DELAVCI PRI OBRTNIKIH Priložnost za izobraževanje Osnovni problem je premajhno zanimanje, poudarja Janez Bonča Tako kot dslavcl v združenem delu, Imajo tudl dslavcl prl obrt-nlklh pravlco In obveznovt, da w stalno lzobra*uj«jo In • tem prldoblvalo In lzpopolnju|«|o •vo(o ttrokovno uiposobl|enott glede na dslovne potrab* In razvo| obrtn* delavnlce. V la na-men d«lu)e ž* od leta 1974 Me-dobčlnakl »klad za izobrazeva-n|« dalavctv na področju samo-•tojnvga oavbnega dsla, kl omogoča brvzplačno Izobraže-vanje delavcev pri obrtnlklh v občlnah: Qrotupl|0, Hrattnlk, Kamnlk, Kotev)«, Llilja, L|ubl|a-na Bazlgrad, LJubtJana C*nt«r, gubllana Moato-Polj«, Ljublja-na Šlika, UuMJana Vlč-Rudnlk, Logatac, Rlbnfea, Trbovlf« in Zagorl« ob Savl. 0 možnostih izobraževanja de-lavcev prek sklada smo se pogo-varjall s predsednikom predsed-stva skupščine sklada Janezom Bonfio, ki je delavec pri samo-stojnem gostincu v občini Ljub-Ijana Sifika. ¦ Sklad so na pobudo sindikata ustanovili obrtniki in pri njih za-posleni delavci maja 1974. leta. V njem namensko združujejo sredstva po določilih kolektivne pogodbe in s tem omogofiajo iz-obraževanje delavcev za strokov-nejša opravljanje del in nalog. To omogoča doseganje boljših re-zultatov svojega )n skupnega de-la v obratovalnicah samostojnih obrtnikov. Sedaj je v skladu okroo 7500 dalavcev in delavk,-je razkril osnovne podatke o skladu in spregovori) še o nje-govi samoupravni organizirano-sti. Sktad vodijo skupaj obrtniki in delavci, zaposleni pri obrtni-kih. Tako sestavljajo skupščino sklada in odbor samoupravne kontrole sklada delegati, ki jih izvolijo obrtniki v obrtnih zdruze-njih in delegati. ki jih izvolijo de-lavci v osnovnih organizacijah zveze sindikatov delavcev pri obrtnikih. Skupščina šteje 30 Clanov, od tega 16 delavcev in 14 obrtnikov. Odbor samoupravne kontrole sestavljajo 4 delavci in 3 obrtniki. Skupščina ima pred-sedstvo sestavljeno \z 5 delavcev in 4 obrtnikov ter 3-člansko ko-misijo zs izobraževanje. Že tam naziv okvlrno opredell naman »klada. Nam lahko do-polnlta \o oanovno Intormaclfo? -Oanovni nam«n aklada \m omogočanje izobraževanja ali pa povrne določene stroške delav-cu, ki se tzobražuje. Tako skiad delavcu, ki se po predhodno sklenjenem dogovo-ru izobražuje za potrebe dela v obratovalnici, kjer je zaposlen, praviloma povrne celotne stro-Ske vpisnine in šolnine, stroške prevoza, obvaznih uCnih knjig in prlpomočkov. nadomestilo brut-to osebnega dohodka za čas izo-braievanja oziroma opravljanje izpitov in morebitne druge stro-ške, ki jih ima z izobrazevanjem. Detavcem, ki se izobraiujejo v lastnem interesu, pa sklad po-vrne stroSke vpisnine in šolnine. izjemoma pa tudi druge stroške, če komisija za izobrazevanje ugotovi, da bi bilo to potrebno iz socialnih razlogov. Sklad omogoča tudi družbe-no-politično izobraževanie de-¦favcev oziroma delegatov. Izvo-Ijenih v organe sklada, krajevnih skupnosti, samoupravnih inte-resnih skupnosti, družbenopoli-tične - skupnosti in družbeno-politifinih organizacij. Sklad tiidi omogoča detavcem, da spoznajo strokovne dosežke in pogoje dela v sorodnih organi-zacijah združenega dela ter raz-voj tehnologije doma in po svetu. Zato organizira strokovne eks-kurzije oz. obiske strokovnih sej-mov ali pa zagotovi sredstva os-novnim organizacijam sindikata delavcev pri obrtnikih in obfiin-skim obrtnim združenjem za te namene. Prav tako pa omogoča delav-cem. da razvijajo in bogatijo svo-jo sploSno kulturno raven, saj za-gotavlja brezplačne vstopnice za prireditve Ijubljanskega Festiva-la, za predstave v Operi, Drami, Mestnem gledališču Ljubljana, šentjakobskem gledališču, pa tudi v Slalnem slovenskem gle-daliSču v Trstu.- To področje delovanja Imajo delavcl prl obrtnlklh Izradno do-bro urejeno. Pa Je tako tudt v praksl? »Osnovni probtem je premajh-no zanimanje delavcev za izobra-ževanje, kar je po našem mnenju posledica neprimernega vredno-tenja znanja, predvsem pa 5e vedno preslabe obveščenosti de-lavcev o možnostih, ki jih jim nu-di sklad. V zadnjih šlirih letih fi-nanciramo za izobraievanje po-sebno glasilo »Delavec v samo-stojnem osebnem delu-, s kate-rim skužamo o svojem delu ob-vestiti čimširši krog delavcev. Delavci ga dobivajo brezplačno na naslov obrtne delavnice. Žal pa povratne informacije kažejo, da ga nekateri ne dobijo, številni pa na berejo. Zato se poslužuje-mo tudi drugih sredstev javnega obveščanja in sicer predvsem ra-dia GLAS LJUBLJANE, radia Tr-bovlje in občinskih glasil SZDL,- K|e pa delavcl pri obrtnlklh lahko doblfo najbol) neposred-na Informaclj« o akladu? -V osnovnih organtzacijah zveze sindikatov delavcev na po* dročju samostojnega osdbnega dela, v občinskih obrtnih združe-njih, v posameznih sekcijah pri občinskih združenjih ter pred-vsem na sedežu sklada na Miklo-SiCevi 26 v Ljubljani ali po telefo-nu 312-533. vsak dan od 9. do 11. in od 13. do 15. ure.* J. C.