo detav. oe in v to svrho agitirajo so neštetokrat napadeni od korjMiracij plačanih Fpovov iu vlada se za ta početja popolnioma <nič ne zmeni.
"Pred zakonom smo vsi enaki" (Equality before the law) se sliši danes samo hc v smefinioah.
V " Slovanskem Narod n'' se ne-(ka inteligenca j ika iu krokodilove solze pretaka nad surovostjo ameriških Slovencev češ, da se mu časa bivanja v Ameriki niso ti presn iti kmetje odkrivali; se uvu ne prikllanijali in tudi roke ne kufievali. — ček naj aa bi bil v prvi vrsti spomnil ne poravnanih računov, ki jih je pustil za seboj in pa, — da tlako inteligenco v Ameriki na braojavue kole obešamo.
SLOVENCEM V POGLED.
N. Y.
Cen j. direktor Collins, M. Instituta!
Vaše pismo sem prejel ter Vaim pporočujem, da sem vsa zdtravila v redu prejel, 'katera so me tudi prav po-polnomia ozdravila, za kar »3 Vaim najtapliege sili valju jem in vsakemu vas priporočam. Vas hvaležni
Mihael Kršinar, Box 68 T>tc, Pa.
ROJAKI, NAROČUJTM ti
"C LAS svoaor«
NAŠI ZASTOPNIKI.
J Memtony, 348 E. 62. St. New
Y-cn<k, N. Y. J. Ivanšek, 102 MosserOle St.,
Brooklyn, N. Y, L. Junko, 90—lOtih St., TamaTak-
Calumet, Midi, L. Demšar, L. Box 563, Rock
Springs, Wyo. V. PoUsek, 1235 Main St., La
Salle, 111. M. Štrukelj, 215 Chestnut St.,
Johnstown, Pa. J. Batitch, Box 48« Cl a ridge, Pa. A. Kužnik, 8323 Connecticut ave.,
S. E. Cleveland, O. J. Debevc, 4600 Ilumbolt St., Den-
vcr, Colo. 0. Ermenc, Box 9, Ravensdale, Wash.
J. Kalan, 163 Reed St., Milwaukee, Wis. J. Kolar, Box 70, Clinton, Indv M. Žugelj, Box 202 Murray, Utah.
M. Kochevar, 1210 Eiler Ave.,
Pueblo, Colo, J. Erbus, 391 Vermont St., San
Francisco, Cal. F. Seme, Box 2, Willock, Pa. V. Urbas, Box 163, Ilenminie, Pa. M. Košir, Box 51, Broughton, Pa. J. Bricelj, Box 342 Conomaugb, Pa.
A. Skerbec, 5114 Natona Alley,
Pittsburg, Pa. F. Vevar, Box 31, Ijoraiu, 0. J. Mohar, 104 E. 3rd St., Lead-
ville, Colo. M. Stefančič, Fleming, Kans. .. J. Bogataj, Box 216, Sheboygan, Wis.
M. Kirar, 432 Middle St., Kenosha, Wis. F. Aleš, A Idr id ge, Mont. A. Franke, Box 100, Irwin No. 2, Pa.
J Lesjak, Box 127 Morgan, Pa. J. Poženel, Box 77, E. Palestine, Ohio.
F. Tonja, Box 234 Barberton, O. J. Kunčič, Box 1101 Collinwood. Ohio.
M. Sod jo, L. Box 39, Crested
Butte, Colo. F. Sans, 423 Main St., Oregon
City, Oreg. J. Pušnar, 713 Iloknes Ave., In-
dianaipolis, Ind. A. Brisar, Box 45, Jenny Lind, Ark.
Opomba. — Cenjeni rojaki v neveden ih krajih s«4 smejo .s zaupanjem obrniti na imenovane zastopnike z naroebo na list. V krajih. kjer še nimamo zastopnike, pa prosimo, da »e zanesljive osebe, ki bi bile pri volji zastopstvo proti primerni proviziji prevzeti zgla-sijo pri upravništvu "Glas Svobodo", 605 Blue Inland Ave., Chicago, HI.
POZOR!!!
Vsi oait, ki so in ki so bili udje sbnenski! Čitalnice v Ohicagi, ka-lai' tudi oni, ki so za slovenski napredek zanimajo S1 tem potom va-hlj i k seji dne 29. t, m. ob ij2 uri p. p. v Narodni dvorani i na vo-. a 1 u 18 in Cemtro ul«oo. Na dnevih im redu jo sktlep račumov in dru. gt važne točke.
Pridite vsi — da stvar spravimo v rod.
Fr. Kldbučtar, {»miselnik.
Nota.
Za vsebino oglasov v "Glas Svo. bode" ni odgovorno niti uredništvo niti npravništvo.
Slovanska brivnica
610 S. Centre Ave., Chicago.
Za obilen obinl; se pri]K>ro£ii
JOHN HORVAT, luntnsk.
Edward 1'auch
- gostilničar -
663 Blue Island Avenue CHICAGO.
Valetin Potisek
gostilničar
12J5 — 1st St.,	La 'Salte, III.
Se priporoča rojakom za obilen obisk. Poatroibn točna in ixboma
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE.
Dr. R. Mielke, Medical Director.
Ako je človek bolan, takrat šele zamore ceniti veliko vrednost zdravja. Trdno zdravje je največja sreča za vsacega človeka, za bogatega, kakor tudi za revnega. Za bogatega, da zamore vživati Življenje e v vsej razkošnosti, za revnega pa, da zamore preskrbeti vsakdanji kruh za-se in svojo družino, ker brez tega ni življenja njega.
Skrb za Vaše zdravje je Vaša največja dolžnost v življenju. Ako Vi dopustite, da Vase ■/. lravje polagoma hira ter slednič popolnoma zapadote bolezni, s tem ne zakrivite samo Vasi lastni ° "bi, kt-r isto ne spada samo Vam, ampak tudi \*;i5i družini, Vašim prijateljem in Vaši domovini. Ako toraj zdravje zanemarite, ko imate priliko se ozdraviti, ni za Vas nobenega oproščenja.
Vsi oni, kateri so trošili čas in denar za zdravila, a brez uspeha, naj takoj natenko opist jo sv\»jo bolezen našt-mu glavnemu zdravniku, kateri je gotovo Že mnogo bolnikov z jednako boleznijo i mol v svojom zdravljenju, kateri so dosegli zaželjeni uspeh ter popolnoma ozdravili.
Mi namreč pri nakupovanju in pripravljanju zdravil ne gledamo na to, če ista malo več .mejo, samo, da imajo po zavŽitju pravi uspeh pri bolniku.
Pisma, katera vsaki dan prihajajo od bolnikov, kateri so Že popolnoma obupali nad svojim zdravjem in kateri se danes vesele boljšega zdravja, kakor kedaj poprej, dovolj jasno pričajo o tem.
Citajte nekaj tacih zahvalnih pisem ter sluŠajte, kaj oni poročajo, kaj je on storil za nje, kiteri so morda ravno na taki bolezni bolovali, kakor Vi, kajti on zamore tudi za Vas storiti to, kar je z.i druge storil.
Cenjeni Collins M. L 1
Vaše pismo sem prejel, ter Vam pošilam svojo sliko, katero priobčite v Časopise ter se Vam zahvaljujem za Vaša zdravila, katera so mi pomagala, kakor Vatn je znano, da sem v 8 dnevih popolnoma ozdravil.
Se vam še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočam Vaš hvaležni
Martin Krivic,
81 a—6. St. Racine, Wis.
Directorju Collins N. Y. M. I. 1
Vas prav lepo pozdravim in se zahvalim za ozdravljenje moji-bolezni, ker vem, da ni doktorja, kateri bi mogel človeka tako hitro ozdraviti, kakor Vi. Ko sem zdravila prejel ter jih pričel točno po Vašem predpisu rabiti, jih nisem še polovico porabil, pa sem bil popolnoma zdrav, kakor poprej.
Vas Še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočam Va5 hvaležni
Josip Uulek,
Box, 26 Broadhed, Colo.
Alartln Krivic
Z A TO RAJ ROJAKII
ako ste bolni, pridite osebno ali nam pismeno naznanite Vašo bolezen in vse simptom«. Mi pošilamo zdravila na vse kraje sveta, za katera se tu v Zjedinjenih Državah plača pri prejemu. Ako se pismeno obrnete na nas, pišite v svojom materinem jeziku, ker mi imamo nad 24 izurjenih tolmaČov in Correspondentov za vse Evropske jezike, tako zamorete odgovor in natančno pojasnilo o Vaši bolezni dobiti v Vašetn materinem jeziku.
Vsa pisma naslavljajte na slediči naslov:
The COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE.
140 West 34th Street.
Uradne Ure od 10—5 v tednu in 10—i ob nedeljih in praznikih
NEW YORK.
_:_
O LAS 8VOBODH
7
Nasvet o rabi dobite tia zahtevo v našem zdravniškem oddelku zastonj.
KAŠELJ je začetek jetike.
Večkratno kaši ju nje in prehlajonje oslabi pljuča, da imajo kali bolezni lep prostor za narust. Boljše jo prec v začetku odstraniti in preprečiti belo kugo nego se 2 njo boriti leta in leta, ako bo ista vkore-nini v človeškem sestavu. Hud kašelj je treba prec prepričiti in (odstrani, a boljšega zdravi proti knšlju pa ni kot jo
Severov Balzam za Pljuča,
ki sisti sapnik, omeči in odstrani nescago v grlu, osi rani bolt čine in prepreči ter zdravi kašelj.	Cena 25c in 60c
Štefan Capyak iz Pboenixville, Pu. je bil ozdravljen kašalja Čitajte kaj on pravi;
"Veseli menaznaniti Vam danes, da se mi jo zdravje povrnilo in moč okrepčala, k čemur je pripomogla edinole roba Vnicga bul lama za pljuča. Imel sem Btnr kašelj, ki jo tnajal in me martral celih deset v vsakdo mi je rekel, da imam jotiko. ^ Po rabljen ju oeveiovega Balzama za pljuča ae sem prec. boljo počutil,bal se sem
RUSKI PR0HQK M. DE WITTE.
zam za pljuča."
Slaba kri oslabi ves sestav.	Cena $1.00
Poz vroča tudi nevarne niu ledke boleznij, ki so včasih hudo nevarno. Vaik del teh 6» je tu-korekoč s krvjo napojen in naeitenmko je kri slaba, tvori ista slalvost. Severov Krieistili-c < i. Hti kri vso nečistosti in jo dela čisto, močno in rudečo. Čisti barvo obraza i« okrepča zdravje
Zoper glavobol.
Glavobol človeka onemogoči pridelu in razveseljevauju.Ka ko pogostoina prisili glavolxd Človeka biti doma mesto se iti veseliti na razne večerne zabave! Severov i Praški zoper glavobol in nevralgijopri nesejo hitro ozdravljenje in omogočijo človeka, dn stori in izpolni kar jo obljubil.
Cena 2">c,
Daje dober okus
Ako Severov Zivljonski Balzam še nič drugega ni storil, vendar resnica,da je pospešil okuh v veliko raznih slučajih jezadestdo, da ga spoznajo ljudje, kot izvrstno toniko. G p. V, Hrubes iz Flandreau, S.Dak.piSe; "Moj oče hvali Severov Zi vi jonski balzam :ra-bi ga pred jedjo ker mu dajo dober okus, da se počuti vedno titlneji.';	Cona 7">c
Brigiit-ova bolezen
To jo najuevarjša bolezen človeških organov. Severovo Zdravilo za obisti in jetra \'as ohrani pri zdravju, ak začnete rabiti prec pri poč< ku. Pišite na naš medicinski urad za nasvet, katerega Vam pošljemo prezplačno. Cena zdravilu jo 7oc in $1.26 za stek lnnico.
I
l
i
t
i A
t \ as
o ga A očet-

Prodajajo se v vseh lekarnah, kjer dobite Almanac breap utiu.
Poštnim potom lahko vlagate denar.
Da zamorferslo vslužiti tudi zunanjim vlagateljem uvedli smo da vloge sprejemamo poštnim potom. Vi lahko denar na vsaki pošti za nas vložite s pripombo naslova. Vloge sprejemamo od $1.00 naprej.
Pišite po navodila na
SOUTH CHICAGO SAVINGS BANS
278—92nd Street
Chicago, III.
MOČNO BLAGO.
Naj brie, daste videli 2e kako oznanilo in si predstavlja1!, kako po ceni se blago dobi. Ali se spominjate, kako slabe blago sto dobili in si sami sebi rekli: "Nikoli več tam n iče-sar ne kupim". Večina nas ima tako skušnjo, in če je vi ni-sto imeli, štejte se srečnim. Mnogokrat vidite take predmete oznamovane in tako lepo popisane, da se vam priljubijo in, si jih hočete nabaviti Grete iu si jih ogledat© in najdete, da niso niti polovic« one vrednosti ali kakovosti kakor opisano, To je glavni vzrok, da mi ne navajamo naših cenpoo-glasih. Nekatere prodajalne trde, da cena tega al i onega pred-motajo za polovico znižana. Mi tega ne storimo, kajti vsakdo v£, da neknj dobička moramo imeti, ker sicer ne bi mogli eksistirati. Nnša trgovina obstoji vže 16 do 20 let in todo-kazuje, da zadovoljimo ljudstvo. ■ Pridite k nam in Bi oglejte blago in ceno. V zalogi imamo najlepšo vrsto oblek,slamnikov, klobukov, letno »podnje obleke itd.
Pridite in oglejte si našo vzorcezn možke obleke.
k	yn
Pozor rojaki!!!
Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Cliieagi iu drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novourojenim "saloonu" vedno svežo najfinejšo pijače-"atlas lieor" in vsakovrstna vina. Unijsko smodke na razpolago, V Baconi u v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in itjralna miza (pool talilo). Solidna jjostrei. ba zagotovljena.
Za obilen obisk se vljudno priporoča:
MOHOR MLADIC
617 S Centre Ave. blizo 19 ulioe Chicago, III.
U_Si
Vreme o Božiču
naj bo že kakorŠoo hoče, zeblo te □ e bode, ako si omisliš djbro zimsko obleko ali površnik, katero ti mredi hitro in po ceni
• Mftlo je ljudi, ki bi so drznili o-pori'kati, da ni M. De Witte, bivši ruski finančni minister jeden najbolj podkovanih državnikov in politikarjev v celi Evropi. Njegove misli in mnenje o sedajnem finančnem položaju so vredne, da si jih bolj na bližje ogledamo in pre&tudiramo in to tembolj, ker on se nikakor no strinja s mnenjem naših državnikov politi k arjev, u-rtdnikov iu fiuaucirjev, ki so že potratili stote papirja iu črnila s namenom, da prepričajo ljudstvo, da sedajni polom je pri kouou, da boljwa eni je v povoju iu da ladij a prosperitete plovi na gladki vrsi-ui mirnega jezera. M. Ue Witte pa vidi oelo stvar obratno, vidi ka-ko se dvigajo hurikani in temni oblači nad ameriškem kontinentom in prete pogin kapitalistov-skega brodavju — za večno.
On se izjavil:
"Finančni polažaj v Ameriki ne vzbuja samo moje pozornosti ampak tudi pozornost poHtikarjev in finuuoijehitth strokovnjakov po celem svetu. Isti je samo začetek nove periode v socijainein življe* nju in lahko s sigurnostjo proro-kujcin da to je znamenje ameris k emu ljudstvu, da se delavstvo pripravi na revolucijo proti ka-l italu.'
"Finančna kriza v Ameriki, bodisi sedajnu bodisi bodoča, bode zbudila veliko maso srednjega iu delavskega razreda, katera bosta bolj trpela kakor kateri drugi iu ameriškim ljudstvom.
"Ka'kor hitro pa s»e to zgodi v Ameriki nastala bo velika kriza
v	Evropi iu do boja bo prišlo, a ne mod delavstvom iu kapitalisti tem več med ljudstvom in birokracijo (vlado uradnikov.) V Ameriki bo fpomeujal boj zmago za ljudstvo in državno last železnic, bank in drugi in posledica bo hud spopad med kapitalisti in ameriškim ljudstvom.
V Evropi pomenja kažipot do demokratične Ijudovlad« (repu-klike) na rodov.
"Z ozirom na to, da so evropej-ske vlade grozno zadolžene ljud-stvu in če se finančna kriza poja-
vi	na Evropskih trgilh potem jo bi.nkrupcija Evropskih samovlao na dnevnem redu. Seveda Hnsija jo prva na listu težko obremenjenih drŽav,
"Finančna kriza, bo storila ko nec ruski avtokraciji in vstavila kruto klanje in mesar j on je nedolžnih. Kakor hitro ne bo mogla Rusija dobiti nadljnih jiosoljil, nemir l>o v zraku in nofitadovolj-stvo bo sijalo iz očij vojaštva in ljudstva, hoj se bo pa začel mod 1 i rok racijo in vojaštvom. Kakor hitro pa ne bodejo do-bili generali in častniki >voji mesečno plače, hujskanje in puntanjo se bode žarelo proti vladi in ta revolucija so< bo končala hitro z zmago za vojaštvo, katero bo vodil nov dikta tor."
Velike vrednosti je, če pripo-mnemo, da to mnenje je moža, ki ni nikakoiTŠon socijalist a.mptalk je človek, ki je vodil finančne zaile ve cole Ituske iu je zmožen pv*.* vdariti situacijo ne le samo kot rHplomat ampak tudi kot držav-nik in politikar.
M. De Witte, kakor smo že prej omenili ni socijalist in vendar so .-trinja v svojem prerokovanju s socijalnimi napovedih ami o izidu in posledici sedanje krize.
M. De Witte jo približno (K) let star in kadar se spominjamo na njegovo trdonje, da revolucijo bode še on sam dočakal, vidimo lah ko, da revolucija ni daleč od nas ampak /o trka na naša vrata
KDO JE NAŠ NASPROTNIK?
Odkar je pričel '1 Pruletarec'' izhajati kot tednik pričela se je proti nam in listu Olas Svobode nesramna—zahrbtna gonja. To je m and a socijaJizetm one vrste ro— kovnjWsttva ki ga ruizume le kak škilav gostilničar.
Nehotno se spuščli za sedaj proda leč, ker vemo odkod izhaja to lopovstvo resorno pa % mirno vestjo kihfko, da "ka(ko ti imenri, tako jaiz teibi**.
Prosimo pto, |da so stranka Jugoslovanskega kluba prepriča, 'um o li mi kedaj v nov o jž km času, •bodi si k'jor koli Je besedico zinili nasproti " Proletarian " potcan potietm molčimo bnigači pa no.
Lopovska nesramnost pa je, dia
ljudi kar očitno fuB;si<r«<, "Kaj boš . (Jlais Svobodo jc za nič; tuj kaj naroči »e na P rolet arm."' — liekli sulo <ze v prefcl zadnji izdaja, <l'a im-v^amerimo kako in. z čim si kak list. reklamo dela, naj toreij tudi Proletarčvi" si delajo kiako in kioJilk'o-r reklamo hočejo, •T. j. dokler puste nas in naš list na milil, k nikar hitro pa so bode začelo izrabljati naš list za vaše fantastično namene nam direktno škodovati, potkim so bodeano pa m- menili dirugači m moiroihiti tudi Ao kje drugje. Na svidenje torej 1
Vsak slovenski delavec mora čitati "Glas Svobode"! Sodrugi, širite ga!
Slovensko. Amerikonskl
KOLEDAR
za leto 1908
jo dobiti po HO ct. poštnine prosto
Koledar jo zelo zanimiv ter iuia obilo slik.
Dobitigaje pri
Frank Sakser Co.,
101» Greenwich St., Nen York,
(»104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohio.	(50-7)
Mohor Mlodič, stainujoč na 617 So. Centre ave-, se priporoča vsim v Cliieagi 'bi vaj oči m Slovencem, da ga o božičnih in novoletnih praznikih mano gob rojno obišoemo. (JosjhkI "Mohkxr" zagotavlja, da bode vsaktoromii došlecu dobro postregel, bo<li si s pijačo, ali prigrizkom. Kranjsko pratiku in inner, slov. klolodarji isU>tam na prodaj.	(Ogl.)
Potrebujete premog, drva ali se mogoče te želite seliti tedaj se zg lasi te pri MARTIN-U LYMAN,
fil7 So. Center ave., Chicago, 111. Tel. št. Canal 91B
ANON LINHARD & SON
—	Pogrebnika —
Kočije za dobiti za vse priložniti. 471 W. 19th Street Chicago, 111.
ED. SICHRA
—	Izdelovalec —
Finih Havana in domačih smodk
612 S:>. Center ave., Chicago, III.
Victor Volk & Co.
Izkušen krojač 838 1st St., La Salle, 111.
NAZNANJE.
(''lani društva "Edinost" št. 13 ts. N. P. J. v Wheeling Creek, O. se opozarjajo, da pridejo dno 29.. d»*c. t. 1. na sejo, kjer se bo vršila volitev novega odbora. Vsa k ter i, ki «e ne udeleži seje bode suspendiran za 14 <lnij od bolniška podpore Toraj v društveni dvorani točno ob pol drugi uri l
"Odbor".
V zalogi iiiintn vsakovrstne domače in importiritne like re. katere prodajam na debelo in diobno.
/.tna«)a naročila sc apremejo.
M. Sikyta,
trgovec s raznimi domači mi vini in likerji.
582 S. Centre Ave. Chicago, 111.
_1
, TEL CANAL 397
"W**^	najpripravnejše zdravilo zn lok«- l»c Jevni, n k u t« rimi se
jbioutcrio	hitro inzamesljivo ozdravi. Izvrtrno učinkuje n« želo-
■■■' ■	doane živce in pospešuje aktivno \se organe, tako. da
vsako najmanjšo hrano redno prebavijo, *pomnožujejo kri, in odstranjujejo vsako nevarnost od telesa. Kadarkoli so vam torej pripeti, da
nimate slasti do jedil, se počutite utrujene,
imate teški glavobol,
nemorate mirno spoti,
ali da ste bledi je
čas, da upotrebujeteTrinerjevo zdravilno grenko vino, ker le ono edino spravi vse prebavljen je zopet v pravi red. Dela, kri cisto, obraz lep, telo močno in živo mižljenje
RABITE GA V VSIH POTRFBAH. NA PRODAJ V LEKARNAH in PRI IZDELO V A » EL JU
ir/iocr
Jože Triner
799 So. \shland Ave.,	CHICAGO, ILLINOIS.
Trlnerjeva Britijevec in Slivovka so nepresegljive pijače. Uprašajte trgovce po tijih

oLAS SVOBODH
IZ DELAVSKEGA POLJA.
Kankakee "m «o«e<lnijia \<as Bva-dlt^v s imiebiiviaRt^tA'om V bližini ] 8.000, sta budo »dleta. Čez 1500 debwwev večinoma takih ki ©-ženjeni in inwujo tuum RV0\ja doimo-vuiinjjia »odi domia pri peri. Bradley Plow Co., v lauti.frej deda približno I—500 delavcev, delo satmo po 8 ur ni l dam iu .T dni v tedinu. Jos. Tuii'k M fir. Oo., jie 150 delavcev odtdatviilia in aa(prQia Ueivanno začasno. Sohifflfferls Piaaw <V>„ Wm, Fcl\v Sewing Maicfli O v, Blue Flor tne itd. so večinoma edlegle ma-njšf ali večje štlevilo svojih d<-lafoov. Žele^ni^irjetm ma Big Four je družba znižala pta&o za 20 odstotkov.
Nič one »zgleda, dla bi se na bolje obWrik>.
V	Chicago, je sialba. Čez 80 tisoč dettavieov pohlaga po ulicmh zn delon*.	i
V	New Yorku je istotialko im nidgoeie še Blabse.
(Vstod CiananJčitac •ktriizie "na Wall ertreetui zgubil« je delo čctz 25.000 izidmrjev, teaattljerv^ti drugih kon-Ht.rmkeij^kih dolaivoev. Po poročilu "IJinitod Itobtneiw Tnoklos" i>ovzamemo sledeče: Nla vzbokUni stirnaii mmtia ni nič. manj kot 100 iiisoč delavcev bms dleila. Kitojuieev in t, i vil!1 j jie če/. 80 tišine brez dela; Ikurjačev, 'lxaruairjeiv, niizcurjev in drugih rokodelcev je najmanj 20 tisoč brez poefla. Življcujn* je dira-go in sveit. se nailiaja v bedlnem položaju.
Premogarji po Michiganu m »>•
sednjih dnSavaih varujte sc a gen, tov, Id fiotnjetio [>o kmmpiJh in na-bina(jo ljudi Za neko novo družbo, katera ni nič drnuaega kot premo-pairrikia družba v Ooldfield, Nev! Delavci fttvaini od Nevalde in GoldfieLdla!
Oompers svari truste, dia ne zini-žajo delavrikle plače, ker dtefflavei v American Federation of Daibotr ne bodlejoi tega trpeli im boidbjo za-štrajkali. ftomper« za časa bivanja miiil Wall Kitfreet finnneirji je prijel bajk? nni skid; tla 'kuwpita'listi najmenavatjo znižati plače delavcem, freikši. da delavec naj tudi ne. ikmj ž njimi vred trpi in okusi po-riadSoe finamiSne krize.
Mislimo, dla delavec je edini, ki počuti krizo iu ne kapital.
Izogibajte se spckla'j omenjenih krajev, k<ir tiaim je ali mialo dela aili jm stirajk. Slo-■neneflce poitnike so na ta nuet-tn poselimo opozarja, da se jih ognejo.
(Told FieML Nov. premogarski štinajk; New I laven, 0< tnn. malo dok; WJHmdlngbcIn, Delaw. mialo dela; Wasb'pnsrton, D. C. mualo dela; St. Joseph, Mo. mialo dela; Gbiciagoi.Tlil. čez 80It&rtč Ime/. dela; New York, čez 100 Inez dela; Cin. einuati, O. malo dela; Morriatown, N. J. malb dclia; Toledo, Ohio malo depi; DoudsviMk«, Ky. mialo dela; WilkeSbawe, Pa. malo del i; Salt lialoe City i nafto delai; Frowrao, Oa1. pojav ljago se slalbi časi; Livingston., Monit. n- kuuže nič dobrega to /.into; San Francisco in Oakland za železničarja slaba.
VABILO.
Bratje društva "Zarja" št. 15 S. N. P. J. v Ravensdale, Wash., 6e tem potom vljudno vabijo na ir.nogobrojno udeležbo društvene seje, koja »e bo- vrnila dno 20. t. m. Na dnevnem rodu je volitev novega odbora za leto 1008. Na svidenje!
Ciril Ermenc, I. tajnik.
POZOR!
Nekatera c. društva, katorA nam že mesece dolgujejo na tiskovinah in drugem se popolnoma nič ne zmenjo na nnše opeto vane opomine v listu in pisnih. To leto se bliža koncu in naii upniki nas pritiskajo od vseh stranij, mi jim moramo plačati kar jim dolgujemo in sm<> mnenja, da itmdi cenjena društva store svojo dolžnost in poravnajo zaostalo dolge vano svoto, ter nam jo kar nartiitreje dopofiljejo, ker sicer smo prisiljeni strožjo pot ubrati, da izterjamo dotifine svote. S pozdravom
"Glas Svobode Co."
liOLNIM!
i .UNITE SE NA NAS, KER
m k do drugi vam nemo-
.. POMAGATI, KAKOR SA-i) NAŠI ZDRAVNIKI IN •OROSI ZDRAVILA".
77
Ali trpii" na kostobolju? Imate morda Reumatiicm? Sle morda zjutraj trudni? Ali ste ne/možni?
Vam postanejo roke, ali noge katerikrat
mrzle? Vam tolče srce pravilno? Imate morda srčno napako? je Vafia koža suha ali svetla? filiate morda madeže na koži? \"as bolijo Členki? Spite mirno ali nemirno? Hodite ponoči tudi na polrebo?| imate kako oteklino? Je VaSa narava pravilna? Vas bolt morda glava? Se počutite potrtega? Morda tefiko dihate? Lahko dihate sk<>ž nos ali ne? Čutite zamadena usesa? Trpite morda na hemoroidah? AH jih imate pod ali nad kožo? Krvavite pri tej bolemi? Zgublvate lase? Ali trpite n.t želodcu? Prebav)jate lahko jedila? Imate kafielj?
K.iSljale morda ^jtitr.i; naj hujfii? Trpite na prsih? Iinate kako tiolc/en na udu? Zgubivaie morda seme? Čutite h" ečim- k.» spuščate vodo? je VaSa vo la kalna? Trpite na kaki tajtd bolezni? Imate morda Sifili ?
polno občevati ali ne? Imate bok-Cine na pltlčima?	i
/a Žene: Ste i"ie i */'e porod?	(
Sle rodila v pravem času?	t
Trpite morda na maternici? Imate beli tok ..iiftus? t m a te redno mi sečno perilo?
Ne zamudite časa in pišite takoj, ter napravite natančno Vas
naslov.
Mnoga zahvalna pisma so pri nas vedno na razpolago.
Pišite na Slovenski oddelek:
America-Europe Company
(O KOSI)
161 Columbus Avenue, New York.
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca
sotlovice mineralno votlo in drugih neopojnih pijao.
62—81 Fisk St, Tel. Canal 1405
IDEALNA Zim VOŽNJA
» tulijo in druua Icruj, ob «drl)»o»k»oj morju vam |,r»»krljl itnrniiknSi-t.u
CUNAltl) LINE
^ Dva največja parnika na svetu Carmanla in Caronia odpiujejo in fliocr prvi dno 16. januarjo in Co-ronie 18. februaija. Dopevsa v A-drijansko morje so ustavita v Madeira, Gil)ralt ar. Gonovi, Neaplju, Alexandriji in Reki. Drugi moder ni parnikis dvema vijakoma odpiujejo:
"CARPATHIA"	9.
"SLAVONIA" 12 mar. in 30 aprila "PANNONIA"	26.
"ULTONIA"	|6. apri,a
Za natančneje poizvedbe to se na
CUNARD STEAMSHIP COMPANY UD,
F. G. WHITING, ravnatelj. 67 Dearborn Str.	ohica .<
ROJ A KI (TTATELJI
Pri meni dobite pohištvo, razno kuhinjsko opravo, porcelanasto in stekleno posodo; pod >be, svetilke, žim-nioein divane.Z eno besedo kar se pohištva tiče vse; od začetne črke. A do končnice Z. Proti plačilu ali na o-broke.
Dobro hlasfo po najnižji ceni. Edina pol ska, in sploh največja zaloga pohištva mi Neverozaporini strani mesta.
21 let v tej trgovini. Prepričajte se.
K0TAS 15 RATA
LASTNIKA GOSTILNE iN RE8TAVRAOIJE
na 535 Ulue Island Ave., Chicago.
Piiporočava svojo dvorane za shode, veselice itd. Vsako nedeljo pojioldan izborili koncert. Vstopnina prosta. TEL. OANAL ,0,7
EMPIRE SPECIAL 23 jeweled
adjusted railroad watch
N'ekil finvira, loj* tiru, lotkuritii! »c zu to eeno io nt ihjuuJhIu. /.!» u Jo itoietiuo tluliro izbniuo J.-koMHivjQ, diibro ur>>}«*na,	rinvljn Iti ru-
Kullru. Pokruv Jf, tnko itnvijiiVHiii "UuoIhtSII-Terlne". JAMČENA 30 LET. Eden nalatare-llhln naliBnoBl(l»e)lh ilatorlev i»>flU- to urn im |»»nk iihkIhv /« s3.23 »H pil J" <«I|h)1|j(. C. O. Il lis r*A<>niiJbljt£Q}ot.-k»|Hvtiio imslnju, • IJo preglednic. In »k«, je nn povnljnii no pla6o|te niti enega cenin, *kn pa Jh primerna vsaki p>> $33.OO RAILROAD URI jHitetu plaCiiJIe ukiprei <i|(elitu V> SBia nitir Donnt uro vozne trolke In ura te vaPa. Dobite flnn vnrlilno UU5I rnllUr jn prlvczek z uro vreil lirexplafno. Eno uro dsrj-Jemo. 'iko 1l*i ki»|>lte So.t, On Ik hrein'nfiio Na»ln». p. m, FHETERACO., 32 Oearbor St., Chicago, III.
;T
Rojaki! na te vprašanja Vas jako opomnino, ako ima kedo kako tu navedeno bolezen, ker te bolezni so od jako hudih posladkov in zato vsakega bolnika opomnimo, tla.se takoj na nas obrne.
Opišite natančno Vašo bolezen, brez sramovanja, in potem ste lahko gotovi, da bodete ozdravili, ker več zdravnikov skupaj sc nemorejo zmotiti in Vašo pismo pride prdd celi zdravniški zbor, kateri Vam določijo zdravila, Mi nimamo ni-nikakorsnjega Medical Instituta. Mi imamo samo jako skušene zdravnike, po katerih dobivajo bolniki pe celem svetu slavna
"OPOSI ZDRAVILA". Nc zaupajte nobenemu Medica! Institutu, kateri Vas samo ob Vaa denar spravijo.
- —	, -terl-ailirMih-

iisiws <iiii

dec. 27. 1907
Smrtna kosa
v preinogokopih.
žrtve življenj v premogo kopih v toku tega meseca presegajo 759; tekom šestnajstih let je bilo 22.840 življenj ix>latžeiiib na altar ma-mocwi. Tu je groza 1 Zločini, poboji itn vodstvo preonogokopuv, ki hlepi po vsomiogttčneiu tolarju vbiib t>c v telku 16 let več mož, več ž. na uggddnih otlrok in sorodnikov kot katera Idoli križaiska vojska.
Nedavno srno poročali o nezgodi v Monongaih jami potem zojKit o katastrofi v Alabama in danes — bog milostmi — pripetila so je tretja giroaincgša nesreča v Darr jami blizu Jacobs Or ve k, Pa. 200 a:;ogočo 250 delavcev, mož in d č-kov je zgubilo svoje življenje. Stotine vdov in tisoče negoduiih otrok j<Vka za p -nesrečenimi, iu tisoče •otl ubitih odvisnih izngrubilo je bc-ra^kio palico in išče kruha — obstanka.
Kapitalizem še vedli o zaifoteva delavske (žrtve v rovih bogato (zemlje »n bo trtko dtollgo moril delavce — krušne očete, njih vdovo in otroke, dokler se delavec ne zdiranni in ga prisili, da mu da \aistvo, da prepreči nabiranje raz *tIvinih plinov po juvanogokiopih in rudnikih, kateri so dos'daj več čl cvetki h ž i vi'jen j zahtevali, kot bi mogoče vsa morebitna delavska univerzalna revotlucija.
Pittsburg Oeal družba, kateri* lastnije Darr jamo, bi preprečila lahko to nezgodo, ko ne bi hirepe i,t-la po višjem kupu zbKa in raj-še nabavila zračne ss'salke in dr-ia'la jiiJno* v dobrem in varnem stanju, kar bi se votla dotično družbo <st:iljo veliko tisoč dolarjev, aii Mep po detnarju, »tedlivost na delavcu irn njega varstvenih pripravah je uprav povzročilo vnetje razt.nelnih plinov, katoro je zathte-valo čez dvtsto človeških ži v jen j.
•jz med 200 ali 250 in še mogo-•čo vtv d'dlaivwTv ki so na -usodno ji.itro vstopili v janno rešil se j&l scniii jo.len delavec, vsi dragi so živi puikopani pod padlo plastjo in kamenjem in če so še pari ž.vlje-nju hodi j o prej ko reiilno moštvo pride, da jim pomore morali pixl miiono tiežc wusreti.
Iz med tridesetih irtvpej, kato. re s jo rešilnemu skvadromi delavcev posrečilo iz j>od podrtim izvleči ni (nit i jedem, dia so ga bi dalo spoznati; nekatera trupla so -Utež glav, noge, roke in tako razmesarjena i« oqxilemai, da jih ni za spoznati.
Po drui/sbinih knjigah ni možno komstatirati koliko nesrečnih delavcev je šlo ta dan na delo.
Lumpardja in talk l*umpar,ki ka-pitfedistovski sistem, kot ga «ma-mo dandanes vpije na delavce aa maščevanje. .Samo za tako družbi-ino poslovanje bi m orali a vlada take kapitalistične bande zatirati v prisilne delavnice radi nepravilnega vodstva knjig.
Kje je vlada sedaj, ko čitamo po časnikih, tla •Vitižba ne ve koliko ljudi je de'ialo v jami ob času rezgrd"? Kako je pa vendar to, da družba se nikoli ne zmoti, da bi takim delavcem, ki mogoče zgtrbe po en 'šift' plačala več kot bi morali v resnici dobiti, od kod to ve. do, m če to vedo potem marajo ve detli, koliko mož itd. je na dlu in 'koliko jih jo odsotnih. — Najbrž pa toga nočejo mleti. To daje pisou. ki ima v tem ozimi dovolj sku&nje potv<>d, da ta usodni dan je zalhteval vež kot 200 življenj, in da le radi tega, ker družba ve po-s'ediee nrtfe .obelodaniti natančnega števila delavcev.
Jama jo bila nevarna in družba je vedela, da se raztrelni plini zbi-lnjo v prevdiflri množini ravno v «tej jami. Za to je dovolj dokaz<w. pred Štirimi meseci najela jo Pitit« birrg Ooad družba premogarskega preddel avoa (foreman)	S.
OamipbeM1 i Fiolevville. Pa kateri pa ko hit ro je vstop® v premo-g okop je takoj opazil da je prenevarno delati v trg jami .ker gns je pmVbilen in ko je družbi o tam poročal, se mu je smejala in ga fhot*4a prepričati o varnosti pre-
mogokopa, Campbell pa, kot pre-liioganski 'vešoak se je zahvalil za službo iu je ni sprejel. On ni bil edini, ki je o tem vodel aimpatk splošno vsak delavec je bil že takt* rakete pripravljen na nesrečo. Opominjali so družbo na nabirajoči se plin in pretečo nevarnosti, a družba pa se jim je smejala.
Alti ni to kriminalno početje od straini druižbe vredno ljudskega o-gcrčercja t
Zamorca, ki bi imogoee napravil kako navadno posilje ali ubil l>e-lega človeka1, ga na/dyuUma množi-ea limča take iVidveške i zmečke, k t bi jih marali že pri njih rojstvu v kletkle potisnili pa še pustimo, da nas. če ne s baj« moti in sviučenkami pa s nevarnostjo v katero mas pri delu izpcstlavljajo ubijajo in mere na st otine da tisoče.
To je naša, edino naša krivda, delavec 1 Mi delavci smo Živine, neumni k t osli. da se pustimo par slonom, zavalenim kot blaito tiuko po tilniku bičati.
'Ali nimamo mi moč v rokah. Koga 'bos volil »»pet prihodnjo jesen t Roo«hv> -ltoviSn, seveda,, al! pa mogoče, kakega ' incorporation lawyom', ki bo delal po ukazih in-korporaeij ne pa po svojem čuv-stvu in občnem navodilu.
"Zabliskalo se je nenadoma, zn.r. flinoltn. je in granll-mje napolnje-\alo je ozrarie. Veliki, goeti in erni mblafki d.ima so se dvigali is J lrrezdtna priMnoiroki pa m so razlivali p<» dolini. Oelavci so bili raz-fllroljemi v arfvome. Prvi. ki je -vsto. pil v ptenroirokop naš»4 jo tu g1^-tam ro>kn», ondi nogo in tam *opet ostalo tele," Tako se je či tfllo prvo poroeilo iz Jacobs Crook, Pa., katero je prinašalo vest o otn--kvtni katastrofi.
Po ni prvo in upajmo, da bi bilo dedinje tako v o poročile, ki je pri "lo iz TO7mih krajev sveta. Ko je tako poročilo pri81o tega ie pribirano jedno leto mzaj iz Co^i-
rieres, Francosko je jedetn vele-znanih francoskih nmetnikov naslikal gornjo [Hidobo, katera nam predstavlja živo ptxlobo (lugotllja-ja za časa takih katastrof v pre-mogokopih.
Spodalj ixxlaja.ni kratek pregltd ■nezgod v zadiijiih i^iur letih. LETO M lvST() ŠTEVILO 1 MM—Albion ool'ry, S.Wales 280 1902—Eratervi% Temin. 200
1902—Rolling	Mill mine, Pa. 103
1903—11	anna, Warning 175
1904—Lackawanna	mine. Pa. 10 11)01—'IVreio, California	21 1!HX>—Virginia City, Alabama! 132
1906—Ziegler, LlJiinois	35
1905—Welsh ooal mine	120
1905—Diamondvillie, Wyo. 18 1905—Iviurtsisk, Russia	300
1905—M.,	K. ^ T. (toiil Go. 13 11)05—Princeton*, Ind,	13 I—Coal mine in Prussia 55
1906—\V'il<-	x, W. Va.	35 1906—1Unefiolilla, W. Va. 21 1906—Johnstown, l*a. 1906—Century, W. Va. 19(X>—1 hrrhatn, En-gbind 1906—Diutelunan »mime, liloss-
bivrg, N. M. ItKXi—C-ourriore mino, ndar
Oalais, France 1 !HMi—Jiapain 1906—Oakhill, W. Va.
1906—West	Eorfk, Va, ] 9< X>—Q inwrtlo, Colo.
1907—Saarius,	Prumia lf)07—Primero, IVxlo. 11)07—Eayettewille, W. Va. 1907—Saartmick. Pritssia 1907—Ljkts Esperanzas, Mex. 1«K)7—Eorbaeh, (rormany 1907—M< *non gahela, Pa. ; 1907—Toydkia, Ja|*am 1907—Tsing Tan, China 1907—Negaumce, Micih, 1907—Monongaih. W. Va. 1907—Yolamde, .Via.
Toraj tu dragi delavec imaš številke. katere je aaortala delavk« žrtev zgodovina sodajne modeme civilizacije s vaakdam novimi iz-
'So 15
25
15
1219 250 28 75 22 22 20 80 ' 200 123 75 30 470 172 17 398 81
najdbami za uspcsaiojše inorjenje rlovH vanstva.
Ud i ar, m» Icoije iu čaščenju mia-itika inainona je podlaga iai glavni \zrotk, dla zgodovina mora bileži-te ruclerče žrtve življenj v toin rno-dernein dvajsctoin stoletju. Koliko sirot je radi tega izpostavljenih ghwki in mrazu. Koliko hudobij, je vsled tega storjenih. Koliko je datnes mladih, nedolžnih deklic i/.-posfcavajenih na ptuja vrata, iska-joč dr bi, da si napravijo življenje — obstanek. A koiliko izmed teh pa bo us|M'vah>, da si pridobe dobri ga dela. — Saj no morejo, niti polovica ne in jxvslodioa jo — da no prisiljene iskati <zavoftišČa v /lo-glasnih hišah, kjer ne dolx' nič več ki t, burni olbstenek. Koliko je dečkov, ki so do sethij bili dobri pridni m ni irtjivi, koliko jih bo cstalo pri tem po preteku pet let od danes naprej. Hiez dvema prišli Iwxlej« v siaibo druščine, kakor sicer, i"c bi oče živeli gotovo ne bi, in p< staliea je, da bodejo štemp-1 jati i * kriminalnimi rekordi, preživeli ctstalo življenje po za.p<urili, ječah in ]>risilnih dela\mica)h. —
Dragi delavec, poglej ! odo je lil i v tega T Ali ni delodajalec, ki s,- ne briga za varnost očeta teh otrok pri delu? Ali niari porečeš, da so otroci lcrivi. ako zaidejo na napačne, pota T
No, nikakor ne! Današnji svet je aapeljiv in mlodeokia ali mladenič, ki ninia vanaha, da bi ga od 'mwal ckI napačne poti, gotovo za idle, zaide, da včasih tudi pre-(toleč.
' Njega ljudje sodijo, pomislijo pa ne -tki-lHoo, da bi pogled'ali v pr^ teklost itn preiskali prvo kal, ki je lxdila ylocin.
In 99 riočinom izmed 100 bode. mo našli, da je kriv tega sedajni kapitaJistovriki sistem.
(Stran s tem zločinom in njega mater kapi tal mm, stran t vsem o-' nim, ki je združeno s kapitalom
ali dola uaa proevit kapitalta. V naših rokah je moč iai v zavednosti zmagamo.
Naši otroci naj ne zaidejo na napačna potla ladi mamona ampak manion sain naj gre tja kamor fcpadla — naj izgine — v. preteklost1-— p^ablji'vost
Čudno se mu zdi, da katoliški u-čeniki toliko govore o zločinih in uigibljejo- kako bi se odpravilo to hudobijo. Opamnem jih saimo na gcnuje odstavke in naj po premisleku, še rečejo, da stvar ni tako.
flViko jo in stvar bo taka ostala takio do!Igo dokletr kapital živi; iias delavce se. bo ubijalo na telesu vaše olfroke in žene pa na duhu in bolje bi bilo tisočkrat, da vaše ne-izkaišone otroke z vami vred pobi-je, kakor pa da ostanejo človeški zavihki in kriminalni lopovi ali navadne prostitutke.
Ravno ko to pišem dobim list od Motnongalh Mines Relief Committee, ki so glasi nekako takole:
"Cenjeni urednik: — V Mnncm-pa.h, West Virginia, pe.t milj od Fairmont prigodila sc je ob polena jsti uri v jmiro, dno 6. doc. grozna nesrečna v premogokopih št. 6 in 8 Faiimorot O^l Co. Do okoli 350 delavcev je iubitih.
Motionga'h je premogarska na-F.eibinCK ki šteje približno 3000 jiTObivalcev. Ta katastrofa je o-dv®ela jx-lovici prebivalstva fcruš-t.e očete i.n reditelje.
m360 vdov iu čez 1000 nedoraslih otirok je zapuščenih brez vsake ywl'pori" za življenje itd. itd."
Dovolj mi je bib> — zrl sem pred se in stnilh me je obdajal, ko sem pomislil 350 delavce? telesno ubitih, 250 vdov in čez 1000 ne-<*oljSniih otrok pa duševno, skupaj 1600 življenj v par trenotkih. O groza!
Poleg tega pa niso tu vračunane vdove in otroci in od ubitih odvisni sorodniki v starem krm ju, kateri bi pr&i na najmanj 400 v števi-
......'i'.!'.':—■ ... . .....■ - .. ...
SUPLEMENT
'IT1 ..............-	s ......, ■
glas
svobode
"	^ - - - ^ im
«JP" -if - . .>• ■ • • ' -1- ^ m - ■ " ^ " B? GLAS 8VOBODH	___
lu. — !	' t
Oitam list dalje in vidi in, Ha ud-bor prosi za pomoč in blagohotne | priapoVke za 'relief food."
Kodo so člani tega 'leliei" od-' bora, Čitaru interna pobiral neg a odbora, kiatara so sledeča.
W. M. O. Dawson, guvemaitor države West Virginia.,predsednik ( A. Howard Iteming, poštar v mestu Fai.inwnt, tajnik; P, J. Doaio-h'ie, kat. škof v Wheeling; John W. Masen, sedmi k v Carnuit Court W. E. Arnett, župan. mesta Fairmont; W. H. Moore, župan mesta Monoogah. Vsib imen na relief Committee, kovtierith je 35 ne bom tu navedel .reeem pa lahko, da je večina teh rodžuikov v "business" sdrodstiro z Fairmont Coal keon-pjunijo alii pa d'a so nje upoalenci in privrženci. Nadoilj-e iščtan unij-fcki zna'k na dbtwnlh tiskovinah, ga tudi n« najdem in vsa iuaviharna himporija Fainmuit CVmI Co. mi je prišla pred oči.
Toraj (k oropani ja, ki je vedela, dta bo prej ali slej katastrofa začela to jamno" je že mogla računi i ti na to, d« bodejo od drugih ljudi j dobili toliko pripomočkov in daril tin blodlego »dibujočim ženam in Citrokotm usta s par dolarji zamašili in njih ptslali oaizaj v staro-damovino ter se i znebi l i neprijetnih t.užb.
Zakaj pa niso te družbe, dobro vedoec, dia se raztrelnj plin nabira jk> ja-roaJh in prostorih zavarovale svoje deta'vee s trm. dia bi postavili za to pripravne stroje v jame, kar bi jih stalo samio mogočo pair t is. K' dolarjev.
Seveda njihovih tolarjev je škoda —- delavčevega življenlja ni in ked'ar je treba pcimoči, se ista išče od (JrugJh delavcev me«t tem koj svoj deniaf varno spravijo. NikoOdalr nisem prtotti twniu/ia se ne bi vdovam in zapuščenim otrokom pomagalo, predlagaj bi pa, da so ustanovi odbor, kateri bode prose-kutiral Fairmont'Ccal Compamijo in tožil v imenu vd'o'v, o.trak in sorodnikov oa odškodnino. Za tak slučaj, ki izvira iz dtna srca, smo k M.j vtsi pripnavljetnd skupaj trčiti in po,m<apati, nikn'kor pa ao nedamo vjeti na limianioe zvite kiOinipaaiije in nje odbora.
Še enkrat omenjam, naj se usta-r.ovi odlior, ki bo opravičen pobirati denar za zapuščene in ki bo s nabranim denarjem prosekuti-ral za 3T>0 življenj odgovorno kompanijo.
U3 Clevclattb, ©bio
plii« am1cls.
Pri prost emu Slovencu je že prirojeno, tla sa najraje pogovarja o eprkvi in njenih voditeljih. ter jo ali graja ali pa na vse protege hvali, kar tja v en dan. Zato mi, upam. na bode nihče zameril, da .se tudi jaz danes pečam z cerkvenim vprašanjem, ki mori nas Clevelandeane is dobra štiri leta. Lahko trdim, ne le štiri leta. ampak cel čas. kar se je v.stanovila slov. fara v Clevelandu. Miru menda ni bilo v naši župnji še nikdar, vendar kar S3 je zadnje ease godilo je potreba, da se nekoliko tudi mi pwamn s to stvarjo, ter tako po svojih močeh pripomoremo. do enkratne, vsaj začasno, prepo-trebna politične zmernosti.
Sicer je že davno znano, da se pri nas ne bije boj za načela, ne hodi po poti, ki pelje k zažalje-nemu cilju za narodni blagor, pač pa politične steze vodijo v zasebne ljudstvu škodljive nA-mene. Saj to tudi voditelji sami priznavajo s tem najbolje, da se mečejo po vetru ter butajo jeden-krat na desno, drugič na levo, kakor bolj kaže . Ravno to je najbolj žalostno, ker stem se ljudstvo javno slepari. ter izkorišča ljudska lahkovernost. Da se pa bode prevarjeno ljudstvo samo maščeval« nad zapeljivci,. to vemo ža danes, ker skušnja nas uči. da se med Clevelandski-mi Slovenci čedalje bolj svita, sicer počasi a sčasoma »e bode tudi slehernemu oči odprle, da
bodo sprevidel, 'kam bo ga za pyljali ljudski (T) osrečevalei.
Vsakdo še ve, da je bil dotič-nik, ki je bil kriv vsega boja med rojaki, prestavljen sredi poletja, daleč proč oil Clevelan-da. Toraj mir, bi moral potem zavladati, saj s j je doseglo, kar smo želeli; krvosesa smo pregnali, ljulika jo bila iztrebljena z korenino iu kaj hočeta še T Vsakdo se je zadovoljno oddahnil, ko jo odložil ostro brušeno kopjo za peč,ki ga je toliko časa rabil in vihtel v ljuti dolgotrajni borbi. Saj napadalci nepremagljiva trdnjave so zmagali, dasi se je sovražnik branil z vso prirojeno bos-nostjo, toraj so vendar narodni vojščaki zaslužili zaželjeni mir. Zakaj so jih zopet kliče na krov, ko sovražnika ni več blizu?
Poglejmo si naš zamotani položaj tako, kakoršen je sedaj in sodimo nepristransko, ne oziraj-mo se na nobeno stran. Mogoče bode, kdo hotel očitati, češ: saj socialisti se nemorejo potegovati ne za tega ali onega duhovna v kaki župnjiji, ker načeloma nobenega duhovna ne živo in ne podpirajo sami svoje cerkve, ker je sploh nimajo. To je deloma res, mi se pa nebodemo pri tem vprašanju potegovali za nobenega duhovna, pač pa bodemo imeli le ljudsko korist vedno pred očrni. Zato se pa ne bodemo strašili, nikomur povedati britke resnice v obraz.
Ko nas ji' neprostovoljno zapustil prejšnji župnik stare fare, dobili smo v drugem duhovnu mirnega le na cerkvenem polju (delujočega moža. Kar je pa človekov poklie, je tudi dolžnost., da so ga drži, in da vse dolžnosti natančno po vesti opravlja, ter mu morajo biti, lastna korist de vata briga. Tak je potem kos položaju, sosebno v našem slučaju, kjer Htc ni šlo za nič druzega. kakor da se ubranimo nečuvanunu za-sramovanju in zaničevanju ter kričečemu odiranju s strani cerkvene oblasti.
Zares, nič vsč se ni slišalo, da bi se pri nas čulo o kakih visokih računih za cerkvene obrede, nič več se ni ljudstvo šikaniralo pri krstih, porokah, pogrebih ali sličnih opravilih . Vsi cerkvene pristojbine so se znižale, da kot neprijatelji teh gospodov jim ne-moremo ničesar očitati. Res j 3, da se za njihov stan ne potegujemo in jih nočemo hvaliti niti jih grajati, ker v tem slučaju graja ne zaslužijo.
Kdo pa je tisti človek, ki je ugnal, ošabne gospode, ki so veil-no polni le pulile ošabnOsti in nepremagljiv«'' trme T Nihče drugi kakor A. C. in njegovi znanci in prijatelji, ki so se roka v roki borili, da so končno ošabnega sovražnika prisilili, da je kapituliral. Z zlatimi črkami bode ovenčano ime prvega revolucionaren Slovenca v Ameriki, ko bi ne počel sedaj očitni boj težko pre-borjeni zmagi. On se ne zadovolji z uspehom, ki ga ni nihče pričakoval, da ga bode dosegel, zato si bode pogazil svoje dobro ime sam v vsakdanjem blatu, k.^r še sedaj hlepi po lastni koristi.
Sedaj hoče in ž njimi tudi nekateri ožji rojaki, da bi prišel na staro faro njihov rojak župnik, da bi bil potem slepo orodje v njihovih rokah. On je v resnici vsega zaupanja vreden mož. toda pomisliti se mora, da ni en sam, ki nastopa kot duhoven, pač pa imajo tudi drugi jednake pravica.
Odločilno pa mora biti za nas, da se zadovoljimo s sedanjimi razmerami že zategadelj, ker poznamo radodarnost rojakov, in kaj bi počeli ljudje sedaj, ko bi njihov priljubljeni rojak-župuik prišel zopet med nje! Denarja ni, ker le malokdo dela. za to bi rojaki stradali, prodajali pohištvo, obleko in drugo, samo da bi se prikupili prijaznemu gospodu. Dolžili bi se vse križem, ta bi mu kupil zilat plašč, oni zlat kelih. tretji ciborium in t. d., nihče bi ne hotel biti zadnji . In nihče bi ne hotel zamuditi prilike, se ta-
j koj prikupiti kakor hitro mogo-
tce.
Toraj, poznamo to slabo stran ' rojakov, zato je naša dolžnost, da ljudstvo mirimo, kakor da |ga hujskamo, ko se vendar nikomur ne godi krivica. Seveda oni, ki bi radi zopet prilike, da bi napravljtfdi pojedine, da bi jo ne-pevei pojeli. ter bi se plačevalo iz cerkveno blagajne za pojedina vlikc žlahte, pred ljudstvom se po govorilo: ta in ta je pavcem napravil brezplačno pojedino. Ali pa da bi se politično podjetje podpiralo z cerkvenim denarjem,, tisti ki imajo pri tam svoj interes, vem, da bodejo prevračevali kozolec najprej sebi v <neeast in ljudstvu v škodo.
Če pa hoče A., da ga bode res dičila rudeea srajoa, siva bluza, rudeča vrv in pokrivala krojna čepica, ta mora delovati drugače v blagor naroda ne pa hoditi po krivih potih vsakdanjosti.
Kašelj je nevaren!
Če si hitro ne pomagate za kašelj, se isti kaj kitro in lahko spremeni v su.šico (jetiko) ali kako drugo kronično bolezen. Ozdravite kašelj, kadar imate ugodnost. ^ ^
Hermanek-ov balzam za kašelj (Her manek's Cough Balsam.)
Ozdravi kašelj.
Klerikalizem se nogiblje proti večeru. Preživel je svojo dobo in propadel bo in nI je sile,.ki bi ga obdržala.
Delavci! Pristopajte k delav. skim unijam, kjer se nahajajo v vašem okolišču. Posebno velja.1 to rudarjem v Minnesoti in dr* god po zapadu, koder ima West ern Federation of Miners avoji lokalne unije.
Organizacija je moč, s ktero računajo vaši delodajalci.
TOM. KYTLICA
UNIJ8K1 TESARSKI MOJSTER
121M Trumbull Ave,, Cihcacio
Sprejema vsa v njegovo stroko Bpa ajooa dela po najnižji ceni, in t priporoča za obilna naročila.
da Vam dokažemo zdravniško veljavo tega Ualzama Vam damo bOc čašico za :if)c, če prinesete to oznamko seboj. iJošljite ponj danes, ker ta objava no bo več objavljena. Vsa zunanja naroČila se takoj izpolnijo. ^ ^
J. C. Hermane K*
lekahjvah
585 Center A*Je„	Chicago, lit.
E®®<D®d3®GXiXDG)®®QXiX}XSG)®®QXSa)®®QX
tu >:•:>:< K :K< K< >.< >•■
Record! sc zamene za listke.
Praznična prodaja obuče!
Božična in novoletna darila se težko izberejo. M. Kara-vi dobri in modni čevlji bodejo vsakega zadovoljili: Moda, dobra in trajna noša so prve in najboljSe točke pri M. Kara-vili čevljih in vsakdo se bode s darom zadovoljil.
M. KARA, 760 So. Halsted St.t
CHICAGO, ILI.IN0IS.
prodajq dobre čevlje unijskega dela.
Hranite iiaie "premium" listke. Takih liste-kov v vrednosti 40 dolarjev s dodatno nabavo 24 rccords Vam prinese na dom (brezplačno) krasno Grand Busy Boo Dlso Talking Machine, Če imate teh listkov v urednosti 80 dolarjev potem rabite ku-• piti samo še 12 recordov.
O $
O
O O
O |
9 3 3 3 3 3 3 3
3% obresti na vloge.
Vloiio odprete lahko s je-dnim dolarjem.
Industrial Saving Bank
652 Blue Island Avenue.
Vsako soboto večer odprto do osme tire.
3333333333333333333«
RAZNO.
Belgijska vlada je izdala ukaz, da se ne smejo soeijalistični časniki na ondotnMi železniških postajah prodajati Tudi Švica se boji soeijaluo-demjokratične ga časopisja in dela časnikarjem vso mogoče ovire iu zapreke.
To je prostost; journalizma in ■potem se "hočejo take države Se klicati, d'n nje vodstvo je civilizirano! Kaj še le! Samo v Rusijo »e naj ozm in videle bodejo svojo sliko v s krvjo pokritem zrcalu dvajsetega stoletja.
Ljudski naraščaj v Chicagi.
Census kaže, da naraščaj ljudstva v Chicagi je najmanj 120,000 v teku dveh let. Če ta naraščaj traja ša par let potem bode Chicago zaslovela kot največje mesto na svetu glede obrtnije, prometa, velikosti in mogoče tudi gleda ftopulacije.
Žrtev krize
jo petletna Eleanor Newman, katera je gladu umrla County Hospital preteklo nedeljo. Njena mati, vdova je zgubila delo radi finančne krize in ni imela toliko, da bi otroku jpdi kupila. Mati je tudi v bolnišnici.
Takih in enakih slučajev se jo že ivipetilo na stotine tu v Ohicagu v teku te krize.
V Lauterntalu je neki katoliški duhovnik govoril v pridigi o brez-božn»osti sedanjega časa, in navajal to (kot vzrok velike izgube živine. "Zavarovalnice zfl živino ne pomagajo nič", je rekel, "premije, katere se vplačujejo za taiko neumnost, so stran vržen dennr. Kmeti naj se raje z gorečimi molitvami obračajo do onega, 'ki je naravni branitelj živine, namreč do sv. Vendelina, ki gobovo parna, ga." Ako bi bilo to res, iiotem ne pomagajo nič tudi izdravniki, in sv. Blaž bi po prošnji Lzkuarrral vsako polezen v vratu.
Premoženje "mrtve roke" na Francoskem. —■ VsLed interpelacije klerikalnega senatorja Rioma je izde'.al francoski pravosodni "minister poročil-o 0 likvidaciji kon gnegacijskih nepremičnin na Fran očakom. To poročilo kiaoe, kako pregnan trgovec je bil francoski Iklerus. K* mgregacije so spravile vse svoje premičnine v iiKwem-Btvoi; lumetinine so romale čez mejo in prodiane so bile v tujini. Na w premični ne so jemali visoke hipoteke; tudi ta denar je romal i* Francoske. Aktiva komgregacij so bila "znižana z različnimi zvijačami do najnižje stopnje. Duhovniki so svarili vsakogar pred nakupom nepn^mičninv in so grozili a prokletstvom in m vzdbčenjem vsak*'in ur, kdor bi kaj kupil. Ker so pa imele faomgregacije najlepša zetrcljiSSa, so jib nakupile Občine in oKklale v najem. Zemljišča kon-gregacij na Franooskmi so cenjena na 1,071.777.000 frankov, toda to je le ostanek, t. j. mala svotioa, katere niso uvodi francoski dhi-hovniki vzeti s seboj v tujino. StJroSki zai likvidacijo so znašali 1000.000 frankov.
Ljubljanski "Slovenec" je pred kratkim vabil ljudi v Michigan v Ameriko olbofcajoe jim lam delo in zaslužek za let. Kafcor pa l^noča mnvyorski- "C.Las Naroda", se vsa dela v m i c>h i ga tisk i ll gozdih u-stavijo v kratkem in se odsilovo vsi delavci. Opozarjamo prebivalstvo na to dejstvo. Izgube mno^o deniarjia in časa. predlno jib pošljejo naizaj v Evropo. Naj bodo IjixBje previdtoi in ne verjamejo takim vestem v škofovem listu, da ne bodlo nesrečni!
Kongres potepuhov. V Ciumber-landu <v Zedinjenih državah je bil nedavno nenavaden kongres. Zborovala je namreč takcizvana 'bra tovsčiim potepuhov', ki ima svoje člane po celi Zodinjeni državi brez pravil. Zborovanj« jc bil na-t&eu, da zaznamuje s tajnimi znaki po vseh mesta h vrata tistih prdbivailoetv, ki so znatni dobrega srca za reveže. Dasi je bilo. povodom kongresa mestu več tisoč piwnljiviih elcjnwmtov, vendar ni imela policija povodia. nastopati.
Najnovejši italijanski svetniki.
Bo v odtofm svoje ga d ubovn is k e ga juibiLeja je dWbil Pa«pež Pij X, modi mnogimi dla rovi biwli elegant-no i>ovit ovoij. Papež jc zavoj sam odprl 'ter našel v njem na veliko začudenje svoj grb v kmasni miniaturni izvedb i ter tri svetniikc velikimi amreiVfomii. Trije svetniki so bili Masszini, Garibaldi in Car-d'ucci. Zraven je bilo zelo lepo naslikano 'besedilo: "Nj. svetosti papežu Piju X., 'ki jm> fbožji volji, a proti svoji volji nadaljuje cd zgoraj označenih oseb začeto delo, posvečuje več hvaležnih Rimljanov." Istega dne so bile naimrcč v Rimu občinske volitve ter so na celi črti znnagali liberalci.
Klobase iz žene. Kmet Fratta-tninoire blizu Rima je ivmoril svojo ženo, jo ra-zsekal ter z nekim mesarjem napravil iz nje klobase, ki sta jilv na trgu racepriodala.
So. Chicago, 111., deo. 17. 1907.
Cenjeno uredništvo Glas Svobode! V zadjnih par številkah dosedanjega Jednotinega Glasila "Glns Svobode" pisalo se je mnogo o starem in novem odboru S .N. P. J. V teh dopisi),i pa opazim, da se je mnogo tikalo moje osebe — starega blagajnika — iu radi tega. ker sem prepričan o vaši gnlantnosti, se obračam na e. uredništvo, da mi dovoli par vrstic v zagovor.
V dopisih iti .Tednotinih uradnih poročilih napadlo se je mojo osebo in kradlo mojo čast in poštenje kot • ri blagajnik S. N. P. J. Predno grem nadalje naj omenim, da moj namen ni. da bi se zagovarjal in branil mojo Čast in poštenje, ker se v prvi vrsti ne čutim krivega in drugič, ker vse to kar se tiče mojega poštenja bo še-le dokazano, hočem in želim pa, da bratom pojasnim nekatere stvari.
Kedo je vendar začel vso borim? Ali niso že pred konvencijo nekateri business možje razposlali nekake vrste letaik> — okrožnice. — ali niso oni takrat kri-čafli. križaj ga, preč ž njim, gniloba in tatvina je v odboru itd., ali niso ravno ti možje, ki so založili te okrožnice pokazali, kolike zmožnosti so oni za dobrobit Jednote? Da ravno to so pokazali pri zadnji konvenciji.
Zborovanje se je začelo. Prvih par dni so bile Ranm razburjenosti in razna kritiziranja na dnevnem redu. Nobena sredstva potem še tako podla niso bila pre-grda samo, da se je ogrdil in o-črnil stari odbor. Kršili so pravila in zakone, da so dosegli svoje nakane . Neizkušene delegate so imeli nekateri reformatorji pod svojo oblastjo in na svojih limanicah in e je kateri delegat, ki je hotel kaj pametnega in koristnega povedati ali predlagati, ga je nasprotna stranka, ravno ona, ki je izdala one letake, pobila in njegov predlog zavrnila.
Čital se je zapisnik osrednjega odbora o njegovem delovanju in delegati so začeli spoznavati, da je bilo ono hujskanje v dotičnih letakih napram staremu odboru neopravičeno.
Reformatorji so hitro uvideli, kje jih čevelj žuli in šli so na delo tako zvito in pretkano, kakor lisjak, ki z zvijačo dobi petelina z drevesa, da si pomore k dobri obedi.
Njih glavna smer je bila osramotiti stari odbor še enkrat pred volitvijo in uspevali so. Ko pride do voditve predno se je seja začela, stavil je brat F. Korže predlog za vršitev javne volitve, blateč stari odbor z nado. da tga oblate in potegne svoje mandate z večino. Kakor rečeno storjeno.
Stnri odborniki so bili predlagani za razna mesta ali nobeden ni hotdl sprejeti nominacij. Volitev pa se jo vršila po nobenem redu in zakoni in pravila o volitvah so se pa kršila prori in doli. na vse strani.
Zapisnik zadnje konvencije je najboljši dokaz. O tem se bo Sede dokazalo!
Mogoče je tiui ni ne vedo, Ala ji volila nagrado
Zakaj ni vdliko delegutov volilo! Oni dobro vedo zakaj in jaz tudi.
Zapisnik je že šest tednov tiskan, vendar pa društva sa pritožujejo, da ga še niso dobila. Kaj je temu vzrok! Zakaj ne razpošljete zapiska na društva? Ali vam smrdi?
Stvar se mi zdi sumljiva. Menda se bojite, da bi člani zvedeli prehitro o pravicah podelitve in utišanja nagrad, če eden stvarno in logično za nagrado prosi.— Ehl?
Mogoče je# tudi boljše, da čla-je konvencija ilo-novoizvoljenemu tajniku za selitev družine in pohištva z New Vorka v Chicago. Seveda takrat se niti mislilo ni na potratno potovanje v Pullman Palace ikarah in pošiljanju pohištva po Expressu. Namesto, da bi cela nagrada, dovoljena prvemu tajniku znašala največ 40 tolarjev stala je cela stvar samo(l) 100 dolarjev.
Kaj ne to ni gniloba ampak jedrnato zrno novega odbora. Ali je temu tudi Klobučar kriv?
Zapisnikarju se je plačalo po $4 na dan, skup $40, za sestnvo pravil $40; za prevod v angleščino $30 in še posebna nngrada $2,"»; pomožni zapisnikar j.> dobil $30.
Tako so delali oni, ki so vpili pred zborovanjem, da se delo 1. tajnika naredi v 2—3 urah na dan, take honorare so povolili oni, ki so prej vpili: "Stari od-homiki so to in to."
Kar se pa tiče blagajne vam pa toliko povem, da ista je varna in se ni treba bati za Jednotni denar in premoženje. Novi odbor se izgovarja, da nemore nakazati bolniških podpor in usmrt-nin, ker stari blagajnik noče in noče oddati blagajne. Brat tajnik, ko bi nakazal bolniške podpore in usmrtnine pravilno s zahtevanimi podpisi bi jaz takoj svojo dolžnost storil iu odposlal denar.
Blagajne pa tako dolgo iz svojih rok ne izročim, dokler sem si v svesti, da sem odgovoren za isto, kakor lrtro pa se mi zagotovi. da jaz kedar izročim blagajno nisem več odgovoren zn Jednotin dennr in premoženje pa jo oddam potem naj bo že komur če. Tako dolgo pa dokler sem jaz odgovoren za blagajno, jo bom držal in branil svoje pravice.
S tem vam je v kratkem povedano vse.
Z hratf&im pozdravom
Frank Klobučar, blag. S. N. P. J.
KMETIJA TAKOJ ZA PRODATI
iz proste roke vsled preselitve.
Kme!'ja Obstojoča iz 10 a krov tinivniksi, 30 oikroiv polja; ,'10 aktov lepega gozda, 5—G aikrov vinograda, [Hwa.jetncga z d*ve k'ltmo trto febr. 1907 (groztKje: riesling, marshal in Virginia seeds.) Na po sestvu je lepa lesena hiša, vodnjak studenec, supa i.n hlev. Celo i*se-stvo< jo z žic o (dratonn) ograjeno in jc samo T*' milje ml železnice in jedno miljo od mesta oddaljeno, eKdkir Že1, kupiti naj s' tA-koj objavi i < naznani dan primeren za ogled
F. Gram, B76 W. 21. st., Chicago.

Kako pride Vos denar
najvarneje v stari kr»»J?
Pošljite ga po Mohor Mladiču, 617 So. Center Ave., Chicago, 111. On je v zvezi "z g. Sakserjem v New Yorku in pošilja denar varno. točno in zanesljivo na določeni kraj.
Ako potujete v stari kraj ali želite koga svojih sorodnikov ali prijateljev vzeti v Ameriko, potem kupite vozni listek istotako pri Mohor Mladiču. On Vam presrkbi dobro in hitro vožnjo po najnižjih cenah.
MOHOR MLADIČ, 617 So. Center Ave., Ohf-yigo, 111.
DON'T BE FOOLISH!

Angleški izgovor pravi: "Don't be foolish" in ne pin- ^ čaj za izdelano obleko po $15.00 $2000 in $25.00 »ko si lahko i izbereš boljšo blago iu pustiš obleko narediti po me« i za isto j ceno. Poskusi pri nas, in prepričaj se o istinitosti. Ako ti | pa delo no bode po volji dobiš svoj dotiar nazaj pri
THE CO-OPERATIVE TAILORING & 6. M. C0UPANY
CH AS. TYL, MGR. 783 SOUTH HALSTED STREET,
CHICAGO .
1 »wvwbx*

Rodovitna zemljišča v državi Mlchlgnn Ogemaw County po $7.50v Missouri $8,50 naprej In v Texas $15 naprej aker.
Obdelana in neobdelana zemljišča v vseh državah Amerike
J
Vozne listke (šifkarte), zavarovalnine, pošiljanja denarja na vse kraje, izterjevanje zopuščnine in vsa notarska dela po najnižjih cenah preskrbi
John J. Pollak,
534z \V. 18tli St., Chicago, 111.
POZOR ROJAKI!
Slika predstavlja u*o s zlatom pre-tegnjeno (Uold filled.) in z dvojnim pokrovom. Size 10
JAMČI SE ZA 20 LET.
Ura ima kolesje najboljših umori-kanskili izdelek«)v (Elgin, Walt-bam ali Springfield) ter ima 15 kamnov
Cena ji; sedaj samo
_$13.00—
Za obiluo naročbo so priporočam Bpoštovanjeni
Jacob Stonich,
72 K. Madison St.
Chicago, III.
Edina vinarna, ki toči nnjboljšo kalifornijska in imjoifiini ^ im. Kdor pije našo vino, trdi, da 5e ai nikdnr v svojf m živlu n ju pku-sil boljšo kapljico. Vsi dobro došlil
Trgovina z železnlno, pečini, preprogami in z v-se m pohištvom
Dobro hlngo|io nizki ceni pri
Y. Kobzina-tu
580-582 Blue Island Avenue. I'llhAdO, ILL.
I'oiorl
PozorI
Slovenci,
"Salon" z MODERNIH KKULJ1SCEM
Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in dmge raznovrstne naravne pijače— najboljše in najfinejše linijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in Izberna.
Vsem Slovencem in drugim Slovanom se priporoča
Martin Potokar, 564 S. Centre Ive. Chicagi, III.
Au revoir.
I M. V. K.
_I
Poslednji žarki zahajajočega polnea upirali so so Skoz gosto drevje na. o kino male sobe v kateri so je borila človeška duša s te-lcwoun, ho:|(v: se pozdravita še em-ikratt s zeaiKljiuuom, kateremu jo tolika leta grelo in obs^nčalo umir-Jjivo telo.
Nesrečna zamljuinka se je svoji domišljiji borita celi dan s črn© pošastjo, 'ki je stala ofo nje mi postelji. —
Mrak je nastal in dan se po-wdlravljia z nor-jo — mrak človeške utrujenosti priplaval je nad berete se ženo in 'kimal smrtni noči v poddirav. Šo nekaj tronutkov in tema bo nastala in mirna uoe raz vila bo svoja krila m zazibala u trn j ene zeanljane v slad'ki sen.
Borbe bo konec — noč so bliža :n bliža se koiiec njenemu življenju.
On je sedel zraven nje in v svoji močmi, gorki av/ki držal je njeno ovenelo, siibo in mrzlo. Premišljevali je v eno mer grozne, bolečine obdajalo so njegovo tužno srce.
Zakaj mora ona umreti? Zakaj umira T Ali ni pomoči T Ali je vendar ros, da se bo marali ločiti cd nje za vedno — za vselej T Mraz ga je stresel pri teh mislih in I*ot mukm'drpnosti se mu je vlil po debt, ko jo videl dneve, meseoe in leta zapuščen-osti vrteti se počasi rflrolu njega, ko je videl, da njegova tovarišioa nima usmiljenja ž njim in ga zapušča osamelega — limfnega1 na tej borni zemilji.
O! — Groza. — Nik'lar ne bo Aeč sedela ono stran mize in se mu dobrosrčno smejala — nikdar w bode ve'"' čutil in gledal' one Jjulbezni kot jo je čutil in videl v njenih rujavih očeb — nikdar — nikdair ne bodo več čut i i one sladkosti zraven sebe in nje — o nikdar, nikdar....
Ona pa je že tako dolgo in mirno ložaila iu nepremično nekam.tja
po soibi' zrku 'kialkor do je že dlavmo nvritvtiu
Qri se je zbudil iz svojih sanj, ozrl se na njo in boestltto vzdihnil. Stisnil jo rahlo njeno mrzlo r<iko,
ki jo 'vedno počivala v njegovi, da je Obrnila skaljeno ©oi od one daljne -murine stvari in jih vpnla v njegov obraz.
" Ljisbedk" zamrmrala je ona.
"Kaj želi moje srce?" in padel je na koprni zmwn postelje, da bi tako zbližat svoje o&i s njemni. ki so ga tako zv-esto in nepremično gledkalu
"Kaj žel i ž, srček moj T" je ponovil in jto poljubil na utripajo, oi ustni.
Nalalhaio se jo nasmehnila zjisli-»avši imo, s katerim jo je obožc val v onih sladkih dnevih zaroka ime, katero jo je sedaj prvikrat vznemirilo, ko je pomislila,, da jt neizprosna smrtna 'kosa grozi zlo-oit.vijo od — njega. Nashmenil.n se ,ie vse eno, ker jo vedela, da j.-; se vodno strjist.no ljutb-i in I Kranj. —
"Jaz vidim reči", nadaljuje o-imi, "katerih popred še nikoli videla nisem — razumem reči, katerih prej nikoli razumela nisem— in predno grem —." Ofonefliala je; tukaj se ji je uprlo in glasu ni bilo več. Njegova glnva pa je pala ihji njena prsa in ona je zbrala svo. jo zadlnje moči, dla ga Se enkrat rahlo p ibo/a po čelu.
"Povediati ti hočem stvari, ka-ticire sedaj vem in katere ti bi morala že davno povedati — povedati ti bi mogla reči, katere stni pred teboj zakrivala."
Milodonctfi glas, steklene oči. na lahni pritisk njene floike, vso — vse brez vsakega glasu je prosilo vproščenja.
"Ženkaroojal kakor, da bi bila kodaj kaj meni zamolčala 1 Ne vznemirjaj se, golobioa moja, vse tvoje življenje je bilo meni tako odprto ktot sinjevo nebo — tvoje dražestno življenje, katero mi ni zakrilo ničesar. Počini se in daj si miru."
Prej nisem sjioziuala, toda sedaj vidim in čutim —" prestane
111 nadlaljuje po knatikem odmoru s slabo,t.nian, Ikomiaj slišnim gla-s m: "Mislila sum, da d služim h vsem svojim življenjem, «ediaj pa vidim, da sem živela izven tdbe, brez tebe — kar ti nisem nikdar odkrila. Sedaj — ko čutim, da se
da Ibi jaz ne mogla imeti nobeiu»
svolbode, izven moje, kwtiero si ml dokiuU t.i — polngoiua som morala vadit i stvarem tvtojih idej — tako da hi jaz n<e mogla imeti nobene sv<tbode, izven meje, katero
i » «
kot je Ibila — fbiila mi je sladka, drugi — in še mislim ne na to, da ni bila sladkta? - zapomni si za «edno, da mi jo bila vedno j>alna 'bogata im s.'adldn."
Napor gov jk> je utrudil in vrgel v onemoglost in legate j0
si mi dciločil t i — polagoma sem bom za vedno ločila — sedaj, ko I ancindu ©pustiti r.eči, katero atrnj iialj časa mirno in amačeara gle-čutiui, da se oddaljujem, poslav-1 r.ajjn.-lj ljubil t - svoboddjubno oala je pred njo klečečega $opro-Ijain od Uoe — spoznavam, ko|otivo, katero sum ljubila čez vse,j ga, ki je v tem času bil borbo t
som premislila svojo preteklost I s m morala položiti iui prasne stein svoje življenje s teboj, da sled- laže, saiiHJi <l)a sem ugodila tvojim nje je bilo uporno — nasprotno." j zahtevam — pozabiti sem morala Tu se ji sDopUt ustian iai aiHipne i vae svoje ideje in ugonidbiti srčno
svoje nijave oči, da vidi njega, za-topljenega v globokem, črnein premišljevanju.
"Ne pusti, da bi te kaj vznemirjalo, dira ga — ker uikdor še nisva, bila tlako blizu o len drugemu, koti sva sedaj — se nikdar nisem zduhom iu sreean tako blizu tic Ive in odprto s teboj počival — kot seda j 1''
"LjuJbi ne dopusti, da te bi moje govorjenje vznemirjalo — bolelo. Kaj ne, da ne bo« 1''
•želje do izrazov ter se podvreči tvojemu koprnenju po samoo/blasti, časti in mi ei — spoznati sem se- mtorala z ljudmi in biti ž njimi prijazna!, ker si ti tako želel, da vidno hodim po tisti poti, katero si mi ti odkaaal — in nikdar ne naredim saonesitojnega koraka, s katerim Ibi zdrobila svoje misli o stvareh — ali jih up ognila, da bi se vjemale s tvojimi zahtevami."
"Se sanjal nisem, da sem bil tak. Tako strastno sem te ljubil,
preteklim duililoim — spomina, v katerem jo videl svoje prestop!« za klojo je votlino mislil, da so do-b toči ni. za njegova to vasico ia /;oj>et niova presunljiva zavest ga je ■prmiinifa, v kateri je videl, da je bila njegova ljubezen napram nji zgolj velika samovolja. Ne-weSn i čniiftvia kaz i bi so se kot go. •reče baiklje — nesreče, di ji j6 ljubeznivo odbil pr šnj« , katere je smatral kot otročje in jih uado-mestil s kako svojo, ki mu jo bolj ugajala.
Povesil jo svoj -cibrao, da se je dotaknil njenega na iblazi-ni, ho teč prositi ddpuščanja.
"IflaBiimom te ttauiga, — wdou-stil" —
(Njene padajoče .(trepalnice, sladiki nasmeh, ki je krasil bledi obraz in njena tresoča roka v nje. go vej, ki je zxlrk'niia še enkrat za p'twltdnji adieu- — .vo pričale, d« je odpustila in pozabila, kar je morilo njeno žlahtno siee, Ijuboče onega, ki jo ostal — sam.
List na ogled.
"Noj ne, nič me ne btii, kar se. srček, in želel ti vedlio ono pot, daj goveriš, kajti j«retlobro po- katera bi bila gladka in lahka za znam tvoje žlahtno srce. Svobod- te, pa motil, grozno motil sem se. no Hcčeš, karkoli ti 'teži srce in Tj si bila meni nenavadna in clajšaj si breme!"	žlahtna roža, ki pot.ebuje varstva
"Hočem, želim povedati vse, in močne protekcije. — Naredil kar bode odstnainilo odin'o zapr.'- sem to nesrečno, -lupelia si na du-ko mod nama — iu <lrugo ne bo hiu, a jaz sem mislil, da som ti do. (.stalo kot pravo zakonsko sponi/, ber."
umljenje — zavedno—."	"Dober si mi bil —". Ne-
Mož pa ji je šepotal v uho: 'Do s/končna ljubecoeai je (ibeevala iz draga moja!"	tega izraza. "Krivda ni tvoja —
Vm -tta leta želela som biti pro- tu ni ničegarjeve krivde — in Se sta vezi, ki me je vezala obljuba." je kodo kriv, pcitem sem jaz. Jaz Kot strela iz jsisntua zadele so mislim, nasprotstvo, ki se mi je t/ beside moževo src.' in v duši vrivalo v življenju je notranji po-njegovi vršil so je polom, kakor rod človeške naravo — boj za sada bi stala grozna prepad pred mostojnk> izpoved — samostojno njim.	rast — dosega zavednosti samega
Grozna tišina je vladala nekaj sebe, Tlila bi morala govoriti o časa. Žena je zbirala vso svoje o- stvari s teboj, ali veruj, nisem mo. netmogle moči za |x>slednji po- pla; čutila sim v srcu, da bi zna-zdrav, ki ji je prihajal Lz globoči- ln kaliti najin zak<mski mir, da bi no svojega srca, mož pa je v brni < to pri neslo ni»-za<lovol jnost in ne-zdbbovall, iker vedel ni zakaj. sporazum med nama in tako sem
"Dušni boj pričel se je kmalu sklonila in upala vse polagoma i/, pada prosim> bodite tako prijazni pcitem,ko bvb se vzeli — nasprot- sebezruvati. Sedaj Šo-le uvidevnim, da objavite pismeno ali nam pa stvo auženstva — moja duša se je da hi ti morala dnin povedani, in list vrntte, da bodemo vedeli pri aofperstavljala, ker s- je nnrala 1'» bi bila to storila, najina ljube- rem, da smo, S pozdravom vaditi stvarem tvojih idej — tako zon postala bi bolj trdna in lepša llpravništvo in uredništvo.
Nckaterim*iojakom, ki še niso naročniki na "Glas Svobode" smo z današnjo izdajo poslali list na ,ogled. Ker smo mnenja, da so delavci v obče zanimajo za delavsko časopisje in ga radi" čitajo smo Vam poslali to številko na cgled z upanjem, da se na list, ako se Vam dopado naročite in nam naročnino dopošlj- te. List za celo leto velja $1.50 in za pol leta samo To c. Če se Vam pa list nedo-
NAS NOVI DOM
Najveiji uspeh.
Ji-iluu nnfiih i»rii)rav, katem je tnatift vsaki rodbini in katera titofiom in tiaoSem i>rineeta zdravje je največji . uhjk-L i(*|(a stoletja. Mi iniiiuo ti#'č'i 7^hvnlnili ]>Isp»i, ki kažejo kako dobra in koristna, je ta priprava, katero imenujemo
Trinarjevo zdravilno grenko vino.
Kadar jo priftol "pure food" r-akon v pravnomof, todaj jp bil Jo«. Trinor jedem prvih, ki je garantiral vladi tost vsega blaga, ki ir.d<'lujo in jwnuja na trg.
Številka njogov« garantijc nosi ilr/n-v no Burijo 310. Nu3o zdniviino gronko vino je izvratno zdravilo r,a vue bolezni tiAoiih «e želodca in prebavnih organov. Če zgubite apotit, to čez iliijate, «e «to r,aprti, imato koliko, »to blinti, {o iiuato brl ali blatau jerik, 6v< »<• čutite trudnega in nezmožnega aa ib'lo ali na duhu jiotrtega, potem v v»ib takih »lučajih rabite mimo Trkncrjevo »Iravilno grenko vino, katero nima nobenih ftkndljivih »novij v sobi in Vam »igurnn pomaga. To vino jo napravljeno iz iUtegn ktilifarnijakoga vina in importirtuiih ietiAč.
Tudi »dravl ljudje,
ga rabijo kot zdravilo in okrepčlto, kajti ietojih ukrepi, jim daje novo moč in bolj&o kri.
Mnoja ponarojenja tega zdravilnega vina kažejo pravo veljavo, kajti edino najboljfle utvari ae ponarejajo in radi tega opozarjamo naAo |»rijateljo da ae varuj^'jo takih imitacij in zahtevajo pristno Trinerjevo vino, katerega je za dobiti v lekarnah in pri na*.
Imamo Ae drugo sredstvo,
ki je priiKMiinglo do velikanskega uspeha. To je TrlnerJ«va Angelica Bitter Tonic, to rabi,jo navadno ljude, ki niao popolnoma bolni in ne leže v postelji amipak odino kar rabijo je okrcp£ila in povrnitev prejftnega zdravja. Ta tako zvani "Želodečni grenčec" je napravljen iz Angelica koreminc (Angelica Anhangelica, katere importiraano iz centralne KvTope, iz moinepa kalifornijskega vina in drugih ieliM. Triner Angelica Bitter Tonic ogreje telo, ustvari dober apetit, prežene koliko, pomaga u kri in ženske bolesti, ustavi
616-618-620-622 S. Ashland Av.
Cor. Hastings Street
Z velikim veseljivie naznanjamo si, obfllnstvu, da je naše no\-o poslopje, v katerem bodemo od mnlaj naprej izdelovali nnAe dobroenane vinske i>rinrav<% dogotovljeaio. Oseni-iwijst let je preteklo od kar hiiiu pričeli s izdelovanjem naših iz*lelkov in sedaj ravno to ixxdopjn Vam nnj služi v dokaz, tla smo uspevali in da nnAo trditve- o pristnosti in zdravniftki moči, naših izdelkov so resnične.
Kleti v tem po«loj>ju merijo 8,400 iov 2. Pisarna in izdelovaliica 25,000 čev 2, Vsi prostori so svitli in dobro zračeni in največja snaga vlada v teh prostorih.
Novo trgovsko poslopje Josipa Triner na vogalu Ashland ulico In Hastings Gest«,
v Chicago, 111.
JO4 . TRINER
malarijo, jo zelo dobra za prehlad, prebavo ln duševno pdbitont. Ne pozabite na njega dobre lastnosti, rabite ga pred jedjo, po jedi in prodno se v le žet o k počitku.	1
Nafil prijatelji,
ki so opazovali naš vspeh. so priili do pravega zaključka, ko so pripisovali temu vspcliu našo strogo pravilo: "Daj ljudem pristno in dobro blago, ne go-Ijufaj jih in bodi poStern z vsakim." In to je res. Vse kar mi zahtevamo od prijateljev da poskusijo nami in sam dajo priložnost izkazati, koliko zdravniško vreWosti .ho naša zdravilna vina.
I'a no samo to mi mamo v zalogi vsakovrstna vina domača in importirana kakor n pr. Ogrski Tokaj in K„st, Hjwinski in Portugiski 8herry in Port, različne vrsto Khein In Moselle kakor tudi trench Burgundy. Gospodje zdravniki so m vm naročila uljudno vabijo, ravim tako tudi opozaramo gos|x»de kr« marje, da imamo iwleg gori omenjenih vin tudi domnfii iz HrvaŠkega import | ran i Slivove« in borovičko in tlrugo vrsto lijerjev. Za naročbo ae pri]M>ročamo,
Nekaj novega.
Nekaj časa nazaj opozorili smo ce-njitie čltsteljn 01. Hv. in našo prijatelje na naš krasno izdelani stenski koledar za leto 1908. Če ga Ae nimate, istega lahko dobite čo nam pišete in pošlete ljic za stroške zavijanja in poštnino. Koledar jo krasno delo umetnika A. M. M neha.
Naslovite vaša pisma sledeče:- Jos. Triner, «1(1 So. Ashland Ave., Chicago,
Tem |K>toin j>a se zahvaljujem vsim prijateljimi za izkazano pomoč v mojem podjetju in ravno tako jih pa želim prepričati, da tudi od sedaj naprej bom oetai zvest svoji tTgovski polici in Vam dal to kar zahtevate in ni« d rti z eg a. Trinerjevo ime na zabojčku mora vednobiti zastava pristnosti in absolutne čistosti. Upam, da mi tndi v bodoče tako na strani stojite z Vašimi naročili, katere bodemo točno izvrševali. Ceniki se Vam dopoiljejo na zahtevanje.
Vsi prijatelji dobro došli v nato novo poslopja I
CHICAGO, ILL.
U. S. A.