70
Prislovice in reki iz Istre.*)
Zapisal Jakob Volčič.
Star Istran v društvu pijoč vino reče: „u ime Isu-sovo"; društvo mu odgovori: „pomozi nas ime sveto njegovo".
Sveti Sime snegom ušine.
Kada misle pasa ubiti, reku, da je nor (kada misle človeka 'zatrti, ga počnejo ogovarati).
Kemu rug, temu škoda.
S pustom njivom ni dobrega leta čekati.
Hudoba zabode rep, kade ne more nohat (delo se more i tudi na svršetku pokvariti).
Ca se vragu da, ljudem ne rabi (iz proklete stvari ni sreče).
Česa ni, ne uzame ni tuča ni vojska.
Več valja jedna nit svoja, nego četiri tuje.
Po lazih se glave seku.
Ki tuje jede, tujim trpi.
Ca če gospoda i r.., to mora bit.
Bolje je žlica meda nego brenta govan (se reče od nesnažne kuharice.)
Ki muči, jih devet uči.
Ki svojemu loncu primiče, najlaglje omiče (ki se v tuje reči ne paca, najmirneje živi).
Bolje je okoli svojega lonca šetati, nego na tujem polji plesati.
Toplo iz ust, mrzlo u nadra (kar kdo govori, mu na vest pada.)
Dalje bi ga rinul nego poslal (len je povse).
Vela hvala sama spala (prehvaljivo dekle se kasno množi).
Ovo leto nevestica, drugo leto nezmestica (lenu-šina bo).
Rabi očali (dual).
V nekem glagolitskem rukopisu sem bral: carski rač za „placetum regium", od raci ti, geruhen, be-lieben.
*) Dobro došle!                                                 Vred.
Sčirka, neplodna žena,  od  starosl. ščir,  rein, genuin.
Skrajnica, slepo oko, die Schlafe.
Krocula, bergla, od koracati, od tega nemški die Kriicke.
Brezkucan,   ki  nima hiše,   brezstolčan,   ki nima stolca v hiši.
Rana se ščeni, se ne da ozdraviti.