Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. Entered as Second-Class matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 3879. STEV. 187. NEW YORK, V SREDO, 10. AVGUSTA 1904. LETNIK XI. Republikaiski tarif. OD NJEGA IMAJO DELAVCI NAJVEČJE KORISTI; DOBIVAJO VEČJO PLAČO IN ŽIVE BOLJE NEGO DRUGOD NA SVETU. To je tudi vzrok, da bodo pri letošnjih volitvah glasovali za Roo-sevelta in Fairbanksa. RAZLIKA MED REPUBLIKANCI IN DEMOKRATI. Vsak človek, ki dela za tedensko ali mesečno plačo, in ki pride v našo deželo, da si vstanovi domovje, vsakdo ki želi večjo plačo, nego mu jo je mogoče dobiti v kterejkoli drugih dežela na svetu, mora, kakor liftro postane državljan in zadobi volilno pravico, delovati z vsemi svojimi močmi za republikansko stranko in njene kandidate. Komur pa še niso znai vzroki, vprašujejo, čemu naj to store in radi tega jim v naslednjem pojasnimo vso zadevo. » O lavni princip republikanske stranke, za kteretra se ona vedno bojuje, je takozvani protektivni tarif, kteričuva dela We pred inozemskim, tekmovanjem, -kiero bi vsekako znižalo plačo delavcev. Tarif je vzrok, da so delavske plače pri nas večje, nego v kterejkoli drugi deželi na svetu. Tarif daje delavcu dobro plačo, daje mu delo in ga čuva tekmovanja. Za časa zadnjega vladanja demokratične stranke v letu 1894. je bil povsem drug mrif. Slednji je odpravi! vse varstvo, ktero čuva delavca. Takratne plače so postajale vedno manjše in ljudje v Evropi, ko so zvedeli od svojih tukajšnjih prijateljev, niso več prihajali v našo deželo. Od kar je pa zopet zadobila republikanska stranka oblast, so postajale plače večje ie večje. Naši natnralizo-vani državljani so od onega časa nadalje pisali svojim znacem na Sloven sko, Srbsko, Hrvatsko, Poljsko, Češko, v Avstrijo, Italijo, Litvihsko in druge dežele, češ, "Pridite semkaj, postanite ameriški državljani in vestni republikanci in dobili bodete dobre plače in varstvo." In oni so došli ter dobili vse, kai jim je bilo obljubljeno. To je glavni vzrok, čemu so novi državljani iz Evrope vedno in vselej pristaši republikanske stranke in čemu glasujejo le za njene kandidate. Predsednik Roosevelt, kteri izjavlja, da mora sedanji tarif i v nadalje obstati, da morajo plače ostati isto tako dobre, da je treba delavce varovati, je kandidat za zopetno izvolitev predsednikom v novembru, in vsakdo, kteri želi imeti dobro plačo, mora glasovati zanj. Ako bodo izvoljeni demokratični kandida ti, bodo izdelali novi tarif in bodo, kakor nekdaj, provzročili znižanje plače naših delavcev, ktere potem ne bode nihče čuval. Evropejec, kteri poslane naš držav Ijan, kakor je našim čitateljem itak znano, zadobi, kakor hitro dobi državljanske pravice, isto zakonito pravo, z ozirom na obrt, delo in prosveto, kakor tukaj rojeni državljani. Vsakdo, kdor podpira republikansko stranko, in kdor bode glasoval za R o o s e-v e 1 t a kot predsednika in Fair-b a n k s a, kot pod predsednik a pri prihodnjih volitvah, bode s tem vtrdH svoj položaj kot ameriški državljan S tem nam bode zagotovljen protekti-ven tarif in velike plače. Vsakdo naj si zapomni, da pomen ji, glasovanje za R o o s e v e 11 a kot predsednika in Fairbanksa kot podpredsednika — glasovanje za pro-speriteto in blagostanje. Aretirani časnikarji. Manila, Filipini, 10. avgusta. Tukaj so zaprli bivša lastnika in urednika lista "Freedom", F. L. Dorra in F. B. O'Brien^ ker sta v svojem listu opravljala necega Tavera, člana filipinske komisije. Sodišče ju je obsodilo v šestmesečno ječo in plačilo denarne kazni po $1000. Oba so poslali v ječe Bil ibid. Rojakom ▼ Chicago, 111., In •kalid pripor«čam« našega zastopnika Mr. Mohor Mladič a, «17 Centra At«., CWca**, DL, kteri j« pMbUičen aar«čaJjM m "Ghu Na- Odslovljeni štrajkarji. CHICAŠKI MESARJI SO SKLENILI, D\ SEDANJIM ŠTRAJ-KUJOČIM DELAVCEM NE DAJO DELA. Nameravajo pričeti poslovanje z povsem novimi delavci. — Zamorci nesposobni. SPLOŠEN POLOŽAJ. Chicago, BI., 0. avgusta. Chieaški mesarji so baje sklenili popolnoma ločiti se od sedanjih razmer. Radi tega svojih dosedanjih delavcev in sedanjih štrajkarjev ne bodo več sprejeti na delo, kar je že razvideti iz lepakov, ktere je razobesil aNelsonova tvrdka ob klavnicah: "Poslovodje in stari vslužbenei naj v vseh oddelkih dobro nadzorujejo novince ter jim raztolma-čijo njihove dolžnosti. To smo odredili v svrho hitre reorganizacije našega delavstva, ker naših bivših vslužben-cev več ne sprejmemo." Mesarji nabirajo sedaj delavcev pri drvarjih v Michiganu in Wisconsinu, kajti neunijski delavci iz južnih držav, zlasti pa zamorci, niso dobri za težko delo v klavnicah. Danes je prišlo vse polno Italijanov v klavniški okraj. Med novimi delavci je tudi mnogo bivših štrajkarjev. Danes so dovedli semkaj 19,000 glav goveje živine, 2G,000 prešičev in 20,000 ovac, kar so vse mesarji pokupili. To nam služi v najbolji dokaz, da je poslovanje mesarjev zopet normalno in da bodo novi delavci v kratkem kos svojej nalogi. Policijski poročnik Moore moral se je včeraj bojevati z štrajkarji, ko je vodil neunijske delavce v Armourjevo klavnico. V Morrisovej klavnici prišlo med dvema zamorskima delavcema do pretepa. Jeden je bil smrtno ranjen. Pretepala sta se radi jednega dolarja. Mnogo štrajkarjev odpotovalo je že v Evropo, ker ni upati, da bi dobili še delo. Nevryorški vslužbenei chicaških mesarjev prično danes z štrajkom. V newyorskih klavnicah je bilo danes rano zjutraj zelo živahno, kajti vslužbenei chicaških mesarjev so pričeli s štrajkom. Veletržei z mesom izjavljajo, da so sedaj z meso in bolj preskrbljeni, kakor so bili početkom prvega štrajka. Tekom zadnjih tednov se je povsodi delalo ne umorno, tako, da so zaloge zelo velike. • SchwarzsehiId & Sulzberger imata za mesec dni pripravljenega mesa. Llavno vprašanje je pa sedaj, bodo li delavci v resnici štrajkali, kakor jeden mož, Pred vsem je dojrnano, da se rezalci mesa ne bodo navdušeno podali na štrajk. Par unij je že izjavilo, da njihovi člani ne bodo štrajkali. Ako se to uresniči, potem je ne\vyor-ški Štrajk izgubljen. Pri newyorskih filijalkah chicaških mesarjev bode štrajkalo kacili 3500 vslnžbencev. Vsled štrajka moramo sedaj tudi pri nas pričakovati splošne podražitve mesa. Cena se navadno določa ob četrtkih. Ker je pričakovati draginje mesa, pričeli so že evropski eksporterji uvažati velike količine rib v Ameriko. Chicago, 10. avgusta. Na vogalu Halstead in 54. ulice prišlo je včeraj kmalo po polnoči do pretepa med zamorskimi in neunijskimi delavci in štrajkarji. V pretepu sta bila dva štrajkarja težko ranjena. Ko so zamorce policaji zasledovali, so zamorci na nje streljali, ne da bi koga ranili. Zamorci so v šli. Vsled pomanjkanja mesa so chic-a-žanje prisiljeni kupovati ribe. Toliko rib se v tukajšnjem mestu še nikoli ni prodalo, kakor baŠ sedaj. Vsaki dan pride v mesto deset vagonov rib. Brezžični brzojav v Alaski. Seattle, Wash., 10. avg. General Greely, šef zvezinega signalnega oddelka, dobil je prvo iz Nome, Alaska, odposlano brzojavko potom od vlade prirejenega brezžičnega brzojava. Razdalja od tu do Yukona (Nome) znaša 3500 milj. Roparji na CuhL Havana, Cuba, 9. avg. Pri Sagua de Tanama, okraj Santiago, vznemirjajo roparji pod vodstvom necega E1 Chino vso okolico. Lopove zasleduje orožnižtvo. STCESSEL POROČA. --—»-. Japonci, kteri oblegajo Port Arthur, so vedno tepeni; od trdnjave so oddaljeni še vedno 15 milj. GENERAL LIN JE VIČ VODI VLADIVOSTOŠKO VOJSKO ZA HRBET VOJSKE JAPONSKEGA GENERALA KUROKIJA. — KOZAKI ZOPET V KOREJI. — JAPONCI OBNOVILI NAPAD NA ZAČASNE ZUNANJE PORTARTHURSKE UTRDBE. — DROBNO STI. Petrograd, 10. avgusta. General Stoessel, poveljnik portarthurske posadke brzojavlja carju z dne 7. t. m. dodatno k svojemu prejšnjemu poročilu : "Dne 27. julija zjutraj ob 5. uri pričelo je sovražno topništvo na nas streljati ob vsej fronti, na to je sledila vrsta napadov, od kterih je bil oni na goro Jupilaza najhujši. "Ob 8. zvečer morali so Japonci na vsej vrsti bežati, kajti imeli so ogromne izgube. Jaz sem ostal ob sprednjih pozicijah, katere smo branili dva dni proti mnogo jačjej vojski, kakor je naša posadka. "Dne 30. julija pričelo je pet japonskih divizij z ofenzivo proti našej poziciji na Volčjem brdu. Z ozirom na veliko premoč sovražnika ukazal sera našim umakniti se do naslednje postojanke. To so storili v popolnem redu v varstvu topništva, ktero je japonsko napredovanje mahoma vstavilo. "Naše izjrube še niso natančno določene, vendar pa niso bile velike. Izgube Japoncev so velikanske. Bojev dne 27. in 27. julija se je udeležilo kačah 70,000 mož in mnogo topov. "Ruske čete se dobro počutijo, zdravstveno stanje je izborno. "Gora Tupiza je 10 milj severoiz-točno od Port Arthurja, dočim je Volčje brdo oddaljeno 6 milj. General Saharov brzojavlja, da se položaj krog Liao Tanga ni spremenil. Oddelek kozakov je prijezdil do New Cbwansra, požgal neko vas in vjel japonsko patruljo. Chefoo, 10. avgusta. Japonci so obupni napad na zunanje portarthurske utrdbe obnovili, Dne 8. t. m. se je najbrže vršila pomorska bitka, kacih 20 milj severozapadno od Chefoo. Petrograd, 10. avgusta. V vojaških krogih se zatrjuje, da je general Li-njevič z svojimi četami na potu iz Vladivostoka proti jugu, da napade vojsko japonskega generala Kurokija za hrbtom. Biutsintin, 10. avgusta. Oddelek ruskega vojaštva (2 šotni j i kozakov, 2 sotniji strelcev in par topov), odšlo je dne 4. avgusta na poti proti Sia-raatsa, 30 milj proti jugozapadu, od kjer so prepodili japonske prednje tra>e. Japonei so se v prelazih Rusom vstavili, toda slednji so jih tako imenitno zapodil v beg. da so v prelazih ostavili svoje streijivo in druge potrebščine. Pri tem je bil 1 Rus usmrten in 4 ranjeni. Liao Yang, 10. avgusta. General Kuropatkin je pripravljen japonske načrte, vsled kterih hočejo Liao Yang isolirati, preprečiti. Japonske čete so razdelejene v tri dele: prvi del pri Simuehenu, Hai Chenu in Newchwau-tru, drugi pri Landiansianu in tretji pri Sikseyanu. Kitajci poročajo, da se zbirajo Japonei v smeri Siamatse, da bi tako napadli Rusi pri Liao Yan-gu ob krilu. Med Japonci je tudi mnogo kitajskih in japonskih podanikov iz otoka Formose. Petrograd, 10. avgusta. Dasiravno poroča general Saharov, da se položaj krog Liao Yanga ni spremenil, na znanjajo časniŠka poročila, da se pripravljajo Japonci na napredovanje proti ruskemu krilu, tako, da taku kmalu še ne pride do bitke. Anshanslian, 10. avgusta. Oddelek konjiče, kteri je dne 5. t. m. rekogno-sciral na potu proti New Chwangu, je vjel več kitajskih roparjev, kteri so imeli japonske puške. Petrograd, 9. avgust'. Poveljnik ruske posadke v Port Arthuru, general Stoessel brzojavlja, da so Rusi ostavili Volčjo goro. General javlja, da so se Rusi dne 30. julija umaknili sovražnej premoči. Stoessel eeni oblegujoče Japonce na 70,000 mož. Chefoo, 9. avgusta. Gromenje topov, ktero je bilo slišati včeraj zvečer trajalo je do 3. ure in 30 minut danes zjutraj. Ljudje, kteri so prišli iz Port Arthurja, poročajo, da se od 28. julija na dalje pred Port Arthurjem in nič novega pripetilo. Le tu pa tam streljajo iz vojnih ladij "Pobjeda", "Ret-vizan", "Poltava" in "Peresvjet" na Japonce. Najbrže je bilo to streljanje včeraj slišati. Neki inžener, kteremu je znana portarthurska okolica, izjavlja, da bodo Japonei potrebovali najmanj 4 tedne, predno bodo utrdili Volčjo goro in dovedli tjekaj oblegovalne topove. Toda tudi to bode zelo težavno, ket zamorejo Rusi vsaki čas streljati na goro. Petrograd, 9. avgusta. List "Rus" objavlja, da je bilo do sedaj pred Port Arthurjem usmrtenih kacih 23,000 Japoncev. Z ozirom na to dejstvo, je mikadovo povelje, naj čuvajo življenje vojakov, zelo značilno. Petrograd, 9. avgusta. Med tem, ko novih poročil o bojih ali gibanju čet. še ni, so v uradnih krogih prepričani, da se prihodnja bitka, o kterej je pričakovati poročila vsak čas, ne bode vršila ob vsej fronti, kajti Rusi se bodo umaknili. Vsi časopisi so zadovoljni z poročili iz Port Arthurja. Vojaško glasilo izjavlja, da je dognano, da so bili Japonci pred Port Arthurjem grozno poraženi, in dasiravno general Stoessel podrobnosti ne poroča. Z ozirom na gibanja Kuropatkinove vojske nadaljuje isti list: "Vmikanje se vrši v popolnem soglasju z načrtom za prvi del sedanje vojne. Načrt določa sovražnikove moči potom trdovratnega Opiranja kolikor mogoče oslabiti in tako Japonce preprečiti v njihovem napredovanju. Na ta način bode sovražnik prisiljen za svoje napredovanje žrtvovati mnogo vojnih potrebščin in možtva. Ta vojni načr* je sijajno vspel, kajti Japonci so tekom treh in pol mesecev le za par vrst napredovali. Tokio, 9. avgusta. Oddelek voja kov (kozakov) se je pribl'žal danes me^tu Gensan (Wonsan) na iztočnej obali Koreje. Kozaki so pa kma'.u zopet odjezdili. Plymouth, 9. avgusta Semkaj je dospel ansrležki parnik "Manora", kteri je plul iz Kalkute. Kapitan poroča, da ga je 25 milj južno od rta Finsterre vstavila velika ruska pri-žarka z tremi dimniki in dvema jambori. Na križarki je mnogo topov. Rusi so zahtevali od parnika, da mora pokazati svojo zastavo, kar so Angleži tudi storili. ITa to so jim Rusi dovolili pluti dalje. V Stnirno! Štrajk premogarjev. Scranton, Pa., 10. avgusta. Kacih S00 delavcev rova Old Forge, ki je last Erie Co., pričelo je štrajkati, ker so mnenja, da so lestvice, ktere so potrjene na premogovih vozovih, niso pravilne in da so pri vsakem vozu premoga za pol tone ogoljufani. Delavci zahtevajo, da izvedenci preiščejo lestvice, v kar pa družba neče privoliti. Tudi delavci rova Barnum štrajkajo iz istega vzroka. NASE BRODOVJE NA POTU V ANADOLIJO V SVRHO 1ZPO-SLOVANJA PRAVIC AMERIČANOM. Hekib Bej še ni dobil navodila štam-bulske vlade. Jewellovo bro-dovje na potu v Smirno. BARKER OSTANE V REZERVI. Skočila je v Niagaro. Niagara Falls, N. Y., 9. avg. Neka v črno oblečena, kakih 60 let stara ženska hotela je, prišedča od canad-ske strani, iti po dolenjem mostu preko vodopadov, ko jo je nadzornik vstavil in jej naznanil, da si mora kupiti v to potrebni listek. To je tudi storila in odšla počasu proti bregu Zjed. držav. Kmalo nato je skočila v globočino, kjer je za vedno zginola v falovju. , "Washington, 9. avgusta. Državni tajnik Hay naznanil je danes tukajšnjemu turškemu poslaniku Hekib beju, da je ameriška vlada izgubila potrpežljivost in da upa, da bode zastopnik turške vlade o tukajšnjem javnem mnenju svojo vlado takoj obvestil. Hekib bej od svoje vlade še ni dobil navodil, ko se je oglasil pri državnemu uradu, pač pa je že čital v listih o demonstraciji, ktero vpri-zori ameriško vojno brodovje v turškem vodovju, da tako izposlnje privolitev v ameriške zahteve. Državni tajnik Hay je Hekib bejn tudi naznanil, da so tozadevna poročila povsem resnična, nt kar je turški poslanik o tem obvestil vlado v Carigradu. Urad vojne mornarice dobil je danes brzojavno sporočilo, da je severo-atlantsko brodovje dospelo v Gibraltar. Premogov parnik "Hannibal" v Lizbonn, je dobil povelje, naj odpluje nemudoma v Smirno, da ameriškemu brodovju, ktero je odplulo tjekaj, iz-Villefranche,ne primanjkuje premoga. Brodovje si bode preskrbelo v Gibr-altaru potrebni premog, v kar bode potrebovalo dva ali tri dni. Brodovje admirala Barkerja, ktero je bilo sedaj na slovenskem in hrvatskem Primorju ostane v Lizboni kot rezerva. Carigrad, 9. avgusta. Ameriško poslaništvo še vedno ni dobilo odgovora od porte glede zahtev Zjedinjenih držav za jednako postopanje v šolskih in bolniških zadevah Amerike, kakor-šno vživajo druge države. V diploma-tičnih krogih so pa uverjeni, da bode porta privolila v vse zahteve predno pride vojno brodovje v Smirno. Gibraltar, 10. avgusta. Ameriško brodovje pod vodstvom rear-admirala Barkerja, dospelo je včeraj semkaj. Angležki kontreadmiral Sir Edwards Chichester, velel je ameriškemu brodovju iskren dobrodošel. Skalpirana ženska. Včeraj zvečer je dohitela gospodično M. Doughertvjevo iz Rochestra, N. Y., pred stopnicami poslopja Casino v Centralnem parku v New Yor-ku grozna nesreča. Ko je ostavila svoj avtomobil, je padla, njene lasje so se zamotali med gonilno verigo, ktera jej je odtrgala vso kožo raz glavo. Predno so nesrečnico zamogli rešiti, je bila že skalpirana. Nek policaj je moral lase z nožem prerezati, predno je je zamogel ločiti od avtomobila. Odvedli so jo v Presbiteran-sko bolnico, kjer so jej naznanili, da ni v nevarnosti. Veriga jej je odtrgala vso kožo raz glavo, in sicer hitreje, nego je mogoče popisati. Vereščaginova pisma. Georges Clarete priobeuje pisma svojega dobrega prijatelja, pred Port Arthurjem utoni vsega ruskima slikarja Vereščagina. V jednemT.eh pisem z dne 27. februarja 1904 piše Ve-rešČagin: "Vraivši se iz Japonske, pisal sem carju, da izbruhne kmalu grozna vojna. Toda ljubeznivi človek, ptdn miroljubnih idej, mi ni hotel verjeti." Zadnje pismo Claretieju je pisal sem Vereščagin 11. marca: "Tik pred svojim odpotovanjem, ljubi prijatelj, Vam hočem povedati še par besed. Mislite si, da pred desetimi dnevi še v Port Arthur ju nismo imeli več kot 6000 vojakov, ravno toliko ob Yalu in še manj v Jinkovu. V Vladi-vostoku je bila le jedna brigada, to je le 6000 mož pod vodstvom mojega prijatelja, generala Artamanova. Potem si lahko predstavljate mirno dušo ljubeznivega cara, ki je verjel besedam poslanika Kurina ter vedno ponavljal, da se diplomatične vezi zopet obnove. "Sedaj smo se oddahnili. Povsod je že vojaštvo podvojeno, a v nekterih dneh bode potrojeno. Moj prijatelj Kuropatkin bode potem izpolnil, kar še primanjkuje. In človeška beda se zopet prične; zverina vzdiga svojo glavo, in kakšna zverina to pot! Ali se spominjate na suhoparno, a proro-ško sliko cesarja Viljema! Ali imate pri vas pojem o resnem položaju? Japonska postavi 6 milijonov (Tt) ru-I menih na noge". POZOR ROJAKI! Sedaj je lepa priložnost cen« in de-bro potovati z najbrzimi parniki v staro domovin*. Cena finim poštnim parnikvm prek« vod« je $17.00. Cena brzoparnikom severonemškega jloy da: KAISER "WTLHELM H., 5RONPRINZ WTT.TTT.TiM in KAISER "WTLHELM DEE, GROSSE, je preko vode same $25.00. Cena splošnim francoskim parni-kom je preko vode $17.00, izvzemši LA SAVO IE in LA LORRAINE, na kterih stane vožnja $20.00. Opozarjamo torej rojake, kteri želi potovati v staro domovino, da kmaln naznanijo imena in dopošljejo "aro" za parnik, da jim zagotovimo prostor na parniku, da ne zaostanejo, kakor Be sleherni dan prigodi rojakom, kteri ne poslušajo naših poukov. Cene parnikom preminjajo se jake pogosto, toraj bodite oprezni pri kupovanju voznjih listov. Vožnji listki so dobiti pri Frank Sakser, 109 Greenwich Street, New York, .778 St. Clair Street, Cleveland, O. CENE SO VELJAVNE DO PREKLICA. AVSTRALSKO GLAVNO MESTO. Dalgety imenom. • « ■ Melbourne, Victoria, Avstralija, 10. avg. Sporno vprašanje, kje naj leži prihodnje glavno mesto Zjedinjenih držav avstralskih, je končno vešeno. V zastopniškej zbornici so namreč potom glasovanja določili, da bode prihodnje avstralsko glavno mesto Dalgety, ktero se nahaja v pokrajini Bombala. Dalgety je 296 milj južno od Syd-neva v New South Walesu in je 32 milj oddaljeno od najbližje železniške postaje. Prebivalcev ima le 300, kteri imajo na razpolago sodišče, dva hotela, dve prodajalni in naravni tudi dve — eerkvi. O KATASTROFI V COLORADTJ. Dosedaj našli 65 mrtvecev. Pueblo, Colo., 10. avgusta. Sedaj so dognali, da je zahtevala železniška katastrofa, ko je padel brzovlak Missouri Paccfic železnico v potok Dry Creek, 82 človeških žrtev. Med vsmr-tenimi so le štirje železniški vslužbenei, ostali so potniki. Do včeraj so našli 65 trupelj, kterih večina je pa tako razmesarjena, da jih ni mogoče prepoznati. Nezgoda na železnici. Plainfield, Tnd., 9. avgusta. Proti iztoku vozeči potniški vlak Vandalia železnice je blizo tukajšnjega mesta skočil raz tir. Pet vozov se je vnelo. K sreči ni bil nihče usmrten, dasiravno je bilo par osob ranjenih. j Velik požar v Buffalo. Buffalo, N. Y., 9. avg. V petnadstropnem poslopju št. 251—257 na Main St. pričelo je včeraj popoludne goreti. Poslopje je zgorelo in škoda znaša $400,000. V poleg poslopja sto-ječej Academy of Music vršil se ja ravnokar "Matinee", vendar pa ni došlo do panike. Goreti je pričelo v podpritličju. Nove naselbine. Pierre, S. D., 9. avgusta. Gover-ner Harried odpotoval je v Bonesteel, da nadzoruje tjekaj došlo vojaštvo. Prvo srečko za naselitev na rezervaciji, dobil je William McCormick, kateri si je odbral četrtinsko sekcijo kraj bodočega mesta Burke. Na rezervaciji je sedaj kacih 1000 naselnikov% Do nemirov ni prišlo. "GLAS NARODA" List slovenskih delavcev v Ameriki. Urednik: Editor ZMAGOSLAV VALJAVEC. Lastnik: j H Publisher F^ANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City. Na leto velja list *a Ameriko . . . $3.00 " pol leta............. 1.50 Za Evropo, za vse leto ....... 4.50 " pol leta.......2.50 44 " " Četrt leta......1.75 V Evropo pošiljamo list sknpno dve Številki "GLAS NARODA" ithaja vsaki dan i*-■Vzemši nedelj in praznikov. "OLAS NARODA" ("Voice of the People") Issued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslov* nika. - Dopisom in pošiljatvam naredite naslov: "Olas Naroda" 109 Greenwich Street, New York City. t*to(ont 379S Cortland. Angleži v Lhasi. Tndo-angležka ekspedieija, ktero vodi polkovnik Younghusband, dospela je do vrat Lhase, ali glavnega mesta Tibeta, onega tajinstvenega Rima azijskega papeža Dalai Lame, kjer je bil dosedaj ie malokteri ptujec. Dalai T^ania je ostavil svoje sijajne- palače in vrtove na Potali ter bežal v nek samostan. Lhasa sicer ni zelo oddaljena od severne meje Indije, vendar pa pomenja prihod Indijcev in njihovih angležkih častnikov v Lhaso velik uspeh, dasiravno slednji ni svetovnega pomena, kakor zatrjujejo Angleži. Indijska vlada je odposlala omenjeno ekspedicijo v Tibet, da tako pri sili Tibetanee izvrševati pogodbo, katero so 7. Indijo sklenili leta 1890. Takrat je Dalai I^ama obljubil skrbeti za olajšave prometa, toda na pogodbo se ni nikdar oziral, pae je pa tibetanske meje inozemstvu še bolj zaprl Lord Elgin, generalni governer Indije, je že leta 1895 v Londonu pojasnil, da se Tibeteani ne ozirajo na sklenjeno pogodbo in da ovirajo trgovino kolikor mogoče, radi česar je treba nekaj storiti, da se pomaga an-jrležkemu vplivu v Lhasi. Nato je izvedela angleška vlada, da so v Petro-gradu sijajno sprejeli dve tibetanski delegaciji. Tudi so Rusi poslali Tibe-taneem moderno orožje. V svojej jezi so pričeli Angleži graditi železnico Knlkuta—Dardžiling ob Himalaji in ceste v pogorskej pokrajini Sikim ob tibetanskej meji. Koncem leta 1902 in poeetkom 1903 prišlo vsled tega do diplomatičnih obravnav med Petro-gradom in Londonom, ktere so se pa morale umakniti perečemu mandžur-skemu vprašanju. Ko so Angleži videli, da se prične rusko-japonska vojna, so odposlali v Tibet sedanjo ekspedicijo. To je predzgodovina sedanje ekspedicije. Tn namen f Tibet je kraj Afganistana ona dežela, po kterej je mogoče priti v Indijo in preko k ter i h dežel bodo nekoč korakale ruske legije, da prepode od tam Anuleže. Za svetovno prvenstvo, za kiero tekmujeta Rusija in Anglija, morajo se vršiti bitke na indijskih poljanah. Anglija je sicer nedavno izjavila, da hoče s sedanjo ekspedicijo Tibetčane le prisiliti, da izpolnujejo sklenjeno pogodbo in da si ne namerava prilastiti Tibeta ali ga sprejeti pod svoje pokroviteljstvo, toda kljub temu vsakdo lahko uvidi, da hoče An glija zapreti vhod v Indijo. V Tibetu se bode sedaj pričela znana angležka politika nasilja, s ktero so se Angleži v Afganistanu tako bla njirali, da so se kljub njej morali ■umakniti previdnej in miroljubnej ru-skej politiki. Slednja politika jamči Rusom povsodi uspehe, kar se bod^ zgodilo tudi v Tibetu. IZ HRVATSKE. Zagreb, 22. julija. V Zagrebu se je bil zasnoval mej-tnkarski odbor, ki naj bi zasnoval vsej Hrvatski akcijo za financijel-samostalnost. A, dasi obstoji ta bor že mesec in pol, ni še ničesar 1, razun protestov proti pisanju -kega "Novega lista". Tn to naj bi imenovalo — delo! Mesto toraj, la bi delal za finaneijelno samostal-ta odbor podaja le izjave proti rNovemu listu", dožim je pisanje ega lista povsem opravičeno. Druga-"e dela trgovska in obrtna zbornica v Zagrebu, ker njeno nastopanje za •ijelno samostalnost mora naviti vsakega Hrvata. Ves hrvatski v-ki, toraj svobodni stan zahteva račune, da se more upravljati -ka s svojim denarjem. Kajti finaneijelna podrejenost najbolj boli naše trgovce. Ako bi ta izgled zagrebške komore posnemali tudi druge dve, v Sen ju in Osjeku, ter bi zahtevali, a ne prosili, da se nam da ono, kar nam že davno gre, Madjari bi morali popustiti. Ali na žalost, sta toliko senjska, kolikor osješka zbornica preveč madjaronski in ne pozna-sti druzega, nego servilno klanjanje in čestitanja madjarskim ministrom za trgovino, mesto da bi se brigali, kako bi se zboljšalo nesrečno finaneijelno stanje, v kterem se nahajamo. Ban Pejacsevics se je moral povrniti v Zagreb dne 20. julija iz Karlovih varov. Nu, odišel je zopet na na-daljnih 5 dni počitka v Semering. To je jako značilno. Zna se namreč, da je ravno nekega dne odišel na dopust, v Semering osješki veliki župan pl. Chavrak. Kakor znano, bil je Pejacsevics dolgo vrsto let veliki župan v Osjeku, a tedaj je bil Chavrak žu-panijski tajnik. Ve se tudi, da Pejacsevics ni nič delal s svojo glavo, ampak mu je bil Chavrak desna roka in vse agende je v resnici opravljal ta poslednji. Pejacsevics bi rad na kakov način zopet dobil k sebi Chavraka. ker sedaj nima dobrih svetovalcev. Zato se vedno čuje, da odstopi šef bogočastja in nauka Pavie, a na njegovo mesto da pride Chavrak, ali pa da ta poslednji zameni velikega župana zagrebškega Budisavljeviča. Pejacsevics se vrača v Zagreb, a za časa njegove odsotnosti se je dogodilo marsikaj važnega. Kako naj se on vede nasproti temu?! Treba mu nasveta. Od todi njegov sestanek s Chavra-kom v Semeringu. V tem leži važnost tega sestanka. Iz Rogaške Slatine došli so nam tnžni glasi o velikem našem mecenu, biskupu Strossmaverju. Te vesti so pronzročile povsodi velik skrb in potrtost. Nu, kasneje vesti se glase bolj tolažljivo, pak se nadejamo, da se nam veliki biskup zopet povrne čil in zdrav v svoje lično Djakovo. V peštanski zbornici deluje vročina na šovinistiške glave maujarskih zastopnikov, ali tudi na glave naših madjaronov, naše štiridesetorice. Le ti še vedno "častno" molče in se ne ganejo. Niti jeden še ni odgovoril na brezsramna izvajanja Banffvja, Polo-nyija in Kovaeseviesa; niti jeden še se ni ozel na škandalozno afero v Pe-čuhu. Celo sedaj, ko je izdajica Ko-vacsevics — poleg žolča in strupa, ki ga je izbruhal na opozicijo — napisal v "Pester Lloydu" članek, v kterem je napadel "narodno stranko", da nic ne dela, ni odgovoril istemu niti jeden. A s tem so le potrdili ono, kar je Kovacsevies napisal v " Pester Lloydu". Nekaj mi pa vendar le uga ja od Kovaeseviesa. On poživlja namreč svoje tovariše iz "narodne stranke", naj gredo polagati račune pred svoje volilce. E, naj le pridejo! Hrvatski narod jih čaka, ker bodo imeli prilike, da vidijo na svoje oči, kako jih narod "ljnbi" in kako o njih sodi. Naj le pridejo in janeim jim. da jih kmalo mine volja za polaganje računov pred narodom! Milan. MACEDONSKO VPRAŠANJE. Belgrad, 24. julija. Macedonska notranja organizacija je bila osnovana že pred 23 leti, takoj po rusko-turški vojski; njen namen je bilo delo za osvobojenje Macedo-nije izpod turškega jarma. Pred dese timi leti pa se je organizacija pre-osnovala in si postavila devizo: "Maeedonija Macedoncem." Vsi dosedanji večji nemiri v Macedoniji so delo močne notranje organizacije, ki ima svoje zanesljive poverjenike v vsakem najmanjšem mestu Macedor.i-je. Vsak revolucijonarni dogodek se pripisuje tej organizaciji, tako ji je vnanje časopisje pripisalo tudi zadnje dinamitne napade v Macedoniji. Ta organizacija je v Macedoniji sami, zato jo imenujejo notranjo. Ima pa svoje zaveznike tudi v Bolgariji; najuglednejši član teh zaveznikov je Boris Sarafov, kterega sem naprosil, naj mi pojasni, ali so najnovejši di-namitni napadi delo organizacije; ako ne, kako on sodi o teh napadih. Sara^pv mi je odgovoril naslednje: "Najnovejši dinamitni napadi niso delo organizacije, ker je ta sklenila, da ne moti izvršitve reform, in ker d0f danes nima razloga, da bi razveljavila svoj sklep. Čakati hoče še nekaj časa, da se ves svet prepriča o iluzornosti nameravanih reform. Ti novi napadi so delo macedonske omladine, ki je navdušena za osvobojenje svoje nesrečne domovine. Ker neče počakati velike akcije, hoče sama na svojo roko dokazati, da maee-donsko delo ni zaspalo in da se revolucija nekega dne pojavi z vsemi svojimi strahotami. V prvej vrsti je to delo onih, ki so protivni velikemu narodnemu vstan-ku, ker se boje, da bi inače ves narod moral trpeti grozo vit osti. Ti napadi so sicer prenagljeni, a imajo to dobro stran, ker Turkom ne dajo ni za tre-notek mirnega spanja. Mesto da se preliva nedožna kri, pričeli so Mace-donci s temi palijativnimi sredstvi, da z napadi na žežlezniee čim več škode napravijo vnanjim kapitalistom in tako prisilijo vnanje države, da zboljšajo razmere ljudstvu v Macedoniji in tako varujejo finančne kroge, ki so danes najmočnejši faktor na svetu. Najgotovejše sredstvo za osvobojenje Macedonije je toraj danes, da prisilijo evropske finančne kroge do resnih korakov. In tako je omladina pričela dinamitne napade." Vprašal sem tudi Borisa Sarafova, ali so v istini vstaške čete nedavno ubile tudi nekaj uglednih Bolgarov v Macedoniji, vsled česar neki listi imenujejo vstaše navadne razbojnike. Sarafov odgovori: "Vse to je istina. A kdo največ obtožuje vstaše? Glasio generala Con-čeva, ki je šel v Macedonijo kot odposlanec bolgarske vlade v zlati generalski uniformi, z raznimi redovi in svetinjami. Ako je greh, kar počno naše čete, je to krivda generala Con-čeva in njegove stotnije, ki so vzdignili narod na noge, češ, da jih je poslal knez Ferdinand in da bolgarska vojska vpade v Macedonijo, ko se narod vzdigne z orožjem. Na ta nelep način so prevarili narod in ga pahnili v še večjo nesrečo. Coneev in njegovi tovariši so pustili narod na cedilu, na milost in nemilost Turkov Zato so mnogi izgubili vse upanje in iz strahu pred Turki izjavljajo, da žele ostati zvesti — sultanu. Tako so nastali med narodom samim ogleduhi za Turke. Nobena revolucija pa ne inore trpeti ovaduhov. In te hočejo uničiti na korist osvobojenja domo vine. Ti krivci sami pa na nas zvra-čajo krivdo. Da je to istina, dokazuje dejstvo, da se med Macedonci pojavljajo turški ovaduhi samo ob bolgar-sko-turški meji, ker se Cončev in tovariši nikdar niso upali daleč od bolgarske meje. Iz tega je razvidno, da niso razbojniške čete, ki trebijo ovaduhe, naj so ti Bolgari, Srbi, Turki ali Grki. Ovaduh je ovaduh, ki je ne varen osvobojenju Macedonije." Dopisi. Podpeč pri Dobrepoljah, 25. julija. Žalostno in občutno novico sporo čam vam, dragi rojaki, ki je zadela našo vas v nedeljo dne 24. julija t. L Okoli pol devete ure dopoludne za-ženo ljudje vriše, z domačega zvonika zaČuje se na okoli plat zvona. "Ogenj — ogenj!" Veliki oblaki črnega dima dvignejo se nad streho Podnarjevega poda, kjer so zažgali, kakor se govori, naj-brže otroci. Natančneje se še sedaj ne ve. Bil je nepopisen krik, jok in vpitje ter grozen prizor. Ker že mesec dni ni deževalo pri nas, bilo je toraj vse suho; hiše so tudi prav blizu skupaj sezidane, tako da se je ogenj hipoma razširil po vasi. Požar je uni čil hiše, pode in hleve gospodarjem naslednjih hišnih številk: 1, 2, 4, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 36, 17, 18, 19, 20, 21, 22. 23, 24, 25, 2G, 27, 28, 31, 36. Ko/olci so deloma vsi ostali, zgoreli so le hišnim gospodarjem št. 23 in 14 V zgornjem koncu vasi od "Mežnar-ja" gori so ostala poslopja nepoškodovana. Prizadetim gospodarjem zgo relo je vse žito, krma, obleka, deloma tudi gospodarsko ^ioaj'_. Zavarovani so le za male svote. Pogorela je tudi cerkev s zvonikom in zvonovi. Cerkev je stala za kakih 100 metrov nad vasjo na hribu ter je bila z lesom po krita.. Kakor obče znano, so za to cerkev prispevali in zbirali naši domači rojaki po raznih krajih severne Amerike, in sicer za notranja popravila. Podobar Fran Jontez v Vel. La Ščah bode v teku treh tednov tri nove in krasne oltarje izdelal, kojih ne bo-demo imeli sedaj kam postaviti. Frer kulu zgorelo je 5 prašičev, pri ostalih se tudi nekaj živine in prašičev po-sreša. Škode je čez 150,000 kron. Pri zadeti posestniki bili so le zavarovani za 30,000 kron. Izmed ljudij ni nihče poškodovan. Dobrepoljska požarna hramba bila je takoj na mestu. Prihitela je na pomoč tudi požarna hramba iz Velikili LašČ. Vetra k sreči ni bilo, le burja je nekoliko vlekla, vsled tega sb ostali kozolci in 14 hišnih gospodarjev nepoškodovanih. Burja je ogenj obračala proti hribu, kjer je med bukovim gozdom- čez 300 metrov na široko in visoko tudi videti sledi požara, dasiravno je ta škoda neznatna. Vemo sicer, da nam, dragi rojaki, ne morete nič pomagati, ker so se delavske razmere za vas poslabšale; vendar vam vsejedno z bridkim srcem sporočamo naše gorje, da tudi v stari domovini skušamo britke ure zemeljskega življenja. Ravno ta dan je daroval novo mašo Č. g. Anton ZnidarŠič v Dobrepoljah. Veliko sočutje za nas je imel gotovo g. novomašnik in njegovi svat je, ker so na gostiji zložili 100 kron v našo pomoč. Sprejmite, dragi rojaki od ponesrečenih domačih prijateljev, znancev in sorodnikov naš otožni pozdrav. Spominjajte se nas vsak po svojej moči. Vsaki, tudi najmanjši dar se s hvaležnostjo sprejme. Darila sprejema županstvo v Podgori ter se bodo imena darovalcev po Časnikih naznanila. Vsebina dopisa se potrjuje. Anton Jakopič, občinski svetovalec. Josip Štet, L r., župan. RiroMjaka ii irage Tisti. Paris, 10. avgusta. Mednarodni kongres rudarjev je včeraj sklenil zahtevati vstanovitev zakona, kteri določa osemurno dnevno delo. Tabriz, Perzija, 10. avgusta. Dne 13. julija prišla je četa armenskih vstašev v Učkiliso. Turško vojaštvo in Kurdje, so na to napadli in razdejali vasi Učkilisa, Kumiubujak, Gu-gan, Karabazar in Sajto. Kurdje so pomorili vse možke, dočim so s ženskami ravnali po običajih Kurdistana. Dve armenski četi, kteri sta se napotili v Sasun, da pomagati vstaškemu vodji Antraniku, napadli sta posadko Mosunsori in Gučaga, da se tako osve-tita. Rano zjutraj so pričeli vstaši metati bombe v vasi in tako usmrtili mnogo Turkov. Nastal je ljut boj, v kterem je bila večina vojakov usmr-tena. Jedna četa je prodrla vrste kurdskih rodov. Armenci so usmrtili več sto vojakov. Vinska letina na Primorskem. Iz Trsta poročajo: Od raznih krajev prihajajo poročila, da je vinska letina vsled velike vročine in suše skoro uničena. V mnogih krajih je silno pomanjkanje vode. Za 1M kni avvtr. v®lj»v* trsk« je dati |2t.*5 im k Umw U lf miUt za p*štaaia«, kar mara kiti Aaaarma Ijater registrira**. SLOVENSKO DEKLE išče službe t kakem Boardinghouse ali gostilni pri Slovencih. Naslov pove "Glas Naroda". (10-11) KJE STA JOSIP in ANTON MAL-NAR, doma iz Čabra na Hrvatskem. Pred 9 meseci sta bila v Mississippi ju, kjer se bavita z izdelovanjem dog. Za nju bi rad zvedel nju brat: PRAN MALNAR, Cliff Mine, Pa. ..(8-12 8) VABILO. Slovenske, podporno društvo sv. Alojzija št. 36, J. S. K. J., ▼ Cone-maugk, Pa., omislilo si je lepo društveno zastavo ter naznanja vsem rojakom in »obratom, da se bode vršilo slovesno blagoslovljen je iste ▼ nedeljo, dne 14. avgusta ti. L t hrvatskej cerkvi v Cambria City, ob pol 10. uri dopoludne z slovesno gv. mašo ob II. uri. Društva naj se zberejo točno ob 9. uri v dvorani pod hrvatsko cerkvijo. Po končani službi božji odkorakajo društva skupno r hrvatsko dvorano, kjer se bode vršila domača zabava in veselica. K tej slavno9ti rabimo vsa društva v Cambria City, namreč: društvo sv Cirila ki Metoda, društvo sv. Barbare, društvo Narodne Jednote in hrvatsko društvo. — Objednem rabimo vse ro jako kakor tudi rojakinje in imeno vana društva na PLESNO VE SE LICO, ktera so bode vršila dne 20. av gusta t. 1. t Slovaikej dvorani ▼ Co-nemaugk, Pa. Vstopnina f 1 (pivo prosto) za oso bo. .Začetek ob 6. uri zvečer. Čisti dobiček namenjen je ▼ pokritje stroškov za novo zastavo. K mnogobrojni udeležbi vabi naj-uljudnoje (3-12 v2š 8.) ODBOR. NAZNANILO. Vže večkrat se je govorilo, da našim društvenikom ni po volji dosedanja dvorana. .Da se ta neprilika odstrani, se je odbor potrudil ter si pre skrbel drugo, bolj primerno, v kterej se bode vršila seja vsako drugo nedeljo v mesecu. Prihodnja seja bode dno 11. septembra t. 1. v novej dvorani g. John Uhrina, 1131 Washington Ave., Brad-dock, Pa. Kdor ne more iste najti, naj pride k društvenemu predsedniku Mr. John Germ-u. Za društvo Sv. Alojzija št. 31, J. S. K. J., za Braddock in okolico (1-13 8) ODBOR. POZOR ROJAKI! Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagiv 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri »Triglava" 617 So. Center Ave., blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležanr ,tATLAS" pivo, izvrstni whiskey, fcajbolja vina in dišeče cigare, sc pri meni na razpolago. Nadalje jt vsakemu v zabavo na razpolago do bro urejeno keglišče in igralm miza (pool table). Ker si hočem pridobiti naklon] e nost rojakov, gledal bodem v pnre vrsti za točno in solidno postrežbe Vsak potujoči Slovenec dobrodoše> Končno priporočam ožjim rojakoa da me blagovolijo večkrat počasti: s svojim obiskom! Mohor Mladič. 617 So. Center At., blizo 19. oi CHICAGO, ILLINOIS Tllipkw • Kranjsko slovensko katolISkO joflj. tetro svete Bartee v Forest City, Penna. Inkorporirano dne 31. januarja 1902 t Pemiif^iTantfl. ODBORNIKI: Predsednik: Josip Zalar, P. O. Box 547, r orest City, Pa. Podpredsednik: Josip Zidan, P. O. Box 478, Forest City. P* L tajnik: Ivan Tklban, P. O. Box G07, Forest City, Pz. IL tajnik: Ivan Žigan, P. O. Box 575, Forest City, Pa. Blagajnik: Mabtin MuhiC, P. O. Box 537, Forest City, Pik UOSPliDARSKI IF RAČUNSKI ODBOR: Josip Bocineli star. P. O. Box 591, Forest City, P* Anton Oven, P. O. Box 537, Forest City, Pa. Ivan Osalin, p. o. Box 492, Forest City, Pa. Josip Gobsnc, P. O. Box 569, Forest City, Pa. POROTNI ODBOR: Josip Bucineli ml., P. O. Box 591, Forest City, H. &arol Zalar: r. O. Box 28, Forest City, Pa. Ivan Opkka, P O. Box 626, Forest City, Pa. O. Box 652, forest City, Pa Primož Matos, I Dopist naj se pošiljajo 1. tajnikn: fforart City, Pa. John Telban, P. O. Bos 60^ Društveno glasilo je "Glas Narodi« NAZNANIL«. SUveaoeoi ia Srvateat v R««k Sprimjra, Wyt., ia »kelioi pripor« čam v obilen obisk saloon, v kterem vedno točim sveže Sehlitz, Milwaukee pivo, dobra kalifornijska vina in izvrstni whiskey, ter prodajam dobre smodke. S spoštovanjem JOS. »EMSHAR. tmk snrin«i. wt« "GLAS NAR6BA" prodaja p« 1 oont števfifeo: Anton Bobek, pealeTodja podružnice Frank S a k a o r. 177C St. Clair St.. Cleveland. Ohio. John Snstariii. 1208 N. Centre St.. Joliet, HL Trank Gabrenja. 819 Powos St.. Johnstown. Pa. fronv a "rmd^k. uilwank^ w»« _ v - zaslužene denarje je naj-I O 7 If ft bolje sigurno domu I QJ.IUJ poslati in to ti preskrbi Fr. Sakser, 109 Greenwich Street, New York Resnica je da je največja nesreča v A-merika začloveki — l>olo-^011. Ako je človek bolan nernore delati, in če ne dela nemore zaslužiti niti toliko, kolikor mu je potrebno za življenje, s čem pa more svojim, dragim, kateri so ostali v starem kraju pomagati? Kadar jc bolan — more se zdraviti. Najhujše se mu pa godi, ko je bolan in svojo bolezen neiskušenem zdravniku toži, namesto da se takoj obrne na najbolšega zdravnika, kateri j amči z svojo učenostjo, da ga če gotova in popolnoma ozdraviti. Zato rojaki Sloveiici kadar ste bolni ali potrebujete zdraviliške pomoči — poslušajte nas, ker mi Vam o Vaše dobro priporočamo, da se obrnete na najbolšega zdravnika v Ameriki, in to je : Prof. Dr. E. C. COLLINS, iz vseučilišča v New Yorku, in to zato, ker je on jedini zdravnik kateri jamči za popolno ozdravljenje vseh bolesti brez da Vas osebno pregleda, ker njemo zadostuje, ako mo Vašo bolezen pismeno opišete. Citajte! Nekoliko najnovejših zahval skaterimi se naši rojaki zah-valujejo da so popolnoma ozdraveli. Dragi gospod Profesor ! V začetki moje bolezni hut mras meje stresu, \rečkrat potem pa huda vročina in bolela-jne je glava, noge i roke, napetost v trebuhu in nejsem mogu hodit. Imel sem 3 zdrav nike in nič mi neso mogli po-Revniatizem in magat. Potem se obrnem na Vas dr. a . bolezen želodca Collins in poslali ste mi2kratzdra-f e™e Mlttnl OZdravleua. vila in zdaj sem popolnome zdrav. Toraj se Vam srčno zahvalim zatova OZUratljena. velko dobroto. Usem Slovenci mojim rojaki bom govoru da ste Vi nar bolši zdravnik u celi Ameriki in da ste zdravnik uperve vrste in Vam ostanem hvaležen dokler bom na svetu živel. Maik Strah, 69 Arimont St. Massillon, O. Walnut Lake, Ark. Maik G listin, Zdej jest Anton Stamfel Vam dam JHaria Skllšek, Box 37, vejdit da sem ozdravel in da se po- Box 67, Soudan, Minn, polnoma čutim zdrav. Ko sem za- Homestead, Pa. čel Vaša zdravila rabiti, takoj sem zdravel. Vsakem od mojeh rojakov in prijateljev Vas čem priporočati in Vam ostanem hvaležen kakor svojem največjem dobrotniku. Anton Stamfel. Prof. Collins jamei za popolno ozdravljenje vseli l>olcjs»ti: Kakor l>oles»ti na plučah, prsih, želoden, čre-vah, jetrah, mehurju, ledvicah, srcu, grlu, nervoznost v glavi, kašelj, mrzlica, prehlajenje, revmatizem, prelivanje krvi, otekle noge ali telo, vodenico, bolečine v križu, zlato žilo (hemeroide), onemoglost pri spolskem občevanju, izpadanje las, tifus, lešaj, tečenje iz ušes ali oči, gluhost, slepost, raka, hraste, garje in rane, šumenje v ušesih, ženske notranje bolesti, nepravilno prebavanje želodca kakor vse ostale notranje in zunanje bolesti. Prof. Collins je jedini kateri popolnoma ozdravi susico in sifilis kakor tudi vse Spolske bolezni pri možkih in ženskah. Ni bolnika, katerega nebi Prof. Collins naj si dede od katere spolske bolezni zmiraj, ozdravil. Zato. ako bolujete na kateri bolezni sraeraj, točno opiSito isto v maternem jeriku in adresujte na PROF. Dr. E. C. COLLINS, 140 W. 34tli St., NEW YORK. Prof. Collins Vam Ce poslati zdrav ila, po katerih se gotoo popolnoma ozdravite in se bolezen gotovo nigdar več ne povrne. Jugoslovanska Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota, fiedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik1 JOHN KERŽIŠNTK, P. O. Box 138, Federal, Pa. L tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn. H. tajnik: ANTON OERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Mich. Blagajnik: IVAN GOV2E, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: JOSIP PERKO, 1796 St. Clair St., Cleveland, Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Ereleth, Minn. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn. Dopiei naj ee blagovolijo pošiljati na L tajnika: Gee. L. B roži eh, Ely, Minn., po »rojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj *e pošiljaj« blagajniku: Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn., in pe svojem zastopniku. Društveno flaailo je: "GLAS NARODA". PRESTOPILI. Od družtva sv. Srca Jezusa št. 2 v Ely, Minil., k družtvu Sladko Ime Jezus fifcev. 25 v Eveletliu, Winn., Luku Carnpa cert. 373. Prvo družtvo šteje 143, drugo 70 udov. PRISTOPILI. K družtvu sv. Jožefa št. 29 v Imperialu, Pa., Ivan Miklavčič rojen 1873 t ort. 2837. Družtvo šteje 44 udov. K družtvu sv. Barbare št. 39 v Roslynu, "Wash., Jurij Jadro 1876 eert. 2838, Anton Benac 1864 cert. 2839, Tomaž Benac 1885 cert. 2840, Alojzij Jenko 1874 cert. 2841, Ivan Senica 1879 cert. 2842, William Družtvo šteje 67 udov. Alojzij Kruž;" 1882 cert. 2843. se je pri tem vnela obleka Deček je nevarno opečen. Na Viču so aretirali hlapca Ivana Zibelnika, doma iz Dvora pri Vrhniki radi hudodelstva posilstva. Zibelnlk je slaboumno lGletno hčer posestnika Laznika zvabil v gozd in jo tam posilil. Napadel je tudi hlapca, s kterim sta skupno služila in ga okradel. Strela udarila je dne 20. julija na Studencu župnije D. M. v Polju v kozolec Ivana Trilarja; pogorel je ves kozolec s sedmimi štanta z deteljo in žitom vred. Vročina na Dolenjskem znaša 38 stopinj R. V Žužemberskem okraju so uničene skoro vse rastline, vodnjaki razrušeni. Živino morajo ljudje voditi 15 kilometrov daleč h Krki. Nevarnost za požare je velika. Ogenj. V Mekinjah je ogenj posestniku Jos. Pučeku napravil 3100 kron škode. Zavarovan je bil za 650 kron. Velika vročina. Iz Ambrusa se poroča : Dne 23. julija je bila tukaj taka vročina, da se je med košnjo vnela trava, ktero so kosci komaj pogasili. V Ameriko. Dne 26. julija se je z južnega kolodvora v Ljubljani odpeljalo v Ameriko 7 Slovencev. Toča je bila v nedeljo 24. julija v občini Zagorje na Pivki. Razbila je vse pridelke, kar jih je bilo še na polju. Trajala je celih 22 minut; zrna so imela v primeru po 20 milimetrov. Po hudi vročini prišla je ta šiba, ki je že tako ubogemu Pivčanu letošnji — še precej dobro — obetajoči pridelek vzela. Umrla je v Novem mestu po dolgem bolehanju Ana Vadnjal roj. Pregel, soproga gimnazijskega profesorja Fr. Vadnjala. STAJERSKE NOVICE. škode pa eenijo nad dvestotisoč kron. Za eno samo vas res velik udarec, katerega bode treba od strani države zdraviti. Polja, drevje, in trte gole kakor po zimi; po tleh pa ležijo celi kupi listja, grozdov, zrn in mladičja. Ločnik ne pomni take nevihte in naliva. V sosednji MuŠi (Mossa) je pobrala nevihta polovica pridelka; ali ljudje so drugi dan pri vsem tem veselo plesali, ter pokazali s tem, da jih nič ne briga, ali imajo od česa živeti ali ne. SUSPENDIRANI. Od družtva sv. Si ca Jezusa št. 2 v Ely, Minn., Josip Spitznagel cert. 554, Anton Baje cert. 365, Filip Arko cert. 357. Družtvo šteje 140 udov. Od družtva sv. Barbare št. 3 v Roslynu, Wash., Aleks. Vinovič, Matija Kambol. Družtvo šteje 65 udov. Od družtva Sladko Ime Jezus št. 25 v Eveletliu, Minn., Ivan Jankov ič, Mihael Butala, Fran Vidmar. Družtvo šteje 67 udov. Od družtva sv. Cirila in Metoda št. 1 v Ely, Minn., Ivan Butala d rt. 109, Josip Oirand cert. 143, Josip Hubert cert. 167, Andrej Petrič teit. 260, Fran Prebil cert. 271, Aleks. Škufea cert. 321. Družtvo šteje 171 udov. ZOPET SPREJETI. K družtvu sv. Cirila in Metoda št. 1 v Ely, Minn., Andrej Ferder bar cert. 135, Josip Jakopin cert 177, Fran Majcen cert. 222, Fran Papež cert. 253. Družtvo šteje 175. ČRTANI. Od družt^r. Stadko Ime Jezus št. 25 v Eveletliu, Minn., Ivan Lovšin, Iva*i žkrjanc, Anton Lundar, Ivan Petrašič, Anton Zidar, Fran Koren. Družtvo šteje 65 udov. Od družtva sv. Srca Jezusa št. 2 v Ely, Minn., Jakob Jerman cert. 419, Jakob Grahek cert. 395. Družtvo šteje 138 udov. Od družtva sv. Jožefa št. 20 v Sparti, Minn., Josip Strbenc cert. 1500. Družtvo šteje 18 udov. JURIJ L. BROŽIČ, I. tajnik. Drobnosti. V staro domovino so se podali: Rodbina Martin Kovač in Fran Hro-vatin iz M>«hi Runa, Pa., v Borovnico; Jos. Banič iz Greensburga, W. Va., v Hrvatski brod; Fran Žehel i z Homestead a, Pa., v Bočno; Peter Ge-sehel iz Bessemera, Mich., v Črnomelj; Martin Judež iz Pittsburga, Pa., v Novo goro; Fran Malner iz Walnut Lake, Ark., v Travo; iz Milwaukee, Wis., Anton Kruc v Šmarjc-to, Ivan Pucelj v Trebelno, Fran Go-reuc v Mirno Peč, Anton Mlakar v Trebnje; Peter Medoš iz Seattle, Wash., v Oberh; Florjan in Blaž Vovk iz Pittsburga, Pa., v Pečuh; iz Clevelanda, O., Fran Mervar v Toplico, Ivan Se lak v Krško; iz Olaridge, Pa., Ivan Jeras v Vikerče, Ivan Ci-kovič v Cikoviče, Ivan Rupnik v Konjice, Josip Logaj v Ravne, Jurij Červin v Leskovico; iz Hillsville, Pa.. Fran Stanič v Kasta v, Fran Varlen Simičv Kraljevčan, Bude Sumljanič v Mačk. Selo, Jure Žica v Vel. Gra-dušo, Marko Devetakv Mal. Gradušo, Mat o Dolenae v Bojane Gore, Martin Žižek in Nikola Grbačie v Grabovni-co; Jos. Brieel iz New Yorka v Ljubljano. KRANJSKE NOVICE. Umrli so v Ljubljani: Katarina Naglic na Dunajski cesti št. 7. — Jakob Vrhovec, zidar, Streliške ulice št. 10. — Franja Slufra, delavčeva hči, Tržaška cesta št. 23. — Stanko Pav-šek, ključarjev sin, Martiova cesta št 36. — V bolnici: Ivan Kovač, najemnik pekarije. Anton Maček, kajžar. Marija Svetlin, gostija. Pogumen deček. Od Krškega poro čajo: Pogumnega dečka ima vas Bre ge. Kakor znano, se vrše tukaj strelne vaje. Nedavno se je udeležil teh vaj tudi nadvojvoda Josip Ferdinand. Ob 7. uri prično streljati. Po preteku je-dne ure izide povelje: "Feuer ein-stellen!" Neki višji častnik opazi Mat ul je, Andrej Sušanjc v Krapine, ^kozi daljnogled, da se za tarčami ne- kaj premika. Takoj odjašejo častnik in dva |x>uc~.'nika na dotično mesto 'In glej spaka — za tarčami tiči 9-.Tosip letni šolarček Fran Škofljanec, ves ■v Rudolfovo, Jos. "Vačun s jfcm ^ strelnega dima kot zamorček soprogo v Ljubno pri Celju, Anton Na vprašanje, kaj dela tu, odgovori Tratnik in Jos. Zehelj v Rečico pri odkrito: "Kroglje lovim." In res so Celju: iz Gleasontona, Pa., Ivan in dobili pri njem 18 razstreljenih kosov Fran Lopatic ter Fran Zalokar v Ru- 1' cilindiov". Nato odpeljejo vojaki Daniel Dobrovič v Reko; Mat. Manee iz Pittsburga, Pa., v K ari o vac; Anton Mučič iz La Salle, 111., v Rudolfovo; i/. Port Washington®, Wi Remšar jan eSkult v Gudovec. Fab. Radič v po vac, n juro Pavlič v Lončarico, dolfovo; iz West Seneca, 111., Vaso Srdič v RogoŠo, Tone Vincilo v Jese-novac, Itnbro Mrčinko v Gušče, Stopa vlovič v M it luško Kutuo, R. Li-M. Prmotič v Gušče, M. Guščič v Kup-lansko, J. Hibak v Malo Vjišico, Pe-tar Stegič v Daleč, Stevan Menajlo-vič v Vel. Prtone, Božo PjetloviČ v Ceplake, Savo Zarkovič v Korentan, Mile Rekič v Brdzan, Ivo Igračič in Anton Belee v B rogova c, Petar Ma-ričič v Gorašico; Tone Turk iz Kaen-wooda, Va., v Ljubljano; iz Camp-tona, O., Anton Lesjak v Zatično. G. Modic v Vel. Bloke, Jos. Fink v Bukovje; Fran Stražišar iz Leadville, Colo., v Pijavo gorico; iz Clevelanda, O., Martin Brinovec z rodbino v Stari trg pri Rakeku, Ivan Antončič v Gmajno; iz West Seneca, BI., Adam Slaba letina. Iz Konjic se poroča: Imeli smo letos veliko nado prav blagoslovljene trgatve v naših vinskih goricah; a ta veseli up se je nagloma premenil v veliko žalost. Pred dese-imi dnevi se je jela opazovati po vseh vinogradih rja ali pernospera. Perje je postalo rumeno kakor v jeseni, jagode so dobile črno barvo in odpadajo. Odpadajo tudi celi grozdi ali se pa sušijo; le tam pa tam je še kak oguljen grozdek z nekterimi jagodami. Vinski pridelki pri nas so za letos uničeni. Kre je tudi žita prav malo in še to je slabo, krompir pa že zdaj gnjije v zemlji, so popolnoma opravi-če. ' zdi hI je j i: "Letos bodemo pa gla-dovall, da se bode Bogu usmililo." Kje bode reven kmet jemal denar za davke in druge potrebe? Vsi od te nezgode prizadeti vinogradniki in kmetje, oglasite se po svojih županih pri dotičnih oblastih, da vam davek, in sicer celi davek od vinogradov odpišejo, pa tudi od druzega prizadetega zemljišča; zraven pa prosite izdatne podpore od zaklada za uime. Očita se nam, da smo prepozno v drugič škropili, ker letošnje leto je jako godno in smo za tri tedne naprej, in baje tam, kjer so pravočasno v drugje škropili, ni rja nič škodovala. Ce je res ta zamuda nzrok te velike nesreče, bi pač prosili potovalne vinogradne deželne gospode učitelje, naj bi vsako leto dobro na to pazili in nas po časnikih pravočasno opozorili, kedaj in kako je treba škropiti. Tatvina in ogenj. Iz Artiž poročajo: Tu smo doživeli dve nesreči. Dne 20. julija ponoči vlomili so tatovi pri Juriju Selerju v vinsko klet, popili in Še odnesli vina, kolikor se jim je poljubilo za tiste vroče dneve. Pri županu Ivanu Slovencu pa so vlomili dne 23. julija ter odnesli vso obleko, da si je moral drugi dan pri sosedu izposoditi obleke, da je šel v Brežice žandarmeriji naznaniti. Dne 24 julija o polnoči je začelo pa v sta-šoli, nad stanovanjem učitelja, v podstrešju goreti. Ogenj bi bil vse vpepelil, ako bi ne bili prišli ljudje pravi čas na glas zvona vkup, da so ogenj omejili. Zgorelo je strehe za 3 metre na široko. Umrl je v Ljutomeru v 80. letu svoje dobe Edvard Mihelič, oče ondotne-£?a trgovca. Utonil je v Voglajni pri Celju 10-letni deček. Strašna smrt. Na dan sv. Jakoba je na šentiljskem kolodvoru povozil vlak železniškega čuvaja. Bil je baje premalo previden. Prenesli so ga takoj v mrtvašnico. Kretug« paraikOT. ▼ New Terk m doepeli: Kaiser Wilhelm der Grosse 9. avgusta iz Bremena z 1168 pot. Princess Alice 9. avgusta iz Bremena z 943 potniki. Dospeti imajo: Prinz Adalbert iz G'nove. Majestic iz Liverpoola. Phoenicia iz Hamburga. Cedric iz Liverpoola. Etruria iz Liverpoola. La Touraine iz Havre. Germanic iz Liverpoola. Hamburg iz Hamburga. Columbna iz Glasgowa. Kronprinz Wilhelm iz Bremena. Barbarossa iz Bremena. Statendam iz Rotterdama. Armenian iz Liverpoola. Odpluli so: Baltic 10. avgusta ▼ Liverpool. Odpluli bodo: Grosser Kurfuerst 11. avgusta v Bremen. La Gaseogne 11. avgusta v Havre. Numidian 11. avgusta ▼ Glasgow. Alice 13. avgusta v Bremen. Campania 13. avgusta v Liverpool. Patricia 13. avgusta v Hamburg. Philadelphia 13. avgusta v Southampton. Zeeland 13. avgusta ▼ Antwerpen. Noordam 16. avgusta v Rotterdam. Kaiser Wilhelm der Grosse 16. avgusta v Bremen. Prinz Adalbert 16. avgusta v Genovo Majestic 17. avgusta v Liverpool. La Touraine 18. avgusta v Havre. Hamburg 18. avgusta v Hamburg. Cedric 19. avgusta v Liverpool. Phoenicia 20. avgusta v Hamburg. Germanic 20. avgusta v Southampton. Finland 20. avgusta v Antwerpen. Etruria 20. avgusta v Glasgow. A7STEIJSK0 AMERIŠKA ČRTA velja le iz New Yorka do TRSTA ali REKE, m New Yorka v Zagreb « <«. " Belorar , "©sek . . " Karlovec . " Zemun " Mitrovico s parnikom $24.15, 24.35, 25.60, 23.75, 26.40, 26.50, * * 9 9 kteri odpljuje iz New Yorka V SOBOTO 13. AVGUSTA 1904. C. B. Richard & Co., generalni agentje, 31 Broadway, New York. CUNARD LINE PARINIKI PUJUJEJO MED TRSTOM, REKOJNNEW Y0RK0M. PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KROVU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA. DLTONIA odpljuje iz New Yorka dne 16. avg. 1904. odpljuje iz New Yorka dne 30. avg. 1904. odpljuje iz New Yorka dne 13. septembra 1904. ULT0N1A, SLAY0NIA in PANN0MA so parniki na dva vi jaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrežena. Vožnje listke protiajajo pooblaščeni agentje in The Cunard Steamship Co., Ltd. 29 Broadway New York. 126 State St,- Boston. 67 Dearborn St., Chicago. DENARJE dečka v vojašnico, kjer so ga pridr žali tri dni. Vsi so na tihem občndo vali dečkovo pogumnost. Neki častnik mu je dal 30 vin, da si je kupil kruha Sploh pa se mu je dobro godilo v za poni, kakor sam pripoveduje. Čudom se čudijo, da dečka ni nobena krogi j a zadela, dasiravno so šrapneli in gra nate vse raztrgale okoli njega — na desno in levo — spredej in zadej. — Mogoče postane ta predrzni deček še kak imeniten vojaški junak! Smreka padla na deklico. Triletna Josipina Puhar je v Zadragi pri Tržiču brala v gozdu jagode, ko so okoli nje sekali smreke. Neka smreka je padla na njo in ji nogo popolnoma zmečkala. Obleka se vnela otroku. Na Bevk ah pri Vrhniki so se otroci igrali z uži-galicami. Dveletnemu Ivanu Japeljnu pošiljam najceneje in najhitreje v staro do« movlno. Milijone kron pošljem vsako leto Sloven-i —* — * —. ——— —w cem in Hrvatom domu in ni čuti glasu o nepravilnostil Kaka redka pomota se pa dogodi vsled slabo pisanih naslovov inj>ošt. Seda j pošljem lOO kronza $20.55 in 1« centov poštarine, bodisi da kdo pošlje $5 ali $500. KOROŠKE NOVICE. Silno vročino imajo v Celovcu. Nekaj tednov kaže toplomer popoludne 27 do 30 stopinj. Popoludne nekate-rikrat radi tega ni bilo Šole. Ustrelil se je v Celovcu mestni stavbenik Valentin Polzot, ker so se mu ponesrečile špekulacije pri prevzetju zidarskih del pri železnici skozi Karavanke. PRIMORSKE NOVICE. Strašna nevihta s točo v Ločniku. Iz Gorice: Dne 23. julija zvečer je v Ločniku in okolici toča in nevihta vse pridelke uničila. Toča z vetrom je padala nad pol ure, tako, da so se še drugi dan dobivali celi kupi zmrzle toče. Ceni se, da je samo vinskega pridelka uničila okolu 7000 hektolitrov. Vse par0br0dne listke prodajam po izvirnih cenah in potnikom kolikor mogoče olajšam trud in skrbi. Vsakdo naj mi javi, po kterej železnici in kedaj piide v New York in naš mož ga počaka na postaji, odredi vse potrebno glede prtljage in dovede potnika v soliden in cen hotel. Ako kdo sam pride v New York na kako železniško postajo in se ne v& kam obrniti, naj grd na postajo k telefonu in pokliče 3795 Cortlandt, ali connect three seven nine five Cortlandt in potem se z naini. slo ven-ki pogovori Ur pridemo poijj. Za telefon se plača 25 centov in prihrani dolarje. To je zelo važno! Z veleštovanjem IOQ GREENWICH ST., NEW YORK, IV. V __ Vsakdo naj pazi na hišno številko 109 in se naj no pusti pregovor ti, da je druga Številka vse eno. V tem obsteji zvijača in mnogokrat prevara. Tetefont 379« Cortlandt Telefon: 3795 Cortlandt Tii Rtelc. Lateranci. HistoriSea Spbal A. 1*4« (Dalj«.) Tn med tem ko seže NagliS v žep po ukradeni uradni pečat, odstrani si vjeti sodnik Kramar s komolcem (kajti roki je imel zvezani) ruto raz očij in ugledavši svoje orodje, vzklikne: "Naglič, ti si toraj tudi tat in krivoveree! Nihče mi ni mogel ukrasti pečata, kot le ti sam." A pri tej priči ga spomni težka pest, •ta je vjetnik. Ukaz se glasi: "Primi ppro in piši prokleto svoje ime!" "Nikdar, če mi vele cestni roparji in luteranci!" odgovori brez strahu Kramar. "Pisar, zategni vrvico, daj mu du-5ka in pisal bode, kakor da bi po cesti tekel." Zategnil je Naglic zanjko, ktero je nosil sodnrk na vratn, da je šinola pepelnata barva v Kramarjevo lice. A trmast je bil vjetnik, in pero se ni ganolo v njegovej desnici. "Čakaj, griva, jaz ti bodem rokavice umeril, da se bode samo pisalo!" dene razjarjeno prejšnji potem in po-t ^ črn p iz /epa takozvano zapestno vr-tilo ter va-nje levo Kramarjevo roko zavrti. Neizmerne bolečine moral je čutiti sodnik pri tem grozovitem dejanji; kajti zvijal se je kakor v kleščah, in desnica se ni mogla več protiviti lo-povskej sili. Trenotek pozneje je že zgibal pisar Naglič podpisani dokument ter gra smehljaje spravil v svojo listnico. Poveljnik pa je ukazal odpeljati obnemoglega sodnika v stransko sobo in je Kriškarju izročil glavno stražo nad vjetnikom. Štiriindvajseto poglavje. Ona culico navezala, Se od gradu pobirala. Desetnica. Drugo jutro so se vozile po cesti med Ljubljano in Kamnikom tri kočije. V prvej je sedel ljubljanski škof poleg svojega spremljevalca, škofijskega tajnika. Ko pridrdrajo vozovi na kamenito mengiŠko polje, prijave jim v naglici jezdec nasproti ter se ustavi pred škofovo kočijo meneč, da ima važno poročilo. Nato je opravičeval prot višjemu duhovniku sodnika Kramarja, češ, da mu zaradi nujnega odpo-tovanja v toplice ni mogoče, spremljati ga k napovedanej slavnosti, a mnogih važnih stvareh poroča mu kmalo pismeno ter prosi milostne pomoči v onih nujnih zadevah. Ko je izvršil jezdec to povelje mest nega sodnika, izginol je zopet na pra-šnr-j cesti proti Mengšu. V Mekinjah pa je bila ista nedelja jako slovesna. Že dolgo se ni praznovalo umesčenje tako imenitne in bogate nune, kot je bila Lavra Strmol ska. Zastopano je bilo pri tej slovesnosti plemenitaštvo od blizu in daleč akoravno jo je dvojil sicer baš v po slednjem Času na novo vzbujeni verski boj. Naravno je tedaj, da je skrbela cerkvena oblast, da ne moti krivo-versko ljudstvo, podkupljeno in zapeljano, te svečanosti. Zaradi tega je privolila le pičle j množici vstop v eerke\ ter razposlala med njo svoje skrivne čuvaje. A vendar se je med slavnostjo posrečijo majhnemu postarnemu možu prignesti se v obližje velikega oltarja, kjer je bil odločen prostor povabljenim gostom. Vide'i se je, kakor da bi se bil vsiljenec navlašČ priril v obližje mlade nune, da vzbudi pri prvej priliki na-se njeno pozornost. Tn ko bi ga bil kdo neprestano opazoval, videl bi bil, kako je dvigal zapored brez potrebe kvišku svojo desnico z razprostrtimi prsti in da je dal neko znamenje mladej nuni, ko sta se srečala njuna pogleda. Kmalo potem je zapustil cerkev in, se pridružil tovarišu, ki je zvunaj za zidom slonel. Brezdvomno je njega pričakoval, zakaj ta mu je skrivaje rekel: "Zvečer bodi pripravljen! Posrečilo se mi je opozoriti našo prijateljico. Urez dvombe zve o pravem Času naš črtež, in če nas ne izda kaka kukavica, izpolnjena je o polnoči Želja našega mojstra." In v resnici, ko so pogasnole isti večer luči po samostanu, prišla sta na zid ona dva možaka. Opazovala sta omreženo okno v prvem nadstropji. In ko se je prikazala tri pote zapored lueica na njem in zopet izgino-ja, rekel je starejši, a manjši tovariš velikemu, mlajšemu: "Glej, šenta, umela je naju. Knaf-lju se bode dozdevalo, kakor da bi mu med vlekel skozi usta, ko čuje, da je v naših rokah ta punica graj-aka. In res, takovega para še ni bilo, ko bi jo on potem za ene kvatre ali dvoje za ženo k sebi vzel, Če bi tudi Stobejka pisano gledala." "Molži!" dejal je potem resno mlajši prijatelj. "Kaj ti veš, kaj je lepa Ženska, ko ti je tvoja škrbasta Špela živ dan ušesa strojila in post nakladala, kakor da bi bil vsak dan veliki petek." Grdo je pogledal izpod nizkega čela možiček Jurij Kriškar šale izbijajo-čega Gogalo, a svojo jezo je zopet rahlo po grlu v se pustil in pristavil: "Jaz tudi poznam jednega, ki bi mu bela golobica bolje dišala kot kro-karjeva pečenka, ko bi jo za-se v pest dobil. To bi se morda ntegnolo tudi pripetiti, ko bi njegove roke po kovaškem mehu ne dišale in ga kakor lisico, ki je tudi zvita, že na tristo korakov ne izdale." Tako sta se pikala in ščipata za samostanskim zidom naša znanca, ko se šum in hipoma tudi krik, prepir in jok na samostanskej po rt i čuje. Gogala skoči k vratom. Ko pa razume notri znan proseč glas, udari s kolcem po tečajih, da jamejo omahovati. Kriškar pa spleže na omreženo okno in zagleda, kako se borite s samostansko vratarico dve mladi nuni, j hoteč jej izviti ključe iz rok. Z grozo zapazi tudi, da omagnjete poslednji ter da je brez dvoma izdan črtež njegovega mojstra. A v istem trenotku čuti, da ga je nekaj zaskelelo po hrbtu, kakor da bi se bil ovil bič njegovega života. In ko se ozre, zagleda, da držita dva možaka njegovega tovariša. Ta kritični položaj vzame, kakor bi trenol, vso radovednost Kriškarju. brez obotavljanja skoči raz visokega okna. In ko vstane, ležala sta že tovariševa napadalca na tlaku. "Glejva, da odneseva noge! Kdo zna, kdo je izdal naš Črtež?" pravi Gogala potem, ko s Kriškarjem proti Nevljam tečeta, kakor da bi gorelo za njima. Drugi dan pa se je vršila v mekinj-skem samostanu takozvana tajna sodba proti dvema redovnicama. Čutili bi bili brez dvoma poslednji ostrost srednjeveške inkvizicije, ko bi ne bilo mlajše varovalo slavno, plemenito ime, starejše pa čast in moč njenega brata, škofa ljubljanskega. Za našo povest ima ta preiskava le toliko vrednosti, da je razdvojila za vselej zvezo dveh jednako mislečih redovnic. Ona je osvetila v slabih barvah ženski značaj. Tn to je imelo potem imenitne posledice, a ne na čast ženskemu prijateljstvu! (Dalja p.rik«4aji£.) BENZIGER BROTHERS, - NEW YORK, N. Y., 36-38 BARCLAY STREET. CINCINNATI, OHIO, 343 MAIN STREET. CHICAGO, ILL., 211-213 MADISON AVE. POZORj, SLOVANSKA KATOLIŠKA DRUŠTVA! Nad 30 let 86 je obnašal Dr. RICHTERJEV 8vbtovni, prenovi,jeni "SIDRO" Pain Expeller kot najboljši lek zoper REUMATIZEM, POKOSTHICO, PODAGRO itd. in razne renmatične neprilike. S A nO 1 2 Set. In 6 Oct. v vseh lekarnah ali pri F. Ak Richter & Co. 215 Pearl Street, New York. Izdelovalci bando-rov, društvenih zastav, znakov in rogallj po naročilih. Vsako naročilo se irvrSuje pod osebnim nadzorstvom tvrdke. Na zahtevo pošljemo vzorce naših znakov, prevzamemo tudi načrte in risanje raznovrstnih zastav in bander. Vedno v zaiogi ZLATI ia SREBRNI ZNAKI z iglastim ali gumbičnim priveskom. PiSite po katalog in ceno, predno se drugam obračate. Odgovorili Vam bodemo v slovenskem jeziku. Dopisoval Vam bode rojak g. Lupša HRVATSKE NOVICE. Škof Strossmayer je izven vsake nevarnosti. Včeraj se je že sprehajal po slatinskih drevoredih, a prihodnjo soboto se namerava preko Zagreba vrniti v Djakovo. Na Slatini je bival letos 39. poletje. Umrl je v Budimpešti dr. Hija Vu-(*etič, rodoljubni srbski odvetnik iz Novega Sada. Bil je mestni zastopnik, načelnik srbske cerkvene občine in pravni zastopnik " Matice srpske". V disciplinarni preiskavi je zaradi zlorabe uradne oblasti, podkupovanja itd. okrajni predstojnik v Irigu, dr. Nikola Malaševič. Poštne avtomobile namerava uvesti vojaška pošta v Bosni in Hercegovini. BALKANSKE NOVICE. Belgrad. Doeim počiva v prestolnici vsa velika politika, ker so kralj z rodbino kaor tudi skoraj vsi ministri na deželi, širi se iz Sabca nova kmet ska stranka zelo hitro po celi deželi. V nekterih občinskih zastopih imajo že pristaši nove stranke večino. Kmetski organizator je rezervni major Kurtovič. Dasi se kmetska stranka dosedaj ni pokazala vladi sovražno, vendar dela vladi za bodočnost precej skrbi. Carigrad. Turčija se na tihem resno oborožuje v velikem obsegu. Pre-tečeno noč so naložili velike množine Mauserjevih repetirk in primerno veliko streljiva na ladje; kam so odrinile, se strogo krikriva. Solun. Civilni agentje so odšli z vsem osobjem iz Monastira v Prilep in Kruševo. V Braddock, Pa., in okolici je lai zastopnik Mr. Ignac Marister, 1141 Hacket Ave. .Botičnik j« pertlaščei za pobiranje narečnim« in predaj« knjig, ter ga ▼sem rejakeM teple priporočam. VABILO k VESELICI, ktero priredi SLOVENSKO PODP. DRUŽTVO SV. BARBARE štev. 4 J. S. K. Jed note dne 13. avgusta v prostorih g. Ivana Kržišnika v Federalu, Pa. ▼ pouk. Vspored: 1. Srečkanje za dobitke; 2. šaljiva loterija; 3. prosta zabava in ples. NOVO! Godba na lok. Proizvajajo g. N. Koniček in sinovi. Začetek točno ob 6. nri zvečer. ODBOR. j h ~ - . ■ : * l Kdor rojakov namerava odpotovati ▼ •tare d • m e t i n o, naj ae preje obrne na podpisane*«, kteri mu tm potrebno naznani in svetuje in to *le-de potovanja po kepnem in morju. Pri meni bode pošteno postrežen in si prihranil maraikak dolar. Vsakemu potniku odpočijem brezplačno srumb v slovenskih ban ah z mojim naslovom, pošljem svojega človeka po njesra na kolodvor, ako mi navede Čas in železnico po kterej pride. Ako se ne ve potnik kam obrniti, naj na postaji *re na telefon in pokliče številko 3795 Cortland in (tovori slovenski z nami ter se vse domeni. Vsak potnik naj sipripne moj posla ni * u m b. da ga naš človek laglje s p o ? n a. Ne pojdite drugam ne«o n« številko 109 Greenwich St* ker mnogo je navihencev, ki vas drugam tirajo in odero. Pazite, da ste res pri meni in ne dajte novcev preje iz rok, dokler niste prepričani, kje ds ste. Sodaj. ko je čas potovanja mrgoli lovcev na ljudi na postajah in potujoče odvlečejo v slabe in drage hotele ter jih dobro odero. Pazile na ta jouk. FRANK SAKSER, 109 Greenwich St.. New York. 1778 St. Clair St.. Cleveland. O. Telefon št. 551 Rojaki, podpirajte rojaka I S GBORGB L BROZICH, Podpisani priporočam svojo dobro urejena GOSTILNO, r kterej točim veano SVEŽE PIVO, prodajam DOBRE SMODKE in LIKERJE. Pri »eni se tudi dobi vsak dan DOBRA HRANA. Ako kak rojak pride v Fokest Citv, Pa., naj na pasu ji vpraša ta mene in gotovo bod« prišel do mene tn do cnancev. Ako k< treba j« kak svet, na) m name obrne, geslo tara} bodit ■roji k svojim! o keda po- Martin M ubit slovanski notar, Ely. Minnesota, sc priporoča Slovencem v Ely in okolici za izvrševanje raznega notarskega posla, bodisi za Ameriko ali staro domovino. Izdelujem vsake vrste prepisna pisma, poroštva (bonde), polnomoči (Voflmacht) in vse druge v to stroko spadajoča dela Oskrbujem tudi zavarovalnino proti ognju ali na življenje v najboljših ameriških in inozemskih družbah. Vsa pojasnila dajem rojakom drage volje na zahtevo. to č> Je? ej č? c> c> čj ej Jc> [c> ]c> !c> cj č> c> i> »J r« |c> č i »J Jo? H li\ $ [g K Naznanilo. Naznanjava rojakom v se povsodi, da sva kupila veliki, splošna znani SALOON pod imenom "Narodna dvorana", sedaj "SLOVENSKI DOM". D rui t vam priporočava veliko plesno dvorano ta razne zabave in druge manjše dvorane za družtvenc seje. V saloonu imava igralno mizo (pool table) in glaso-Vil-; točiva PRISTNO PLZENSKO PIVO in drugo izborno pijačo. V istih prostorih otvorila sva tudi vlnarno. Točiva izborna kalifornijska, Trinerjevo in druga bela in rudeča vina. Beli Burgundec, beli Toka}ec, Risling in druga fina vina se dobe pri nas na debelo in drobno. Potniki dobe pri nas prenočišč« in vso postrežbo. Vsi dobrodošli 1 Brata Mladič, 585—587 South Centre Avenue, na vogalu 18. ulice, Chicago, 111. Telefon: Loomis 498, JOHN KRACKER 1199 St. Clair St., Cleveland, 0. Priporoča rej ako at rvaja iinitaa VINA, ktara v kakevesti aadkrilja-jeje m drm*a ameriška risa. Emdeč« Tis« (Comcori) yre4ajam t« Ste salone; bele viae (Catawba) M 7te palane. NAJMANJŠE NAROČILO ZA TQT# JE 5« GALON. MLIN JE VEG, sa kterefa m* im-yertiral brinje iz Kranjskega, velja 12 steklemie $16.00. Brinjevec je aajbelj« j ▼rate, ker je žgaae aa isti mačim, ka-ker doma aa Kraajekeau NA*eČBAMJEF*JL*ilTI »JSTAB Za ebila mare&lla n JOHN KRACKER 1199 St. Clair St., Clereland, ft. BABI teletom kadar dospel aa kake postajo v New York ia ae vei kako priti k F*. Sucserju. Pokliči Številko 3T9G Cortland in govori alovenako. Cempapie Generale Transatlantiqua. Francoska parobrodna družba DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS-SVICQ-iNNSBRUK LJUBLJANA. poštni farniki so l aa dva vijaka------------------ la.ooo ton, *$.ooo konjakih mit. aj.ooo „ „ ia.ooo „ ii i&.ooc „ „ ,,La Lorraine", , La Snvoie", iyLa Touraine", l,L'Aqaitaine", ,,La Bretagne",. „La Champagne* >iLa Gaicogne", f®" Parniki odpljajejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob ta. nri dopoludne. Parniki odpljajejo U priktaniAda itv iS North Kivec, ob Morton Btxaei t ItOOO IO.OOO io.ooo 8.oco 8.000 B.OOO }.0O3 9.oeo La Gascogne *La Touraine *La Lorraine La Bretagne •La Savoie 11. avgusta 1904 18. aug. 1904. 25. aug. 1904 1. sept. 1904. 8. sept. 1904. •La Touraine •La Lorraine La Bretagne *La Ssvais •La Touraine 15. sept. 1904. 22. sept. 1904. 29. sept. 1904. G. oktobra 1904. 13. okt. 1904. Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. tilim igeieiji, 3t BROADWAY, NEW YORK. Holland-America jLine (IIOLLA N l>- A M K HI S K A C RTA) vozt kraljevo nizozemsko in pošto ZjVdinjer.ih držav ostrožl Rvojemn mož i z lepim kosom pc<*enke, kukoršno dobi? pri Martin Geršifiu, 301 Northern Avenue, Pueblo, Colo. Telefon: 439 Union. Govori se v vseh slovanskih jezikih. Ti Priporoča se rojakom to drugim bratom Slovioiom Martin Geršič, lastnika