informator številka 29 Leto XIX. Titovo Velenje, 18. julij 1985 List za obveščanje delavcev gorenje Gospodinjski aparati Notranja oprema Procesna oprema Elektronika Široka potrošnja Commerce Servis Raziskave in razvoj Interna banka DSSS Gorenje SOZD DS Splošni posli DS Organizacija in informatika gorenjebnira SEJA POSLOVNEGA ODBORA GORENJE BIRA, BIHAČ V Bihaču je prejšnji četrtek poslovni odbor Gorenje Bira, tvornica rasladnihaparata u izgradnji, Bihač, razpravljal o poteku del v novi tovarni ter drugih pomembnih vprašanjih organizacije in izvedbe celotnega vlaganja v to tovarno hladilnikov. Gre za pomemben projekt ne samo za Gorenje, temveč za celotno družbeno skupnost, saj se bo skozi to tovarno razvilo še globlje povezovanje med republikama, Bosno in Hercegovino ter Slovenijo. Z združenimi silami, z 'izkušnjami kadrov, ki jih Gorenje že ima, ter drugimi, ki so sodelovali pri izgradnji tovarne in sedaj pri opremljanju, sc vse bolj bliža čaj, ko bodo s tekočih trakov v eni največjih tovarn Gorenja pod eno streho prišli prvi hladilniki programa 500 in 550 mm. To je tudi nova afirmacija Gorenja, je menil direktor Gorenja Bira Esad Mujakič potem, ko so si člani poslovnega odbora Marjan Urbančič, Jure Vaupot, Belizar D ujec in koordinator za ta projekt Milan Jeršič ogledali potek del pri opremljanju naprav v novi tovarni. Monterji in drugi delavci hitijo, da bi uresničili ta velik in pomemben cilj. Obisk iz Djakovice V petek, 19. julija, bodo Gorenje v Titovem Velenju obiskali delavci Gorenja Elektromotor! iz Djakovice ter predsedniki družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov, vodilni delavci tozdov in obratov, predstavniki zveze sindikatov in mladine ter radia Djakovica. Po prihodu v Titovo Velenje, si bodo najprej ogledali proizvodnjo štedilnikov, zamrzo-valno-hladilnih aparatov, pral- nih strojev in elektronike, nato pa bodo v banketni sobi imeli razgovor z nekaterimi vodilnimi delavci Gorenja sozd v Titovem Velenju ter predstavniki sindikata in družbenopolitičnih organizacij. Po kosilu, pripravili ga bodo v jedilnici Gostinske enote, si bodo gostje ogledali mesto in njegove znamenitosti, med drugim tudi muzej na gradu in jezero. gorenjegospodlhjslko apamtio PROIZVODNJA V JUNIJU V PRVEM POLLETJU 1985 V mesecu juniju in I. polletju 1985 so proizvodni tozdi Gorenja Gospodinjski aparati takole izpolnili svoje delovne načrte: Tozd % izpolnitve % izpolnitve junijskega plana letnega plana Štedilniki 92 49 — domači trg 90 52 — izvoz 94 47 Pralno-pomivalna tehnika 100 50 — domači trg 98 53 — izvoz 104 45 Zamrzovalna in hla- dilna tehnika 88 50 - domači trg 85 56 ■- izvoz 90 45 Mali gospod, apar. 99 51 — domači trg 110 66 — izvoz 83 40 Gorenje Gospodinjski aparati skupaj 92 50 — domači trg 92 55 — izvoz 92 46 VREDNOST PROIZVODNJE Vrednost proizvodnje Gorenja Gospodinjski aparati v mesecu juniju 1985 je 6.437 milijonov dinarjev, kar je 95 % mesečnega plana. Za domači trg je vrednost proizvodnje 4.567 milijonov dinarjev (90 % plana), za izvoz pa 1,870 milijonov dinarjev (110% plana). V prvem polletju 1985 je vrednost celotne proizvodnje 30.525 milijonov dinarjev, kar je 61 % letnega plana. Za domači trg je vrednost proizvodnje dosegla višino 20.375 milijonov dinarjev (80 % letnega plana), za izvoz pa 10.150 milijonov dinarjev (41 % letnega plana). OCENE POSLOVANJA V PRVEM POLLETJU V današnji številki Informatorja objavljamo ocene o poslovanju v I. polletju 1985. Poslovodni organi so poročila pripravili skrbno in temeljito, ocene pa strnjene objavljamo pred razpravami, ki bodo v tozdih in delovnih skupnostih v teh dneh. O finančnem uspehu še ni v vseh delovnih organizacijah končnih številk, zato jih bomo objavili v naslednjem Informatorju. Prav tako bomo vsa preostala poročila, ki jih je uredništvo prejelo v sredo ali pa jih še bo, objavili v naslednjem tednu, predvidoma v četrtek, 25. julija. Ocena poslovanja v I. polletju gorenjei©sp@dlDfiij8BcD aparata TOZD ŠTEDILNIKI I Izboljšana oskrba V vseh fazah proizvodnega procesa si prizadevajo izboljšati kakovost, večino proizvodnje pa namenijo za izvoz. Razveseljivo je, da smo v letošnjem prvem polletju glede na isto obdobje lani kar za 7 % povečali produktivnost, čeprav se število zaposlenih ni bistveno povečalo. Skupni časovni fond ur je bil večji za 2 % , prav tako število efektivnih ur, nadur je bilo kar 25 % manj kot prvo polletje lani, za 3 % so se po večali skupni izostanki, vendar pa se je pri tem bolniška nekoliko zmanjšala (1 %). Za 4 % so se povečali tudi zastoji. Kljub povečani produktivnosti pa smo uspeli fizični obseg proizvodnje realizirati le s 96 %. Od planiranih 279.658 izdelkov smo jih izdelali 268.859, večino proizvodnje, kar 181.139 štedilnikov, pa smo namenili v izvoz. V tozdu si v vsaki fazi delovnega procesa prizadevamo kar najbolj izboljšati kakovost. Delež izdelkov z napakami se je pri zaključnem statističnem prevzemu glede na isto obdobje lani zmanjšal za dob- rih 10 %, vendar pa se je delež izmeta v surovinski predelavi ter površinski zaščiti nekoliko povečal, boljša kakor lani pa je kakovost montaže in nekaterih vhodnih materialov. Z ukrepi, ki jih izvajamo v tozdu, moramo poleg poostrene količinske in kakovostne kontrole nad vhodnimi materiali še naprej zmanjševati izmet (20 %), dosledno izvajati organizacijske predpise ter tudi ugotavljati materialno odgovornost na vseh nivojih tozda. V prvih šestih mesecih smo prejeli 15 inventivnih predlogov, katerih gospodarska korist je 3,247.961 dinarjev. Večina poškodb na delu, v prvem polletju jih je bilo 33, je bila zaradi neupoštevanja varnostnih predpisov, neizkušenosti ter nepazljivosti. Pri večini zaposlenih se kaže tudi pripravljenost za doseganje postavljenih planskih ciljev. Vsi se zavedamo, da lahko le s širokim asortimanom izdelkov in z nenehnim izbo Iševanjem kakovosti še naprej izvažamo na zahtevno zahodno tržišče. Jože Piki I TOZD PRALNO-POMIVALNA TEHNIKA Poostriti kontrolo Z rezultati, ki so jih dosegli v prvi polovici leta 1985,so lahko zadovoljni. Vsi kazalci kažejo, da so izpolnili skoraj vse naloge letnega plana. Skupno količinsko proizvodnjo smo izpolnili s 50 %, vrednost proizvodnje pa je celo 66 %. Dinamika proizvodnje po mesecih Mesec Število pog.enot/h Verižni indeks % let. plana januar 85.501 101 6,62 februar 85.805 100 6,65 marec 128.159 149 9,93 april 113.023 88 8,75 maj 112.654 100 8,73 junij 121.692 108 9,43 Iz tabele vidimo, da smo sa- Edini rezultat, ki nam ga ni mo v aprilu delali slabše kot uspelo popolnoma izpolniti, smo si zastavili operativni je izvoz. Zaradi oskrbnih pro-plari. blemov in nekaterih stornira- nih naročil smo izvozni plan dosegli samo 98 %. Čeprav so rezultati v prvi polovici dobri, pa nas nič kaj prijetnega ne čaka v drugi polovici leta. S 1. julijem 1985 smo morali zaradi zalog zmanjšati proizvodnjo. Ravno te zaskrbljujoče velike zaloge pa nam govore, da moramo kupcu, ki kupi naš izdelek, dati še več, kar mu nudimo trenutno. Predvsem dejavnosti, ki spremljajo proizvodnjo, morajo narediti več, kot dajejo. Ne smemo dopuščati, da pride mimo vseh kontrolorjev, ki jih imamo, do kupca nefunkcionalen izdelek. Ne smemo dopustiti napak. Pri vhodnih materialih moramo končno izločiti slabše kooperante. Znotraj tozda se moramo začeti resneje lotevati večjega izmeta itd. Ne glede na zmanjšanje proizvodnje nikakor ne smemo povečati zalog reprodukcijskih materialov. To je samo nekaj napotil, ki nam povedo, da bo druga polovica leta še trša, predvsem za službe, ki niso neposredno udeležene v proizvodnji, lahko pa ogromno vplivajo nanjo. Andrej Glušič TOZD ZAMRZOVALNA IN HLADILNA TEHNIKA Izpolnjen delovni načrt Produktivnost se je pri enakem številu zaposlenih povečala za 3 %. Težave z oskrbo kakovostne pločevine prisotne v vseh obratih. V tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika smo v prvih šestih mesecih izdelali 121.414 zamrzovalnih omar ali 100 %, od tega smo jih izvozili 62.812, 120.564 zamrzovalnih skrinj, kar je 90 % planiranih količin, izvozili smo jih 31.914, ter 194.340 ali 98 % hladilnikov, od tega smo jih izvozili 134.643. Nekoliko manjša je bila proizvodnja zamrzovalnih skrinj zaradi prerazporeditve dela delavcev v februarju 1985, ki so odšli v tozd Pralno-po-mivalna tehnika, kjer so ta krat uvedli drugo izmeno. V tem obdobju smo realizirali 50 % ' letnega plana tozda, pri čemer pa je nekoliko bolje realizirana proizvodnja za domači trg. Produktivnost se je v primerjavi z lanskim prvim polletjem povečala za 3 %, različno po oddelkih. Doseganje norm je bilo v poprečju 115 %, kar je približno za 1 % slabše kot lani v tem obdobju. Število zaposlenih je približno enako kot lani, zmanjšale pa so se nadure, ki so lani pomenile 8,82 % vseh ur, letos pa 7,76 %. Zmanjšali so se tudi skupni izostanki, 20,53 % lani in 19,47 % letos, posebej razveseljivo pa je tudi zmanjšanje bolniških izostankov z lanskih 9,48 na letošnjih 8,67 %. Nekoliko so se zmanjšali tudi zastoji. V vseh obratih imamo naj večje težave s pravočasno in kakovostno dobavo pločevine, določeno motnjo pa v obratu Hladilnikov pomeni tudi prisotnost in uvajanje v delo več kot 200 delavcev iz Bihača, kar še dodatno vpliva na uresničevanje delovnih načrtov. V obratih Hladilniki in Zamrzovalne omare nameravamo do konca letošnjega leta proizvodnjo še povečati, zato ocenjujemo, da so naša pričakovanja o planirani proizvodnji hladilno-zamrzoval-nih aparatov upravičena, upoštevaje pri tem tudi zmanjšanje proizvodnje v obratu Zamrzovalnih skrinj. Avgust Sušeč l TOZD GALVANA Poostrena odgovornost Čeprav še niso znani vsi slovanje tozda Calvana v pokazatelji poslovanja I. polletju 85 uspešno, ocenjujejo, da je bilo po- Mjihova glavna naloga, os- krba s polizdelki za tozde finalne proizvodnje, je bila uspešno izvršena. Zaradi zastarelosti precejšnjega dela opreme smo pripravili obširnejši plan investicij v modernejšo tehnologijo, ki pa se za sedaj še ne odvija po predvidevanjih, za kar pa je nedvomno vzrok v premajhni investicijski sposobnosti Gorenja. Tako tudi nalog iz sanacijskega programa o pre-strutuiranju in odpravi ozkih grl v proizvodnji ne moremo izpolnjevati po načrtih. Vidimo tudi, da smo morali v prvem polletju velikokrat v dodatnem delovnem času reševati proizvodno problematiko. Še zlasti to velja za stroje za razsek in oblikovanje žice ter profilne linije. Nemalokrat smo to reševali tudi z delom ob nedeljah in prostih dnevih. Pomembna za nemoteno delo so tudi orodja in rezervni deli naprav in šablon. Zagotavlja jih Gorenje Procesna oprema, nismo pa zadovoljni glede rokov. Kljub velikim stroškom, ki jih izdajamo v ta namen, vseskozi ugotavljamo, da prihaja do precejšnje izgube časa. Povprečno je bilo zaposlenih 269 delavcev. Koriščenje časovnega fonda ur je bilo boljše kot pa v enakem obdobju lani. Še posebej so se zmanjšale nadure in to za 25 %, pa tudi bolniški izostanki so se zmanjšali za 7 %. To je nedvomno tudi vpliv dodatka prisotnosti na delu, pa tudi poostrena kontrola bolniškega staleža s strani delavcev tozda. Ne moremo pa biti zadovoljni z disciplino in redom, kar nam pove podatek, da je bilo v tem obdobju izvedenih 30 disciplinskih ukrepov, in sicer: opomin 2 delavca, javni opomin 7 delavcev, prenehanje delovnega razmerja -ukrep odložen za dobo 6 mesecev — 8 delavcev, prenehanje delovnega razmerja — ukrep odložen za dobo 12 mesecev — 7 delavcev, in najstrožji ukrep — prenehanje delovnega razmerja — 6 delavcev. Največ kršitev je bilo zaradi neopravičenih izostankov, odklanjanja delovnih nalog, odtujevanja družbene lastnine, vinjenosti na delu in nepravilen odnos do predpostavljenih. Tudi 10 poškodb pri delu nam pove, da nismo vselej najbolj previdni pri svojem delu, saj je glavni vzrok neprevidnost in nepazljivost. Kljub temu, da smo kvaliteti namenili veliko pozornosti, s to še vedno ne moremo biti povsem zadovoljni. Res je, da ne manjka težav tudi pri vhodnih materialih, še zlasti problematična je kvaliteta žice, ki jo praktično dobivamo od več dobaviteljev, saj je žico, ki jo potrebujemo za galvaniziranje, izredno težko nabaviti na domačem trgu. Tako se je vseskozi dogajalo, da smo potrebne količine dobivali v zadnjem trenutku, to pa je zahtevalo veliko dodatnega dela, pa tudi bistveno povečalo izmet. Zelo problematično je tudi lakiranje nekvalitetno točkanih žičnih polizdelkov (košar, mrež) kooperanta, kar vpliva tudi na reklamacije izdelkov ZHT. Še zlasti v tem polletju so bili storjeni precejšnji napori, da skupno s kooperanti rešimo čimveč problemov vhodnih materialov. Nedvomno je, da moramo te stike še poglobiti, saj bomo le tako lahko kos zahtevam kvalitete za izvoz. Franc Krajnc Izboljšana kakovost izdelkov Produktivnost nekoliko nižja kot lani, predvsem zaradi kadrovskih težav. Zaostajanje za planirano proizvodnjo približno za 5%. Poslovanje v delovni organizaciji Gorenje Notranja oprema je v primerjavi z enakim obdobjem lani boljše, vendar pa so si z letnim planom zastavili višje cilje, ki pa jih bo v drugi polovici leta zaradi spremenjenih tržnih razmer težko doseči. V prvih šestih mesecih so izdelali 62.018 kosov kuhinjskega in 8.733 kosov kopalniškega pohištva, 4.213 stra- niščnih desk, 8.106 lesene embalaže, 539.092 keramičnih ploščic ter 6.647 kosov sanitarnega materiala. Od tega soj/ izvoz namenili 152.947 keramičnih ploščic in 7.803 vrat za kuhinjske elemente ali 17 % skupne količine proizvodnje, oziroma kar 30 % proizvodnje keramičnih ploščic. Nekoliko nižja kot lani v tem obdobju je proizvodnja v tozdu Gradbeni elementi, predvsem zaradi težav pri proizvodnji sanitarnega programa, nekoliko manjša je tudi proizvodnja keramičnih ploščic, vendar pa je tu izkoriščenost proizvodnih kapacitet še vedno visoka. Produktivnost je v tozdu Gradbeni elementi v primerjavi z lanskoletno nekoliko nižja, kar je posledica motenj v proizvodnji keramičnih ploščic zaradi generalnih popravil malih peči za žganje glazure. Tako v obratu Umetni marmor kot v tozdu Pohištvo pa se srečujejo s kadrovskimi težavami, saj nimajo dovolj zaposlenih. Kakovost se je v primerjavi z letom 1984 izboljšala, je pa še vedno pod planirano za letošnje leto. Vzrok za to je predvsem v zaostreni kontroli kakovosti, ki jo narekuje sistem kontrole in zagotavljanja kakovosti, programi izboljšanja kakovosti izdelkov in storitev ter seveda tržišče, ki je na vseh področjih čedalje zahtevnejše. Poprečno število zaposlenih je bilo v teh delovni organizaciji za 2 % večje kot lani v tem obdobju, je pa predvsem rezultat zaposlovanja v DSSS, kjer pa bodo v prihodnje zaradi popolnejše organiziranosti nekaterih služb morali zaposliti še nekaj delavcev. Nekoliko boljša kot lani je tudi izkoriščenost delovnega časa, predvsem zadnja dva meseca, ko je bilo uvedeno merilo izkoriščenosti delovnega časa. Oskrba z reprodukcijskim materialom je bila letos sorazmerno dobra, razen nekaterih, že kar ustaljenih težav z nabavo pomivalnih korit, kuhinjska nap in vrat za potrebe tozda Pohištvo. Spremenjene tržne razmere zaostrujejo konkurenco in v prihodnje zahtevajo še boljšo izkoriščenost delovnega časa, boljšo produktivnost, delovno disciplino ter kakovost proizvodnje in trženja izdelkov Gorenja Notranja oprema. Eden pomembnih ciljev te delovne organizacije je tudi hitro izvajanje planiranih investicij, ki je doslej potekalo po načrtih, saj so pri nadstrešnici za embalažo opravljena betonska dela, nabavili so novo mozničarko, naročili novo lakirno kabino. V skladu z investicijskim programom pa poteka tudi modernizacija v obratu Keramika. gorenjepro©@sim@ ©prema Težave, pa tudi uspehi V Gorenju Procesna oprema ocenjujejo, da so v prvem polletju uspešno poslovali, saj so letni vrednostni plan uresničili s 47 % in proizvedli polovico načrtovanega za letos! V tozdu Tehnološka oprema smo proizvedli 54,2 % letno načrtovanega, v tozdu Proizvodnja računalniških in procesnih naprav 51,6 % in v tozdu Poslovna oprema 41,8 % letnega plana. V tozdu Poslovna oprema na Ptuju je uresničevanje plana oviralo prehitro uvajanje novih tipov televizijskih aparatov, kar je povzročilo ogromen izpad delovnih ur, neza- dovoljiva pa je bila tudi oskrba. V obratu birotehnike so načrt izpolnili, v obratu mali poslovni sistemi pa plan zaradi nedobave konektorjev Bi-rostroja in floppy-diskov plan ni bil dosežen. Polletni poslovni rezultati v tozdu Proizvodnja računalniških in procesnih naprav so bili ugodni in po količini ter asortimanu skladni z letnim planom. Presežen je bil plan proizvodnje terminalov, medtem ko so bile težave pri realizaciji procesnih naprav za projektne naloge. Izpolnjen je bil plan proizvodnje medicinske opreme, proizvodni program pa je bil obogaten s proizvodnjo scolifesov in TES. Najbolj opazen je bil porast proizvodnje v oddelku za proizvodnjo sklopov za gospodinjske aparate, zaradi večje proizvodnje teh izdelkov. V juniju je stekla tudi nulta serija težko pričakovanega mikroračunalnika Dialog 20 in njemu pripadajočega monitorja M MR 105, kljub zagonskim težavam je bilo izdelano 50 Dialogov in 30 monitorjev MMR 105. Tozd Tehnološka oprema je letošnji delovni načrt uresničil s 54,2 %. Ugotavljajo pa visok odstotek nadurnega dela, zaradi vzdrževanja orodij in opreme, ki ga opravljajo ob prostih dnevih, in nujnih del, ki so potrebna za normalen potek proizvodnje v Gorenju Gospodinjski aparati. V prvem polletju so izdelali v tozdu Tehnološka oprema V prvem polletju so z vlaganji v osnovna sredstva poskrbeli za enostavno reprodukcijo. Vložili so okrog 70 milijonov din, kar ustreza višini sredstev, ki so razporejena za amortizacijo. Trenutno je pripravljenih več investicijskih projektov in predvidevajo, da bodo do konca leta vložili določena sredstva v razširjeno reprodukcijo. Z nabavo in vzdrževanjem delovnih sredstev za storitve nismo imeli težav. Več zastojev je bilo pri opremi za obnovo ekranov. Oprema je že dotrajana in načrtujemo nabavo nove. V prvem polletju smo za naše poslovanje izkoristili lastna obratna sredstva. Sredstva smo ustvarili z uspešnim poslovanjem v preteklih letih. Nabavo rezervnih delov smo uresničili s 86 %. Najbolj zaostaja pri dobavi rezervnih delov Gorenje Procesna oprema, plan je realizirala samo z 71 %. Zaradi tega so se pojavile negativne posledice. Vsekakor je to nesprejemljivo v današnjih tržnih razmerah. Problem pri dobavi rezervnih delov so nekompletni asortimani. To nam povzro- 52 orodij in 31 naprav, opravili 3.045 vzdrževalnih posegov na orodjih in 113.527 vzdrževalnih ur na vzdrževanju opreme, 23.096 pa pri generalnih obnovitvah strojev itd. Posebej je treba omeniti montažna dela, ki jih dokaj uspešno izvajajo v Gorenju Bira. V Gorenju Procesna oprema smo imeli v prvem polletju 6 % nadur in 4,7 % odsotnosti zaradi bolniške. Ustvarili smo 3,642.000 celotnega prihodka ali 47 % letnega plana, porabljena sredstva so znašala 2.864.280 dinarjev in dohodek 777.720 ali 41 % letnega plana. V Gorenju Procesna oprema tako naše poslovanje v prvem polletju ocenjujejmo kot ugodno. ča izredno velike težave pri generalnih popravilih izdelkov. Število zaposlenih se je povečalo za 0,34 % glede na isto obdobje preteklega leta. Izkoriščenost delovnega časa je bila manjša kot v I. polletju 1984. Redne dopuste smo izkoristili za 1 % več, bolniška je povečana za 1 %. Manjši vložek delovnega časa je povzročilo tudi manjše povpraševanje po naših storitvah. V prvem polletju smo opravili 626.454 storitev, kar predstavlja 100 % realizacijo plana. Glede na enako obdobje 1984 je število opravljenih storitev nižje za 4 %. To je povzročila slabša izkoriščenost delovnega časa. Obnovili smo 3.529 ekranov ter 1538 elektromotorjev. Še vedno smo nekoliko pod planom pri obnovi rezervnih delov. Izpada iz prvega četrtletja (realizacija 74 %) nismo mogli nadomestiti. Tehnološke težave so, v glavnem, odpravljene. Zato smo plan v drugem kvartalu presegli za 8 %. Pričakujemo,da bomo letni plan v celoti dosegli. Celotni prihodek smo dosegli 101 %, medtem ko smo realizirali dohodek glede na plan s 113 %. Pri porabljenih sredstvih smo močno presegli planirano porabo surovin in materiala. Res je, da so tako slabemu rezultatu v večji meri prispevale višje cene. Zavedati se moramo tudi dejstva, daje zniževanje materialnih stroškov eden pomembnih pogojev za zviševanje osebnih dohodkov. Ekonomičnost smo nekoliko povečali glede na plan in enako obdobje v preteklem letu. Povečali smo delež poslovnega sklada v čistem dohodku (čez 30 %), kar lahko ocenimo kot velik uspeh v poslovanju. S tem ustvarjamo dobre pogoje za uspešno realizacijo planskih nalog v naslednjem srednjeročnem obdobju. Ob dejstvu, da smo stroške zadržali pod planiranimi za 6 % in pri tem realizirali za 1 % višji celotni prihodek, lahko ugotovimo, da uspešno gospodarimo. Pričakujemo, da se bo v drugem polletju povečalo povpraševanje po naših storitvah. Na ta način bomo še povečali produktivnost, ki ima močan vpliv na Gospodarjenje v prvi polovici letošnjega leta je za našo delovno organizacijo potekalo v znamenju umiritve povpraševanja oo izdelkih Gorenja tako doma kot v tujini, obenem pa se je bo nenehnem povečevanju cen vhodnih materialov oskrba nekoliko izboljšala. Takšne tržne situacije smo se zavedali že pri sprejemanju letnih planov, tako da smo v kolektivu ustvarili pogoje, da je ta v nastali situaciji sposoben realizirati naloge. Glede na pomen naše prisotnosti na tujih trgih in domačem tržišču ocenjujemo, da je v sedanjih razmerah zlasti pomembno uspešno izvajanje poslovne politike, uveljavljene na izhodiščih sanacije, ki omogoča hitro prilagajanje različnim situacijam na tujih trgih. Prav tako je izboljšano delovanje predstavniške mreže doma, kar smo dosegli predvsem z izboljšanjem ka- povečanje rentabilnosti poslovanja. Kaj moramo storiti v II. polletju 1985. leta? Vse naše napore moramo usmeriti v zagotovitev 100 % izkoriščenosti naših storitvenih zmogljivosti. Zagotoviti moramo kompleten asorti-man v zadostnih količinah rezervnih delov, urediti moramo tehnologijo za generalna popravila izdelkov v čim več servisnih enotah. S sistemom "STARO ZA NOVO" ter pogodbenim vzdrževanjem izdelkov moramo navezati bolj pristen in korekten kontakt s koristniki naših izdelkov. Kot ambasadorji proizvodnih delovnih organizacij sozda Gorenje moramo postati še bolj tenkočutni do trga in končnih koristnikov naših izdelkov. Sleherni delavec servisa mora spoznati, da je naše delo podrejeno potrebam koristnikov izdelkov Gorenja. Samo na ta način bomo prispevali k večji prodaji izdelkov Gorenja. kovosti dela. Organiziranost logistike in njena prilagodljivost posledicam tržnega položaja pri hitrih spremembah količine blaga za skladiščenje in prevoz je pomemben člen v celotni učinkovitosti Gorenja Commerce. Čeprav ocenjujemo, da je kolektiv pripravljen tudi na gospodarjenje v slabših razmerah, pa se še vedno borimo z vrsto problemov, pretežno pogojenih z nepopolno kvalifikacijsko strukturo zaposlenih, slabo poslovno informatiko in drugo, kar vse od nas zahteva hiter prehod v nadaljnje izvajanje sanacijskih ukrepov. Glede na rezultate fizičnega obsega poslovanja zaostajamo za planom za 3 do 5 %, kar pa lahko do konca leta še nadoknadimo. Vsi nakazani problemi narekujejo nadaljnjo enotno akcijo vseh sektorjev in delavcev, usmerjeno v uresničitev letnega plana, doseganje večje gospodarnosti ter takojšnje izboljšanje poslov- Mirjana Dominovič gorenjes^j/ns________________ Storitve in obnova rezervnih delov Todor Dmitrovič gorenje premere® Zaostreni pogoji poslovanja GORENJE RAZISKAVE IN RAZVOJ Kadrovske težave ne informatike s ciljem tekočega spremljanja poslovnih dogodkov. Še naprej pa moramo tudi krepiti enotnost v kolektivu ob hkratnem aktivnem delovanju samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij in v bodoče še izboljšati kvalifikacijsko strukturo zaposlenih. Končali naj bi tudi s pripravami na reorganizacijo izvoza ter jo začeli izvajati, pripravili bomo izhodišča za reorganizacijo predstavništev doma ter začeli organizirati delo na novih načelih. Zaključili bomo tudi priprave na sodelovanje z Gorenjem Ocene kažejo, da so polletno poslovanje zaključili pozitivno. Posebno pozornost so namenili razvojnim nalogam. Tekoče operativne naloge Interne banke so bile usmerjene v zagotavljanje nemotenega reprodukcijskega procesa, tako da smo pravočasno in kakovostno zagotavljali potrebna finančna sredstva. Poleg tega smo posebno pozornost namenili tudi razvojnim nalogam, tako da je Interna banka postala institucija sozda Gorenje v pravem pomenu besede. V I. Polletju so se namreč kot članice Interne banke poleg delovnih organizacij Gorenja v Titovem Velenju priključile tudi druge delovne organizacije v sklopu sozda. Tako je ustvarjena objektivna osnova za izgradnjo poenotene finančne funkcije v sozdu. ■Zato bo nujen tudi razvoj finančne miselnosti ter informacijske kulture v vseh okoljih. Interna banka je v I. polletju opravljala vse aktivnosti v okviru mobilizacijske, integracijske in kreditne funkcije. Tudi tokrat je bila naša prednostna naloga ohranjanje likvidnosti oziroma sposobnost pravočasnega poravana-vanja zapadlih obveznosti članic Interne banke. Da pa je bila likvidnostna situacija težka, pričajo podatki o podvojenem obsegu poslovanja z vrednostnimi papirji z Gorenjem glede na enako obdobje lani, saj so prejete menice Bira iz Bihača in začeli z izvajanjem nalog, ki jih narekuje dogovor o skupnem poslovanju. Čeprav z rezultati fizičnega obsega poslovanja v prvem polletju 1985 ne moremo in tudi ne smemo biti zadovoljni, vendarle lahko pozitivno ocenimo dejstvo, da se v kolektivu vse bolj uveljavlja zaupanje v lastne sile, s poudarkom na odpravljanju lastnih slabosti. Tako se krepi tudi usposobljenost za premeščanje večjih gospodarskih zaostritev. letos že dosegle vrednostni obseg celotnega lanskega leta. V strukturi virov sredstev smo nekoliko povečali delež selektivnih kreditov za izvoz. V I. polletju 1985 smo v Gorenju v Titovem Velenju realizirali 38.303 milijone dinarjev prilivov in 37.469 milijonov dinarjev odlivov. Tako prilivi kot odlivi pa nekoliko zaostajajo za planiranimi, kar se odraža tudi pri rezultatu, ki je bil dosežen v višini četrtine planiranega. Kratkoročne zadolženosti v I. polletju nismo bistveno povečali, kar si bomo prizadevali tudi še naprej. V delu delovne skupnosti Interna banka smo oblikovali tudi okrog 26 milijonov dinarjev dohodka ter koristili okroga 1,2 milijona dinarjev sredstev sklada skupne porabe, kjer pa pretežni del, 0,73 milijona dinarjev, predstavlja regres za letni dopust. Tako v Interni banki ocenjujemo, da smo polletno poslovanje zaključili pozitivno:, Darko Zupanc V prvih šestih mesecih letošnjega leta je delovna organizacija Gorenje Raziskave in razvoj dosegla zadovoljive rezultate. Izvajanje nalog, načrtovanih za prvo polovico letošnjega leta, je potekalo skladno z načrtom, čeprav so se pojavljala določena odstopanja, ko so delovne organizacije spremenile svoje zahteve ali pa želele, da zanje opravimo naloge, ki jih nismo planirali. Zlasti velja to za dela na področju industrijskega oblikovanja in atestiranja proizvodov. Za razliko od prejšnjih let smo se v tem času soočali s kadrovsko problematiko, saj imamo kadrovsko nezasedena področja grafičnega obliko- Osrednja naloga Delovne skupnosti informatika in organizacija je bila v danih pogojih zagotoviti pravočasno informacijsko in organizacijsko podporo v organizacijskih subjektih sozda Gorenje, zagotoviti voljše pogoje delovanja strojne opreme, izboljšati kadrovsko strukturo ter s strokovnim projektnim delom izboljševati informacijski sistem. Na osnovi opravljenih nalog za I. polletje ocenjujemo, da smo programirane naloge v glavnem opravili oz. v skladu s potrebami in zahtevami uporabnikov določene naloge terminsko rebalansirali. Pri nalogah na področju tekočih obdelav smo dopolnili nepopolno dokumentirano programsko opremo, delno uredili zajemanje podatkov, distribucijo obdelav in predajo dokumentacije, skrajšali čase posameznih obdelav, izboljšali red in disciplino pri delu na vanja, standardizacije, kakovosti in inventivne dejavnosti. V drugem polletju bomo tako le težko izpolnili naše planske obveznosti, če teh kadrovskih problemov ne bomo uspeli rešiti. V tem času so potekale tudi aktivnosti za pripravo srednjeročnega in dolgoročnega plana. Medtem ko so usmeritve Gorenja Raziskave in razvoj na področju oblikovanja, preskušanja in splošno tehničnih zadev do neke mere jasne, pa je docela odprto vprašanje raziskovalno—razvojnih projektov, ki naj bi jih pri nas izvajali. To pa zato, ker je osnova za definiranje skupnih raziskovalnih razvojnih projektov programska usmeritev Gorenja SOZD. sistemih, poskrbeli za kvalitetnejše vzdrževanje začasno najetega IBM sistema 370/ 138, trenutno pa si prizadevamo izboljšati vzdrževanje Burroughsove opreme. Pri projektu IPIS je bil izdelan makro koncept, ki predstavlja grobe smernice razvoja informacijskega sistema za obdobje do leta 1990. Vsebinsko zajema predvsem: • definiranje informacijskih podsiste mo v • prisotnost informacijskih podsistemov v posameznih organizacijskih enotah • računalniško mrežo • prioritetni vrstni red in realizacije informacijskih sistemov • terminski plan za razvoj in realizacijo informacijskih podsistemov • potrebe po računalniški in terminalski opremi • potrebe po kadrih • potrebe po finančnih sredstvih • upravičenost investicij. V okviru grobega IPIS je izdelan tehnološki koncept za po- Joško Vučemilo gorenjenmtema jbamto Ohranjanje likvidnosti Jože Dolinar sestavljena organizacija Vrl IJVr združenega dela DELOVNA SKUPNOST ORGANIZACIJA IN INFORMATIKA Informacijska in organizacijska podpora (Nadaljevanje s 5. strani) samezne informacijske podsisteme, kot je razvidno iz vsebine in rokovne opredelitve, predstavljamo fazne rezultate tega projekta, ki so osnova za nadaljnje strokovno trdo delo pri koncipiranju podrobnih rešitev in realizacije posameznih informacijskih sistemov. Delovna skupnost je nosilec projekta organizacijske preobrazbe delovnih organizacij Gorenje, Gorenje Glin, Gorenje TIKI, Gorenje Muta in Gorenje Bira, Bihač. Izdelan je program revizije organizacijske strukture delovnih organizacij v Titovem Velenju. Pripravljeni so cilji delovanja in organiziranosti organizacijskih subjektov. V Gorenju Bira, Bihač nudimo računalniško podporo pri projektiranju organizacijske strukture. Definirana je projektna naloga saldokonto, sprejet je rokovnik in nosilci nalog. Izvršeni so posnetki stanja. Definirana je projektna naloga za glavno knjigo. Projekt je v teku. Za projekt informacijskega suporta prirezovalnice je definirana projektna naloga, rokovnik in nosilci nalog. Izdelan je tehnološki in AOP koncept. Za projekt prenos obdelav OD na B 6800 je definirana projektna naloga, rokovnik in nosilci nalog. Izdelana in dopolnjena je programska oprema. Projekt je v fazi testiranja. V preteklem obdobju nam je uspelo pridobiti v DS 10 2 delavca z visoko strokovno izobrazbo in enega z višjo strokovno izobrazbo. Za obvladovanje in reševanje vedno zahtevnejših nalog smo v DSIO uvedli interno izobraževanje. Izvedli smo dva strokovna seminarja, ki jih je obi skala večina delavcev v DSIO in tudi delavcev uporabnikov. Stanko Zorko Obvestilo VOZ,JlKI, POZOR! Vsem, ki se na delo vozite s svojim avtomobilom svetujemo, da v soboto, 20. julija 1985, pustite svoje jeklene konjičke doma. Ta dan bo namreč, zaradi snemanja televizijske propagandne oddaje, zaprto glavno parkirišče. Torej, da se ne boste po nepotrebnem jezili in da ne bo gneče, pridite v soboto na delo raje z avtobusom, ali pa kar peš. PRIJAVNICA ZA POČITNIŠKO DELO Priimek in ime naslov: Izkazali so se... DOMAČI STROJ ZA SIGNIRANJE V obratu plastika so kar v svoji delavnici naročili signirni stroj z avtomatsko podajalno napravo. Napravo je v rekordnem času izdelal strojni ključavničar Jože Zaljuberšek. Odpadel je uvoz, vgrajen je v glavnem domači material, ostalo pa so uvoženi deli, ki so bili v skladišču. Tudi inovacija. Več v naslednjem Informatorju. SPOROČILO UREDNIŠTVA INFORMATORJA Uredništvo Informatorja se je preselilo v nove prostore, ki so v hiši ob avtobusni postaji v Gorenju. Telefonska številka 133 (II. ATC). Počitniško delo V tem mesecu opravlja počitniško prakso 200 učencev in študentov usmerjenega izobraževanja, s katerimi smo lahko zadovoljni. Zadovoljni so tudi oni, ker je njihov zaslužek ugoden. Preko Informatorja obveščamo naše sodelavce, da lahko za mesec avgust (od 14. 8. 1985) prijavijo svoje otroke za počitniško delo, ker še razpolagamo s prostimi deli in nalogami. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, s katerimi smo vas že seznanili. Prosimo vas, da izpolnite prijavnico in jo dostavite v Oddelek kadrovskih zadev DSSS Gorenje Gospodinjski aparati. Informacije dobite pri Avgustu Podgoršku — tel. 155 (ATC I.). ->Š datum rojstva vpisan (navedite šolo in letnik):................................................ Počitniško delo bi opravljal-a od.............................................do Članstvo v študentskem servisu: DA NE Bil-a sem že na počitniškem delu: DA NE Želel bi delati v: .............................................................. Za točnost podatkov odgovarjam in jamčim s svojim podpisom. Podpis staršev: Podpis kandidata: INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA: Gorenje Gospodinjski aparati, Gorenje Notranja oprema, Gorenje Procesna oprema, Gorenje Elektronika Široka potrošnja, Gorenje Commerce, Gorenje Servis, Gorenje Raziskave in razvoj, Gorenje Interna banka, DSSS Gorenje SOZD, DS Splošni posli Gorenje SQZD, DS Organjzacija in informatika Gorenje SOZD. Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik: dr. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar—Mijoč, Srečko Panič, dr. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: Grafično podjetje GRAFI-KA Prevalje, 1985. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421 —1 /72 z dne, 23. 1. 1974.