PHIHOHSKI DNEVHIK _ GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA IV - Cena 15 lir - 6 iugolir - 2.50 din_ UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Upravn 93-80* Rokopis: se ne vračajo. OGLASI prt Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v š:rini enega stolpca, trgovski 40 lir. finančni in pravni 60 lir, osmrtnice 70 Ur NAROČNINA Cona A: mesečna 260. četrtlecr 750, polletna 1400, celoletna 2600 Ur; Cona B: 144, 414, 792, 1440 jugolir; FLRJ : 55,165,330, 650 din Poštni tekoči račun za STO-ZVU na ime: »Založništvo Primor ski dnevnik*: Trst 11-5374. --- Tekoči račun za Jugoslavije na ime: »Primorski dnevnike • uprava: Ljubljana 6 90601-1:' TRST sreda, 7. aprila 1948 Poštnina plačana y Spidlztone m abbon gotovini . postale Stev. 86 > Tiskovna konferenca tovariša Pranca Štoke POLKOVNIK" FONDA JE SAKI IZJAVIL HI PHEDSIAVUAL PRAV NIKOGAR IV. armada, IX. korpus, Osvobodilna fronta in Delavska enotnost so osvobodili Trst 1. maja pred tremi leti; zato je bila tudi vsa nemška posadka v mestu ujetnik edino Jugoslovanske armade .-7 *ve*l z lažnimi vestmi v, osvoboditvi Trsta 1. maja 1945, , J-n zadnje dni širi tukajšnji p^istični tisk, je imel tov. v Stoka včeraj v Kopru ok^°,Sterih SIAU za Istrsko *ro2je tiskovno konferenc® Davzočnosti okrora 30 novi-SprtJ^-Tov. S boka je Izjavil: ra£ae velikega števila potvorjenih la ^ do6° fašistov, domo-Ptiprav, jr žetnikov, ki so se Bkrbno so j. na obrambo Trsta, ki Sile tv1 že od blizu ogrožale žj jje, ’ ^niade, ki so prispele bli-d *• Komanda mesta mi je ta-Mn * 71 nalog, naj še enkrat sto- iko hrv^. 5 13110 imenovano voja-vafcij ,Znd0 tržaškega CLN-a. Po- ^rtiikam takrat na sestanek pol-t:':o;6vr.Poncio Savia in kapitana ,"Dani-a ki sta se označevala l komandanta CLN-a v k J1 komandanta vsega področ-Meiohi 'krajine. Sestanka so se % » tudl druge osebe. Sestali Sttio i0 ^ Sir- Ivanu v neki vili, ki tiaa ^ ta namen preskrbeli. Za-fciti (.r10 med razgovori skušali rali .? ®f>°razuma, da bi organizi-kupno akdjo: da bi vodili «°b »°ti Nermcem, ustašem, do ^ ^ tt*0, faiI®ttvah'pantm bi bila e našim posre-SjJ m dana možnost, da se pri-*° bik £)artizainski.m edinicam, ki Sa. p ZazPredeljene v bližini me- >d: ett)H ,Mi a ‘n Miant sta se uprla 4vj^u. Pr°gramu. Hotela sta na-^ožof zlo?lasne guardie civiche ■ C. °rgan CLN-a, ki naj bi .t Postojanka v mestu, ko bi 61 j)e’ . Sesta mci zapustili. -a w,.'k m privedel do nobene-5'tJoč Se a- Ob slovesu sem, gkli-^avi; ,na Progias gen. Alexandra, J* čotn-,^3 bodo partizanske čete i Pro*-T uporniki nadaljevali bor-J} la 7tem fiiofašističiiim silam ?-3l tl >°*> prizanašale niti guar-.jf ^ ‘ in njenim komandam, *°Jsbnoj1JteSa kolona. Trajal je K -dla e° dan in komanda Je Q.e Priprave za vstajo v sbir, °nega dne komanda It'S to.-nJ1,0 zasedala in je podvoji-tta j. ,10 dveh radijskih postaj, Itm?4 bi i u dnl delovali v mestu, sovra žnik mogel od-*' boa , e s komando IX korpu-"n ^estn ,rega ie spadala koman-1 ■1 tugi ' er dz operativnih razlo-31’ ^i cirn. korpusom. Ti dve 1 ;iri5he -ž]i redni edlnici Jugo-pa ,armade, datum vstaje v 'u^imi 1311 v tesni povezavi z iALe kom ^ami- I511? 27. apri-nasij,nda mesta sklenila, da 6 16. ^ dne začela vstaja-, lilije 't,, ■■ 8Pr-la so se začele k »^ tl je prišla vest, da ;.e!blrje oro«ili Angloameričane za 's-^ttiti itvV^el0 se je dalje, da h, ® skun6 ure posebne Collotti-:v4tllki v : .KUcrdie civiche, pri- vih i ’ Mas s trikolorami na Z^^no n* ^som CLN krožili ;tiiKV°®e t* mcstu in iavlJali k0* S Vi^e^kih držali bunkerje na V^rt i , b mestah. Takrat je Vlž!Jo m L?**-- a>° » za to, da ■:.* Nerm,, 0 v svojih rokah skup-3 U°v- Z»’. Prib°da Angloame- ; >a.žntu rat 60 vrgli besedo, 'm® treh, cd Vzhoda in bgl, da-, , sprita, je komanda k 7*‘ * * „Je nekateri od njih so - >somn^Jh v mestu. Se isto ^(.^ktorj v mesta v posamez- kip U^aa VS2m sektorskim •lbiKbUo pre: \ raadelijo vse orožje, bc5 bujj^p \ koncentrirano v šte-kih 'e k0] bs^.^kitof,, *t)w,u obornP° naprej določenem V'>e*n0*Ua na tisoče članov Av.do'cčiio ^°stl». Komanda me-W ^>i. v twSV0- etavnl štab pri btoti t, °kraju so se kretali lzsivalno obnašali oborožen; oddelki X Mas in guardie civiche. Nekateri člani komande mesta so eno od teh skupin razorožili. V večernih urah 28. aprila so prišla poročila o prvih spopadih upornikov s fašisti in Nemci v postu meznih sektorjili. V Barkovljah, Rojanu, pri Sv. Ivanu in Sv. Alojziju so se slišali prvi streli brzostrelk. Sovražnika se je polotila pa* nika in js mrzlično križaril po mestu in ec skušal koncentrirati na položajih, ki jih je smatral za varnejše. V jutranjih urah 29. aprila so postavili barikade pri Sv. Jakobu, blok pri Kolonkovcu je padel v roke upornikov; zaplenjen je bil tudi majhen top, ki je služil proti skupinam Nemcev, ki so hoteli priti v mesto. Ti so se ponoči zbrali v rižarni pr; Sv. Soboti. Komanda mesta se je pomaknila proti sredini mesta v ulico Massi-miliano D’Angeli. Istega dne se je zvedelo, da so policisti v ul. del Bosco oboroževalj vse tiste, ki so se izrekli pripravljene boriti se za CLN; vsakomur so dali brzostrelko in na cokav trak s trikoloro in z napisom CLN. Naši delavci so se po nalogu komande mesta javili v ul. del Bosco in co tako pomnožili našo zalogo orožja na račun Col-lottijevih agentov. Na bloku pri Sv. Ani je bil zajet oklepni avtomobil, ki je dobil nalogo, da začne napad na vojašnico na Montebellu, kjer so se utrdili številni Nemci. Na 30. aprila so karabinerji pri Sv. Jakobu pod poveljstvom »sijajnega in Junaškega* poročnička Guardianija dvignil; kot v zasmeh tržaškim delavcem rdečo zastavo in ker so poznali s-oves tovariša Frausina, so svojo vojašnico nazvaii z njegovim imenom. Trst osvobodila JA in člani «Delavske enotnostih Prebivalstvo Sv. Jakoba je takoj spoznalo prevaro in je sklenilo, da ne bo dopustilo take žalitve. Žugalo je, da bo z orožjem napadlo vojašnico. Popoldne me le komandant sektorja poklical na lice mesta. Ko sem prišel na mesto, sem poslal ul-tlmatum karabinerjem in njihovemu poveljniku Guardian!ju: »Izpraznite vojašnico In položite orožje*. Pol ure pozneje je bila vojašnica prazna: karabinerji so zbežali s -voj im i suknjami pod pazduho. Komanda sektorja se je nastanila v vojašnici. Ponoči ni bilo nobene važne akcije. Le nekaj Nemcev, ki so prihajali iz IStre, Je skušalo pribežati v mesto in se pridružiti svojim kameradom, ki so bili utrjeni v bunkerjih. V prvih jutranjih urah 1. maja so prišle v mesto prve patrulje bil pijan ter je hodil tako, da ni bil nikomur na poti. Tov. Planinšek ja v temi trenutku napravil NOV UDAREC ZA VOJNE HUJSKAČE Finska in Sovjetska zveza podpisali prijateljsko posodbo PREDSEDNIK FINSKE REPUBLIKE PAASIKTVT HELSINKI, 6, — Danes sta sovjetski zunanji minister Molotov in finski ministrski predsednik Pekkala podpisala so-vjetsko-finsko pogodbo o prijateljstvu in vzajemni pomoči. Moskovski radio poroča, da je pri podpisu bil navzoč tudi ge-neralisim Stalin. Predsednik finske republike Paasikivi je sklical predsednike parlamentarnih skupin- in jih obvestil o podpisu pogodbe. Pogodba določa med drugim, da se bo Finska v primeru napada preko njenega ozemlja od strani Nemčije ali njenih zaveznic obveže, da se bo borila proti napadalcu z vsemi razpoložljivimi silami, po potrebi tudi s pomočjo in sodelovanjem Sovjetske zveze. Obe pogodbeni državi izražata voljo pospeševati mir in mednarodno varnost po načelih OZN. Finska in Sovjetska zveza se nadalje zavezujeta, da ne bosta sklenili na škodo in proti drugi zaveznici nobene pogodbe s katero koli državo, oziroma da ne bosta stopili v nobeno koalicijo držav, ki bi bila naperjena proti drugi pogodbeni stranki. Končno sta se obe podpisnici dogovorili, da bosta pospeševali medL sebojne gospodarske to kulturne odnose, da bosta spoštovali medsebojno državno suverenost in neodvisnost in da se ne bosta vmešavali v notranje razmere ene ali druge države. Pogodba je' sklenjena za dobo desetih let. Stavka policistov v Egipta prenehala ALEKSANDRI J A, 6. — Medtem ko so ponoči še trajali botji med policijo, manifestanti in vojsko, so se danes zjutraj policijski častniki sporazumeli z vlado in zopet nastopili svoja službena mesta. Toda kljub temu so se tudi še popoldne nadaljevale v Aleksandriji velike demonstracije, v predmestjih pa so še trajali nemiri in plenjtve trgovin. V industrijskih predmestjih v Choubrahu je prišlo med delavci, dijaki in vojsko do ponovnih incidentov. Sporazum med policijskimi častniki in vlado je vsekakor preprečil, da b; se nemiri razširili na Kairo in mesta ob Sueškem kanalu. Sokolovski se sestal z Monfgomery$em BERLIN, 6. — Amerišk; vojaški poveljnik gen, Ciay je v prvem trenutku po letalski nezgodi, ki se je pripetila nad Berlinom* in pri kateri sta se v plamenih zrušili angleško in sovjetsko letalo, odredil, da bodo ameriška letala, ki vzdržujejo zvezo med Frankfurtom ob Meni in Berlinom; spremljali ameriški lovci. Toda kmalu nato je ameriška vojaška oblast po razgovoru maršala Sokolovskegia z gen. Robertsonom preklicala ta ukrep. Danes dopoldne je prispel v Berlin maršal Montgomery. Novinarjem je izjavil, da upa, da se bo v Berlinu sestal tud; z maršalom So-kolovskim, ki je njegov star prijatelji Do tega sestanka je prišlo na današnjem banketu, h kateremu Tl |A2 6E" 1*1 *!& V " J je bil povabljen tudi sovjetski general Dratvin. Sovjetske vojaške oblasti so u-vedle glede letalske nesreče posebno preiskavo in zaenkrat niso pristale na anglešk; predlog, da bi izvedle preiskavo skupno z angleškim, vojaškim poveljstvom. Promet na železnici in avtostradah, po katerih dovažajo zapadne države za svoje posadke v Berlinu živež in vojaški material, je potekal včeraj in danes brez vsakega incidenta. STOKHOLM. — Henry Ford je izjavil, da ima v načrtu razširjenje svojega delovanja v Francovi Španiji. V nekem razgovoru je Ford dejal: «Poslali bomo naše avtomobile in naše kamione v vse države razen v one, ki jih nadzoruje Rusija*. okupacijske uprave na protest C. ti. I. L. TRST, 6. (AIS) — Zavezniška vojaška uprava je takole odgovorila na brzojavni protest splošne italijanske konfederacije dela v Rimu glede postopka proti nekaterim funkcionarjem Enotnih sindikatov: »Predsednika, tajnika in tajnikovega namestnika Enotnih sindikatov niso ovadile krajevne oblasti. Proti njim se je postopalo zaradi dejstva, ker so se, čeprav n.so člani tovarniškega od bera tozadevne ladjedelnice niti ne v njej zaposleni kot delavci, s silo vrinili v ladjedelnico brez dovoljenja ali pristanka in v nasprotju s posebnimi odredbami ravnateljev. O zadevi bo razpravljalo okrožno so. dišče, ki bo sodilo po zakonu na podlagi podatkov obtožnice. Krajevne oblasti, ki niso na noben način kršile pravice in svobode delavcev, ne nameravajo in ne morejo vplivati na sodne zadeve, o katerih teče postopek na sodišču. Zdi se, da ste o zadevi slabo informirani.* (PIO) Tako okupacijske oblasti! Ker so okupacijske oblasti dobro informirane, bolje kot vsi drugi, celo boljo kot prizadeti, vedo one, kar se ni zgodilo, t. j. da so so se «sind;kalni predstavniki s silo vrinili v tovarne», čeprav ni uporabljal sile nihče, razen ravnateljstva, tovarne, ki je klicalo policijo pro-t\ delavstvu. Prav tako lahko okupacijskim oblastem pomaga samo <(dobra informiranost*, da takole mimogrede hote ali nehote kakor delodajalci pozabljajo, da so predstavniki sindikatov vedno lahko vstopali v kakršno koli podjetje, pa naj so bili v njem zaposleni ali ne. Kako mora bit i prijetno neka* terim, da so lahko tako sinformi-rani», zaradi česar seveda potem ne kratijo pravic in svobode delavcem! Zaradi toga je seveda popolnoma razumljivo, da tista vojaška uprava, ki je še pred nedavnim gonila pred sodišče partizane, ker so nosili svojo slavno uniformo, ne namerava vplivati na razpravo, ker je postopek proti predstavnikom ES na podlagi «informacij* — glede na obstoječe ukaze, ki so jih izdale okupacijske oblasti, popolnoma rupravičen*. «Krajevne oblasti* — so zapisali — ««e morejo vplivati na sodne zadeve.,.* No in tega skoraj ne bilo treba napisati, ker smo se o tem že davno prepričali ob procesih proti fašistom na eni i« antifašistom -tor bivšim partizanom na drugi strani. Prvo zasedanje nove romunske skupščine BUKAREŠTA, 6. Danes popoldne se je začelo prvo zesedanje nove romunske ljudske skupščine. Predsednik začasnega pre2idija prof. Konstantin Parhon je pozdravil v Imenu vlade predstavnike ljudstva, ki sestavljajo skupščino. Govofil je o borbi romunskega ljudstva, ki je dovedla do uresničenja ljudske demokracije in o nalogah nove skupščine. Objava nemških dokumentov v ZSSR MOSKVA, 6. — Sovjetsko zunanje ministrstvo je danes dalo izročiti inezemsk m nov.narjem prvi zvezek dokumentov, ki se nanaša Ec dobo tik pred drugo svetovno vojno Ta zvezek, ki ga je pripravilo vo-vjetsko zunanje ministrstvo, se nanaša na dobo od novembra 1937 do kore a 1938 jn je točna reprodukcija llstm iz arhivov nemškega zunanjega ministrstva. Nizozemska ščiti vsjne zločine® PARIZ, 5. — Znani četniški voditelj in vojni zločinec Duič, kale-rega izročitev je Jugoslavija zahte-vala, je pretekli mesec zapustil Francijo z rednim francoskim potnim listom in je odpotoval na Nizozemsko. Duič je ob zaščiti anglc-ameriških okupacijskih oblasti bil nekaj časa v Italiji ;n nato v Pa-r.zu. Sedaj so mu nizozemske oblasti dovolile bivanje na Nizozemskem. TOVARIŠ BOLESLAV PLANINŠEK koralo, nazaj in dejal: sZakaj me pretepate, ali ne vidite, da sem slepf*. Namesto odgovora mu je drugi zločineo dal nov močan uda-rfc, zaradi katerega je Planinšek omahnil, nakar se mu je približala cela skupina in neki tretji zločineo ga je s tretjim udarcem vodrl na tla, tako da je Planinšek padel proti sredini otste. Nato je skupina hitro zbežala po ul. Imbriani. Tedaj je neka oseba prinesla tov. Planinšku kozarec vode iz bližnjega bara- Planinšek takrat že ni več dajal znaka življenja. Jaz in tista oseba sva ga vzdignila in položila k zidu ter čakala na avto Rdečega križa, ki so ga takoj poklicali. Dva stražarja civilne polici;«, ki sta v bližini vršita službo, sta nato prispela na lice mesta- To so dejstva, ki nam Jih je povedal očividec ;n ki jih lahko primerjamo s tem, kar piše na primer De Gasparijevo večerno glasilo «Ullimiss:me»: »..Mladeniči iz skupine so imeli često navado pri svojih sprehodih po mestu zastajati, da bi jim b:l pogovor lagod-nejši in pri enem od tolikih normalnih zastari kov, so se znašli v bližini Planinška. Med njimi ni bi- lo nikakršne diskusije političnega značaja... Mladeniči so, mogoče n malo osoren, način, zahtevali pr:-stor; to da b; opravili na čim lažji načto, je eden izmed njih suni; Planinška, tako da ga je podrl na tla...* Zakaj De Gašper! je ve «Ultimis-sime* ne pošljejo tistega, ki jim je t° povedal, na policijo, temveč držijo njegova ime v tajncsfi, mogoče bi se dalo ugotoviti potem njega imena vseh ostalih mladeničev, ki so bili v dotlčni skupin'. «Voce libera* je v svoji onemoglosti zaradi pomanjkanja dokazov. ki bi njeno verzijo, da je tov. Planinšek žrtev nesrečnega slučaja, bruhala v včerajšnji izdaji strup na vse, kar je slovenskega to slovanskega ter demokratičnega na svetu sploh, prav posebej pa na Enotne sindikate. De Gasperijev »Giomale di Trie-ste», brat večemika «Ultimissime», ki ga menda prav tako informira nekdo iz mladinske skupine z AU-vedota, pa pravi ravno nasprotno: «Flantošek, ki je bil prepirljiv, seje prerekal z neznanci, ki so ga s sunkom vrgli na tla...* *Messaggc-ra Veneto*, ki toia s pobalini ponavadi dobre zveze, pa pravi: «U-božec, k; so ga malo prej našli na Kctrzu ležečega na tleh v nezavesti z zabuhlim obrazom in z ranami ter črnicami na drugih delih telčsa, je umrl...*. Te rane in te črnice je vsekakor nekdo videl, kar pa uradno poročilo o obdukciji prav za prav zanika, ker trdi: «PrHres, notranja krvavitev, prebita lobanja, nič ram. ali znakov nasilja.* Nekdo jo torej vsekakor napačno gledal... »Voce libera* od 5. aprila, ki ima tudi ddbre zveze na Akvedotu, pa najbrž iz tistih virov tako-le poroča: n...Nekateri mladeniči bo ga našli na Korzu ležečega na tleh*. Očividec, ki Je bil na licu mesta in ki je povedal, kar smo zgoraj napisali in sam osebno dvignil tov. Planinška, po mnenju fašistov iz «Voce libera* prav gotovo laže. Kajti tako-le nadaljuje »Voce libera*: «Oni — na temelju prvih rezultatov policijske preiskave — so ga dvignili in naslonili na zid ter se nato oddaljili. Verjetno se je Planinšek, ki se je slabo držal na nogah, ponovno padel ne-tla in si tako povzročil smrtonosno rano*. Po vseh teh izmišljotinah pa se »Voce libera* včeraj zaganja ob naše časopisje: »Mrtvec na cesti? Mrtvec s slovenskim imenom? O kako lepa prilika za kričanje proti Nekaj vp TISTIM, KI SO SESTAVILI SLUŽBENO POROČILO O UMORU TOV. PLANINŠKA 1. Ali jim je znano, kako je postopalo s smrtno ranjenim tov. Planinškom službeno osebje glavne bolnice s službujočim zdravnikom na čelu, ko je tovarišu pregledalo dokumente, iz katerih je bilo razvidno, da je Slovenec in da je član naprednih organizacij? 2. Ali jim je znano, kakšno poročilo je podal policijski stražar, ki je ranjenega tovariša pripeljal v bolnico? Če so jim odgovori na gornja vprašanja znani, naj povedo: a) kako so mogli sestaviti takšno poročilo o njegovi smrti, kakršnega so objavili; b) kaj nameravajo odgovorni faktorji podvzeti, da bolniško osobje z naprednimi Slovenci in pristaši demokratičnih organizacij ne bodo postopali več tako, kakor so s Planinškom. De Gasperileva vlada odgovorna za fašistične zločine Proglas izvršilnega odbora CGIL - V ponedeljek enourna protestna stavka po vsej Italiji - Toglšattijeve izjave novinarjem (Od našega posebnega dopisnika) RIM, 6. — Po obhodu severne Italije, kjer je imel številne shode, se je Togliatti danes vrnil v Rim. Novinarjem je izjavil: simam občutek, da se stvari dobro razvijajo, mnogo bolje, kakor smo mi sami pričakovali.* Na vprašanje nekega novinarja, kako si je treba tolmačiti njegov poziv De Gasperiju, in sicer, če je pripravljen spoštovati izid prihodnjih volitev, je Togliatti odgovoril: «Mi hočemoda se De Gasperi že sedaj obveže, da bo upošteval voljo naroda, ki jo bo izrazil pri volitvah, zlasti, ker bo glede na pravičnost votivnega zakona, ki smo ga skupno izglasovali, izid glasovanja vplival tudi na sestavo novega parlamenta. Od človeka, kakor je De Gasperi, ki je začel votivno borbo z nasiljem, je treba vse mogoče pričakovati.* Zaradi dogodka v Čampo Reale, kjer so reakcionarni plačanci umorili sindikalnega voditelja Cangia-losija, Se je danes sestal izvršilni odbor italijanske splošne konfederacije dela in preučil napet položaj, ki vlada ne samo med delavskimi množicami na Siciliji, temveč po vsej Italiji. Izvršilni odbor je glede na nadaljevanje političnih zločinov, ki se dogajajo po navodilih veleposestnikov, to glede na odločnost delavcev, ki protestirajo proti nesposobnosti in sokrivd; vlade za te zločine, sklenil, da bo za prihodnji ponedeljek napovedal po vsej Ialiji vključeno v javnih ura- dih enourno stavko. Edinole železničarji, uslužbenci pri zdravstvenih zavodih in gasilci pri tsj stavk; ne bcao sodelovali. Splošna konfederacija dela je naslovila na vse prebivalstvo Italije poziv, v katerem omenja umore, ki so se dogodili v zadnjem času, in ugotav.ja: «Izraz nezadovoljstva, ki preveva javno mnenje proti vsem tem nečloveški^ pokoljem, so zadeli ljudstvo še bolj v živo zaradi okolncstl, da ni oblastem uspelo, da h» odkrila in ugotovila vsaj enega teh morilcev to ga izročila roki pravice. Po drugi strani pa Zdi v ječah na stotine sicilskih kmetov samo zefadj tega. ker so agltjrall in ker so sodelovali pr; stavkah, ki so imele samo ta namen, da izboljšajo njihov bedni življenjski položaj. Ce se ljudstvo vse Italije ne bo odločno uprlo temu delovanju in oe ne bomo za Klicali terorizmu s‘c’lSkih veleposestnikov, da Je dovolj njihovih banditskih dejanj, bodo metode sedanjega terorja razširili tudi po drugih pokrajinah Italije. Zahtevamo od vlade, da napravi takoj konec temu terorizmu in zagotovi ljudstvu, da bodo pflšli tako morilci kakor tudi oni, ki so jih za to delo naročili in plačali, pred sodišče. Namesto nepotrebnih vojaških parad po rae-nfh mestih naj pošlje vlada zadostne sile na Sicilijo, kjer niso varn; svojega življenja niti karabinerji. E MILIC zaželenemu fašističnemu terorju*. In dalje: «To pot gre za žalosten incident, ki ga slavokomunističn-tisk skuša pretvoriti v politični zločin in ga naprtiti naravno svojim nasprotnikom. Gre za smrt ubogega slepca, žrtev nenamernega na-silstva*. Seveda ni prvič, da vsi ti našteti listi opravičujejo zločince, ki so v zadnjih treh letih pobili naše tovariše, k; so skoraj vsi nosili slovanska imena: Hlača, Milka Vrs-bec, Ravnikar... Jasno je torej, da je bil tov. Planinšek premišljeno umorjen, a pisanje fašističnih listov in službeno poročilo o umoru, pa pomenijo z: zločince novo zmago. In res v nedeljo zvečer ste lahko slišali po Akvedotu vzklikanje — dučeju! Medtem pa nam prihajajo številne ,protestne resolucije, ki nam jih pošiljajo demokratični prebivalci, v katerih obsojajo najnovejši fa • šistični zločin, ki je bil organiziran zato, da bi služil tistim izzivanjem, ki se jih fašistični gospodarji poslužujejo, da bi izvršili svoj načrt zasuŽnjenja našega mesta do kraja. Prejeli smo resolucije od; miljsko organizacije SIAU, od demokratičnih žena iz okraja Sv. Vid, od delavcev iz ILVA-e, tovarne Kozman itd. V vseh resolucijah se odločno zahteva, da oblasti podvzamejo e-nergične mere proti fašističnim tolpam, ki se skrivajo v dobro zna nih leglih. Službeno poročilo o umoru, trdi. »da ni nobenega znaka, da bi se prizadete osebe medsebojno poznale*. Vprašamo se, kako je mogoče, da policija vč, da se napadalci !z skupine niso med seboj poznali? In če ve, pomeni, da ima v rokah podatke. iz katerih lahko izvaja takšne zaključke. Zahtevamo torej na-dalinjih pojasnil! Pogreb tov. Planinška bo danes popoldne izpred mrtv ašnice glavne bolnice ob 16 uri in ne izpred cerkve Rožnega venca, kakor je neld mladenič nekaterim ženam pred mrtvašnico ob-jasnjeval, čeprav ni bil od nikogar za to pooblaščen ter je njegovo vedenje zaradi tega zelo sumljivo. Tiskovna konferenca tovariša Franca Štoke (Nadaljevanje a U strani) mera vali iztrebiti Nemce brez prenagljenosti. S prihodom Novozelandcev in na njihov predlog Je bila sklenjena takojšnja skupna akcija. Tako se je začel napad na sodno palačo in Nemci so se kmalu podali. Pripomniti je treba, da so sc a-jorniki in jugoslovanske sile pripravljali, da začnetfo pogajanja z obkoljenimi Nemci in so v ta namen poslali delegata v osebi predsednika jugoslovanskega Rdečega križa V! Trstu g. Mastroviea, bivšega ministra Stojadinovičeve vlade, ki pa so ga Nemci zavratno umorili. Zadeva z gradom se je rešila na sledeči način: Neki novozelandski polkovnik je po predaji izročil grad in nemške ujetnike z odgovarjajočimi komandanti jugoslovanskim silam. Tudi Nemci, ki so bili zabarikadirani v sodni palači, so postali ujetniki Jugoslovanske armade. Okrog 22. ure zvečer 2. maja je prvi sektor Barkovlje-Rojan sporočil komandi mesta, da se komandant novozelandske divizije gene ral Fr«yberg, ki čaka s svojim generalnim štabom pod svetilnikom zmage, želi razgovarjat; s komando mesta. Tako sem odšel skupno s tolmačem, da Izrečem dobrodošlico ravezn iškemu generalu. Vprašal me je, kako bi smatrali novozelandske čete In njihove komande v Trstu. Odgovoril sem, da bi jih smatrali kot goste komande mesta. Informiral »e je nato o položaju v mestu. Obvestil sem ga, da je bil Trst že osvobojen sovražnikovega odpora in da vlada v mestu mir. Generalu je bil določen hotel »Grande Albergo della Citta* in kot pristajališče za avtomobile in tanke z»lenjadni trg pri Sv. Andreju, ki je bil ograjen. To je bilo prvo srečanje z generalom Fre^bergom, s katerim smo bili v prijateljskih odnosih ves čas njegovega bivanja v Trstni. Po to>r>6anem poročilu »o na vabilo tov. Stolee nekateri navzoči novinarji postavili vprašanja, Tov. Spede.ro od lista 11 Laveratore Je v zv?«i s Izjavami poročevalca vprašal o podrobnostih delovanja CLN. Tov. Stoka Je najprej omenil dva dogodka: onega v občinski palači, kjer so »6 tako imenovan* sile CLN-a takoj predale oddelkom «Delavske enotnosti* in jim Izro-iile poslopje, ter dogodek v vojašnici harabinerjev pri Sv. Jak&bu. Nato j$ poudaril bistveno sodelovanje komandantov in oboroženih sil CLN-a a nemškim okupatorjem in s fašisti. V tem obstaja v bistvu vsa delovanje tako imenbva-nih oboroženih sil CLN-a, M so se mnogo bolj bali prihoda partizanov v Trst kakor prisotnosti NemoCv, Neki drugi novinar Je Izrazil željo, da bi rad vedel za obsežnost stl, ki »o bile na razpolago »Delavske emotnctsti* in Osvobodilne fronto. Ze od pOieMcov leta 19h«, je pojasnil tov. Stoka, je *D'elav*ka enotnost* računala na preko SO.000 članov, ki so bili neposredno in po-sredno organizirani. Tsžje je določiti število boroev in sodelavcev, ki so bili včlanjeni v OF, ker je vse slovensko prebivalstvo kompaktno od blizu sledilo osvobodilni bor M in bilo v njej aktivno leženo. Dopisnik Tanjuga je vprašal na mnenje tov. Stok« glede vrroloov, ki navajajo določene kroge, da s posobno vrtrajnostjo širijo te dni potvorjene razlage o osvoboditvi Trsta. Zmanjševati doprinos Jugoslavije v osvobodilni borbi proti fašizmu in I« posebno pri osvoboditvi Trsta z namenom, da se ji odreka pravica, da pove svoje mnenje o tržaškem vprašanju v hipu, ko Je to vprašanje na dnevnem redu mednarodne politike, to je oilj, ki ga hočejo dosti! tisti, ki širijo potvorjene razlage o osvoboditvi Trsta. To je mnenje tov. Stoke v tej zadevi. Predstavnik! «Primorskega dnevnika* je vprašal, kako je tržaško prebivalstvo sprejelo vojak# IV. armade, ki so osvobodili mesto. Ni potrebno poudarjati nepopisno navdušenega sprejema s strani članov «Delavske enotnosti» i» OF, toda tudi ogromna večina tržaškega prebivalstva je videla v partizanih borce, ki so mestu prinesli svobodo in mir in jih je kot take sprejela. Joe to lahko potrdim, ker sem bil vedno med ljudstvom. Ob rasnih prilikah so žene in molki vseh starosti nosili na rokah partizane, kakor na primer na nekem zborovanju pri Sv. Jakobu, ki sem ga že omenil. Povsod, posebno prve dni so Jih obsipali s ovetjem in prebivalstvo jim Je nudilo okrepčila. Smatrali so jih kot sinove ljudstva, ki so prišli, da osvobodijo Trst. Dopisnik agencije ATI je vprašal, lz kakšnega vzroka se je potem, ko Je bila predaja sklenjena pri pogajanjih med predstavnik: Jugoslovanske armade in nemškega poveljnika na gradu, slednji podal Novozelandcem in prekršil malo prej sklenjeni dogovor, In čemu so Novc®elandci sami tomalu nato izročili posadko grada Jugoslovanski armadi. Naravno je, da se Nemci n im hoteli predati partizanom: večina nemškim vojakov je prihajefin iz Jugoslavije, kjer so leta In leta gospodovali z ognjem (n mfčem. Bali so se zato, da bodo plačali gta stroje zločine. Mnoge od njih so partizani in uporniki poznali tudi osebno. Zato bi se bili rajši predali zaveznikom, toda so se odločili, da se predajo Jugoslovanski armadi, ko so videli, da ja bil vsak odpor odveč spričo neenakosti sil in ker Anglež1 in Američani, tako so oni mislili, niso i« prišli v mesto. Ko pa so nato uvedel i aa prisotnost slednjih v Trstu, so takoj prekršili sklonjeni dogovor s predstavniki Jugoslovanska armade a poaredo-vanjem škofa Santina in se vrgli v naročje Nomaelandoev, Jasno, da Novozelandci niso mogli napraviti drugega po tej formalni prodaji nego iarofltl ujetnike Jugoslovanski armadi: slednja Je namreč nosila vso težo borbe in jt potem, ko je Trst osvobodila, mesto tudi Oojambo obvladala, TRŽAŠKI DNEVNIK Vse demokratične žene morajo prispevati za pomoč grškemu ljudstvu SFDMobjavila pismo grških žen in ga poslala AS/ŽZ Pfed nekaj dnevi je prejela Antifašistična slovensko-italijanska ženska zveza pismo, ki j; ga je poslala Svetovna aveza demokratičnih 2ena in ki se glasi: V pčegledu za mesec februar, smo objavile nekaj odlomkov i« pisma, ki so nem ga poslale naše grške tovarišice. Ker opisujejo v tem piemu grške žene svoje življenje Jn probleme, bi vas prosile, d® ga dobro prečitaite in seznanite vse trtaSke demokratične žene z vsebino tega pisma. V tem pismu opisujejo grške žene (brutalno postopanje mcnarho-faSistiČnlh elementov, ki ga podpirajo in podpihujejo amer:5k_ in angleški imperialisti. Da bi rešile grško ljudstvo terorja, so žene naslovile vsem demokratičnim ženam sveta poziv, ki pravi: »Hočemo, da ves svet spozna resnični položaj v Grčiji. Grško ljudstvo, kateremu so odvzeli neodvisnost, preživlja danes državljansko vojno, za katero nosi odgovornost ameriški imperializem)). V Grčiji je položaj is dneva v dan bolj obupen. Povsod vlada teror; resnični organizatorji in izvajalci tega pa so vojni zločinci in kolaboracionisti, ki so bili takega posla vajeni že pod nacizmom. Vse demokratične organizacije je grška vlada proglasila za ilegalne; člane teh organizacij pa zapirajo m deportirajo, t> mnogih primerih pa tudi vbijejo. S takim postopnjem je dokazala, sedanja grška vlada vsemu svetu, da je popolnoma fašistična in protidemokratična, vso podporo prejema s strani ameritkih imperialistov, ki prav za prav vodijo vse vojaške pohode .proti grški demokratični armadi. Novi šef ameriške vojaške misije v Grčiji Van Fleet je izdal sledeči ukaz: *Ubij-te ujetnike»/ Na stotine demokratičnih borcev je bilo po tem ukazu do danes ubitih. Grško ljudstvo, ki se danes bori v demokratični armadi, Je stopilo p odločno borbo proti angloamerl-ikim imperialistom in njihovim domačinu hlapcem. Da bi pa svojo borbo še uspešneje vodili potrebujejo ti grški borci in borke pomioč vsega demokratičnega ljudstva sve- oooooooooooooooooooooo TRST, 6. OAJS) — Ameriška misija za podporo tujini je darovala 16 milijonov lir za ustanovitev materinskega. in otroškega centra v Miljah. ta. Prav -posebno pa potrebujejo pomoči ranjenci, iene in otroci, hi morajo prebivati na nenaseljenih otokih, kjer je podnebje telo nezdravo. Zato pozivamo me grške žene vse ženske organtžacije, včlanjene v Svetovni zvezi demokratičnih žena, da pošljejo čim prej materialno ih moralno pomoč našim otrokom in ženam. Predlagamo, da bi vse demokratične ženske organizacije obrazložile na svojih konferencah in kongresih resnično stanje, v katerem žiVj danes demokratično grško ljudstvo in dokazale ienam, da morajo pomagati grškemu ljudstvu, ki braHi svojo svobodo in neodvisnost. V vsakem kraju naj se ustanovijo posebne komisije, ki bodo imele nalogo ubirati denar, zdravila, živel in oblačila za grške žene in otroke. Ce so bile ie ustanovljene take komisije za pomoč grškemu narodu, je dolžnost vsake demokratične žene, da tem komisijam pri delu pomaga in jim nudi svojo pomoč. Me grške žene smo prepričane, da bodo demokratične »ene sveta razumele važnost te inicitative, ki bo pokazala vsem vojnim hujskačem, da so demokratične množi(je vsega sveta pripravljene brantti pravice grškega ljudstva in mu pomagati v borbi za svobodo in neodvisnost. Izigravanje in smešenje demokratičnega ljudsti/a Zopet je nov zločin vznemiril vse pošteno tržaško demokratično ljudstvo. Kot nova žrtev fašističnega besa je padel bivši partizan in sindikalni zaupnik tov. Boleslav Planinšek. Demokratično ljudstvo Tržaškega ozemlja ostro obtožuje tukajšnjo vojaško okupacijsko upravo, ki do danes ni storila še ničesar, da bi preprečila zločinska početja fašističnih tolp, temveč jih z raznimi ukrepi celo v tem podpira. Proti nezaslišanemu zločinu se je dvignil med vsemi sloji demokratičnega prebivalstva val ogorčenja. Iz vseh strani so pošiljale demokratične množice proteste vojni upravi. Da bi še bolj podkrepili svoj protest, Je odšlo včeraj popoldne deset delegatov iz Doline in okoliških vasi, ki so hoteli sami oddati protestno pismo in biti sprejeti pri odgovornem častniku. Ko so dele-gatje že pol ure čakali, so jih civilni policisti obvestili, da ne bodo sprejeti. Eden ismed, službujočih civilnih policistov Je vzel protestno pismo in ga odnesel v urad. Po desetih minutah se je vrnil in rekel, da dobi demokratično ljudstvo odgovor že pri časopisu «Lavoratore». Torej po takšnem zločinu hočejo tukajšnje odgovorne oblasti še izigravati demokratično ljudstvo, ki je toliko prispevalo k zmagi zaveznikov v zadnji vojni? To naj bi bil torej odgovor na upravičene proteste vsega prebivalstva, ki sledi z grozo ponovnemu fašističnemu terorju na tem ozemlju? Demokratično prebivalstvo Tržaškega ozemlja zahteva ponovno od vojaške oblasti, da napravi konec obupnemu položaju, ki se zaradi ponovnih fašističnih zločinov iz dneva v dan slabša. MARSHALLOV PLAN IN NASE KMETIJSTVO Genialna iznajdljivost v iskanju novih davčnih bremen našemu kmetu VISOKO OBDAVČENJE NA PRI NAŠEM KMETU ZAPOSLENO DELOVNO SILO. V ITALIJI PRIPRAVLJAJO OBDAVČENJE TUDI ZA NA DOMAČEM POSE-STVU ZAPOSLENE DRUŽINSKE ČLANE, KATEREGA BODO PO VSTOPU V VELJAVO, GOTOVO POSKUŠALI UVELJAVITI TUDI PRI NAS Pred časom smo že poročali, da v sedanjem obupnem gospodarskem položaju grozi cašemu kmetu nevarnost, da bo moral zemljo, katero so obdelovali njegovi pradedje prodat: ali cddat, v najem in se iesellti. Obener. smo navediič primer kmeta MarkeBiča v Barkov-ljah, kateri d>a je že moral zapustiti zemljo. Naknadno pa smo izvedeli, da je imel kmet zemljo v najemu, vse dokler, n; oddal po epi^zadevanjuj) g. Doliherja zemlje neka.ru esulu, ki mora plačevati skoraj desetkrat večjo zakupnino kot Markeaič. Medtem ko je gornji primer vzbudil precejšnjo pozornost v našem javnem življenju ravno zaradi stfahu pred posplošenjem, smatramo za potrebno, da seznanimo Sir-šo javnost tudi z vprašanjem obdavčenja na delovno silo zaposleno pri našem kmetu, ki po svoji gorosrtasnosti predstavlja eno izmed na j večjih nevarnosti za našega kmeta. GENA IN MATI NA GROBU USTRELJENIH TALCEV NA OPČINAH Druga okrajna konferenca vojnih invalidov Invalidi ne zahtevajo posebnih prav>c; poskrbeli so za obstoj sami ob morulni pomoči ljudske oblasti Ob navzočnosti 147 delegatov Iz vsega koprskega okraja Je bila v nedeljo otvorjena delovna konferenca invalidov iz NOB. Organizacija invalidov je nastala /i potrebe, da brani sl ičitl interese in pravice borcev, ki nso štedili ne krvi in žrtev za dosego svobode. Mnogi nosijo danes vidne znake teih žrtev na svojih telesih; žrtvovali so cele ude, nekateri celo vid, kar Je za človek« nnjvečjl dar narave, žrtvovali so zdravje in živce. Toda ne zahtevajo denes za to nobenih posebnih pravic, ker se zavedajo, da so Se zmožni koristiti skupnost; in se Se nadalje boriti za boljše življenje. Na kakšen n?.čin so se Invalidi koprskega okraja osamosvojili in preskrbeli obstoj, ne da bi od ljudske oblast; zahtevali pomo5i, Je razvldso lz naslednjega. V vsem okraju so invalidi In vdove v borbi padlih mož prevzeli 47 raftprodajalnlc tobaka. OkrajnJ odbor združenja vojnJh Invnldov Je ustanovil dve vojaški kantini, kateri upravljajo invalidi. Cist; prince teh gre v korist združenja. Odprta je bila tudi ena krojačnica za moške in ženske. V pisarnah In raznvh uradih je zaposlenih 21 invalidov. Za polovično vožnjo na vseh prevoznih sredstvih je bilo Izdanih 48 knjižic. Na polju zdravstva in reševanja raznh preSenj* je bilo napravljenega veliko dela. Na adravniški pregled ]e bilo poslanih 180 Staričev padkh borcev. V Ljubljano je bilo poslanih 197 proienj vdov, 353 starSev padlih boroev ln 62 prošenj invalidov v rešitev. Nabrado se Je 150.000 lir za Šolanje sinov padlih borcev in invalidov Večje Število invalidov je bilo poslano na brezplačno zdravljenje v Ljubljano, kjer do potrebni dobili proteze in ortoped line čevlje in drugo. Po tem pregledu dela lav ržen ega T Mtau mva let* m namoči lawr lii; ;z svoje srede delegate *a okfcžni odbor Združenja vojnih Invalidov NOB. Ob zaključku so enoglasno odobrili naslednjo resolucijo, naslovljeno na ZVU v Trstu: Invalidi in vdove iz NOB okraja Koper, zbrani na drugi konferenci, ostro protestirajo proti nedopustnemu ravnanju ZVU v Trstu. Ker deluje Združenje vojnih invalidov za koristi in interese tistih, ki so veliko žrtvovali za skupno stvar, zahtevamo, da ZVU dovoli nadaljevanje dela organizaciji, ki zdruttuje vse tiste tovariše, ki so prvi pograbil za orožje in šli v borbo proti fašizmu, ter se v tej trdi borbi žrtvovali za srečnejšo in boljšo bodočnost vsega človeštva. Smrt fašizmu - svoboda narodu! Brez komeiifarfa Musenič Ivan ie bil svoje dni zidar v Trstu, kjer še vedno stanuje v vi. Crocifisso s. Leta 10.18 se je pri delu ponesrečil in si pokvaril oko. Zdravniki so ga proglasili za M% invalida in zavarovalni zavod mu je izplačeval po 108.90 lir mesečne invalidnine. Za razmere pred vojno, ko je plačal kg krvJm 1.80 lir, ali par čevljev se lir, mu je ta vsota res nekaj zalegla. Toda od takrat do danes so »e cene približno stokrat zvišale — zavarovalni zavod pa plačuje Museniču še vedno po 108 00 lir mesečno. »Ko sem Januarja šel po invalidnino in sem Jih vprašal, ali bo vedno ostalo -pri starem, so mi obljubili, da bo invalidnina v kratkem prilagodena novim cenam. Vendar sem do sedaj zaman čakal, da bodo izpolnili obljubo. In danes smo že 7. aprila,* je tarnal starček. »Ko mi dajo teh sto Ur se mi zdi, kot da bi se norčevali iz mene in najrajši bi jim ie to pustu, saj je komaj ta pol kg let uh a...» Po predp'sih merodajnih uradov mora namreč naš kmet prijavi« pri njem stalno in sezonsko »po-sleno delovno »Ho in plačevati (contributi unificati) za stalnega delavca 31. 250 lir letnega davka, (!!!) za sezonskega delavca pa 114 lir dnevno. (II!) Kakor je že samo po sebi nepotrebno komentirati tako absurdno visoko obdavčenje to iskati njegove vzroke, tako nam dejstvo, da V Italiji pripravljajo ukaz (kasneje bi ga okupacijske oblast; uvedle oooooooooooooooooooooo Slava jnnaku Stojničn! 7 aprila 19i5 so v družbi e drugimi 16 tovariši odpeljali Stojniča Danteja v zloglasno rižarno pri Sv. Soboti, od koder se ni vei vrnil. Tovariš Stojnič se je rodil k. marca 1896 v Abregi pri Poreču. Kot komunista so ga že v prvih letih fašizma zaprli v puljsko Ječo, kjer so ga krvavo pretepli, izpuščen pa je bil le zaradi prijateljstva njegovega očeta s tedanjim predsednikom tamkajšnjega sodišča. Ker se ni hotel vpisati v fašistično stranko, so ga na vse načine ovirali pri izvrševanju njegovega poklica. Leta 1941 so ga vpoklicali pod orožje. Poslali so ga z znani tbattaglione specialen v Nolo blizu Neaplja, od koder so ga po nekaj mesecih odpustili, 8. septeinber ga je zatekel na domu. Takoj se je pridružil partizanskemu gibanju in pripravljal odpor proti Nemcem. Ko so prodirale nemške motorizirane kolone v Istri, se je s tovariši postavil v bran proti sovražniku v dolini reke Mirne in razrušil most ipreko reke. Ker je bila premoč prevelika in so bili branilci že obkoljeni, so se umaknili, posrečilo se jim je, da so dosegli Učko in se pridružili borbi jugoslovanskih partizano)}. Ker pa mu leta niso dovoljevala velikih, naporov, se je na nasvet umaknil v Trst, kjer je naprej deloval v ile-gati. Tu «o ga iskale vse mogoče policije, dokler ga niso prt zasledovanju is. februarja I9i5 ranili s strelnim orožjem v pljuča in ga tako ujeli. Odpeljali so ga v Co-roneo, kjer so ga pridržali do e. aprila, ko so ga odpeljali v rižarno. V pismu, ki ga je poslal iz zapora svojim sinovom Italu, partizanu v Jugoslaviji, Herkulu, ujetniku in Orestu, partizan v Jugoslaviji jim piše, naj se ne žalostjo, ako ga pri svojem povratku domov ne bodo našli. Naj ga ne objokujejo, ker se je vedno boril za ideale, za katere je padel v borbi. Obenem je naročil sinovom, naj nadaljujejo z borbo za svobodo in naj vedno z vsemi sredstvi pomagajo šibkim in revnim. V zadnjem pismu, ki po je poslal iz rižarne na dan njegovega prihoda v to klavnico, je omenil, da je to najbrže zadnji dan njegovega življenja in še enkrat potrdil, da ga smrt ne straši. Sinovom je naročil, naj ga ne objokujejo, temveč naj sledijo poti, na kateri je on omahnil. Slava mučeniku Stojniču! ooooooooocoooooooocooc Koncert konrskega mladinskega pevskega zbora V petek, dne 9, t. ra. bo priredil koprski mladinski pevski, zbor pod vodstvom prof. In skladatelja tov. Oetrouške v veliki dvorani pristaniških delavcev v Trstu svoj koncert umetnih, narodnih In partizanskih pesmi. Med dokaj težke in umetne pesmi spadajo zlasti Ma-tetičeve «Cače moj», »Istrske pesmi* Adamičeva «Na Jurjevo* Mokrnij-eev» »Paaar živine* in druge. Zbor šteje 90 mladincev in mladink. Nismo imeli prilike slišati ga doslej, toda najstrožji glasbeni krili-kil izjavljajo, da je zbor na dostoj-nj umetniški viSini. Ljubitelje naše lepe slovenske pesmi, predvsem pa pevce in pevke naSih mestnih in okoljskih pevskih aborov poz vamo, da ne zamude te prilike in se udeleže tega koncerta gotovo tudi pri nas), po katerem bi morali kmetje plačevati isti davek aa na domači kmetiji zaposlene družinske člane, 6e jih Je več kot dva, pove še več. Nosilcem Marshallovega plana se silno mudi uresničiti njihove namere in pognali našega delovnega človeka od doma v svet s trebuhom za kruhom. Preko seb; podrejenih uradov okupacijske oblast; z oeprenehnim poviševanj«!) davkov in s skoraj genialno iznajdljivostjo v iskanju novih obdavčenj, z ukaz; o povišanju najemnin itd namreč popolnoma iz-črpujejo našega kmeta, medtetm ko mu v ničemer ne povračajo milijonsko škodo, povzročeno z gradnjo zn~ije strateške ceste in druge škode povzročene po pripadnikih okupacijskih oboroženih sil. Naš kmet zato čuti bolj kot kdaj sol; potrebo po vse tesnejši poyezavi z delavstvom, ker spoznava le v skupni borb; proti' Ustim ogroževalcem možnost za zmago. Komu koristi stanovanjski urad? Prejeli smo in objavljamo: Ze decembra lani smo poročali o nevzdržnem položaju, v katerem živijo člaoi 6 družin, ki so vsi Skupaj stlačeni v enem srtr.em stanovanju v. ul. Belpoggio 2. Takrat so jim obljubili, da bodo ostal; tam samo kakšen teden, kvečjemu mesec dni. No sedaj so m nili e štirje r&eseci, pa je še vedno vse po starem. Med temi nesrečnež; je tudi delavec. M. F., se s svojo 4 člansko družino stiska v majhhi sobi, kjer morajo kuhati in spati. M. se je sam pobrigal, da bi našel primernejše bivališče in je res odkril v ul. Cellini St. 8 stanovanje, ki je bilo vsled smrti stanovalca prazno od 20. februarja. Ze se Je mislil kar vseliti, pa. je potem sklenil, da gre vseeno prej na stanovanjski urad po dovoljenje. Od 5. zjutraj pa skoro do 0. ure je čakal, da ga je sprejel g. Goruppi. Ko mu je povedal svoj položaj, je g. Goruppi obljubil, da mu bodo pomagali. V resn'ci pa so že čez nekaj dni dodelili to stanovanje neki drugi družini, ki je bila mnogo manj potrebna. Ali je to pravica in doslednost? Nie čudnega, če se ljudje vseljujejo v prazna stanovanja brez dovoljenja stanovanjskega uradi, kt j'm pri iskanju stanovanj stavlja snr.o še nove ovire. V tem iJasu je mestna občina oddala več sto stanovanj v novih hišah pri Sv. Soboti in drugod. Zakaj jih niso dobile družine iz ul. Belpoggio, ki so res najbolj potrebne? KOLEDAR Spominski dnevi 1772 se je rodil Francois Fourier, francoski socialist — utopist. Umrl je 1837 leta. PRESKUSA Dvig nakazil. Do danes morajo vsi razdeljevalci živil dvigniti pri občinskem prehranjevalnem uradu nakazila za ječmen za skupino preko 65 let. Isto naj store vodje podeželskih prehranjevalnih uradov pri SE-PRAJL-u. Testenine ln riž za bolnike. Danes 7. t. m. bodo delili v mestu in podeželju bele testenine na odrezek testenine meseca aprila in riža na aprilski odrezek. Koneo razdeljevanja 30. t. m. Cene v mestu testenine 53 lir, riž 124 lir; \ podeželju pa testenine 55 lir in riž pa 126 lir kg. ________ ENOTNI SINDIKATI Tovannška zadruga Enotnih ain- dikatov sporoča vsem delavcem, da je dospela nova pošiljka spodaj navedenih oblačil: moške obleke, dežni plašči, hlače, športni jopiči, velika izbira moškega in ženskega blaga, kakor tudi moških, ženskih in otroških čevljev po tovarniški ceni. Nadaljuje se prodaja velike izbire moškega in ženskega perila, nogavic, robcev itd. Zadruga prodaja na 4 mesečne obroke. Delavci spomnite se: Tovarniška zadruga ES, ul. Zonta S. Zveza kemične stroke. Danes ob 18 seja upravnega odbora v ul. Zonta št. 2. Zveza javnih nameščencev. Danes ob 15.30 seja upravnega odbora. Zveza mesarjev. Danes 7. t. m. ob 19 seja upravnega odbora na sedežu. ZPP ZVEZA PRIMORSKIH PAR-TIZANOV vabi vse demokrate našega ozemlja, da po svojih močeh prispevajo k stroškom za bodoči partizanski kongres. Prispevki naj se pošiljajo na krajevne odbore ZPP. IZLETI Planinski izlet na Kucelj in Go-lake. V nedeljo 24. t. m. priredi FDT planinski izlet na Predmeja Prva skupina odpotuje Čez Čaven na Kucelj, druga pa na Goiake. Vpisovanje v trgovini Višnjevec, ulica Roma 15 in v čevljarni Pirc, ulica Settefontane 3, ki se zaključijo nepreklicno v soboto 10. t. m. Smučarski izlet na Kanin. Planinsko društvo Trst priredi v nedeljo 11. t. m. smučarski izlet na sedlo Nevea-Kanln. Odhod ob 5. iz ulice Fabio Severo. Pri A(iE(iAT-ti stavkajo Zaradi mezdnih vprašani so včeraj Izterjeval-ci orl AGEGAT-n nanovedall enodnevno stavko V mezdnem izenačenju, k; je stopilo v veljavo 1. februarja 1946. so izterjevalcem pri AGEGAT prikrajšala nekatere pravice, ker so lete morale sprejeti sindikalne organizacije z ozirom na nekatere pogoje prejšnjih pogodb. Izterjevalci so kasneje zaradi tega mno-gokfat protestirali pri upravnem svetu podjetja, toda vedno z negativnim rezultatom, dokler se končno n so zatekli na ured za delo, ki je Sklical obe zainteresirani strar ni na sestanek. Upravni svet podjetja pa ni hotel slišati ničesar in ni poslal niti svojih predstavnikov no razgovore. Zaradi tega so včeraj izterjevalci sklicali skupščino svoje kategorije to napovedali enodnevno stavko. Istočasno so pozvali tudi preko delegacije upravni svet, da še enkret pregleda njihovo vlogo. Napoved stavke so sprejeli predstavniki Enotnih sindikatov, kakor tud; Delavske zbornice soglasno v okvirni enotnega tovarniškega od- bora. Enako tudi delavstvo. Kljub temu da Je vsakdo lahko spoznal stavko kot edino borbeno sredstvo, j« nek predstavnik Delavske zbornice poskušal ustreči delodajalca« z nasprotnim predlogom. Seveda Je moral kasneje svoj predlog umakniti. Prepričani smo, da- bodo stavkajoči zaradi ostrega staliSSa, ki so ga zavzeli, izvojeval* zmago. Za veseljem žalost Prejšnji večer je policije prese-nefla v neki hiSe St. 9 v ul. Cr> spi 36 letno ženo V.Z.A., ki je bila v sladkem objemu z nekim 27 letnim G.N. Ko je zvedel za ženino nezvestobo njen mož, Je vložil tožbo proti njej ln na podlagi njegove ovadbe je polic*ja oba zaljubljenca predvčerajšnjim zvečer spravila v zapor. Seveda, tokrat nista prišla v skupno sobo, amvak bosta morala vsak zase čakati na aodno razpravo. SOLSVVO Vodstvo Slovenskega dijaškega doma v Trstu vabi starše svojih gojencev in gojenk na IV. rodi<3lj3ki sestanek, ki bo v nedeljo dne 11. aprila ob 9 dopoldne v prostorih dijaškega doma. 8e vedno bi radi potujčevali Pri okrajnem gradbenem podjetju v Sežani je zaposlen delavec Trnovec Jakob, ki ,ima m-letno hčerko Marijo. Ker je vdovec in se sam ni mogel dovolj ukvarjati z vzgojo svoje hčerke, jo je pustil v vzgojevališču sv. Jožefa v Trstu. Od tu so jo poslali pred božičem lani brez očetove vednosti in brez njegovega dovoljenja v Benetke. Ker je sedaj med njima meja, bi morala živeti ločena drug od drugega. Socialno skrbstvo v Sežani je obljubilo očetu, da bo spravilo njegovo hčerko v nek domač zavod, kjer bo imela domačo vzgojo. Zato je sedaj oče zahteval od zavoda v Benetkah, da mu vrnejo otroka. Tako v Trstu, kakor v Benetkah so poučevali hčerko samo v italijanščini in če bi ostala še neketj let tam, se niti z lastnim očetom ne bi mogla več pogovoriti. Tudi razni «dobrodelni» zavodi imajo še vedno raznarodovalno manijo, ki ni prav nič v skladu s Kristusovimi nauki. Avtomobilski incident pred sodiSčem 25. decembra lanskega leta zvečer Je postal irtev avtomobilskega incidenta na državni cesti v Bar-kovljah pri železničarskem kopališču šofer Mario Tendrella. Oni večer je pokojni Tendrella bil ustavljen s svojim avtom in popravljal Je zadnje desno kolo. Medtem ko je delal, Je od zadaj privozil in butnil vanj avto, čigar šofer Jazbar ni zaradi megle in zaradi žarometov avtomobila, ki Je v tem pripeljal nasproti, zapazil ustavljenega avta. Ker je bil Tendrella stisnjen med avtomobila, je zaradi težkih poškodb takoj po prevozu v bolnico izdihnil. Jazbar se je zaradi tega moral včeraj zagovarjati pred tukajšnjim okrožnim sodiščem. Na razpravi so obtoženec in priče povedali, da je oni večer megla ovirala vidljivost, da je bila cesta spolzka in da je avto vozil s predpisano br/ino. Po daljšem zasedanju je sodišče obtoženca spoznalo za krivega in ga obsodilo pogojno na 1 leto ječe in na plačilo stroškov. Vendar se mu kazen ne bo vpisala. Predsednik sodišča je bil dr. Pabrlo Anton, toži-l*o dr. De Franco m branilec odvetnik Flora. S A H Šahovski odsek ZDTV sporoča, d» »e bo 8. t. m. začel semifinalni turnir vseh šahovskih odsekov, včlanjenih v ZDTV. Prijav© so Se zaključene pri vseh društvih, razen pri društvu ALABARDA, k; še aprejema prijave. Vabimo vse ša-histe, ki se Se niso prijavili, da to Simpreje store pri omenjenem društvu. _____ TRST, 6. (AIS) — Na priporočilo higienskega urada ZVU Je ameriška mialja za podporo tujini darovala odlboru za proučevanj« otroške paralize v Trst« 13 milijonov lir za usitanovltev sklada za adrovljenj« obolelih na tej bolesal. Policija je zaključila preiskavo o tatvini angleških avtomo-bllov in motorjev nrl Sv. Soboti ln je zaprla 24 oseb Vojaška policija, ki je za civilno prevzela preiskavo o kraji vojar šklh avtomobilov iz voznega parka v ul. Valmaura pri sv. Soboti, je te dni končala svoje delo. O tej tatvini smo poročali že zadnje dn; meseca januarja, ko so v omenjenem voznem parku opazili primanjkljaj 24 motoclkljev in 5 drugih vozil. Preiskavo je vodil podčastnik Spencer, dalje «Billy» in marešalo GraZlolj od «leteče čete» skupaj z nekateri«' 1 svojimi kolegi. Dobršen del ukradenih vozil so med prei-Skevo izsledili, bodisi da so odkrili tatove, ali pa tiste, ki so kupili ukradeno bi«go, da bi prišli poceni do avtomobila ali motorja. Čeprav je bila preiskava na i» šem ozemlju zaključena, vendar ni hotela vojaška policija do včeraj izdati svojega poročil«, ker je manjkal še vedno nek Bruno Pras-sel od Sv. Ane, ki ga domačini poznajo pod pridevkom «Pepi Naso« to ki Je močno zapleten v to afero. Zadnja poročila pa previjo, da Je bila Prassela aretirala Italijanska policija v Cervinjcnu in ga bodo verjetno Izročili Angležem. Po tej aretacij; bodo gotovo lahko razjasnili Se nekatere stvari, ki jih dosedanja preiskava ni mogla raeložitt. to s tem končno zaključili preiskavo ter Izročili zadevo sodniji. Ker je imel preveč petlc OhTzaoni Klavdij. 10-letni študent iz ul. Campanelle 5, je bil p. ec e j petičen. Pa ne da bi si pri tem mislil, očetov« »U mat*rim» petice, kakor Jih tako rad omenja tudi naš Prešeren, o ne. Ghizzoni je imel precej petič, ki mu jih je razrednik napisal v njegovo spričevalo. Med Šolskim letom se je namreč rajši ukvarjal z drugimi posli in tako so se mu matematika in latinski glagoli maščevali v prlčevalu. Čeprav korajžen dečko, se Je Klavdij vendarle zbal očeta in se s tor llklmi peticami ni upal pred njegovo sodbo. Zato je sklenil, da Jo bo rajš! ubral po svetu in si poiskal srečo v tujini. Kakršen je bil, se Je odpravil proti vzhodu in predvčerajšnjim ga je civilna policija ustavila blizu meje pri Stlva-nu. Ko so ga vprašali, kam gre njegova pot, se je izgovoril, da bi šel rad v Gorico, kjer živi njegov oče. Policija pa mu ni verjela kmalu Je prišla na dan resnica o sjetoem spričevalu in skahu pred očetovo šibo. Zato so ga odpeljali naaaj v Trst in ga tam vrnili zaskrbljenim stnrSem. Ce Je potem pela tudi očetova šiba, o tem kronika ne poroča. Sreda 7. aprila Radi voj, Bor Sonce vzhaja ob 5.30, ob 18.42. Dolžina dneva. Duna vzhaja ob 6.08, zan&J ob 16.30. Jutri 8. aprila Albert, Vašek 00000000000000000000^ SLOVENSKO NARODNO m gledališče | ZA TRŽAŠKO OZEMLJE DANES 7. APRILA Goldoni-Rupel: SKE ZDRAHE*. predstava v prosvetne^ štvu «šftamperle» pn ■ vanu. Začetek ob J! ,,. vstopmc: sedeži 1®® „n ^ dijake 50 lir), stojisca o« Petek 9. aprila. K. Simonov: «RUSK0 VF SANJE». Premiera v ^ ture v Skednju. Začete ^ To aktualno igro, ki je preko mnogih evropskih ^ riških odrov, je zrežiraj ,0 Košič. V igri nastopa]®- Je Nakerst, Modest Sancin, ^ Babič, Dušan Pertot, Bo* ^ krajšek, Stane Raztrg , ^ Fišer, Justo Košuta, * bl^va, brijelčičeva, E'za ^ Te9 Srečko Košir, Silvi] • Starčeva, Jožko Zeg*a ln Marij MaršiČ ln Marij Marši c. ^ft< Občinstvo prosimo, ^ ^ ja na predstave točno, ,&rietc do začele točno ob nap času. GLEDALIŠČE VEROl^ Dramska skupina ^e^top!l» : siia bo danes Hoffmanstahlovim «Slebe Začetek ob 20.30. Th6eB°H Jutri bo ponovitev «Strahov». _____ Spomladanska lirična 3®*° v Rossettiju ^ Nadaljuje se pri Kajni prodaja vstopnic ro <£Faust#», ki bo ]Utrl že imenovani igralci. Rojstva, smrti ln P010^ ^ Dne 6. aprila se je rodi'5/je ^ umrlo je 5 ljudi in PoroK r J tudi 5. CERKVENE POROK^-nik Jordan Ravallco ln jjr# Jolanda Bara, novinar Marini in zasebnica Gina. am. vojak Staton Mačk■ . ^ f' čarka am. v. Cornelija kar Anton Feruglio in Julija Carli, mehanik Jj1/LoV\t , ti in zasebnica Elida y yxir'. UMRLI: 44-letni Jo^tni^ l-letna Natalina Švara, *>^org V lo Mihalič, 1 mesec starl,i netti, 77-letna Ana Cerni . DAROVI IN P8&Z it Za Bruno U našli d-aru]L)°r>o 1^' šič Bianca in Maver Mari] jr*-lir, Ferlu^ia Rudi, Ferlus^# Ferluga Marcela, Pečane p. na, Ferluga Karlo, /J Srauc Roman, Gabri aliAijjJfL^V-ne po 500 lir, F. R. in cel po 400 lir. Močim Ur, Ferluga Milan, StubeU j,£riDr;; Ferluga Lidija po 300 U1, jvS; Mirko, Ferluga Bruno, T°n Gec Ivan, Ferluga Mil*?’ in Mara, Martelanc Giorgi «ja(j»l'-JI Ivan po 200 lir, Borjan £' elt 'j Ferluga Milita, Škabar p»rf žintin Neva, N.N., Koem.n* in Sedmak Jožef po 100 H ■ n Obreht Pavle in Rapote® ^ J 50 lir, Ferluga Gabrijel ^ Za Dijaško matico daruj Mila 300 lir, v počastitev Antonije Baretto roj. v brezhibnem stanju. Policija tudi ni bila oo««bBo Veje-la takega darila ln ga Je raJSl prt-pustUa pobiralcem min, naj se oni ukvarjajo * njim. 3500 lir. občinski namešč^ jj? prosvetno društvo Cebu,- . partizani z Opčin 1550. Sv. Križa 2310, tržaški pi°®*^ pionirji iz Bazovice, Padn * pade 2646. Radijski TRST n (m 203.6, Kc v sredo 7. april® , 7.30. Koledar. 7.35. ba. 7.45. Napoved časa 'n „ 11.30. Ork«ster Rus«el ,.„auc ' 12.00. Novi svet. 12.10. B0P‘ na glasba. 12.45. Napove poročila. 13.00. Glasba P° 1DJtC 13.45. Skladbe za pih»'»® 1K mente. 14.00. Pregled tl* ^ Pestra fllesba. 14.29. ^ nih sporedov. 17.30. Plee . nla'* 18.00. Klavirski koncert JsM M. Škerjanca. 18.30. Sveto'■ # ževnost, 18.45. Operetne . 19.00. Radijska povest. /i*'leaviree” V'" 16.00: »Postrž*11 1 Charles ITALIA. 16.1*,. ^ D:8ney. IDEALE. 18.00: ♦Sudanom M. Monter. CENTRALE. 16.00: < iaat», J. Dowiu, „ „,0dii* it-' ARMONIA. 16.30: «K°[£ Cb»f končana*, D. Durbin* Laughton. MASSIilO. 15.00: x Massey, N. Eddy. m VT VIALE. 15.00: »Kako 8 ■ < vojno*, Macario. 1 ODEON. 15.30: pregreh*, John Co žj0 ^ SAVONA 16.00: ^ S. Simon. oc-1 NOVO OSLNE, 16.00: « par ji*. T. Ke era, RADIO. 15.30: J\ sUvo», Dick Fowe11' Odg. urednik STANIS^VTr;«9{1,’l j Tiak SiabitomciiU) TJJV . vmjMiT.fi - f- f . ■ .1 rt, * I POLITIČNA PANORAMA TRŽAŠKEGA OZEMLJA (™) VIRI LJUDSKE SILE MUBI HJ JR ŠIČ Tržaško prebivalstvo se je zavedlo samega sebe; treba 0zavest uničiti, če se hoče Preprečiti, da pride do izraza. . \em' obstaja možnost mobi-hziranja teh ljudskih sil v preteklih treh dolgih letih etkih borb, u tem je uspeh nam prvih majev. Reakcija le tako zbegana ob teh ponovnih manifestacijah sile, da urna, ne ve, kaj bi dejala, očim obtožuje z ene strani 0se delovno ljudstvo kot lhedo ovac*, ki jo izkorišča demagogov, ki ega 9re v povorkah po in trgih kot avtomat*, ‘Lz druge strani, da je da «inteligentno J, T ljudstvo ne more še diti slavo-komu-icmm podpihovalcem*. To Protislovja, v katera za-m ti gospodje samo zara-.5ro’. p>eT si ne morejo tagati, od kod prihaja vsa ki poživlja Ijud-tiu Kakor so obču- delavci, delovno ljudstvo splošno na svoji koši silo vne oblasti v prejšnjih 9m desetletjih, tako so jo ha lr}desetih dneh občutili aOenti imperia in ^aj,0 $esno v*, t?’ *ako neumorno iščejo j k °bsojanja te oblasti, tobm Ta P0at:avliaio na za-mef-l p s sojenjem posa-zlr,y antifašistov ali celo vse n°6V vso ljudsko oblast, aaJf-m.okratiino gibanje. Ti lmPerializma niso sa-oaf Za^eH °b «nevarnost*, 80 jo tudi občutili in tret^ tega se toliko bolj IhnKn? . 2(1 sVOjo bodočnost, uniKrraj° vse sile> da bi vmu s^bemi poizkus po-»me« • ^tih dni, ki jih oni dni*U^rr° Prašnih štirideset sam’ . ne poslužujejo se nasilne akcije za ravno ta, da se Ijud-tok V^Prtča, da to ni bila je normalna oblast, da 0 bilo nekaj nezakonitega, otroška, ki jo v krogih krščanske demokracije in vse gor do najvišjega eksponenta tukajšnjega političnega življenja, to je do škofa San-tina propagirajo. Nedvomno je važno prepričati delovne množice, da je to, kar so si pridobile, nekaj nezakonitega, kar ne more obstajati, nekaj minljivega in hkrati nedobre-ga. V tem smislu ob tej rdeči niti se razvija vsa propaganda tukajšnjega reakcionarnega tiska v zadnjih treh letih in koncem koncev je to vodilni duh Trumanovih enciklik. Kajti imperialisti so tako dobro razumeli, kakšne važnosti je zavest, da se ima oblast v rokah, da si ob okupaciji tega ozemlja niso upali brez obotavljanja vzeti ljudstvu oblast iz rok, pač pa so predvsem mislili na to, da mu odvzamejo iz rok edini organizem javne sile, to je narodno zaščito in šele potem ostalo. In ko je bila narodna zaščita ob predaji oblasti v vojašnicah deležna pohvale zavezniškega častnika, so hkrati pripravljali procese proti članom narodne zaščite, da bi jo obdolžili in z njo tudi vso ljudsko oblast. Na isti način so v istem času, ko so pripravljali ukaz štev. 11, skušali prevarati naše ljudstvo, s tem da so dajali videz, da ustvarijajo demokratične organizme, v katerih celo imena niso različna od imen ljudske oblasti. Namesto «osovraženega imena» župan, podeštat iz časov fašizma, so nam podarili občinskega predsednika, oziroma conskega predsednika, in naravno vedno zaradi tega, da bi pokazali *spoštovanje» mestnemu osvobodilnemu svetu in torej ljudski oblasti, so ustanovili conski svet ter občinski svet. Z drugimi besedami, skušali so varati ljudstvo, s tem da so si izposodili imena od ljudske oblasti ter pri tem ohranili prejšnje bistvo. Vse to zaradi tega, ker so an-gloameriški imperialisti smatrali, — in ne napačno — da ni lahko stopiti tja, kjer je ljudstvo le imelo državno oblast v svojih rokah. V teh dveh letih nam cela vrsta dogodkov daje možnost, da ob stvarnih primerih vidimo v pravi luči odnose med državo in ljudskimi množicami. Ti odnosi se pojavljajo v originalnih oblikah, ki jih ne komplicirajo samo notranji či-nitelji, ki so povezani s sožitjem dveh narodnosti na tem ozemlju, pač pa tudi vplivi mednarodnega značaja. TUDI V BOSNI GRADE ZADRUŽNE DOMOVE Po vsej Sloveniji se je ljudstvo z navdušenjem lotilo gradnje svojih zadružnih domov in povsod pripravljajo potrebno gradivo. Pa ne samo v Sloverftjj, ampak tudi v Bosni so se lotili tega dela m si nameravajo zgraditi pet sto zadružnih domov. V mnogih krajih so že začeli z zidanjem in računajo, da bodo gradbena dela v glavnem že letos končana. Domove bodo gradili po petih različnih načrtih. Večji domovi bodo tako veliki, da bodo imeli med drugim tudi vse potrebne prostore za krajevne množične organizacije. LIR LIR PREJŠNJI ZNESEK . 83.165 ŽIGON FRANC . . . ; . 100 SIMIČ LJUDMILA . . 100 SUSTERSIC JOŽKO . . 200 TRAMPUŠ ANA . . . . 100 FLEGO KARL ..... 100 GODINA CESARE . . 100 OTA SILVESTER . . . 100 PEČAR ANTON . . . . 100 ČERNE ALOJZ ..... 100 2JULETIC IVANKA . . . 100 SKUPAJ 84.265 (Nadaljevanje objavljanja dosedanjih darovalcev sledi). OPOZORILO PRISPEVKI V SKLAD «ZA ZGRADITEV NOVIH ZIDOV NA SLOVAN. SKEM KULTURNEM POGORIŠČU» SE SPREJEMAJO: V UL. MACHIAVELLI ST. 1-1., PRI VSEH SLOVENSKIH IN HRVAT8KIH PROSVETNIH DRUŠTVIH NA TRŽAŠKEM 0-2.EMLJU, PRI UPRAVI «PRIMORSKEGA DNEVNIKA* GOLDONIJEV TRG 1-1. ZA PRISPEVEK V ZNESKU NAD 100 LIR PREJME DAROVALEC ZAČASNO POTRDILO, NA PODLAGI KATEREGA PA častno prlznanlco glasečo se na njegovo ime. 600-LETNICA Karlove mene v Pran Danes se pogledi svetovne javnosti obračajo na najatarejšo univerzo Češkoslovaške republike in srednje Evrope — na Karlovo u-nlverzo v Pragi, ki že 6 stoletij tako močno vpliva na vse duhovno življenje češkega naroda in države iti preko nje ne oetalo Evropo. Karlova univerza v Pragi predstavlja personifikacijo kulturne zgodovine češkega naroda. Karlova univerza je nastala že v SLEPO STRELJANJE URAH JE BILA V SOBOTO RAZKRINKANA Jugoslaviji, hoteli so namreč dokazati, da S^S^A-VIJA dobavlja orožje italijanski ljudski ^ (GLEJ POROČILO NAŠEGA POSEBNEGA DOPISNIKA V NEDELJSKI ŠTEVILKI) URAH JE BILA V SOBOTO RAZKRINKANA NAJ-^OTr TEŽKA PROVOKACIJA ITALIJANSKE REAKCIJE ^ JTrrirvcirr a irr urvmrT t en -Mi A/M"r?.TrV' Trrvir A 7. A TT Tv A tufcA k?® — kakor pravijo demokristjani — njej, si je zataknil za uho, da so vsi videli, kaj premora. Strumno so korakali sho&i Famlje, katerih pa niso bog v« kaj obraj-tali. Ko so pa prišli do Britofa, tetga slavnega našega centra, je pa bila stvar twa drugačna. Tu je bilo treba nekaj pokaj/ati. Kakor bi odrezal, se je kompanija ustavila. Viržlnke vsi ven/ Kadileo ali nekadilec, tu si j« moral tHr-žinko prižgati vsak! Ko je fantovski poglavar videl, da je vse v dimu, je dal povelje »a slavnostni pohod skozi vas. In fantje Goričani so marširaH skozi oblastno kakor Napoleonova garda in puhali dim kakor tri in trideset tfct-rih lokomotiv. Vsa brttofska dekleta so jih seveda t velikim občudovanjem gledala! Ko so se srečno in brez velikih neagod prebili skozi, so na dano povelje o-mencali tleče oigare ob zid De-Mevovega lonišča in modro na- daljevali pot proti fari. Ob povratku se je stvar ponovila, a z razliko, da so si viržinke zapalili pri zidu Deklevovega lonišča in jih omenoaH ob Rjakove svisli na drugem koncu Britofa. To se je ponavljalo od nedelje do nedelje, dokler ja pač, pri posamezniku, viržinka vzdržala. Potem je pa bilo treba kupiti drugo in potrošiti nič mamj kot štiri krajcarje zanjo. Medtem ko očitajo nam, Gornje vremcem, da postrežemo svoje goste s skuto, Tear je laž, ker, če bi skuto imeli, bi jo pojedli sami, tako očitajo Britofu m Spod-njbvremoem, da ob velikih praznikih zakoljejo konja, kar bi utegnilo biti ree. Oh, kolikokrat sem pred njihovo mesnico videl nd tleh kopita konj in mul, pa sem lepo motčal kot mora molčati vsak olikan človek. Tudi vi molčite! Kaj bi to pravili naprej! V Famljah je pa še slabše. Tam ima/jo krepostno navado, da na svoj shod oderejo nedolžnega psička na meh in postrežejo ljubljenim gostom s slastno pečenka. Tisti, ki so obzirni, pripravijo pasje bržolioe že v nočnih urah, PRIZOR Z VANSKO DRŽAVNO PRVENSTVO V TRSTU MED TRŽAŠKO ENAJSTORTCO LJ. PONZIANO IN VARDARJEJM IZ SKOFLJA KI SE JE KONČALA NEODLOČENO 1:1. PRED VRATI VALDARJA SIL IN ODLOČALE O USODI ITALIJANSKIH KOLONU ko nedolžni ljudje spijo. Niso pa vsi tako obzirni. Znan mi je pri-mžr, ko so drli psa ravno med mašo, ki se je vršila v fameljski katedrali. Uboga para je oiviltl tako pretresljivo, da je celo ti-s tim, ki so molili v cerkvi, tsfer-derbal» vso pobožnost in tsse misli na večno življenje onstran groba. Res je, da se je to pripetilo samo enkrat, pa je bito le grdo to. Vljuden človek lahko opoha pasjo pečenko brez takega krika. Poglavitna atrakcija škofeljske republike je njihov znameniti rak. Pred mnogimi leti se je Sko-feljcem posrečilo, da so pod nji-hovtm mostom ujeli krasnega raka. Tehtal je, da se ne> bom preveč zlagal, okoli pet centov. Na velikem zborovanju so vaščani sklenili, da ga ohranijo živega do svojega opasila. Priveza/H so mu zvoneo, da bi ga na slavni dan laže našli in tudi na vodi so s holonuusom zaznamovali točno mesto. Don pred opasilom je bila napovedanq ura, kdaj bodo orjaškega vodnega oklopnjaka potegnili na suho. Tako čvrsta je bila la potegavščina, da se je dal opehariti oelo učitelj iz Britofa, ki je v trdnem prepričanju, da je vse tako res, oelo silil ljudi, da bi šli gledat znameniti dogodek. Na dam opasila je bilo na Škofijah tudi polno Tržačanov. Nekateri so bili sorodniki, drugi prijatelji, tretji le izletniki. Vse je obšla kurja polt, ko so čuli o tem o-gromnem raku in vsak ga je seveda hotel videti. Brezvestni Sko-feljoi so jim skušali ustreči. Vodili so jih v neko temno klet, kjer je počival ujeti rak v velikanski kadi. In res je bil v kadi rak, ampak posebne vrste. Cisto navaden Skofzljeo je to bil, veste. Ctpet je na dnu ob škafu vode in imel v roki brizgalni oo iz bez-govine. Ko je lahkoverni Tržačan pomolil glavo v kad, mu je trak* nemudoma brizgnil curek vode v obraz. Eden od njih je tako na- glo odskočil, da mu je v kodo padel klobuk. Ponarejeni o kX>pnjač se je hitro znašel: * žepnim nožem je razrezal klobuk v trakove in jih vrgel čez rob. Splošna sodba je seveda bila, da je to naredil rak s svojimi škarjami. Ta rak je napravil v tistih časih toliko govorice in smeha, da je postal vaški grb. Katdar bodo Skofetjci dobili lastno zastavo, bodo njihova delk-leta brez dvoma uvezla vanjo raka za svoj emblem. Zadnja leta se o Skofeljcih le malo čuje, včasih so pa bili tako nagajivi, da ni bilo njim podobnih na svetu. Kaj so napravili vaški samosrajčniki nekoč t Sam vrag se jim d& tako umisliti. V tihih -nočnih wt*ih so ukradli v nekem hlevu ponižnega oslička in ga privedli pred cerkvena vrata. Nekdo je prinesel tja naročaj sena. Skromnega tivčkai sa privezan za vrv od zvona Mfltod, da je vselej pozvonil, ko se je sklonil, da bi jedel. Po izvršenem zlobnem delu. so izginili. Pohlevni stvček je pa celo noč pozvanjal in dramil ljudi iz Sna. Okna po hišah so se odpirala in zaskrbljeni zaspanci so stegovali vratove, da bi videli, kje prav za prav gori. Niti orožnikom se ni posrečilo pozneje, da bi dognali, kdo so bili ti zlikovci. Ko je bil moj oče star sedem let, je dobil pri vremskem župniku stužbo pastirja. Ta gospod je bil ljubljanski plemič in ker so plemiči že od nekdaj znani kot veliki demokratje, je bil vnet demokrat tudi on. Moj oče je moledoval okoli njega, da bi mu pomagal v Ijubljamske šole, in demokratični gospod se je silno razljutil. sKaj!> je vzkliknil ogorčeno. ?Sola je za meščane! Kranvp in lopata sta za kmete!* Gospod je pač vedel, ka j je pravioa. Ni bil tak kot so nekateri današnji ljudje, ki menijo, da smejo študirati tudi otroci siromakov. NI KAPNIK IZ KRAŠKE JAME, TEMVEČ RAKETA POGNANA V ZRAK Z NEKIM NOVIM POGONSKIM SRED STVOM. DOSEGLA JE VIŠINO 125 KM Z BRZINO 1.342 M NA SEKUNDO IN JE NAMENJENA RAZISKOVANJU GOSTOTE GORNJIH ZRAČNIH PLASTI Hiilerjeii zadnji dnevi Nemške divizijo so se morale pod sovjetskim pritiskom umikati korak za korakom * Srdite borhe za Berlin Med protitankovskim i zaprekami v Berlinu in okrog njega so pustili samo ozek prehod. Zdaj tu zdaj tam so prihajale na ulico žene in dekleta in v strahu prisluškovale vedno močnejšemu bobnenju, fronte. Ali bo rdeči plaz prodrl v mesto ali pa se nam bo posrečilo zadržati ga, dokler ne pridejo v Berlin Američani? — bereš vedno isto prestrašeno vprašanje na » brasih, izmučenih in spačenih od bolečin, na obratih ljudi, stoječih v vrstah pred trgovino z živili Samo to upanje jih drži pokonci, da jih ne prevzame paničen strah, samo upanje na Američane, Američani morajo priti, morajo... Sedim pri svoji pisalni mizi v sprejemnici generala Krebsa. To je bilo v štabu v Coselu. Telefon poje nenehoma. Včasih' kar trije aparati hkrati. Telefonira moj šef. Skozi dvojna trdno zaprta vrata vstopim v njegov kabinet in vprašam, kaj želi. Moj šef stoji na levi strani velike mize, slonjen nad zemljevidi fronte na Odri z rdečimi in modrimi znaki. Moral sem ga opozoriti na svojo prisotnost. Tedaj se je vzravnal: mali, okrogli in navadno tako veseli general je bil videti utrujen j n resen. «Da, hotel sem vas prositi, da bi me zvezali z generalom Burgdorfom. Končno bi rad vedel, kam naj premestimo štab. Skušajte dobiti z Pezo tudi Z Berchtesgadenom. Pokličite mi Freitaga in prinesite mi' spotoma še čašo vermutan. General je zelo rad pil bel vermut in za to sem moral skrbeti sam, Vino je stalo na spodnji polici mojega šefa poleg cigaret r.a goste. Vrnil sem sa v svojo sobo in naročil oba telefonska pogovora. Potem sem odšel k adjutantu Freitagu von Loringhovenu. On je tisti, ki mi je danes sporočil, da so začel,i Rusi pri KUstrinu koncentričen napad in se čez pol ure pognali na juriš. Ura bo kmalu 10. V tej zanji ;:rf dobivamo vedno manj poročil s fronte. Gotovo so zveze pretrgane. „ Sodeč po času mora biti zdaj bitka v polnem razmahu. Nehote •mr.slim na tovarne. Kolikokrat sem v prejšnjih letih sodeloval pri vsem tem in skupaj z njimi tam v tem peklu, potiskal nohte v zemljo iščod zaščite pri nji. Toda to se ni odigravalo na sveti GORNJI DVE SLIKI PRIKAZUJETA TERORISTIČNA DEJANJA ZIDOV V PALESTINI, KJEJR ANGLEŠKI IMPERIALIZEM SCUVA ARABCE JN 2 IDE DRUGE PROTI DRUGIM! Bedrich Smetana veliki češki skladatelj Bedrich Smetana je prvi ge. nialni češki skladatelj, ki je občutil toplino in iskrenost čeSke narodne motivike in z njo oplodil tvoja dela ter t tem naznačil pot, po kateri so morali iti vsi njegovi nasledniki. Z njim se zaključuje doba priprave za osnovanje lastnega češkega glasbenega izraza, obenem pa predstavlja Smetana enega najbolj izrazitih zastopnikov češko glasbe sploh. Bedrich Smetana se je rodil 2. marca 1824 v Litomislu kot sin pivoimrja in je že t) zgodnji mladosti pokazal izredne glasbene sposobnosti. Ves svoj prosti čas je posvetil skladanju in klavirju in se Je z devetnajstim letom popolnoma posvetil glasbi. Zaradi pomanjkanja denarnih sredstev je bil v prvih letih prisiljen, da jv poučeval po bogatih hišah. Ker pa je potreboval ta svoje glasbeno ustvarjalnost neodvisnost bi svobodo, je opustil privatno poučevanje in je s podporo skladtt-telja Franza Ližeta ustanovil leta 1848 v Pragi zasebno glasbeno Solo. Po nekaj letih je zapustil domovino in se je napotil na Švedsko, kjer je upal najti povoljnejfe pogoje ta svojo glasbeno delova-nje. V Goeteborgu, kjer je vodu filharmonično društvo, je pod vplivom Lisztove glasbene smeri razvil izredno bogato glasbeno dejavnost. V tem času je nastala simfonična pesnitev «WallensteU nov tabor» in znamenita klavirska etuda «Na morskem bregu*. V Pragi se je Smetana osvobo. dil vplivov raznih glasbenih struj in si izdelal svoj lasten glasbeni izraz, naslonjen na češko narodno motiviko. Njegova delavnost v Pragi je bila vsestranska: organitiral je glasbene šolo, prirejal je koncerte, dirigiral je zna. meniti pevski zbor *Hlaholi>, pisal je kritike itd. Tu je dovršil svoje veliko glasbeno poslanstvo. Pri tem pa ga je tadela strašna nesreča, da je oglušel. Vendar pa je, podobno kakor Beethoven, prav med boleznijo napisal svoja najboljša dela, med njimi nesmrtni ciklus Moja domoviHa». Usoda pa ga Je udarila še huje. V začetku leta 1883 te mu je zaradi prenapornega dela omračil um in istega leta je ugasnilo njegovo življenje. Smetana je zapustil dela iz naj-razvrstnejith glasbenih področij. Najboljša njegova dela so opere, katerih je precejšnje število. Dasi je nanj vplival Wagner, so njegovi opere izraz samonikle glasbene tvornosti. Kdo ne pozna Prodane neveste, opero, v kateri je neposredni, legavi način opisovanja življenjskih situacij sijajno združen z uporabo češke narodne motivike. Smisel za komi-ko je prikazal v operah: Poljub, Tajnost, Vražja stena in Dve vdo. tii. Med ostalimi deli je pomembna opera *Libuia», v kateri Smetana opeva ljubezen do svojt tU-movine. Smetana je bU izvrsten pianist, prav tako pa tudi odličen skladatelj klavirskih del. Pod vplivom Chopina se je t-udi on lotil koncertne obdelave narodnih plesov. Njegovi mojstrsko prirejeni «Ce»ki ples i» triada jo med naj. boljša tovrstna dela svetovne klavirske literatur«. |:fizkuituma| Pregled domačih in tujih športnih dogodkov Magdalena, ki je zadnje čase pričela z vso paro napredovati in se bližati prvemu mestu v lestviol, je pretekli teden dosegla višek: dosegla je škedenjsko enajstorico in s tein delila prvo mesto, ki ga Je morala v nedeljo zopet prepustiti Skednju, ko je Magdalena igrala neodločeno z Sv. Ano (in to seveda srečno, kajfci Sv. Ana je izgubila nekaj rea lepih situacij), Skedenj p«. Je gladka premagal piransko ekJ- tudj prihodnje leto igrati v prvenstvu Tržaškega ozemlja, kajti v nasprotnem primeru bo Ko-štalungo zamenjala kakšna druga enajstorica, zmagovalka drugorazrednih prvenstev. Milje je tudi ena tistih enajstoric, ki na lastnem igrišču gespedari. To je v nedeljo občutila Nabrežina, ki se je celo Skednju znala postaviti po robu. V Miljah je propadla, Na koncu lestvice pa samevata Montebello in Rojan, ki po. S tem se Je Skedenj oddaljil od svojega bližnjega nasprotnika za eno revno točko. Toda tl dve ekip; nista vse! Ce pogledamo kvalifikacijsko lestvico, vidimo Dreherja z 28 točkami in z eno še neod grano tekmo. To pač pomeni, da bo v primerni zmage dosegel isto število točk kot: Jih Ima Maigdalena. Teda tudi Ižola In Sv. Ana zasledujeta prve tri enajstome. Sicer sta tudi Ižola in Dreher v nedeljo zaigrala neodločeno. Da bi si pa enajstorice na vrhu lestvice hotele deliti toč ke, o tem je malo dvema: resnica Je le, da so vse tako močne, da bi bil nasproten 'zid za eno, kakor tudi za drugo enajstorico samo znak trenutne ali pa bolje, samo dnevne krize. Avrora spada v tisto vrsto istrskih moštev, ki poslanejo na lastnem Igrltšču strah In trepet gostov. To je v nedeljo občutil Mcntebello, ko je v diruigem. polčasu moral kloniti s 4 goli rn*-like. Istrska moštva so sploh znana po borbenosti. Med te spada Umag, ki je v nedeljo prišel v goste Tovarni strojev in ji brez posebnega truda odnesel obe točki. Pač «nesramrvct» dejanje, ven. dar v športu dovoljeno! Košta-lunga pa ja v nedeljo zopet zaigrala. Ne rjlsltmo reči, da po-preje ni igrala. V nedeljo je namreč igrala in zmagala, sicer z emdm oamim golom raalike — mlado enajstorico Ponziane B. To Je pač majhna zmaga, vendar bi bilo Koštalungi potrebno še več takih amag, če bo hotela Je v nedeljo Izigubil proti Pn- stanlščnlkom. Lestvica je sledeča: Skedenj 21 13 5 3 71 22 31 Magdalena 21 12 6 3 45 22 30 Dreher 20 11 6 3 37 18 28 Ižola 21 10 8 3 32 13 28 Sv. Ana 20 12 3 6 31 18 27 Piran 20 11 4 6 33 16 26 AurCira 21 11 4 6 28 24 26 Umag 21 7 7 7 24 29 21 Tov. strojev 20 7 6 7 19 23 20 A. Ponzlana 21 7 3 11 37 35 17 Pristanišč. 20 6 3 11 17 34 15 Milja 20 5 4 11 28 41 14 Koštalunga 21 6 1 14 27 43 13 Nabrežina 21 5 3 12 22 63 13 Montiebello 21 4 4 13 24 45 12 Ro jan 20 3 4 13 12 48 10 Košarka Vsem Je že jasno, da bo končna borba za prvo mesto v prvenstvu Tržaškega ozemlja v košarki med ekipami COL ILVE in TOMAZTCA. Do sedaj sta bili sioer samo na drugem in tretjem mestu, prvo mesto pa je bilo v rokah škedenjske petorlce. Zadnja nedelja pa je blia usodna. Skedenj je po porazu s Skolje-£om moral prepustiti me3to Cclu in Tomažiču. Tudi Tovarna Birojev je v nedeljo dosegla uspeh in je premagala petorlco Sv. Alojzija, kar je izreden dogodek. DSZ ES pa se mora zadovoljiti z zadnjim mest£m, ker petorica še ni na zadostni višini v primeru a oebalimi. Poglavje zase pa sta ženski prvenstvi. V prvenstvu Tržaškega ozemlja vodi Rinaldi, ki nima na tem ozemlju nobenega resnega nasprotnika. V ekrožnem prvenstvu pa hodi nemoteno svojo amegovito pot peto-rica Magdalene, ki iz dneva v dan pridobiva na tehniki in hitrosti. ŠPORT PO SVETU Bolgarija-Poljska 1:1 (0:0) 30 tisoč gledalcev je prisostvovalo na sofijskem stadionu nogometni tekmi med Bolgarijo in Poljsko. Tekma je bila odigrana z dbeh strani z veliko borbenostjo, toda nobena od ekip ni mogla doseči zmagoslavnega gola. Prvi so prešli v vodstvo Bolgari, toda v 20' drugega polčasa so njihovo upanje na zmago prekrižali Poljaki. Odlično je sodil Jugoslovan Podubski. Sovjetska zveza bo stopila v mednarodno boksarsko zvezo? Kakor poročajo iz Londona, Je SZ zaprosila za vstop v diletantsko mednarodno boksarsko zvezo. Istočasno je SZ zaprosila za uradno mesto svojega odposlanca v odibor ter za priznanje ruskega jezika za uradni jezik Poleg tega je Sovjetska zveza zahtevala izključitev španske zveze iz imenovane mednarodne fede-clje. Kolesarska tekma okoli Poljske 23. Junija bo v dolžini prege 2000 km kolesarska tekma okoli domači grudi, marveč po neskončnih prostorih Rusije. Nam, mladim, je bilo na fronti skupaj z njimi bolje. Tako težko je onemoglo pričakovanje, zavest, da je vsaka nadaljnja borba zaman. Tisti, ki je vedno drhtel za svoje Življenje, n« pozna tega občutka. Tak človek ne ve, kaj se pravi letati ranjen na bojišču, ne ve, kaj pomeni znova zagledati tovariše, ki te vlečejo iz blatnega jarka. Taka doživljanja povežejo ljudi z neporušljivimi vezmi in meni je tem huje, ker se zavedam svoje izoliranosti. S Freitagom si stojiva nekaj Sasa molče nasproti in poslušava zatopljena v svoje misli. Gotovo so najine misli iste. On — ta elegantni Freitag von Loeringho-ven, mož visoke postave, čigar občutkov nikoli nisj mogel razumeti, je videti zelo utrujen. Ni čuda, saj delamo noč in dan. Vzravna se in odide k šefu. Jaz vzamem iz omarice vermut in natodtm\ čašo. Kmalu po kratkem znaku za alarm je zabučalo nad nami 5 ruskih lovcev. Nenavaden pojav. Telefoni pojo kar naprej. Vprašanja so vedno ista: «Ali je kaj vesti s fronteln Okoli 11 napolnijo mojo soho generali in polkovniki. Ob tem času se začne posvetovanje pri načelniku. Danes je živahneje kakor navadno. «Kam se bomo preselili? Kaj vse je treba pripraviti?n Se bi lahko prišli do Berohtesgadena preko Češke. Toda ali bo trajala možnost dolgo? Tudi razgovor* med Burgdorfom in Krebsom n' so razčistili položaja. Hitler se nikakor ne more odločiti. * posvetovanjem me kliče teiei nično Berchtesgaden. eden izmed podoficirjev k0^'', de, ki smo ga poslali naprej, r dnevi je prispel tja s pos( vlakom. Z njim sta odp0^ Žena in hčerka mojega , Vprašujem o vsem, kar vedel general. «Kaj bo z ^ — vprašujejo na drugem " | lice. Od kod pa naj vem • Kdo v Nemčiji sploh more tl, kaj bo z nami? ^ Kmalu popoldne pri® obširno poročilo s fr°nte-' .:,r je odbit. Na tistih sektorju, je sovražnik nekoliko zabu ne v naše položaje, borbe s jajo. Izgube so zelo ^ vedno ista pesem. Al1 je k je ne pozna? Klini niso » . izgube velike, munioije pa n ne moštva, ne municije. Ta bilo pri Volhovu, pri jezeru, na Pripetu, pri V ^ Cez dan, točno ob 16, " žolčne srdito obstreljevanje pet traja pol drugo uro. P* ^ pa napada sovražnik val _ lom. V večernih Voro^'l'^\n f-gn-položajev je rečeno: «Ceh~ ' te še držimo. Posrečilo se n presekati dokaj globoke , pošljite vojake, pošljite M ° ’ (Se nadalje prebujenje POD MATAJURJEtf Skoraj skrivaj mi je mati potisnila maihno salamo. «To boš imela za silo», je dejala. Obotavljaje sem se ozirala po hiši. Bila je malodane prazna. V njej sta ostali 7(£:etna stara mati .n tako stara, hroma teta. Od matere sem s? nad yse težko ločila. Sredi hriba, za ovinkom, pa nisem mogla več, morala sem odložiti malo solz. Bili so težki časi: kao ve. ali bom še kdaj gledala rojstno hišo ,n domače ognjišče? Prebrodila sem Idrijco in pohitela nato čez cesto, nekdanjo mejo med Avstrijo in Italijo in sedanjo krivično me.o med Jugoslavijo in Italijo. No, partizani nismo poznali meja. Po isti cesti, ob Idrijci, kjer so bile prej žične ovire, so Kdaj odmevali koraki partizanov: Slovencev, Benečanov in Italijanov. Takrat nismo govorili o mejah, ampak o borbi, ki je b:la skupna. Nismo potrebovali zemljevidov kakor zapadni imperialisti, ne začrtavali kakor oni kosov sveta, ki naj bi si jih nagrabili s svojimi kremplji. Iskali smo le položajev, da bi uničili sovražnika. Majhne, zakajene vasice, raztresene po beneških gričih, so nas sprejemale, grele, sušile in nam tešile glad. Ogenj, ki je na tleh v hiš- daial edino svetlobo, je objemal tudi naša prezebla kolena. Četudi prej brezbrižni, so so Benečani ob takih večerih pogovarjali z nami o politiki. Prvič v svojem življenju so slišali govoriti o svojih narodnih pravicah. Reveži niso niti vedeli, kam spadajo. Tujec jih Je načrtno tiral v tako bedo, da iim je ostala edina misel, kako naj se preživljajo. Živel: večinoma vsak ?ase. Bill so redki trenutki, ko so pozabili na svojo revo. ko so v cerkvi ob kadilu pošiljali svoje molitve k bogu. Molili so za odpuščanje grehov, ki Jih niso imeli. «Odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo*, je oznanjal gospod s prižnice. Prepričani so bili, da Je treba mogotcu odpustiti. Iz te pasje pokorščine pa so Jih zdramili partizanski streli. Morda jim J« tedaj prvič v življenju vzniknila želja po svobodi, po boljšem življenju. Sprejemali so nas pod svojo streho, četudi še ne prav zaupno, a vendar z neko toplino. Bližali so Se nam počasi, tako kot se nam je bližala svoboda. «MataJurJa», ki je bil posvečen posebej Benečanom, so hlastno sprejemali. Citati pi so ga le starejši, ki so poznali pisano materinščino še iz mašnih bukev. Partizanske pesmi, ki so jih naši fantje prepevali, so jim segale v dušo. Zbrali so se START JUNIORJEV V NEDELJSKI KOLESARSKI TEKMI Poljske a sodelovanjem najboljših poljskih, Jugoslovanskih, sovjetskih, madžarskih in francoskih kolesarjev. Obenem javljajo iz Varšave, da sta delavski in kolesarski zvezi Franclje in Belgije javili svoje sodelovanje na mednarodni kolesarski tekmi Varšava - Praga -Varšava. Obe ekipi bosta izredno močni. okrog njih ter 6e opajali z napevi in besedami o svobodi. Dekleta pa so stala bolj zadaj ali ob oknih in skrivala v srcu željo po tesnejšem zbližanju. Polne lepih misli so še ob pozni url polagale polena na ogenj ;n tiho poslušale njegovo prasketanje. Morda bodo lc začule zaželene korake partizanov. Rade so imele, #aj eo bili tako prijavni, tako brhkj fant- Nežno so zardevale, ko so nagovarjali, z očmi «o Jih ne Je. Želele so si več kakor -a redke tovariške vabil®1 —„------------------------- - je naj pridejo vasovat. Kao - ^ bi želel lepega večera ob “ ^ dekletu? Toda partizani 6® ^ udržani, njih čustva in v°1J ^ bili posvečeni borbi. Kadar ^ oglasile strojnice in Pll5( Qrj. dekleta na njivi obstala “»jv sluhnila, čigav je bil rvial ' f ta mikavnost Jih Je fd ^lizii' naše vrste. Rade bi bile ^ prav blizu našim fantom-bele so, če že niso m ogle ^ ga, da so do večera pripri*1 lo kopo drv. Ogenj je bil toplejši, večer daljši. ^ Ko smo hodili od vasi do nam je nehote prihajalo p sel, da so živeli ti ljudje bre f lja in brez ciljev. Zarili ^ svoje strme lehe. Kakor jjd oče, tako je garal iz dneva ' tudi sin. Niti zaželel si d1 tejji sar novega. Drugačni, vedno so bili samo davki. Celo b ^ s? novega življenja, bali. (jj ne bi odvzelo še zadnje izžete zemlje. Bridko lelo, ko so čuli, da je oni na kant. Letine so b-le seni 1« »J ■ svežnjev koruze iz nizkih tako da Je viselo jeseni V* y^ji, Kostanj, pravo naravno stvo Benečije, jim Je m f*\i < magal. Ko so ga ljudje Volni Furlanijo, so bili njih w do roba in čez, a ko so se v ^ je bilo koruze v njih k0I!v ^r*l<| moma, vendar se Jih Je za dva beneška bataljc®** ^ & so se v naši vojski, neka ^jjji delovali doma na terenu- jj. se je rodilo spoznanje, se je ia živa želja po svobodi. ® ,Djo prišla. Saj so tudi sfm .. \e & mnogo žrtvovali. A Pcižlaf,v:i U9 hip Mir Jih le spet po«a ^ ^ zapad. Toda za Benečane ^ več mir. Sinovi nočejo v- ^ peti v bedi ln pomanjkanj11 -3jat-so njih očetje, nočejo več oo p zvrhane koše kostanja z* P ^it-koruze, nočejo več pla^vav.ane?9 nlne za vsako kapljo nakt1*1.^ žganja. Benečani hočejo dr mir, hočejo svoj mir, mir ^ir i govorici, mir v svoji *aba j}!** , brez policijskega terorja m j fašističnega nasilja. . VILHAR STA*** Na Reki je pričel 1® no? list v itallianšci ^ Na Reki j« izšla prva mladinskega lista *Vie S' (mladinska pota) za P’ italijanske narodnosti ‘s i<>' ke i» cele FLRJ. Tehn[C.(/jt bro urejevani list «Vi« 8* jK' prinaša ra*n» čtivo. pole^\h K kov iz življenja/ mlad'n osta'j ganizacij Istre, Reke tu'1' krajev Jugoslavije pri’,a -nr^’ . A. > . . , /..».»m jr- kratke črtice i« življen)® ne mladine Italije in d^mnici s° žav na svetu. Posebni i r0itV°°' | posvečeni mladincem v nji. List prinaša članek '■ in pes^m Gorana Kov°c s^gf°'v kratek pregled zgodov«'e nega delavskega „ vetb in več kratkih ' področja znanosti. Uti r0** številki bo pričH irhajat> 10v<>* Ilije Shrfnburga » %rt0°’ *Senza riprender fiato* oSv*. dihaj. Zadnja stran i* P 0? na flzkulturt. V prvi ite ^ sta jt bilo objavljeno tekmovanje za najboljs T ska književna dela > J drame, po-’-nji in ^