grip* SL<5^0 sk h AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN «N LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 145 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JUNE 22, 1938 LETO XLI. — VOL. XLI. Pazite na vaše prve papirje! Poročali smo te dni, da je postava glede podelitve ameriškega državljanstva onim ljudem, ki so nad 50 let stari, in ki so dospeli pred 5. februarjem, 1917 v Ameriko in imajo prvi papir, propadla. Senator Bulkley nam sporoča sedaj še podrobnosti. Postava je bila sprejeta lansko leto v zbornici poslancev, letos je pa bila odobrena od senatnega naturalizacijskega odseka, trikrat prečitana in končno je prišla na vrsto pred senatno zbornico v četrtek 16. junija. Ob 7. uri zvečer je bila postava sprejeta tudi v senatu. Edini nasprotnik postave v senatu, zagrizeni senator Reynolds iz North Caroline, tedaj ni bil navzoč, ko je senat glasoval. Ko je pa Reynolds zvedel, da je bila postava v korist starih ljudi sprejeta, je pridrvel v senatno zbornico in zahteval, da se zbornica premisli. Tak predlog ima v senatu prednost in postava je bila umaknjena ter pride na vrsto tekom prihodnjega zasedanja kongresa, ki se začne v januarju mesecu. . Kot nam zatrjuje senator Robert J. Bulkley je to le začasni poraz predloga, ki bo gotovo sprejet tekom prihodnjega zasedanja kongresa, ker bo: prišel na vrsto kot reden predlog in vse nasprotovanje nasprotnikov ne bo nič zaleglo. Večina senatorjev je za predlog. Pred nami je uradni obris postave, ki nosi številko 6785, ka-lenderska številka 2198 in senatna številka 2099. Ena važnost pri tej postavi, za katero dosedaj še nismo vedeli, obstoji v tem, da za prosilce ameriškega državljanskega papirja, ki so stari nad 50 let, so prišli sem pred 5. februarjem, 1917, ne velja določba, da njih prvi papir nei sme biti nad 7 let star. Vpošteval se bo prvi papir vsake starosti. To je ogromne važnosti za tisoče naših ljudi. Za danes si zapomnite to in razumite prav: Postava glede tujezemcev, ki so stari nad 50 let in bi radi postali državljani brez izpraševanja in šole, ni potrjena. Potrjena pa bo gotovo zgodaj v prihodnjem letu. In hranite svoje prve državljanske papirje. Kdor ga pa nima, naj si ga do,bi. Kitajska je prepričana, da bo zmagala. Japoncem primanjkuje denarja in živeža. Japonci so se ponovno zaceli umikali HongKong, 21. junija. Nekaj izrednega v kitajskem položaju je, da četudi so bili Kitajci poraženi v ponovnih bitkah, četudi so zgubili svoja največja pristanišča in najbolj bogate province, pa so trdno prepričani, da bodo končno zmagali. Angleški kot ameriški časnikarji so včeraj obiskali mnogo najbolj vplivnih kitajskih voditeljev, ki so vsi izjavili, da Kitajska ne bo nikdar poražena in bodo morali Japonci prej odnehati. Kar Kitajce izredno veseli je dejstvo, da se je znižalo narodno bogastvo Japoncev. Še pred enim letom so imeli Japonci v Zedi-njenih državah $400,000,000. To premoženje se je sedaj skrčilo na $35,000,000. Vse velike bilance japonskih tvrdk in podjetij, ki so bile naložene v raznih tujezemskih bankah ,so bile dvignjene in prene-šene na Japonsko, da se vzdrži vrednost japonskega jena. Japonci so bili prisiljeni prodati mnogo pristanišč, pomolov in drugih industrij in denar je šel na Japonsko. Tako se je znižala tudi trgovska vrednost Japoncev, da se zadosti vojnemu molohu. Iz miiogih krajev na fronti se poroča, da se Japonci umikajo, dočim so doslej stalno, dasi počasi napredovali. Poplava langtse reke jim je povzročila ogromno škodo, na katero Japonci prvotno seveda niso računali. Mesto išče denar i Mestna relifna komisija je sklenila še v nadalje imeti re-lifne urade odprte, dasi ni no-'benega centa v relifni blagajni. Medtem pa župan obupno zre na vse strani, kje bi dobil denar, da preskrbi živež za 60,-000 mestnih relifnih klientov. Obrnili so se na državno davčno komisijo, od katere so zahtevali, da jim da $400,000 na račun prodajnega davka v prihodnjem letu. Obenem se je župan Burton obrnil na razne banke za posojilo, poslal je v Washington več brzojavov, da dobi čimprej več WPA delavcev delo, sploh Burton gleda na vseh krajih in konceh, kak bi rešil položaj. Smrtna kosa Danes zjutraj ob 3. uri je umrla Mrs. Johana Roje, rojena Vidmar, 1269 Norwood Rd. Pogreb ima v oskrbi A. Grdina in Sinovi pogrebni zavod. Podrobnosti prinesemo jutri. Prošnja za razporoko Mrs. Gertrude Kačar, 1233 Addison Rd., je vložila prošnjo za razporoko napram svojemu soprogu Mr. Frank Kačar ju, 1233 Addison Rd. Hitler je zopet dal aretirati tisoče zidov Berlin, 21. junija. Na povelje Hitlerja so v Berlinu in v okolici včeraj zopet aretirali tisoče Židov, katere so obtožili veleizda-je. Ostali tisoči so pobegnili iz mesta ali pa tavali po mestnih ulicah, ne vedoč, kam bi se podali. Ljudska druhal je napadla stotine židovskih trgovin in jih zaznamovala s sramotilnimi znamenji. Samo v Berlinu je bilo aretiranih nad 2,000 Židov in na-daljni tisoči so bili vrženi v ječe v okoliških mestih. Nekatere so izpustili, potem ko so jih nekaj ur zasliševali, dočim so druge pridržali v zaporih. Par tisoč Židov so odpeljali v koncentracijska taborišča, kjer bodo morali trdo delati. Da je groza še večja so židje napadani v svojih stanovanjih in trgovinah, katerih stotine je bilo izropanih, ne da bi policija pri tem kaj posredovala. Na trgovine so slikali ljudje napise kot naprimer: "Ogib-Ijite se te smrdljive trgovine, kjer prodajajo same stenice in Zopet drugje je druhal usi i t' namazala trgovine z napisi: "Tu prebivajo podgane in dihurji!" —o- Srebrna poroka Iz Detroita se nam poroča, da bosta tam 25. junija praznovala Mr. in Mrs. Bernard Travnikar srebrno poroko. Mr. Bernard Travnikar je brat poznanega pokojnega slovenskega pionirja v Clevelandu, Georga Travnikar-ja in stric councilmana George Travnikarja v drugi vardi. Naše iskrene čestitke srebrno poro-čencema. Družina Bernard Travnikar stanuje na Dequindre St. ob Eleven and One Half Mile Read, v Royal Oak, Mich., takoj poleg Detroita. Profit opere Operna družba v Clevelandu, ki skrbi vsako leto, da dobimo v Cleveland Metropolitan operno družbo iz New Yorka, naznanja, da je letošnja operna predstava prinesla $5,683 čistega dobička. Dočim v naj boljših časih ni bilo dobička, pa je bil dobiček letos v teh -slabih časih! Delegating Društvo sv. Helene št. 193 K. S. K. J. je izvolilo sledeče delega-tinje: Uršula Rovšek in Margit Kogovšek. Namestnici sta Frances Sušei in Ivana Pust. Vlada je vpeljala preiskavo glede propagande tujcev Washington, 21, junija. Posebni' odsek zbornice poslancev v kongresu je vpeljal ogromno preiskavo, ki naj dožene, kakšno propagando vodijo tujezemci v Z e d i n j e n i h državah. Ako so ameriški državljani v zvezi s tujezemsko propagando, tedaj bo tudi proti njim vpeljana enaka preiskava. Ta preiskava se bo razlikovala od dosedanjih v tem, da ne bo javna, pač pa tajna. Dostop k preiskavi in zasli-šavanjem bodo imeli samo časnikarski poročevalci. Kongresni odsek je poklical na pomoč vse poizvedovalne agencije zvezne vlade. Pomagati bo moral tudi oddelek zvezne tajne policije, kar se! dosedaj še ni zgodilo pri nobeni preiskavi. Kongresman Dies iz Texasa je načelnik preiskovalnega odseka. Preiskava se bo začela v Los Angelesu in ::e bo pomikala proti vzhodu, dokler ne pridejo kongresmani' v New York. Trajala bo sedem tednov. Kongres je dovolil za to preiskavo $100,000 za stroške. Francija je udarila po loja-listicm Španiji London, 21. junija. Francija je prizadela hud udarec lojalistični Španiji, ko se je zedinila z Italijo in Anglijo, da se naredi konec vojne v Španiji. Ne samo, da je Francija zapovedala zapreti špan-sko-francosko mejo, tako da ne more nobena pošiljatev več k lojalistom v Španijo,! pač pa je sklenila poslati tudi diplomatsko poslanstvo k generalu Francu, poveljniku nacionalistov. Obenem je Anglija na delu, da se začne odpošiljati tujezemske borce iz Španije. Rusija je največ kriva, da se krvava borba v Španiji nadaljuje, ker želi, da dobi Španija komunistično vlado. _ Grožnja Francije, da slednja zapre špansko meje je povzročila veliko bojazen pri lojalistih, ki so prepričani, da pride njih konec, kakor hitro jim Francija popolnoma obrne hrbet. -o- Smrtna kosa V mestni bolrfišnici je preminul Steve Goloboff, star 27 let. Rojen je bil v Macedoniji. Ranj-ki zapušča tu mater Konstantino in dva brata, Alexa in Krista. Družina stanuje na 1566 E. 34th St. Truplo pokojnega se nahaja v pogrebni kapeli A. Grdina in Sinovi na 1053 E. 62nd St., odkoder se vrši pogreb v sredo popoldne ob 1. uri. Pokopan bo na ruskem pokopališču. Bodi ranj-kemu mirna ameriška zemlja! Zaprta banka Iz Tuckahoe, N. Y., se poroča, da je v letu 1933 med drugimi bankami zaprla tudi lokalna Crestwood National banka. Jutri pa bo banka izplačala vsem svojim vlagateljem njih ves delež vlog, poleg tega pa dobijo vlagatelji 3.5 procenta obresti za ves čas, dokler je bila banka zaprta. Banka je imela nekako tri milijone dolarjev vlog. Dovolj trubla Sodnik Welsh je oprostil farmarja Stelterja, ki je bil obtožen kršitve postave glede prodaje opojne pijače. Farmar ima naduho, velike dolgove, bolno ženo in tri male otroke. "Dovolj ima trubla," je rekel sodnik. Japonci se umikajo radi silne poplave Šangaj, 21. junija. S čolni in splavi se umika japonska armada iz Honan province, ki je popolnoma preplavljena. Še pred nekaj tedni so Japonci v isti provinci z največjo naglico napredovali. Vwe njih napredovanje je bilo zaman. Voda je hujša kot tdpovi. Iz Hankova se poroča, da so japonske čete namenjene sedaj za Šansi provinco, kjer je glavni stan ruske komunistične armade in skozi katero provinco dobivajo Kitajci svoje potrebščine iz Rusije. Ako se Japoncem posreči zasesti Šansi provinco, tedaj so Kitajci zgubljeni. Medtem pa Kitajci okupirajo mesta, katera so Japonci zapustili v Honan provinci. Japonci so pustili za seboj mnogo vojnega materiala, katerega radi poplave niso mogli odpeljati s seboj. --o—-- španski veterani V Clevelandu se te dni vrši konvencija španskih veteranov, to je onih ameriških vojakov, ki so se v letu 1898 borili proti Špancem, katere so pregnali iz Kube in iz Filipinskih otokov. Kakih 6000 veteranov se nahaja v mestu v slikovitih uniformah. Včeraj so paradirali po mestu. Parade se je udeležilo do 10,000 ljudi. Na obisku Iz Chicage je dospela na dvotedenske počitnice Mrs. Jennie Vidic k sorodnikom družine Frank Leskovic na Hubbard Rd., North Madisofi, Ohio. Lahko se bo naužila svežega zraka in nazobala sladkih črešenj. Dobrodošla! Kandidat socialistov John Taylor, ki je predsednik šolskega odbora v Toledo, Ohio, je bil imenovan od socialistične stranke, da kandidira za governed a države Ohio pri november-skih volitvah. Pri primarnih volitvah socialisti nimajo kandida tov. Za nove šole Šolski odbor v Clevelandu je odredil nadaljnih $7,917,000 za gradnjo novih šol in za popravo starih; Šolski odbor priča kuje, da bo zvezna oblast po> torn WPA delavcev prispevala 1 svoj delež, da se načrt uresniči Nacijski uradniki kot ogle-duhi v Ameriki New York, 21. junija. Velika zvezna porota v tem mestu je s privoljenjem državnega oddelka ameriške vlade i-menovala dva višja uradnika nemškega vojnega ministerst-va in zaeno z njima 16 drugih Nemcev, med njimi dve ženski kot nevarne zarotnike in vohune, ki so se zarotili proti Zedinjenim državam in širili nacijsko propagando v Ameriki. Velika porota je bila pet tednov na delu, da je doprinesla dokaze proti vohunskim Nemcem. Dva višja nemška častnika Otto von Bonin in I-Ierman Mendel sta vodila zaroto. Oba častnika sta pride-ljena nemškemu vojnemu mi-nisterstvu. Kaj enakega se ni zgodilo v Zedinjenih državah že od svetovne vojne ne. Vohuni so imeli nalogo krasti na črte vojaških zrakoplovov, načrte obrežnih trdnjav in vojnih ladij. Štiri vohune so že aretirali, dočim bodo drugi prijeti te dni. V vohunski zadevi ni prizadet noben ameriški državljan in so Nemci delali na svojo roko. Vlada bo morala naredili načrte m stalno pomoč brezposelnim. WPA uradniki trdijo, da depresije ne bo le tako hitro konec Washington, 21. junija. Voditelji WPA vladnih del so včeraj izjavili ,da nikakor ne vidijo konca depresije in da bo morala vlada narediti stalen program, da pomaga onim, ki so brez dela in zaslužka in to ne po njih krivdi. "Brezposelnost," pravijo vladni uradniki, "je danes najbolj akuten problem in vlada se mora v takem položaju zavedati | svoje odgovornosti. Noben drug j problem ni danes tako akuten kot problem brezposelnosti. "In dočim se čuti na eni strani vlada moralno odgovorna, da pomaga brezposelnim, pa nasta- ja na drugi strani vprašanje, odkod bo prihajal denar za javna dela in za podporo brezposelnim. "Brezposelnost danes ni več začasna skrb vlade. Računati je treba, da bo med nami v večji ali manjši meri neprestano. Predvsem je potrebno, da se naredi program brezposelne zavarovalnine. "Lokalna pomoč brezposelnim je danes izven vprašanja. Taka pcmoč je bila vselej samo za silo in je odnehala takoj, ko je brezposelnost nadaljevala preko gotove dobe. Zvezni vladi ne preostaja druzega kot iti na delo. Anglija skuša končati špansko civilno vojno in tako pomiriti Hitlerja. Pritisk na Francijo Številni predsedniški kandidati na vidiku Washington, 21. junija. Do leta 1940 je sicer še precej daleč, toda skoro dnevno se oglašajo novi demokrat je, ki dajo javnosti razumeti, da so pripravljeni sprejeti predsedniško kandidaturo demokratske stranke. Med zadnje imenovanimi je državni tajnik Cor-dell Hull, ki uživa v ameriški javnosti precej visok ugled. Toda vsi kandidati so negotovi, ali naj se resno izjavijo ali ne, kajti predsednik Roosevelt še ni povedal, če bo on v. tretjič kandidiral za predsednika ali ne. Dokler se predsednik Roosevelt ne izjavi, ne more noben drug "kandidat" z besedo na dan. Kot drugi kandidat se omenja sedanji podpredsednik John Garner in kot tretji pa generalni poštni mojster James Farley. Kot znano so predsednika Roosevelta časnikarji nedavno vprašali, če misli spi*ejeti tretji termin, toda Roosevelt ni dal nobenega odgovo*ra. London, 21. junija. Ugodni trenutek je prišel v Evropi, da nastopi Anglija glede Španske in konča krvavo civilno vojno. Anglija bo pri tem dobila najbrž sodelovanje Francije, ako more Chamberlin pregovoriti tozadevno Daladierja. Francoski ministerski predsednik Daladier je poslal parlament domov in tekom poletja parlament sploh zboroval ne bo. To da priliko Daladier ju, da ukrene samostojne korake, ne da bi bil neprestano napadan v parlamentih Angleški ministerski predsednik je bil tekom preteklega tedna nenavadno zaposlen, da reši špansko krizo. Kajti dokler ni španska vojija končana se ne more govoriti o pogajanjih med Anglijo in Nemčijo in tako garantirati mir v , Evropi. Enako tudi Mussolini. Anglija je sklenila prijateljsko pogodbo z Italijo, toda pogodba glasom dogovora ne more stopiti v veljavo prej, dokler ni rešena španska kriza in civilna vojna končana. Edina ovira, da španske civilne vojne še ni konec, leži sedaj v Rusiji, ki je zadnje čase poslala silne množine orožja in streljiva lojalisto m. Zato si Anglija prizadeva, da pregovori Francijo, da popolnoma zapre mejo proti Španiji in da ne dovoli več pošiljanja ruskega orožja v Španijo. Ako ostanejo lojalisti en mesec brez novega orožja in opreme, tedaj se bodo morali podati in v Evropi nastane mir. To opravilo sedaj vrši Anglija, ki je prepričana, da dobi Francijo na svojo stran. Metri za parkanje Mestna zbornica je včeraj naročila 3000 metrov za parkanje avtomobilov. V enem mesecu bodo že postavljeni. Metri bodo zaenkrat samo za poskušnjo, in sicer za eno leto. Ce se obnesejo, jih bo mesto kupilo, dočim jih bo za prvo leto dobilo samt> v najem. 29 councilmanov je glasovalo za metre, trije proti, med temi tremi sta bila Novak iz 23. varde in Vehovec iz 32. varde. Štrajk v Pittsburghu Že od zadnjega petka se vrši v Pittsburghu štrajk pri dveh popoldanskih angleških časopisih. Lastniki so izjavili, da so pri volji pogajati se glede plač in delovnih ur, toda so proti zaprti delavnici. "Blokada" Katoliške organizacije v Zed. državah so dvignile protest proti kazanju slike "Blockade," ki predstavlja prizore iz vojne med španskimi lojalisti in nacionalisti. Film ni druzega kot navadna socialistična propaganda. V domovino potujejo Danes t odpotujejo iz New Yorka na parniku lie de France sledeči naši rojaki in rojakinje v staro domovino na obisk: Miss Agnes Lach v Pod-velki vrh, Mrs. Angela Virant v Bukovec pri Vel. Laščah, Mrs. Pauline Suša v Stori je na Krasu, Mrs. Mary Štrukelj na Štajersko v Braslovče, Mrs. Ana Tomšič v Šmihel, Mrs. Victorija Pianecki s sinom v Ljubljano, Miss Antonija Na-voda v Mengeš, Mrs. Ana Lužar v Ljubljano, Mr. James Pekol v Rakovnik, Mr. Victor Kuko-vica v Ig Studenec, družina Ki-rinčič v Opatijo, in družina Ponikvar iz Warren, O. v Bloke. Tem potnikom se seveda še pridruži velika skupina drugih članic Slovenske Ženske Zveze. Ti potniki potujejo s posredovanjem tvrdke Kollander. Želimo jim prav srečno in udobno potovanje, mnogo razvedrila v starem kraju in enako srečen povratek. Shod tehnokratov Nocoj večer se vrši ob 8. uri sestanek vseh članov tehnokratov v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd., soba št. 3. V bolnišnici Preteklo soboto večer je bila odpeljana v St. Alexis bolnišnico s Svetkovo ambulanco Mrs. Josephine Zorko, 19861 Tyronne Ave. Obiski začasno niso dovo-jleni. WPA projekt Zvezna vlada namerava odobriti projekt za povečanje električnega omrežja v Clevelandu, kar bo veljalo $.1,680,000. Enak projekt je odobren za Fairport Harbor, Ohio, ki bo veljal $155,-000 in za Newton Falls, Ohio, ki bo veljal $205,000. K molitvi Podružnica št. 10 S. ž. Zveze prosi članice, da seudeležijo molitve nocoj večer ob 7:30 za pokojno Helen Klisurich, katere truplo se nahaja v mrtvaški kapeli A. Grdina in Sinovi na 62. cesti. Zadušnica V petek 24. junija se bo brala sv. maša zadušnica za pokojnim Johnom Skerl ob priliki tretje obletnice smrti ranjkega. Sv. maša bo darovana ob 6. uri zjutraj v cerkvi Marije Vnebovze-te. Prijatelji in sorodniki ranjkega so prijazno vabljeni. Mr. Jacob Lend Za pokojno Mary Paulich je daroval za venec Mr. Jakob Lencl in družina in ne Mr. Len-če, kot je bilo omenjeno. Roosevelt govori j Preds'ednik Roosevelt bo govo-j ril potom radia vsemu ameriške-jrriu narodu v petek ob 9:30 zve-! čer. Pojasnil bo splošni položaj in govoril bo o bodočih načrtih. Iz bolnišnice S Svetkovo ambulanco je bila pripeljana domov Mrs. Jennie Kunstel, 19805 Muskoka Ave. želimo ji, da bi kmalu in dobro okrevala. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME «1X7 St. Clair Avenue _Published daily except Sundays and Holidays SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Cleveland, Oblo NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto »7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. _ *tfii*-<83 No. 145, Wed., June 22, 1938 Vam, ki odhajate v domovino Kongres o komunizmu V kongresu je nadaljeval kongresman O'Connor s svojim govorom sledeče: "Najbolj rodovitno polje, kjer upajo pridobiti komunisti svoje pristaše, je delavsko polje. Že skoro devet morajo ameriški delavci prenašati težave in gorje brezposelnosti. Naša vlada je sicer naredila, kar je mogla, da je vsaj deloma olajšala gorje, toda problem je komaj dotaknjen. V istem času so pa bili komunisti na delu pri delavcih, in sicer v naših starih in novejših delavskih unijah. Zlasti pa so pritegnili k sebi precej zamorcev, katerim ob-Ijubujejo paradiž na zemlji, ako vlečejo z njimi. "Milijoni naših WPA delavcev so postali najbolj uspešne žrtve komunistov The Workers Alliance n. pr. je absolutno komunistična. Da, celo naša armada in vojna mornarica ni popolnoma varna pred komunistično kampanjo. Komunisti delujejo na to, da bi bil ameriški narod brez obrambe, kadar bi obrambo najbolj potreboval. "Amerika se bo menda zbudila, kadar bo prepozno. Gotovo bi morali ljudje paziti na te nevarne valove, ki nam grozijo pogubljenje. Neki veliki Amerikanec je nekdaj rekel, da vseh ljudi ne more dolgo vleči za nos. In če se večina ljudi za gotovo dobo poda zapeljivim naukom, pa nam vseeno grozi propast demokracije vsaj za nekaj časa. Jaz mislim, da imajo ameriški državljani še vedno toliko zdravega in svobodnega razuma v sebi, da ne bodo sledili suženjskim metodam zaplenjenja privatnega premoženja in diktatom maloštevilnih diktatorjev. "Najprvo gre vera in versko prepričanje, potem gre privatna lastnina in končno osebna svoboda. To vidimo, da je fakt v vseh diktatorskih državah. Nekdaj še dokaj svobodn ljudje postanejo čez noč orodje izkoriščevalnih diktatorjev V Ameriki gre to sicer bolj težavno naprej, toda če bodo 1 ju dje spali, jih zadene komunizem preko noči. In poslovili se bomo od naše demokratske ustave, poslušali bomo povelja analfabetov iz Moskve in potrebni bodo krvavi boji, predno , prid&nio zopet k nekdanji.svobodi. "Tovariši v kongresu, to niso prazne besede! Kdor ima količkaj razuma in posveča vsaj del svoje pozornosti dogodkom okoli sebe, ta mi bo pritrdil. Ideologija komunizma je tako tuja amerikanizmu, da se je čuditi, kako ljudje pobirajo komunizem. Res je, da se je komunizem največ razširil potom tujezemskih agitatorjev v tej deželi, ki niso niti državljani, da je komunizem podpiran z milijoni, ki prihajajo iz Moskve, toda oprijel se je tudi nekaterih sicer razsodnih Amerikancev, ki se bodo bridko kesali svojega nastopa, kot se kesajo danes delavci v sovjetski Rusiji. Ali v resnici želite vojaško vlado, tajno policijo, ki bo noč in: dan prežala nad vami, da vaši sorodniki ne bodo vedeli, kdaj zginete in kdaj vam pade glava na morišču? "Liberalizem, kot ga mi poznamo, je tako daleč od komunizma kot severni in južni tečaj. Enakih teorij ne moremo trpeti na enem in istem mestu. Karl Marx je sovražilji-beraližem in je posvetil vse svoje življenje, da bi ga uničil. In isto delajo vsi oni, ki verujejo v njegove perverzne teorije, ki so morilke prave demokracije. Da, Amerika je še preveč liberalna, kaj i: i prenaša napade na lastno kožo, toda povem vam, tovariši v kongresu, da imajo tudi Amerikanci mejo potrpežljivosti in da bo enkrat zagrmelo, in tedaj bo konec hujskanja proti ameriškim ustanovam in demokraciji. "Teorija nekaterih je, da ne smemo nikogar razžaliti, niti naših nasprotnikov ne, igrajmo baseball tudi z onimi, ki nas očitno sleparijo v pogubljenje. To je ideja demogagov, ki bi radi zavladali v Ameriki. "Dajte, da vam spregovorim zadnjo resno besedo: "Amerika vzbudi se! Ni ga ameriškega državljana, ki bi mogel biti komunist, obenem pa ameriški državljan. Vi ne morete ob enem in istem času tajiti Boga in hoditi v cerkev. Vi ne morete služiti Bogu in vragu obenem. Eno ali drugo! Do dognanja te dogme mora priti prej ali slej. Vi ne morete služiti kajzerju in obenem prisegati na ameriško ustavo. Vi ne morete sprejemati obenem povelja od komunističnih diktatorjev, obenem pa služiti demokratski republiki. Ameri-■ ka, zbudi se! Skrajni čas je!" Tako je govoril kongresman John O'Connor iz države New York v kongresu Zedinjenih držav in je žel za svoj govor toplo priznanje. _ ____ Kaj pravile! --------■ ■«. ■ i — ... ' ------— — - — - — — —- — ----•-—-—---■ Najvažnejša oseba v politiki je danes preeinktni načelnik. Včasih nismo niti vedeli, kdo so preeinktni načelniki v vardi. Danes pa ti držijo v rokah politiko v okraju in snubcev imajo nič koliko. * ♦ * Menda ni bilo pri posameznih volitvah še nikoli toliko raznih kandidatov, kot jih bomo imeli v Ohio letos. To je znamenje, da je v politiki še največ kruha, čeprav je včasih zamesen iz kaj slabe moke in brez droži. Ameriški komunisti, ki so oni dan izjavili, da so z vsemi štirimi za ameriško ustavo, so s tem povedali, da so za svobode in demokracijo, kar se tiče njih, na drugi strani bi pa radi imeli dik- ( r_________________ _____ tatorski bič za pripadnike vseh drugih strank. Jih precej pozna-j jih vsak potovalec posluži. Vse-mo te tičke in njih demokracijo. I lej, kadar sem potoval v domo- Za srečnega imamo tega ali to, kateri odhajate na obisk svoje matere domovine. Skoro ga ni med nami, da bi ne imel tistih želja pohiteti nazaj v tisti spominski raj, kjer je preživel mlada leta. Vsako leto jih več odhaja nazaj domov na obisk. Z srčnimi željami odhajajo na dolgo pot, teško se tukaj poslovijo, srčno in prisrčno se tam objame j o z svojimi, pa teško teško se vračajo od njih, ko čas obiska tako hitro premini. V tem kratkem času tekočih par mesecev je treba čas pravilno vporabiti. Skoro ne izpla-če se potovati samo za dva me seca; od tega še potovanje odštejete, pa nimate za obisk domovine ničesar za vašo ko rist. Na potovanje bi si mora' potnik vzeti vsaj pol leta al' še več. To je pa sicer vsakemt nemogoče v razmerah, v kakor-šnih se naše družine danes nahajajo. Vendar se pa dobijc ljudje, ki bi se lahko za daljši čas odstranili in v domovini bolj vdomačili, če bi tam ostali za daljši čas. Sam imam skušnje od takil obiskov, ker sem že štirikral potoval. Kdor potuje šele prvič, ne bo časa vporabil za do bro korist. Ko se bo vrnil, mi bo žal, da je mnogo in mnoge zamudil, kar bi lahko vide in poskusil, če bi bil doma ča bolje vporabil. Ko se človek prvič vrne pc dolgih letih domov, mu je do ma vse tuje. Ko pride do do mače grude, se mu v srcu po javi prava domovinska ljube zen. Pred oči mu stopi sarrn miloba in srce se mu topi v mi lobi. Kmalu zatem pa se \ njem poraja velika otožnos* po Ameriki. Prisrčnost, katere je okusil pri prihodu v domo vino, se razgubi. Radi pomanj kanja komoditete, katere y. bil navajen v Ameriki, mu pri čne postajati doma nekak« neredno. Kmalu mu gredo m misel stvari, ki ga narede ma . lodušnega in misliti začne, ds je nespameten ko je prišel domov v ta revni kraj, kjer ljudje vse drugače revno žive Kamor pogleda je vse take revno, vse tako starinsko ir vse drugačnega duha. Vse te ga naredi otožnega in kar ža ' mu .je, da je prišel tako dalee in za tako obilne stroške in sedaj bo moral še tako dolgo poi narediti, da pride nazaj. Take misli objamejo slednjegr ko pride domov, posebno še če je tak potnik osamljen. Vse drugače je, če ima družbo, s katero se zabava in potuje i. njo kar naprej. Če je pa sam je kmalu zadovoljen se vrniti nazaj. Imamo že več dokazov da so se vrnili že nekateri ob 10 dneh, drugi ob dveh tednih samo radi otožnosti in domišljij, da je nespametno zanje ker so prišli. Ko pa se potnik malo udomači in preživi tiste domišli-je, se mu prične svitati bolje obzorje, vse mu postaja bolj domače. Kmalu se privadi navad in tiste revščine, kjer ni komoditete v hišah kakor je v Ameriki, kjer je bil navajen preprog v hišah, finih mehkih postelj, lepega pohištva in omizja pri obedih itd. Dokler se človek nahaja tam še ne ve, kaj je zanj najvažnejše da vidi doma. Ko se vrne nazaj v Ameriko, bo šele pogrešal kar je videti in vedeti iz domovine zamudil. Radi tega je moj skromen namen priobčiti nekaj nasvetov, da se vino sem potoval radi tega, da sem potem, ko sem vrnil, bil v Ameriki bolj zadovoljen in priden, kakor sem bil poprej. Mi ljudje smo že taki, da če živimo v dobrih odnosa jih, de pozabimo na one, kateri ne žive v takih odnošajih. Tudi \ dobrih odnošajih radi zabav-jamo čez stan in čez ugodnosti in se prav radi in vedne pritožujemo kako nam je slabo, da bi nam bilo lahko bolje. Radi tega je obiskati domovino najbolj koristno iz tega namena, da se človek tam doma natančno seznani s življenjem, ki ga naši rojaki imajo. V tem je potrebno ž njimi biti vsak dan od jutra do večera, ž njimi jesti in ž njimi delati. Pogledati kaj da imajo za obleči in kolikrat se za preobleki, kakšna je njih docela v: obleka z obuvali vred. V tem se bo našlo precej nauka za potem, ko se vrnete nazaj. Potem je treba z ljudmi pri mizi jesti in iti ž njimi na delo vsak dan, kakor to delajo vedno naprej doma. V tem se bo zopet našel nauk razlike med domovino in Ameriko. Ob nedeljah pa iti ž njimi v oddaljeno cerkev k božji službi, peš seveda, brez avtomobila. Ko ste doma, zamislite se globoko, da ste doma. Razmislite na položaj, ki ga doma preživljajo vaši rojaki v stanju, v kakoršnem so. »Mogoče da je v nekaterih kmečkih hišah malo bolje, a večina družin so v skromni udobnosti, \ kakoršni smo bili poprej mi. predno smo odšli v Ameriko a smo vse pozabili. S peresom ali s pripovedovanjem se nc da to tako prikazati, kakor če se človek sam tega osvedoeti, čt se med njimi vsega tega san" pouči. Pojdite v hiše sosedo\ v vasi kjer ste, pojdite v hiše takih, ki morajo živeti po dru gih hišah v najemu in še živeti od dela rok pri drugih. Le dobro vse to ogledajte in presodite, pa boste prišli nazaj drugačnih mislih o domovini, nego si jo sedaj predstavljate. Kdo gre v domovino s takim namenom, ta bo našel doma vel ko nauka in bo, ko se! bo vrnil Ameriko veliko bolje spoštoval in se zanjo potegoval. Naše življenje tukaj v udobnosti nas je vse pokvarilo tako, da sedaj še s to udobnostjo nisme več zadovoljni, marveč vedne moledujemo kako nam je slabo za življenski obstanek. Kc smo pa dospeli v Ameriko, smo v revnih časih takoj si prihranili denar in smo rekli, kako srečni da smo in da nam nič kruha ne manjka. Obiskati domovino je potrebno, toda le iz namena, da se človek zaveda kako se v domovini živi. Bodite pa previdni in skromni, nikar se ne kažite, da ste to in to da ste Amerikanci ,in tako dalje, ker bi s tem vzbu jali v ljudeh doma nezadovoljstvo in neprijetne vtise. Nikar se nobeni navadi doma ne čuditi, vsako ft jih stvar odobruj-te, zato je tako, ker ne more biti bolje in drugače. Če imate tukaj bolje, si to ohranite v spominu, one svoje doma pa tolažite in jim dajte poguma, da bodo ložje vztrajali in da boelo ohranili na vas dober spomin. Mnogokrat ljudje naravnost greše, ker se doma preveč ponašajo s tem, kar imajo tukaj v komodnosti. Kadar smo doma, naj nam bo to kar je v domovini vse ljubo in drago, četudi se nam ne zdi, da je tuje, ker smo se tega že odvadili. Če morete razveselite svoje doma in obljubite jim, da jim boste od časa do časa poslali vsaj stvari, kar tukaj zme-čete proč v oblekah, za to vam bodo silno hvaležni in Bog vam bo za to plačnik. Ko pridete v Ljubljano, boste sijajno sprejeti! Čast mestu Ljubljani, da se je zavzela za take vsprejeme skupin, ko prihajajo v domovino. Pri tem pa nikar ne pozabite, da je to revna domovina, ki je vas pogostila. Ostanite ji zato tudi hvaležni. Koder boste potovali ne pozabite da ste v Jugoslaviji, da niste v Ameriki. Vedite, da vas bo vsakdo poznal, da ste iz Amerike prišli, nikar pri tem ne kažite nobenega amerikanizma, ne v besedah in ne drugače. Povsod skušajte biti vljudni in obnašajte se prav tako kakor se obnašajo doma. Drugače delate nečast sebi in ostalim nam naseljen-sem, ki smo tukaj, ker bi sodili da so vsi rojaki v Ameriki vam podobni. Povsod imejte dobro besedo za Ameriko, pra\ tako za Jugoslavijo, ker tam ste pod drugo vlado, ki je v tem oziru vse bolj natančna glede tujcev. Četudi ste doma iz Jugoslavije, ste sedaj vendar na petnih listih kot tujci. Nikai si ne dajte misli v glavo, da ste v svoji domovini, ker ste tako rekoč v tujini v pravem pomenu besede. Mnogi ste postali med tem časom Ameri kanci in ste se domovini tako rekoč že odpovedali, radi tega morate paziti na besede ir. na vse druge prilike. Dokler se boste pa dostojno obnašali vas bo vsak spoštoval in po vsod boste s spoštovanjem sprejeti in tudi protektirani ker država jei v tem zelo naklonjena potnikom in obiskovalcem. Zelo rad bi bil z vami, toda ni bilo mogoče. Vem, da bost prinesli nazaj zelo zanimivih spominov in slik iz domovine ki bodo pričale, kje in kdo d ste bili. Sam, sem zelo pripo ročal odboru SŽZ, da naj s« potrudi, da prinese s seboj do movino v slikah. Vem, da se bo tudi zgodilo. Prinesite nam v slikah naše rojake, katere boste našli pri delu in mizi, na polju in pri cerkvi. Obiščite Gorenjsko in Dolenjsko, pa ne pozabite tudi Notranjske in pojdite v Zagreb in Beograd, da vidite, kje biva ves jugoslo-venski rod. Iskrene pozdrave na pot in do povratka! Anton Grdina -o- pore vseh rojakov, če hoče obstojati in obratno moramo mi dati podporo onim, ki se borijo za svoj obstanek na narodnem polju. Neizpodbitno je dejstvo, da Slov. dom na Iiolmes Ave. rabi podporo katoliških društev in ondotno faro, kakor ti rabijo narodni dom za svoje prireditve. Delati se mora rota v roki in korporacija Slovenski dom ne sme poznati nika-ke razlike v mišljenju in nazorih. Pod narodno streho mora biti doma le narodna misel, ki nas druži v skupni volji narodnega dela. Kdor hoče imeti predsodke naj jih ima izven teh prostorov, če hoče sebi in narodu dobro. Vse hvale je vredno dejstvo, da se tega strogo drže vsa društva, kakor tudi posamezniki, zato tudi imamo uspeh in ga bomo v nadalje imeli, če bomo znali spoštovati prepričanje posameznika ali skupine. Pridite v nedeljo v naše posete in prepričali se boste, kako znamo Collimvoodčani skupaj držati, kadar se gre za našo na rodno stvar in naše narodne ustanove. Joško Penko, tajnik -o- 0 Slovenski moški zvezi Balincarska tekma na Jutrovem Barberton, O. — Naš priljubljeni list Ameriška Domovina je prinesla v štev. 137 no vico, da se je v Barbertonu ustanovila Slovenska moška zve za. Ako si predstavljamo pravi pomen te nove organizacije, bomo prišli do prepričanja, da je bila taka akcija zelo potrebna. Kdo bi pa morda sodil da bo ta zveza nasprotna že ustanovljeni Slovenski ženski zvezi. Nikakor ne! Ta moška zveza se je ustanovila samo za pouk moških, za njih dolžnosti in pravice, katere je tako malo danes po svetu. Dragi rojaki po širni Ameriki. Danes vidimo mnogo mož, katerih žene delajo v tovarnah, možje pa tavajo brez deta okoli in se ne zavedajo, da je njih dolžnost skrbeti zase in za svojo družino, če se zavedajo svojih dolžnosti kot zakonski možje in družinski očetje. Sledimo narodnemu klicu Direktorij Slovenskega doma na Holmes Ave. v imenu odsekov in delniških društev vljudno vabi rojake iz Clevelanda in okolice na velik piknik, k ga skupno priredijo v nedelje dne 26. junija na Močilnika-rjevi farmi. Razumeti se mora, da to ni prireditev, ki ima samo namen zabave, ampak je namen odpo-moči korporaciji do boljšega uspeha, ker čisti dobiček je namenjen za prizidavo novega prizidka sedanje stavbe Slov. doma. , Prepričani smo, če nam piknik povoljno uspe, da je to zadnji apel na pomoč tej korporaciji. Prepričan je direktorij korporacije, če nam to poletje uspe postaviti prizidek (salun) da nam bo v bližnji bodočnosti možno izboljšati domove dvorane in vse, kar se je pokazalo v postrežbi nepri-kladno in nezadostno. Naši dolgovi se mesečno zmanjšujejo, plačila in odplačila se točno izvršujejo kljub velikemu brezdelju in finančni krizi. Mesečni dohodki še vedno krijejo mesečne stroške in upati je, da na tem tudi ostanemo, če kriza močnejše ne pritisne. Vsi to vemo, pa najsi bomo k a k o r š njegakoli prepričanja, da nam je narodni dom neobhodno potreben. Vsi tudi to vemo, da narodni dom rabi pod- Slovenska moška zveza se je ustanovila v Barbertonu na 3. junija 1938 z 9 člani. Ko je prišla stvar v javnost, se jih je priglasilo pri spodaj podpisanem 28 članov. Koliko se jih vpisalo pri tajniku in blagajniku pa še ne vem natančnega števila. Samo toliko vem, da presega sedaj število članstva že veliko čez 50. Vsem članom Slovenske moške zveze naznanjam, da se vrši v petek 24. junija ob sedmih prva seja in sicer v farnih klubovih prostorih. Na tej seji se bo izvolilo odbor in ukrenilo druge važne stvari za nadaljno poslovanje Slovenske moške zveze. Pridite na to sejo v petek vsi člani in pripeljite s seboj svoje prijatelje, ki še niso pristopili. Kdor se' vpiše v SMZ do 24. junija, bo štet kot ustanovni član. Zato na noge možje! Pristopite sedaj., Pokazali boste, da ste tudi vi mož ali fant od fare. Vsa pojasnila o tej novi organizaciji boste dobili na seji v petek večer. Prijateljske pozdrave vsem čita-teljem Ameriške Domovine, Fred Udovich, zač. predsednik. 183-22nd St. Barberton.O. -o-- Revni otroci Kakih 600 revnih otrok iz Clevelanda je te dni odšlo v razna letovišča, katera vzdržuje Community fond. Za nekaj tednov jim ne bo treba skrbeti, kaj bodo jedli in kje bodo spali. Otroci ostanejo v raznih letoviščih od treh do pet tednov in dobijo vso oskrbo popolnoma zastonj. Balincarski klub na Jutrovem je imel svojo redno sejo 10. junija in smo na tej seji ukrepali in tudi sklenili, da bomo imeli balincarsko tekmo v nedeljo 26. junija, začetek ob eni popoldne. Torej vsi, kateri ste temu športu tako naučeni, dobro veste, kaj da je ta šport. To je ravno tako kot bolezen revmatizem, ki navadno nastopi pozimi, bolj v mrazu, balincarski revmatizem je pa poletna bolezen. Kadar lovek pride na te prostore, posebno še, ker so sedaj tako urejeni ne more odnehati. Ako ne gre balinat, ga začne tisti balincarski revmatizem lomiti, kadar pa le malo otipi ješ tiste krogle, te pa bolezen takoj pusti. Taki so torej balincarji. Prepričan sem, da mi bo France s hriba to pritrdil. Saj ga večkrat vidim, ko pride s hriba na Jutrovo z izgovorom, seveda, da ima kake važne opravke. Ko se pošteno naba-lina, gre veselo domov. Le še pridi, France, boš vedno dobil priliko za balinat. In kot sem slišal, ravno zdaj France organizira bataljon balincarjev na elev. hribu, da pridejo v nedeljo na Jutrovo, da se bodo udarili. Slišal sem, da mu pomaga tudi Frank Pugelj. No, saj Franceta vsi ubogajo. V slučaju poraza je pa vsega on kriv. Pa nič se ne bojte! Naši so letos slabo organizirani, torej imate lahko veliko upanje. Kdo bi se pa tudi ne potrudil za tako lepe nagrade, posebno še v teh slabih časih, ko se denar tako potrebuje. Tukaj se ga bo pa tako z lahkim zaslužilo. Takih prilik je malo. Nagrad bo več in tudi precej velike bodo. Pa vse v gotovini. Bo prav tako kot plačilni clah v tovarni. Ko sem lansko leto vabil na tako tekmo, je bila udeležba prav velika. Približno 500 ljudi je bilo prišlo. Letos jih pričakujemo pa še več, ker je več zanimanja in se bolj potrebuje nagrad. Torej vsi na Jutrovo na 20. junija. Vsi ste dobrodošli. Vsi boste dobro postrežem z jed j in prav dobro pijačo in najbolj spretni bodo dobili paše nagrado. Nekaj prav ponižnih srčnih želj imam tudi jaz za kako nagrado, pa ne vem kako bo. Tukaj ni treba nič sreče, ampak izurjeno roko in pa da se ti krogla privadi. Pada se vidimo v nedeljo 26. ju-nika pri Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. Anton Vatovec DODATNA ZAHVALA K moji zahvali gg. trgovcem dodam še imena Mr. A. Bašca iz 61. cejste in Mrs. Erste iz Schade Ave., ki sta darovala za prireditve kulturnega vrta-Imena sem zvedela šele danes, zato oprostite. Marjanca Kuharjeva. —-o-- ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujem vsem dragim prijateljem in prijateljicam ter sestram SžZ za leP večer, katerega ste mi pripravile v veselo presenečenje kot v slovo pred odhodom v staro domovino oziroma da še enkrat vidim moj rojstni kraj. Mnoge lepe besede, katere so tako laskavo izražali moji iskreni prijatelji ter mnogi pozdravi in vosciw me bodo spremljali po vsem potovanju kakor tudi v mojem sr cu ostale v najlepšem in najtraj nejšem spominu. Bog nas čuvaj do snidenja ce par mesecev! Ostajam vam r dno toplo hvaležna ter vas -skupaj srčno pozdravljam, Vaša udana . Albina Novak. ŽU TI Po nemškem izvirniku K. Maya "Pravili so tudi, da je v tistem Karanirwan hanu ujet trgovec, odkupnino zahteva * od njega Žuti, tako so pravili. Pa smejali so se, ne bodo ga izpustili, če bi odkupnino tudi plačal, izsilili bodo iz njega ves denar in vse njegovo premoženje, nazadnje pa ga bodo le ubili." Iznenaden sem prisluhnil. Je bilo le res, kar sem slutil —. Že v Oclrinu sem pri Hula-mu zvedel, da je pri skader-skem veletrgovcu Galingreju v službi Hamd el-Amazat, človek, ki sem ga pred meseci" srečal v Alžeriji in že tist'krat zalotil pri velikem zločinu. Koj sem zaslutil, da tudi z Galin-grejem ne namerava nič dobrega. Obenem smo pri Hulamu razkrinkali njegovega uslužbenca Barud el-Amazata prav v trenutku, ko se je pripravljal, da izropa trgovino in izgine.' Barud el-Amazat je bil Hamd el-Amazatov brat. Našli smo tudi listič, pismo Hamd el-Amazata, ki v njem brata Barud el-Amazata pozjvlja, naj pride nemudoma v Karanirwan han. Barud el-Amazat nam je ušel, pa bili smo mu za petami. Zasumil sem, da pripravljata brata nov, na široko zasnovan zločin in da sta si izbrala za žrtev trgovca Galingre-ja. Hulamu na ljubo sem se odločil, da zločin preprečim in rešim Galingreja, če se bo dalo. Spotoma sem zvedel za skrivnostnega Žutega in za Karanirwan han ter zasumil, da Žuti namerava ugrabiti Galin-grejevo premoženje, brata Ala-džija, brata Amazata in drugi pa da so njegovi priganjači. Izpoved stare kmetice je vse te moje slutnje potrdila. Nisem pa mislil, da je načrt že tako daleč dozorel in da so Galingreja že zvabili iz Skadra ter vtaknili v Karanirwan han. Naglo smo potovali, nazadnje pa smo utegnili priti še prepozno —. Dogodki so naglo dozorevali in v nekaj dneh, tako sem slutil, se bom spopadel s slovitim Žutim —. Poizvedoval sem dalje. "Kako pa je prišel tisti trgovec v Karanirwan han?" "Hamd el-Amazat ga je zvabil." "Si zvedela tudi za trgovčevo ime?" sern še vprašal, da bi izključil vsako zmoto. "Tuje ime je bilo, čula sem ga, pa si ga nisem zapomnila. Silen strah me je popadel, ko sem slišala, kake grde hudobije da nameravajo tisti ljudje." "Ali mu ni ime Galingre?" "Da, Galingre, tako so pravili!" "So še kaj več govorili svojih namerah?" "Ne. Prišel je šesti jezdec, tisti mali, mršavi človek, Sue so mu pravili. Tudi tisti .je pripovedoval o tebi in o tvo i spremljevalcih in da bi bil po vaši krivdi skoraj utonil v Var-darju. Komaj se je rešil, ves moker je bil." "Tisto ni res, da bi bili mi krivi! Sam si je bil kriv. Ni se maral prepeljati z nami na brodu, vkljub temu da je Var-dar nevarno narastel, sedel je v čoln, deroča reka ga je potegnila s seboj, butnil je ob brod in Suef. je padel v vodo. Pa kopriva ne pozebe, rešil se je." "Saj ne verjamem več, da bi bili vi krivi!" "No, in kaj je še pripovedoval?" "Pravil je, da veš, kje živi tisti Žuti in —." "— in njegovi ljudje so se prestrašili, kajne?" "Da. Novica jih je razburila posebno tistega, ki ima brata. Nemudoma, so pravili, je treba obvestiti Žutega. In zakuriti sem morala, da si je Suef posušil obleko. In grdo vas je klel, pravil je, da ste mu dali bastonado. Vse razbičane je imel podplate, v cunje jih je imel povite in skoraj hoditi ni mogel. Sveže cunje sem mu morala dati in loja je tudi zahteval. In ker ga nimamo, so šli pa zaklali našo kozo. Plačali seveda niso nič." Zatarnala je. "Reveži smo, gospod, trdo moramo delati, da imamo svoj kos kruha, — pa še tisto, kar imamo, so nam vzeli. Ali niso taki ljudje res hudobni —?" "Zločinci so, poznamo jih! Koliko pa je bila vredna tvoja koza?" "Gotovo petdeset piastrov." "Povrnil ti bom škodo!" Mignil sem Halefu. Nosil je denar, ki smo ga pred nekaj dnevi vzeli "svetniku" Muba-reku, sleparju in zločincu, ki ga je gotovo nakradel in na-ropal. Nismo si ga seveda vzeli za sebe, revežem smo ga mislili razdeliti, da vsaj nekoliko popravimo krivice, ki jih je pe-čenjal zločinski Mubarek. Dal ji je petdeset piastrov v srebru. Osupla nas .je gledala. "Gospod, ali boš plačeval škodo, ki jo povzročajo tvoji sovražniki —?" "Ne, toliko denarja pa res nimam. Moral bi biti bogat kakor padišah, da bi povrnil vso škodo in povrnil vse zlo, kar ga zakrivijo moji sovražniki. Pa za eno samo kozo bo še že. Le mirno vzemi tisti denar pa si kupi drugo!" Vsa srečna ga je shranila. "Kako me veseli, da sem vam zaupala in vam odprla vrata! In tudi to me veseli, da sem ti postregla z novicami, ki so za tebe gotovo zelo važne. Pa naj Bog blagoslovi vašo pot in vsak vaš korak in vse vaše delo! In naj vas varuje pred sovražnikom!" Odjezdili smo. Še dolgo sta se mati in sin zahvaljevala za nami. Krenili smo nazaj na našo smer in ostali na sledi naših ubežnikov. Peljala nas je po edprtem, ravnem svetu. Gozda ni bilo, le poredko so stale gruče dreves in šopi grmov. Naš prej tako zgovorni vodnik je bil na mah nekam zamišljen, zresnil se je. "Kaj pa ti je kar iznenada?" sem ga vprašal. "Gospod," je pravil in me v skrbeh gledal, "čul sem, po kaj potujete v gore. Izprva nisem mislil, da bo tako hudo. Po ten kar sem danes slišal, pa se bojim, da ste na nevarnih potih. In ker te imam rad in ker s mi rešil sestro iz valov Var-darja, me je zaskrbelo za tebe." "Ne boj se! Zaenkrat se nam nič ne more zgoditi. Pozneje pa bomo za nevarnost že zvedeli in se pripravili na njo." "Nič da bi se vam ne moglo zgoditi —? Kaj pa če vas napadejo iz zasede —?" "Ne verjamem, da bi. In če bi, se bomo branili." "Branili —? Kako se boš ubranil čakanu, ki prileti v tebe iz zasede —? Ko bi vedel, kaki mojstri so tod ljudje v metanju čakana —! Živ človek se jim ne more ubraniti!" "Vsakemu čakanu se ubraniš, pa če je še tako dobro name-rjen. Znati moraš seve." "Pa kdo bi se mu znal ubraniti — ?" "Poznam človeka, ki zna." Neverno je odkimal. (Dalje prihodnjič.) JOŽj ; GRDINA: PO ŠIROKEM SVETU Pri sv. Lavrenciju. — Spomin bom sv. Lavrencija, katerega smo kleče počastili. Tukaj po- na mučeništvo sv. Lavrencija. Grob papeža Pija IX. — V cerkvi sv. Križa. — Dragocene svetinje. — V Lateranu. — Znamenitost Laterana. — Svete stopnice. — S. Maria in Cosmedin. Za popoldne smo si določili, da si ogledamo cerkev sv. Lavrencija, potem cerkev sv. Križa in slavnoznani Lateran, ter ako bo čas dopuščal, mimogrede še kaj drugega. Najprvo smo se peljali k sv. Lavrenciju, ki se nahaja na vzhodni strani zunaj mesta. Ko se pripeljemo tja, nas-je že od daleč pozdravljal velik kip sv. Lavrencija, ki se nahaja na visokem okroglem stebru. Svetnik je opravljen kot diakon, v roki pa drži raženj, ki je simbol njegovega grenkega mučeništva. Nekaj sežnjev naprej pa je velika in lepa cerkev ali bazilika, na katere pročelju se nahajajo slike raznih svetnikov. Nekoliko na desno je visok štirioglati stolp, s skoro poševno streho. To je zemeljski dom sv. Lavrencija. Na levi strani je visok zid, za katerim rastejo vitke ciprese, kise iznad čiva slavni diakon papeža in mučenca sv. Siksta II. in odlični mučenec cesarskega Rima. Življenjepis tega mučenca pripoveduje o tem mladeniču sledeče : Ko je za vlade rimskega cesarja Valerijana izbruhnilo preganjanje kristjanov, je dal cesar zgrabiti papeža Siksta II., da ga da umoriti, je o tem zvedel njegov zvesti diakon Lav-rencij, ki hiti k njemu z željo, da bi tudi on rad šel ž njim v smrt. Žalosten je zaklical papežu : "Kam hitiš, oče, brez sina? Kam greš, sveti duhovnik, brez diakona? Nikdar nisi opravil svete daritve brez služabnika ! Dovolil si mi, da sem bil pri daritvi svetih skrivnosti, pa mi ne pustiš izkrvaveli s teboj ?" Siksta II. je to zelo ganilo, pa potolaži vrlega mladeniča ter mu v proroških besedah reče: "Ne zapuščam te, moj sin! A tebe čakajo še hujši boji za Kristusovo vero. Mi starejši prevzemamo lažjo borbo, ti pa si mladenič, zato te čaka slavnej-i ša zmaga nad trinogom. Po treh obzidja nemo klanjajo grobu j dneh prideš za menojj glužab. nik za duhovnikom, če imaš kaj denarja v zakladnici, ga sv. Lavrencija. Skozi srednja vrata, ki vodijo v preddvor, katerega obdaja železna ograja, vstopimo v preddvor in od tod v cerkev, katere lepota nas je naravnost iznenadila. Mogočno stebrovje, ki stoji v dveh vrstah, deli cerkev v tri ladje, visoko gori po stenah so krasne slike iz življe- med tem razdeli ubožcem." Tako se je Sikst II. poslovil od svojega diakona, potem so ga pa odvedli na morišče. Vtem pa rimski oblastnik Hi-polit zve, da ima cerkev velike zaklade in s temi zakladi pa upravlja diakon Lavrencij. Hi- nja in mučeništva sv. Lavrencija j polit pokliče Lavrencija predse, in pa sv. Štefana. Nas je pred- Iter terja od njega zakladov in vsem zanimal svetnikov grob, Lavrenciju da tri dni odloga, da ki se nahaja pod glavnim oltarjem. Tjakaj smo se mi najprvo napotili. Nekaj časa smo šli po cerkvi, potem pa nekoliko doli po stopnjicah, pa smo pred gro- mu vse to premoženje poskrbi. Po papeževem navodilu stopi Lavrencij med ubožce in sirote ter jim porazdeli vse cerkveno premoženje, potem pa pripelje pred oblastnika ubožne, bolnike, vdove in sirote ter jih predstavi oblastniku z besedami: "Glej, to so zakladi naše cer-kve!" Srdit nad takim početjem ukaže oblastnik Lavrencija mučiti, ter terja od njega, da zataji Kristusa in se tej veri odpove. Lavrencij stanovitno vztraja v veri v Kristusa in ko vse nične izda, ga ukaže oblastnik položiti na razbeljen raženj ter ga živega peči. Te strahotne muke prenaša Lavrencij s čudovito potrpežljivostjo. Ko je bil na eni strani že ves opečen, pravi oblastniku smeje: "Ena stranje že pečena; obrni me!" Nato je molil za blagor rimskega ljudstva ter med molitvijo dušo izdihnil dne 10. avgusta leta 258. Pokopali so ga na zemljišču sv. Cirijake. Ko je Kon-štantin Cerkev osvobodil, so na njegovem grobu sezidali cerkev, katero so pozneje še par-krat zelo povečali in ozaljšali, da je zdaj ena najlepših cerkva v Rimu. Na njegovem grobu so se godili številni čudeži, s katerimi je Bog poveličal tega odličnega mučenca, katerega mučeništvo je bilo nenavadno bridko. Živega peči na ražnju, to so strahote, ki se ne dajo popisati. Poleg sv. Lavrencija počivajo tudi zemeljski ostanki prvega mučenca, sv. Štefana, čigar ostanke so pripeljali iz Jeruzalema v Rim, ter jih položili poleg sv. Lavrencija. Pač zelo častna tovariša, ki sta vredna biti skupaj. Eden je proslavil s svojim mučeništvom Jeruzalem, a drugi pa Rim. Tako smo počastili tukaj oba sv. mučenca ter se jima poklonili. Od tam smo šli nekoliko nižje v drugi del cerkve, kjer smo si ogledali kamen, na katerega so položili izmučeno truplo sv. Lavrencija, ko so ga vzeli z ražnja. Na kamnu se še poznajo sledovi krvi sv. Lavrencija. Z zanimanjem smo gledali marogasti kamen, na katerem je počivalo do smrti pečeno truplo mučenca, Z g ore j v sredini je morilec McCall, Jci je umoril 5 letnega Jimmya Cash v Princeton, Flu. in bil obsojen na električni stol. Spodaj je pogreb nedolžne žrtve. pri misli, kako visoko ceno je plačal sv. Lavrencij za vero, ki jo je imel. To je bila najvišja cena, ki si jo je sploh mogoče misliti. Taka cena presega cene vsega sveta. Kdo bi se dal za vse bogastvo tako mučiti? Prav gotovo za svetno bogastvo nihče. Le sv. vera in pa nebesa so bila sv. Lavrenciju tisto velikansko bogastvo, da se je dal do smrti opeči na ražnju, da jih doseže. Kaj pa današnji krist-jani-katoličani? Koliko je danes pri nas vredna ta vera, za katero je tako bridko trpel sv. Lavrencij? Oh, pri današnjih kristjanih je pa ta vera sila poceni. Prav mnogi se jo še braniti ne upajo. I, kaj bodo pa ljudje rekli? Saj, saj. Mnogi jo sploh odklanjajo, ter je po njihovem mnenju za v staro šaro. Zopet drugi jo naravnost besno sovražijo, dasi so krščeni, ampak so pravcati janičarji, ki niso prav nič boljši kot je bil oblastnik Hipolit in cela vrsta drugih njemu podobnih trinogov. Ampak ti niso bili krščeni, bili so pogani, sedanji pa so krščeni. Torej še toliko slabši. Res, le janičarji. Ljudje pa cin-cajo in cecajo, veseljačijo, vera gineva, morala propada, svet pa se pogreza . . . Blagor jim, ki so prezirali svet in njegovo bogastvo, ter stremili za najvišjimi cilji, četudi je pot tja vodila le po razbeljenem ražnju, četudi so jim meči sekali ude in glave in če so jih trgale divje zveri. Na vse to se niso ozirali, ampak junaško stopali naprej do cilja. (Dalje prihodnjič) -o- Da ne pozabimo Dobro vam je znano, da se je preselila družina Ant. Stro-jina iz elev. hriba tje v bližino Madisona, 0. Družina Anton Strojina je zelo dobro poznana v Clevelandu, kjer še vedno lastuje hišo na Maryland Ave. in gasolinsko postajo na Turner Rd. Toda niso poznani med nami samo vs-led svojega premoženja, ampak svojih dobrih del, ki so jih med nami delili ob vsaki priliki. Mr. in Mrs. Anton Strojin pa nista pozabila svojih prijateljev, zato sta sklenila, da bosta svojim znancem in prijateljem brezplačno postregla z dobro pečenko v soboto 25. junija v svojih novih prostorih. V teh svojih novih prostorih imata vsega na razpolago, s čemer si človek dušo priveze. Z besedo, vse najboljše na tem svetu. Še celo več kot pa povedo tri sladke besede: cuker, med, pa tržaške fige in pivo za poplakniti. Zato prosim članstvo društva Naš dom št. 50 SDZ, da se udeleži tega obiska v soboto, kateremu je le mogoče. Prepričani bodite, da bo to dan največjega veselja. Upam, da se bo precej naših članov odzvalo. Saj ni taka daljava. Kakih 40 milj po cesti št. 20 in na County Line Rd. v Madi-sonu. Ti, Tone Strojin, če pridejo vsi Tvoji prijatelji v soboto v vas, pa bo premalo 50 pečenih koštrunov. Pa nič se ne ustraši, saj Clevelandčani malo jemo, naše boljše polovice so pa zadovoljne kar s- šalčko kofeta. Torej da se vidimo v soboto pri Tonetu Strojinu v Madi-sonu. Do takrat pa ostanite zdravi. France s hriba ranjenih v ostrih spopadih in na hišah v mestu je bilo povzročene do $200,000 škode. Brezposelni so se že pred enim mesecem naselili v poštnem poslopju in v umetniškem muzeju in izjavili, da se ne umaknejo prej, predno provincialna vlada ne odobri stalen relifni program. Brezposelne so včeraj s plinskimi bombami pognali iz poslopij. Ko. so bili na cesti, so napadli policijo, kateri je prišla na pomoč konjenica. Pri umikanju so ljudje razbijali šipe povzročali drugo škodo. Bil je silno tragičen prizor. jff- 17,092 postav je hotel narediti kongres Washington, 21. junija. Tekom zasedanja pravkar odgode-nega kongresa je bilo v obeh zbornicah kongresa vloženih nič manj kot 17,092 predlogov, o katerih so k^ngresmani pričakovali, da postanejo postave. Toda kongres je vsega skupaj sprejel komaj 1,700 predlogov in jih spremenil v postavo, dočim je bilo ostalih 16,000 vrženih v koš. Izmed od kongresa sprejetih postav jih je predsednik vetiral 285 ali več kot sploh kateri predsednik pred njim. 1,216 slaboumnih steriliziranih v Oregonu Salem, Oregon, 21. junija. Kot poroča državni zdravstveni urad so v državi Oregon tekom zadnjih 21 let sterilizirali 1,218 blaznežev in slaboumnih. Država je začela s steriliziranjem potem, ko so zdravniške oblasti dognale, da se družine slaboumnih dvakrat hitrejše množijo kot družine normalnih ljudi. -o- Zopet en radikalec poražen v Minnesoti Minneapolis, Minn., 21. junija. Sedanji gbverner države Minnesote Elmer Benson, ki je član delavsko-farmarske stranke, je bil skoro gotovo poražen od drugega člana iste stranke Hjalmar Petersona. Benson spada k radikalnemu krilu delavsko-farmarske stranke, dočim je Peterson načelnik konservativnega gibanja v stranki. -o-- t Davey, Sawyer in Lewis Gcverner Davey je včeraj v svojem govoru potom radio izjavil, da je glavni podpiratelj njegovega nasprotnika Sawyer-ja John Lewis, načelnik C.I.O. Nadalje je governer Davey izjavil, da dobiva Sawyer podporo od komunistične stranke države Ohio. Davey je rekel, da sicer ne trdi, da je Sawyer sam komunist, toda da se nahaja v strašno slabi družbi. Nadalje je Davey povedal,.kako so ga komunisti v Toledo izžvižgali pred tremi tedni. "To so bili komunisti," je rekel governer, "katere je poslal na sejo njih prijatelj, moj preti-kandidat Charles Sawyer." MALI OGLASI DNEVNE VESTI Pot, po Imteri je hodil tornado v vasi Clyde, Texas. Pri tem je bilo ubitih 1,8 oseb, ranjenih pa nad 40. 50 ranjenih v bitki z brezposelnimi v Kanadi Vancouver, British Columbia, 21. junija. Kanadska državna konjenica in mestna policija se je dve uri borila s približno 1,-000 brezposelnimi na mestnih ulicah. Najmanj 50 oseb je bilo Odda se stanovanje, štiri čedne sobe, vse na novo dekorirano, kopališče in garaža na zahtevo. Vprašajte na 1106 E. 64th St. June 22. 24. 28.) Hiša naprodaj Za eno družino, šest sob, fur-nez na vodo. Zunaj obzidana. Zraven je tudi dvojna garaža. Hiša je stara 6 let in se nahaja na 735 E. 236th St. Blizu Babbitt Rd, v Euclidu. Lastnik živi v njej in si jo lahko ogledate vsak dan. Tel. KEnmore 4757-J, _(147) Proda se dobro urejena slovenska groce-rija. Za naslov poizvejte v uredništvu tega lista. (145) Psi naprodaj 10 tednov stari, nemške pointer pasme; najboljši lovski psi. Oglasite se na 705 E. 156th St. Tel. MUlberry 9732. (146) stavljeni ste — na žalost — od mestne uprave in ne morem ničesar drugega storiti kot od-poslati upravi izveščaj o vas in vašem napačnem ravnanju. — Gospod direktor, — ga je prekinil Felsing z razburjenim glasom in svetlim pogledom, — mislim, da svojo dolžnost napram nasrečni in siromašni de-ci vršim vestno in dobro. Mislim, da je naloga nas učiteljev v takem zavodu ne samo v tem da smo otrokom šolski učitelji, marveč da jim nado-mestujemo izgubljene roditelje in postopamo z njimi ja-ko obzirno. Strogost, katero zahtevate, prepustimo narednikom v vojski. Po teh besedah plane direktor pokonci in težko obvladuje svojo jezo. — Obnašate se napram meni zelo nedostojno prav za prav drzno, moj dragi. Morda mis lite, da se nisem potrudil zvedeti za vašo preteklost. Konrad Felsing prebledi in stopi nazaj. Direktor se mu približa in ga motri skozi svoje z zlatom obrobljene očale. —Bil sem radoveden, — nadaljuje s pridušenim glasom, — in povprašal sem v Berlinu o vas. Tako sem zvedel, da je bil visoko moralni gospod Felsing, ki je bil v Berlinu nameščen na neki gimnaziji, preko noči sramotno odpuščen. Felsing pritisne obe roki na svoje srce. Hotel je spregovoriti, toda glas mu je'zastal grlu. — Poslušajte, gospod direktor, — pregovori končno, poslušajte moje opravičilo. — Ne prizadevajte si, — od govori triumfirajoče direktor — Ali hočete mogoče zanikati, da ste v Berlinu bili vodja socijalistične stranke, ki stoji blizu idejam naših nihilistov? — Gospod direktor, varujte mi, da nemška socijalistična stranka predstavlja samo stotine tisočev poštenih ljudi, ki so se udružili zato, da zboljša-jo življenje. — O tem se ne bomo prepirali, mladi gospod! — nadaljuje porogljivo direktor. Verjamem, da so pristaši one stranke pošteni ljudje, samo imeli so le v svoji sredini nekega tata. Po teh besedah je nastala daljša pavza, v kateri se je ču-lo le težko dihanje mladega učitelja. — Kaj hočete stem reči, gospod direktor? — vpraša končno Felsing z -molklim glasom. — Ali je res potrebno, da vam to raztolmačim? — se je rogal direktor. — Sigurno bolje poznate svoje življenje kakor jaz. Ali se morda ne spominjate dneva, ko je vodstvo stranke izvedlo revizijo blagajne, katero ste vi upravljali. Ko se je sestavilo stanje blagajne, se je dognalo, da manjka večja vsota. — Da, bil je primanjklaj — pravi Felsing. — Ali ta vsota ni bila poneverjena, ne ukradena, ta vsota je bila dana za neko plemenito stvar. — Bog — kje bi začel, da se razjasni nesprorazum. Kako naj zbrišem s čela nepravični žig sramote, radi katerega sem moral zapustiti domovino, stariše in zaročenko. V očeh mladega učitelja se zasvetijo solze in glas se mu zlomi. Toda strogi mračni človek, ki mu je vrgel v "obraz težko obsodbo ni poznal usmiljenja. — Dobro igrate komedijo, moj dragi, — reče ostro. — Revizija je ugotovila primanjklaj v blagajni in niste mogli dati nobenega pojasnila, kje je denar potrošen. Ali ni bilo tako? URADNE URE Uradne ure uredništva in uprave "Ameriške Domovine" so sledeče: v pon-deljlcih, torkih, četrtkih in petkih: od 8. ure zjutraj do 7. ure zvečer. Ob sredah: od 8. ure zjutraj do 2. ure popoldne. Ob sobotah : od 8. ure zjutraj do 4. ure popoldne. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Priporočilo Našim naročnikom v Geneva in Madison okolici naznanjamo, da je prevzel zastopništvo dnevnika "Ameriška Domovina" dobro poznani farmar Mr. Joseph Grame Mr. Grame ima polno pravico pobirati naročnino od starih naročnikov in sprejemati tudi novo naročnino, kakor vršiti še druge posle, ki so v zvezi z našim podjetjem. Naše slovenske farmarje v Lake, Ashtabula in Trumbull county, ki so naročniki, prosimo, da plačajo pri Mr. Gramcu, ali pa jih bo Mr. Grame sam obiskal in dal uradno potrdilo. Našim ljudem ga toplo priporočamo. — Uprava Ameriške Domovine. gori? — vpraša nekega človeka, ki je stal nekaj korakov vstran od njenega okna. — Nad vašo glavo, gospodična! —t odgovori človek. — Ako čim hitreje ne zapustite to kasarno, $e bo zrušila na vašo glavo kakor hiša iz kart. — Z obupnim krikom odhiti Petrovna v sobo, odpre vrata in odbrzi na ulico. Ozka ulica je b'la črna od množice, ki je radovedna upirala oči v okna podstrešja iz katerih se je valil gost dim, pretrgan vČasi od jezikov plamena. Prebivalci tretjega nadstropja so že začeli metati pohištvo skozi okno na ulico. — Edini pogled v višino je uveril Petrovno, da je požar nastal v Jankovičevem stanovanju. Nekaj časa je stala vsa h uma, a nato je naglo odbežala k neki skupini ljudi in vzkliknila, sklepajoč svoje roke: — Dete! Dete se nahaja v gorečem stanovanju! — Hitro! Hitro! Rešite ga! Pomagajte! Toda ljudje so samo skomignili z rameni in gledali naprej na streho hiše. — Ognjegasci morajo vsaki čas priti, — reče eden jz njih, — jim je že j avl j eno. — Ali predno oni pridejo, lahko mali Vladimir že zgori ali se uduši v dimu — Da, toda kdo bi si upal iti gor, v morje ognja! — vzklikne nekdo drugi. _Jaz! — vzklikne Petrovna. Ako gre z menoj nekaj moških, k1 bi pomagali razbiti vrata. In ne gledajoč da jo kdo spremlja, pohiti po stopnjicah. Za njo je pohitelo nekoliko mož, osupnjenih nad njeno hrabrostjo. _ Tu so vrata! — pokaže Petrovna na nje, ko je prišla do Jankovičevega stanovanja. -- Vdrite! — Slišite, kako nesrečno dete javka in joče za pomoč! — Jasno se je culo, kako presi za pomoč in kako ponavlja ono prošnjo iz pripovedke, katero mu je Petrovna prej začela pripovedovati: — Pridi, bela miška! Pomagaj mi! Pridi, bela miška, pridi! Možje, ki so šli za Petrovno, se upro z rameni v vrata in za nekžij trenutkov se zrušijo z ropotom in pokanjem. Gosti dim se je privalil iz hodnika, a ognjene iskre so letele okoli. Zajeti od dima so skočili nazaj in neodločeno zastali. Edino Petrovna pohiti naprej. Dim jo je oviral, da vidi Vladimir j a. Toda opreznd tipa steno hodnika in dospe do njega. Zagrabila ga je in ga hotela odnesti. Toda mali je ležal brez zavesti na njenih rokah in bil je privezan z vrvjo, tako da ga ni mogla odnesti. Vsaka sekunda je postala dragocena. Močan plamen je udri že iz sobe na hodnik in zašvigal nad njeno glavo. Petrovna zbere zadnje moči in potegne. Vrv ni popustila. —Ali je mali Vladimir v resnici zgubljen, — javka, — zgubljen kljub temu, da ga držim v svojem objemu! Sveta Mati Božja, zaklinjam te, pomagaj in reši ga! V istem trenutku se njena roka dotakne nečesa hladnega špičastega, kar je viselo ob njenem plašču. Vriskajoča od veselja, pograbi predmet. Bile so njene škarje, katere je ime- la pri delu vedno privezane okrog pasu. Nekoliko močnih zarez in vrv je bila odrezana. Petrovna pritisne dečka na svoje prsi in odhiti z njim na stopnice. Čutila je, kako ji zmanjkuje moči. Na stopnjicah so ji hoteli vzeti dečka iz naročja. Toda Petrovna jih odrine v stran in pohiti po stopnjicah. Pred očmi se ji je meglilo, roke in noge so ji klecale. V trenotku kc je ugledala ulico in ljud', se nagne s celim telesom, tema pokrije njene oči in pade nezavestna na zemljo. V Petrograjskem sirotišču Po petrograjski ulici se je počasi premikal črni voz, ki je imel na vsaki strani bel križ. Ko je prevozil gotovo vse mesto, se je končno ustavil v bližini Aleksandrovega Porta-la pred neko> veliko stavbo. Stari kočijaž z belo brado stopi z voza in gre zibaj e vhodnim vratom. Tu zagrabi kovinasti držaj in ga krepko potegne. V notranjščini hiše se začuje glasni zvok zvonca. Nekoliko trenutkov nato se od-pro vrata in v njih se pojavi neki dobrodušni človek v krznenem plašču in' s kučmo na glavi. — Nam zopet enega pripelješ? — vpraša kočijaža. — Da, nekega dražestnega dečka petih let. Rešen je bi. napol mrtev iz neke hiše. —t Je ožgan? — je vprašal človek s kučmo. — Ni! Toda udihal je dosti dima in navžil je toliko strahu, da boste imeli dosti dela da ga spravite na noge. — Tedaj takoj pokličem: zdravnika — se podviza človek in pritisne na poseben zvonec. Nato gre s kočij ažem do vozt in mu pomaga izvleči nosilni-co, na kateri je onesveščen ležal mali bledi deček. Oprezno so prenesli Vladimir j a skozi hišno vežo v neke prijazno sobico. Hiša je bila petrograjsko sirotišče. Hišo je zgradil neki ruski dobrotnik in jo predal upravi glavnega mesta. Storil je to v spomin na svojo lastno mladost, ko se je beden in brez strehe ter brez roditeljev potepal po petrograjskih ulicah. • Nameščenci zavoda so po-sečali podnevi in ponoči hišo hi posvečali pažnjo vsakemu po-jedinemu detetu. Deca so bila čista in redno oblečena, v bolezni dobro negovana in v naukih vestno poučena. ( Ko je Petrovna prinesla one-sveščenega Vladimir j a iz goreče hiše, je bil slučajno temu prizoru navzoč neki uradnik iz tega sirotišča. Hitro je naročil sanitetni voz in dal nesrečno dete odvesti v sirotišče. Že po. par minutah je stal poleg njega zavodni zdravnik. Vestno je preislcal ponesrečenega dečka in je izjavil, da do sedaj ni nobene nevarnost1 za njegovo življenje. Potrebna je samo dobra1 nega, da se dete 0p0r"rvo cloVjnafi in nnslp- dic zapostavljanja. Ko se je mali Vladimir zopet osvestil, se mu je zdelo, da je prišel v nebesa. Tam ni bilo zmerjanja ne udarcev, tam mu ni bilo treba gladovati in spati na trdih tleh. Videl je le ljubeznivost in skrb za svoje dobro. Posebno pažnjo na mladega Vladimirja je obračal mladi učitelj Konrad Felsing. Ves svoj prosti čas je posvečal dečku. Mladi učitelj je bil po rodu Nemec. Nikdo ni vedel, zakaj je zapustil domovino. Sam ni o tem nikdar besede pregovoril. Kadar se je v njegovi prisotnosti govorilo o Nemčiji, se je naglo obrnil na stran, da bi zakril svojo bol. Bil je okoli osemindvajset let star, vitkega stasa in obritega obraza, iz katerega se je zrcalila resnost in dobrota. Dolgi plavi kodri so mu padali do ramen, a izpod razumnega čela so gledale mirno v svet globoke modre oči. Neki dan se na njegovem obrazu pojavi potrtost. Dobil je poziv, da se po dovršenem nauku in obedu javi v direktorjevi pisarni. Slutil je, da ga tam ne čaka ničesar ugodnega. Ko je končno deca skončala obed in šla na igre, se Felsing napoti v direktorjevo pisarno. Direktor ga je hladno sprejel in mu ni ponudil stola. —To je zadnjikrat, ko vas opominjam, gospod Felsing— reče direktor. — Način, s katerim ravnate napram našim gojencem, mi najmanj ne ugaja. Tukaj ne odgajamo nikakih princev in plamičev in ne'moremo z deco postopati v rokavicah. Prej kakor ste vi prišli sem, je vladal tukaj popolnoma drugi duh. Odkar ste tukaj, je popolnoma zmanjkalo discipline in strogosti. Odkrito vam povem, moj gospod, če bi sam odločal v tej zadevi, bi vi takoj zapustili zavod. Ali na- Max,Schmeling, levo in Gene Tuney, desno. Max &e bo v sredo 22. junija udaril za svetovno 'prvenstvo z zamorcem Joe Louisom v New Yovku. Tunney je bivši svetovni prv aTc /iv i^/i /-»/-»WW Norman Thomas, levo, zahteva zadoščenja radi napada z jajci v Newark, N. J., ko je hotel govoriti nejavnem prostoru, va ga je ljudstvo pregnalo. V sled- deževja se je zemlja pod progo zmehčala in lokomotiva je zdrknila v vodo blizu Hdrine, Mo. Strojevodja je pri tem utonil. Koliko bede in nesreče je preživela skozi sedemnajst let svojega življenja. Ni bilo le slučajno to, da se je toliko zavzemala za usodo malega Vladimirja. Isto, kar je on sedaj preživljal, doživela je vse v njegovih letih. Brez starišev, brez svojcev, je istotako padla v roke takšnega odgojitelja. V šestem letu je imela srečo, da jo je vzljubila in vzela, k sebi neka stara gospa. Dala jo je izučiti šivanja in se je mnogo brigala za njeno vzgojo. Toda, stara dobrotnica je naža-lost umrla, ko je bilo Petrovni šestnajst let. Od tega nesrečnega dne živi sama in se prehranjuje z delom svojih rok. Nikdo na svetu ni živel tako štedljivo, kot mala grbava šivilja. Kupovala je le najpotrebnejšo hrano, a po zimi je kurila v svoji sobici le toliko, da bi nekoč dosegla cilj, o katerem je toliko sanjala. Hra-njevala je kopejko do kopejke z namenom, da čim zbere zadostno vsoto, odpre modno delavnico. —V sedmih letih sigurno dosežem, — je govorila Petrovna sama sebi. Tedaj bom posedovala lepo, okusno opremljeno delavnico, toda ne v tem g dem "Temnem gradu" ampak v bol jem delu mesta, kjer stanujejo finejši ljudje. Tedaj se bodo pred mojo modno trgovino ustavljale kočije knezov in odličnjakov. Kadar bo to izvršeno, tedaj bodo vsi pozabili na moja grbava pleča. Vse bo tako, kot mi je pravila moja stara gospa: Draga Petrovna — s to iglo moreš osvojiti ves Petro-grad. Ker celo najfinejše kne-ginje se priklonijo pred šiviljo, od katere zavisi veliki del njihovega družabnega ugleda. — In ko postanem bogata,— nadaljuje Petrovna, razgova-rjajoč se sama seboj, — poi-ščem malega Vladimira, ki bo takrat že veliki Vladimir in mu dam denarja, da more iti na visoke šole in postati znamenit mož. _ Gori! — vzklikne v tem trenotku neki glas na ulici. — Gori, gori! Hiša gori! — se zaslišijo tudi drugi prestrašeni glasovi. In v hipu se od vseh strani razlega kričanje in klici na pomoč. Petrovna vstane, odloži delo in se popne na okno. — Za Boga, povejte mi, kje PRAZNOVANJE LEPOTE in OGNJA • Gala parada • Lcpotična tekma e Umetalni offenj • Tekma narodnih noš • Narodni plesi Cleveland Stadium 29. JUNIJA, 7:30 P. M. Vstopnice v predprodajl v. skoro vseh downtown trgovinah .