Leto IT., štev. 55
V LTubflanV, sobota dne 5. marca 1921.
Posamezna štev. 1 K
(shaja ob « zjutraj.
Stane «etote&» .180 K
neeežno......ti ,
a zased ozemlja 300 s n tnasantstva 40
Oglasi n vsak mm višiae ctolpea (58 mm) 3 S ®a!i oglasi do 80 oua stolpca (58 mm) . 2 a
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko.
Uredništvo:
IBklošiteva cesta M. ISA Telefon tt7X
Uoravnlštvot
Sodna oliea it.&. Telefon it. K.
tačun kr. pošt-deS. vadi šttv.IUtt.
Ljubljana, 4. marca.
Borba med prevratnimi in nacionalističnimi teronsti plamti v Italiji vedno huje. Vsak dan prihajajo vesti o novih grozotah. Presledki so vedno krajši spopadi vedno bolj pogosti Lani je še izgledalo, da bo ta pojava izginila iz italijanskega notranjepolitičnega življenja. Toda nade italijanskih državnikov se niso uresničile. Danes ne moremo več govoriti o edinih epizodah, o slučajnih spopadih, o trenutnih izbruhih razredne borbe. To je že neko posebno in materijalnem m moralnem naši. ju. ko stanje, ki postaja od dne do dne bolestnejše. Iz številnih mest prehaja rudi na deželo. Jedini argument je nasilje, ki vzbuja vedno nove medsebojne represalije m vodi v krvave čine v veiikem stila. Zaman se z obeh strani oglašajo glasovi, ki sva-re m kličejo k redu, zaman skušajo nekateri uničiti ra uveljaviti ugled zakona in oblasti. Izgleda, da je val blaznosti potegnil vso Italijo v vrtinec in da se vrši tam socialna borba v obliki latentne revolucije, v dnevnih napadih, pobojih, požigih in materijalnem in moralnem nasiiju.
Nekaj sličnega smo gledali v Rusiji v letih 1902 do 1905. Nekaj sličnega se vrši sedaj tudi na Irskem, in v zadnjih mesecih iznova v Rusiji.
Posledice te razdrapanosti so za ftahjo najusodnejšega pomena. Meščanski sloji so pričakovali, da jim zmagovita voj-ia prinese gospodarsko obnovo in pomirjenje. Zazibali so se v lepe sanje o neki «večji Italiji*, ki sega ne samo do Kvarnera, marveč ki oo gospodarsko prodrla s svojo indutrijo in neko staro «kul-iuro» na našo obalo Jadrana. Toda Italija se morda priohzuje večjim potresom, nego je pričako/ala. Za mirno življenje ni usodnejšega nasprotnika, nego to sovraštvo, ki zastruplja in ki seje seme državljanske vojne. Notranji položaj Italije topot — kakor vse kaže — fes ni zavidanja vreden. V Apuiiji se je borba n.ed prevratneži m tašisti razvila v pravcato vojno, kjer se uporabljajo topovi in kjer padajo v besni gve-siji števi.ni mrtveci. Kmetijski «le-gisti» uničujejo po.ja in požigajo domove veleposestnikov Že v drugič je I.alija v cpasnosti,. da se poreče: ' «Latiiondia paididare ltaliam». V Firenci, Modem, berrarl je prišlo do hladnokrvnega umora, čegar žrtve so i fašisti i komunističen občinski svetnik. V Rovigu, v Riiredi, v Scan-dicci, v Livornu, v Signi, v Empoli, v Ro/ezzano, v Pisi, v VerceLi, v Certaldu itd. itd. itd., povsod barikada, streljanje, strojne puške, bombe, da, končno v več mestih artileri-ja in oklopni avtomobili!
Italijansko časopisje, sicer lahko dobro vzgojeno in molčeče, kadar treba zabašuriti zadeve, ki škodujejo ugledu domovine pred inostran-slvom, se je oglasilo in kliče: «Nik-do nima prav, nobena od vojujočih se strank!«- I oni na skrajni levici, i oni na skrajni desnici, naj se vrnejo zopet v zakonitost in pozivajo vlado^ naj energično zatre takšne dogodke, dokler je še čas, in sicer ne z normalnimi sredstvi, marveč i s silo, j z materijalnim osiguranjem ljudstva.
Toda baš poslednje ni nobeni vla-«i mogoče, ako nima opore v Ijud-£-u samem. Zato ostane za Italijo
<no vprašanje: Kje je izhod iz
, • se nahaja na poševnici in
dre; navzdol?
Od pogrešk sovražnika se treba-mo ucia. Sicer pr, nas ni fašistov in ti-» komunisti so le nekateri poskusili posnemati »jačajke* in se igrati revolucijo. Tcdi imamo še Radiča, r^amo nekaj subverzivuih ljudi in ir.^mo mnogo malkontentov, ki ne vidijo, da je v centralni Evropi Jugoslavija mafcrijalno in moralno še najbolje koasolklirana. lesa iz hui-
Ogrožena osebna varnost naših voifeljev v Trsfu
ITALIJAN SKI NEMIRL
(Izv.) V Firenci je neje se je raznesla vest, da prihajajo zopet mir. Mesto fašisti, nakar je množica iznova napadla stražo, jo pognala, težko ranila tri karabinijerje in ubila enega fašista. Šele nova ojačenja karabiniieriev in vojaštva so napravila red.
Trst, 4. marca (Izv.) V Trstu je zopet mir. Danes je bil velikanski pogreb ubitega fašista in pa v ladjedelnici ustreljenega finančn. stražnika. Velikanske množice so vrvele f*2:1 po ulicah in tvorile špalir radoved-™ i nežev. Ladjedelnica pri Sv. Marku je
Trst, 4. marca, po večdnevni botbi zopet mir. Mesto je na mnogih krajih opustošeno. Promet je zopet normalen. Tudi železnica že zopet vozi. V provinci se dogajajo spopadi. V MontevarChi je bil v spopadu ubit vojak. V Empoli je danes zopet mir. Osem ranjencev je umrlo. Vojaška posadka je dobila ojačenje, in sicer oklopue avtomobile in artiljerijo. V Firenci je več sto ljudi nanovo aretiranih. V San Romano so uporni kmetje včeraj napadli kolodvor, drli progo in kolodvor zažgali.
Cannagnoli so_bili napadeni vlaki, I ^	poškodovana. Dva
prhajajoci iz Firence. V Sarzanu so fe0fdelavcev je brez dela. Dan po-napadii karabimjersko vojašnico z £	Jl„ jilT
bombami. Stavka v Speziji je končana,! PreJ fe bataljonov ves dan une-vendar pa tvoraice ne morejo pričeti > zasedeno šentjakobsko predmest-z delom, ker je električni vod popol-j je. Vsak pasant je bil preiskan. Kon-noma uničen. — Vlada je odredila, da čno so vojaki preiskali vsako hišo se vsa Toskana še enkrat razoroži in v sedmih ulicah. Pod. predorom pri
ukazala vojaštvu, naj v danem slučaju nastopi celo preventivno po vzorcu angleškega vojaštva na Irskem. Trst, 4. marca. (Izv.) V Labinju v
Montuci je prišlo do spopada med fašisti in delavci, na obeh straneh je bilo več ranjencev. Metale so se bombe. Pri raznih spopadih je bila
Konferenca vladnih strank
Istri je pnšlo do večjih nmiirov^sled • ena ^^ ubita in okrog dvajset
' '""'oseb ranjenih. V Miljah so fašisti zažgali Ljudski dom, komunisti pa več posestniških hiš. Danes so fašisti v Miljah zopet zažgali, topot kiosk za prodajanje časopisov.
fašistovskih napadov na tržaški Delavski dom so rudarji v Krapanu stopili v stavko, priredili demonstracijo in napadli nacionalistično čitalnico. Ka-rabinijerji so napadalcem preprečli, da bi bili razbili društveni sedež. Poz-
Beograd, 4. marca. (Izv.) Danes popoldne se je vršila skupna plenarna seja radikalskega in demokratskega kluba, na kateri je podal minister poljoprivrede Jankovič poročilo o mnenju strokovne komisije radi prevzetja živine, katero ima dobiti naša država kot vojno odškodnino od Nemčije Nemčija sama ccni to živino na 465 milijonov dinarjev, po cenah v naši državi pa znaša vrednost te živine kvečjemu 80 milijonov dinarjev. Oba klu-ba sta odobrila stališče vlade glede nadaljnjega postopanja v tej smeri, da se poskusi prodati živino drugam. Za izkupiček pa bi se kupfa našim kmetom živina potem v naši državi.
Beograd, 4. marca. (Izv.) Danes zvečer se je vršila seja delegatov demokratskega in radikalnega kluba pod predsedstvom Pašiča glede diferenc, iti so še preostale iz današnje seje ustavnega odbora glede oddelka o narodnem predstavništvu, t .j glede vprašanja pasivne volilne pravice uradnikov in o proporcu. Po daljši debati z ozirom na pogajanja z muslimani se je odložilo vprašanje glede proporca in so vztrajali radikalci na tem, da
mo napredovati ne morejo, dokler traja njihov mandat Sporazumno se je izločila kandidatura članov državnega sveta.
Pri glasovanju o uradniški pasivni volilni praviti so glasovali za to, da se izključijo politični, finančni, gozdarski in uradniki agrarne reforme člani ustavnega odbora, izvzemši poslanca Popovič in dr. Žerjav, ki sta se načelno izjavila proti vsaki omejitvi pasivne volilne pravice razven v toliko, da se političnim uradnikom in sodnikom nc dovoli kandidatura v nii-hovem okraju.
Beograd, 4. marca. (Izv.) Vlada se je danes posvetovala o zahtevah muslimanskega kluba, ki v glavnem obsegajo zahtevo plačila odškodnine v znesku 90 milijonov dinarjev za odvzeto zemljo. Omahljivo obnašanje zcmljoradniškega kluba povečuje nade muslimanov, ki postajajo radikalnejši v isti meri, kakor raste vpliv g. Avra-moviča v zetnljoradniškem klubu.
Beograd, 4. marca. (Izv.) Jutri do-poldne se imajo sestati delegati muslimanskega kluba s Pašičem, da prično
se to vprašanje prepusti zakonodaja!-; pogajanja za vstep v vlado.
Ustavni odbor nadaljuje debato
cu. Demokrati zahtevajo, da že v ustavo pride predpis, da se zagotovi predstavništvo manjšine.
Glede uradniškega vprašanja je prišlo z ozirom na to, da je prvi pasus, s katerim se jemlje pasivna volilna ; nravica policijskim, finančnim, gozdarskim in uradnikom agrarne refor-' me, danes z večino glasov sprejet Do-tegel se je kompromis sledeče vsebi-
ne: Uradniki, ki vrše v volilnem okrož- ganizacij, tako čs bi imel gospodar-
Beograd, 4. marca. (Izv.) Danes je bila ožja konferenca med demokratskim klubom in Avramovičem, vodjo zemijoradnikov, zaradi sporazuma o posebnem gospodarskem svetu poleg narodne skupščine. Demokrati so pristali na to ustanovo, toda da ne izide iz direktnih volitev, ampak samo iz gospodarskih or-
Beograd, 4. marca (Izv ) Današnja seja ustavnega odbora se je pričela ob 9 dopoldne pod predsedstvom dr. Ninčiča. Dr. Pavicič (Nar. klub) je prečital kot član pododbora redakcijo novega oddelka o narodnem predstavništvu, kakor ie bila sestavljena včeraj na podlagi sporazuma. Komunist Sima Markovič je predlagal, naj se za volilni red določi proporčni sistem. Doba štirih let za narodno predstavništvo se mu zdi prevelika, zadostovalo bi tri leta. Demokrat Juraj Demetrovič u-gotavlja, da so vse stranke na stališču zaščite manjšine. Ker pa se glede proporčnega sistema ni dosegel sporazum med vsemi strankami, predlaga, naj se odločitev o tem vprašanju odgodi. Sprejeto.
Soc dem. Divac govori za žensko volilno pravico. Klerikalec Sušnik isto. Radikalec Žarko Miladinovič naglasa, da naš narod za to še ni zrel. Stvar naj reši zakon. Komunist Sima Markovič zahteva volilno pravico za vojake in ženske. Radikalec Ljuba Jovanovič je odločno proti volilni pravici vojaštva. Klerikalec Šim-rak uprablja to priliko, da vehement-no napada vlado, ker je ukinila že sankcijonirano odredbo o ženski volilni pravici za občinske volitve v Sloveniji. Pri glasovanju je bil predlog poslanca Divca glede uvedbe ženske volilne pravice odbit z večino glasov.
Dr.Paviač (Nar. klub) opozarja, da je izpuščen člen, po katerem se določa, kdo nima volilne pravice. Poslanec Radoničič želi, naj se izvoljenim, uradnikom priznajo vse pravice, razven. pravice avanzmana. Demokrat Pavle čubrovjč govori za
skarij rojenega malkontenstva, ki ga goje izvestne stranke, se moramo oiresti za vsako ceno Ne z bajoneti in cenzuro, — razen pod klerikalno vlado se ta sredstva tudi niso uporabljala, — marveč v vzgojo in z zahtevo, da skrbe trezni ljudje pri vseh strankah za to, da se strasti po!ežejo in . da zadobi politična borba civiliziran značaj. Časopisje je v pn i
najširša prava uradnikov in predlaga, naj v slučaju izvolitve obdrže tudi svoje uradniške plače. Poslanci dr. Vošnjak, Kurbegovic, Dulibič in Divac so za popolno pasivno volilno pravico uradnikov. Ker se je pokazalo, da je večina za čabrovičev predlog, je predsednik odgodil glasovanje o predlogu.
Sledila je razprava o prisegi poslancev. Sima Markovič predlaga, naj se vplete, da izvoljenim poslancem nikdo ne more preprečiti izvrševanja poslanskih dolžnosti Za predlog so glasovali komunisti, socijalisti, klerikalci in republikanci.
Dr. Pavičič predlaga, naj se vplete, da mora skupščina med vojno stalno zborovati. Po kratkem odmoru je izpremenil svoj predlog v zmislu, da ostane skupščina v slučaju vojne skupaj, ako skupščina sama ne sklene kaj drugega- Predlog je bil sprejet z večino glasov.
Dr. Zivko Jovanovič, Divac, Gjo-novič in Sušnik predlagajo referendum. Večina je predlog odbila.
Nato se je vršflaiazprava o člena, da sme kralj sklepati pogodbe političnega značaja brez predhodnega dovoljenja skupščine, člen je bQ sprejet z vsemi proti komunističnim in socijalističnim glasovom.
Musliman Mehmed Spaho želi, naj se v ustavi določi kvorum za sklepe skupščine. Divac zahteva za kvorum eno tretjino vseh poslancev. Seja je bila zaključena ob 13. uri.
ski svet samo posvetovalno moč. Vsak zakon gospodarskega značaja mora biti najprej pregledan v tem svetu. Ker se Avramovič ni strinjal s takim načrtom rešitve tega vpraša-
ju javno oblast, ne smejo kandidirati v tem okrožju. Pri ton se misli v prvi vrsti na sodnike; ministri, aktivni in na razpoloženju, ter univerzitetni profesorji smejo kandidirati, ne da bi iz-
£eG8Ve j Ta strahotna statistika pa- je preniz-Beograd, 4. marca. (Izv.) V kro-,^ jjer je samo Crezvicr.f. ~ urmrtila gib zemljoradničkib poslancev se go- j 0krog 100.000 oseb vori o tem, da bo prof. Vošnjak iz-	-
London, 4. marca. (Izv) Na govor Llovda George. je odgovoril Simons sledeče: Gospod predsednik, gospodje! Nemška delegacija bo izvajanja britanskega g. premijerja ter listine, ki 'ih -je dal izročiti delegaciji, skrbno proučila in izročila svoi edgover do ponedeljka dopoldne. Že sedaj pa .bi poudarjal, da goeped predsednik ni pravilno razumel namen nemške vlade in da za grožnje ni povoda
Ko ie Simons vstal, je vse mislilo, da se bo glasila njegova izjava kratko: „Non posstcnus!" in pričakovali so, da bo treba neposredno nastopiti s prisilnimi sredstvi proti Nemčiji. Danes
znan	v pn, M^ ^ kaaiereaca nemške delegacije,
vrsti poklicano vršiti to; n*dog<x Ju- : ^^ je uUs današnjega doe rJz-
goslavija naj dokaze Italiji, da je so- oercem spravljiv, vendar še ni mogoče i; , -	.... _ -
lidna in da «smo mi divjaki vendar prezreti vzpričo nadatirmh Polnosti 'kbn ouo v Rusiji odicntih 289 revo-- k boljši Uudie*.	; velike resneeti cakdala.	I hicjionarnih zarot, udušenih ie bilo
izdelalo načrt za izenačenje plač učiteljstvo vseh trgovskih šol.
ključen iz zemljoradničkega kluba, ker se ne strinja « sedanjim zadrža- Beograd, 4. marca. (Izv) Ministr-njem kluba. O tem vprašanju se bo stvo trgovine je v sporazumu s kom-razpravljalo, čim se vrnejo vsi slo- tentnimi oddelki pokrainskih vlad
venski poslanci zemljoradničkega...... ■------ —
kluba, ki so sedaj na kongresu v Ljubljani. Ako bo g. Vošnjak izključen, bodo iz kluba izstopili tudi vsi ostali Slovenci člani kluba in bodo podpirali vlado g. Pašiča.
Dosodki v Rusiii
Berlin, 4. marca. (Izv.) Ruska ■srAgenciia Union* v Helsingforsu javlja, da so boljševiki s silo zatrli petrogradsko revolucijo proti sovjetski vladi. Samo dne 28. februarja je padlo v uličnih borbah okrog 1500 oseb, a ranjenih je nebroj. Pred uporom so se vršile velike demonstracije pri katerih so nosili po ulicah rdeče zastave z napisi: «Doli s sovjeti, živela kenstituanta!* Iz Rige javljajo, da je v Moskvi izbruhnila revolucija v delavskem delu mesta, ki ga rdeča artilerija obstreljuje. Škoda je velika, žrtev na tisoče-Sovjetska vlada je mobilizirala vse svoje najzvestejše čete in jih koncentrira na primernih mestih. Dirigirane so proti Moskvi in Petrogradu.1 Železnica iz Moskve v Petrograd je vojaško zasedena in zatvorjena za zasebni in blagovni promet Na progi vozijo oklopni vlaki. Po zaonjih vesteh so rdeče čete zatrle revolto v Moskvi po krvavi ulični borbi in zavzele tuai delavski kvari V vseh mestih so rdeče čete izvršile hišne preiskave zlasti pri delavstvu ter mnogo stotin osumljencev zaprle.
Berlin, 4. marca. (Izv.) Iz Helsing-forsa poročajo: Boijševilka «Izvesti-ja» poročajo, da je v zadnjih šestih
Mignon. Naša opera je doživela dvoje gostovanj, ki sta nam prinesH lepih užitkov. V četrtek je gostovala v Daliborju ga. šugh-štefančeva: gledališče polno, razpoloženje izbor-no, uspeh hrv pevke popoln. Publika je nagradila pevko z zasluženim aplavzom Še mnogo prisrčnej-ši in veličastnejši pa je bi! sinočm večer, ko smo mogli po dolgem času zopet pozdraviti na našem odru našega pevca Betetta v «Mignon*. Opera sama je bila skrbno pripravljena, kar je pokazal takoj orkester v overturi, ki je pod krepko roko našega Brezovska podal lepoto znanih meSoaij v polni izrazitosti. Naslovno vlogo je pela gdčna. Thier-ryjcva z globokim čustvom, živo igro in z nežno pesmijo, ki je dosegla na odprtem odru priznanje. Ob njej se je tudi gosp Kovač lepo razvB in fi dobro podal svojega Meistra. Zbor je bil pester in živ, balet slikovit, scenerija posebno v zadnjih dveh dejanjih lepa. Ga. Levičkovaje dobro podala svojo koketo, ki ji je dala prilike, da se je izkazala kot ko-luraturka. Gosp. Betetto je pel Lo-tarija. Pisati o njem po vseh uspehih, ki jih je dosegel doma in v tujini, bi bilo odveč. Sinoči smo slišali, da je naš pevač se vedno na vrhuncu, njegov glas je poln in globok in dobiva v višinah in pianšssi-mih posebne krasote. Tako je sino& na «Mignon» zvenela mimo nas. kot večno lepa pesem o dalinii deželi sreče m ljubezni
Stritarjeva 35 letnica.
Starešina slovenskih pisateljev sla-
vi jotri svoj 85. rojstni dan. Rojen je bfl dne 6. marca 1836. Spominjamo pri tem njegove sededesetletnice, ki jo je slavil na? pisatelj v Ljubljani
m se je ob tej priliki pokazalo, da je v vsej Sloveniji njegovo ime dobro znano in da iina posebno med starejšo inteligenco Stritar še mnogo onih čestiicev, ki so s tako vnemo pozdravili njegov nastop leta 1370. Od takrat pa je Stritar napisal petero lepih mladinskih knjig, ki so potom «Družbe šv. Mohorja» šle med naš priprosti narod, in danes vsak slovenski otrok pozna te Stritarjeve spise in pesmi. Delo Stritarjevo je bilo blagoslovljeno, blagoslovljeno je bilo tudi njegovo življenje, ki je doseglo redko starost 85 let. Žal nam je, da mora naš pesnik preživljati stara leta v tujini, in sicer v de- dami <;Hvala plemenitim srcem v bo-
duševr.o še vedno svežega, euako svežega kot poprej, in da bi rad napisal še marsikaj, le njegove oči mu ne dado delati.
Zelo koprni tudi po preselitvi v domovino, na Dolenjsko, kam v bližino Novega mesta v kako majhno priprosto solnčno stanovanje, v prosti naravi, okrog sadno drevje —■ v bližini vinogradi, a le, če bi sc mu telesne sile nekoliko zboljšale. Glede izpolnitve te pesnikove želje se jc tudi ukrenilo že potrebno.
Ko je pesnik Stritar s svojo soprogo, zvesto mu spremljevalko njegovih večernih dni, ogledoval prinesena darila, se je s prisrčnimi besedami svoji domovini posebno še g. direktorju dr.Bogomilu Senekoviču za nje ginjen zahvaljeval. Stisnil je donoševalcu še enkrat roko z bese-
želi, ki sedaj ni ravno bogata na živilih. Kako vsi mislimo nanj, kaže
10,	da se od časa do časa pojavljajo v listih glasovi, ki izražajo skrb, češ, da se mu slabo godi. Ti glasovi pa niso resnični. Vemo, kako je zanj poskrbel "Klub Primork* in stalno skrbi zanj tudi naš prehranjevalni nrad. Ni torej res, da se za našega pesnika in pisatelja v njegovi visoki starosti ne zgodi ničesar ter da se nahaja v skrajni bedi.
V Aspangu živečemu pesniku Stritarju se pošiljajo po micijativi g. direktorja odseka za prehrano, dr. Bo-Kumila Senekoviča, vsake tri mesece raznovrstna živila.
Pred zadnjo pošiljatvijo dne 2S. 2.
11.	mu je donaševalec živil g. Fr. Ur-lep poskrbel še posebej za pirhe s tem, da je pri nekaterih tukajšnjih denarnih zavodih, trgovcih in dru-g&_nabral, kolikor mu je čas dopuščal, v zadnjih dveh dneh vsoto 5.400 kron. Spremljevalec živil, ki se je dne 28. februarja mudil pri pesniku Stritarju, nam poroča, da je ta pač telesno dokaj oslabel, je pa vziic .voji naglušno-,"ti in zelo oslabelim očem duševno še tako svež, da mu je v nad enotirnem pripovedovanju
ekla beseda nad vse gladko; in vse v tako lepo izbranih ' izrazitih be-•sedah. Med drugim j. dejal, da se počuti, če je telesno tudi tako oslabel,
gati in mili mi domovini*.
Znano je, da je že «Klub Primork* hotel spraviti pesnika v domovino, da bi imel ta prijetne stare dni. Ko pa ie prišlo do tega, da bi pesnik odšel" na potovanje, se je izkazalo, da jc to skoraj nemogoče vsled njegovega slabega zdravja. Zato sc ni več mislilo na to, ker je pisateljeva soproga mnenja, da je zanj najboljši mir, ki ga ima na svoji vili. Ker je tudi za aprovizacijo preskrbljeno, je vse v redu in preselitev v domovino bo menda ostala pesnikova in naša pobožna želja. Ako se mu zdravje izboljša, bo nas gotovo vse veselilo, če ga bomo mogli pozdraviti v domovini.
Stritar je izvršil veliko delo in domovina mu je hvaležna. Njegove zbrane spise je kupila leta 1916. ^.Tiskovna zadruga* in bodo izdani v zbirki ^Slovenskih pisateljeva, kakor hitro bodo dopuščale tiskovne razmere, ki danes niso ugodne za izdajanje velikih del. Zato je «Tiskovna zadruga* izdala pod redakcijo dr. Iv. Prijatelja «Stritarjevo avtologijo
}o3 naSe države, raj omotom po-
jvratek v domovino Ž0 oficirjem in
4235 vojakom-vojnim vjetnikom; 2.) da ni nikakih bolgarskih vojnih vjetnikov v naši državi, ker so zadnji vjetniki bili izročeni Bolgariji že 21. novembra lanskega leta; 3.) da sta bolgarska v jetnika Zenov in Dimitrijev bila od sodišča v Skoplju obsojena zaradi tatvine na pet let ječe; 4.) osem vojakov in šest oficirjev se ima še pred sodiščem zagovarjati zaradi hudodelstev v zmislu neuill-ske mirovne pogodbe.
-r Italija v plamena. Iz vseli krajev prihajajo poročila o nemirih v Italiji; v južni Italiji je generalni štrajk, vse delo počiva, na dnevnem redu so izgredi, požigi, borbe med delavstvom, fašisti in vojaštvom. Sedaj je tudi severna Italija pozorišče krvavih dogodkov. V Florepci so izbruhnili krvavi nemiri. Delavstvo je v odgovor na fašistovska razbijanja in požige, demoliralo stanovanja in urade vseh nacionalističnih organizacij. Po ulici so se vršili boji, prišlo jc vojaštvo, delavstvo je gradilo barikade, priti so morali celo s topovi. ki so razbili barikade. Pri pouličnih bojih je bilo 18 oseb mrtvih, čez 100 ranjenih, izvršenih je bilo 500 aretacij. Na dogodke v Florenci je odgovorilo delavstvo vse severne Italije. Do krvavih nemirov je prišlo v Empoliiu, Signi, Pisi, Spezii in Lt-vornu. «Tribuna» javlja, da so nemire v Pugliji in Toscani organizirali komunisti, ki so pripravljali po-buno v vsi Italiji, katera pa zaradi slabe organizacije ni izbruhnila povsod naenkrat, list poziva vlado na najenergičnejšo akcijo proti komunistom in prevratnim elementom.
-r Trianonska mirovna pogodba. Iz Beograda poročajo dne 3. marca: Med zavezniška reparacijska komisija v Budimpešti, ki jc pred gotovim časom prekinila svoje delo, prevzame početkom meseca marca vse posle, ki se tičejo izvršitve določb tri-anonske mirovne pogodbe.
Prosveta.
—	Ir gledališke pisarne. Zavoljo bole^u gospa Šaričeve t« predstava »Bajka o volku« v soboto in nedeljo na more vr
siti. Red B dobi v soboto mesto »Bajke< Flnigarjero izvirno delo »Razvalina življenja«;. V nedeljo se vprizori »Golgota« za izven. Premi jera »Bajke« bo v sredo, 9. t. m. Vlogo Vilme bo igral« gdč. TVin trova.
—	Marionetno gledališče igra v nedeljo, 6. t- m- petdejansko bajko >Snegulčira« in enodejanko »Čarobni dežnik«. Dre predstavi: prva ob 3. in druga ob pol -3. popoldne.
-- V celjskem mestnem gledališču ee igra daaes. 5. t. m. Halbejeva »MXadosi< V vlogi Mndenta Ivana gostuje dlan ljubljanskega gledališča Rado Zelez.iik. ki jc igral to vlogo že v Mariboru z velikim uspehom. Župnika Hoppeja igra ravnatelj Bratin*.
—	Masarj-kov dan v Beograda. Na 71.
rojstni dan predsednika ceboslovaške republike i£asaryka priredi .»Slovanska šo-la« v Beogradu Masarykov dan. Po vseh šolah se bodo vTšila predavanja o velikem slovanskem državnika, jugoslovanska akademija priredi dva javna predavanja. Ccško poslanstvo bo pa priredilo projekcijski ve Ser, kjer se bodo projektirale etnografske, zgodovinska in umetniške znamenitosti Ceboslovaške.
dt, ljudsko Setje vendar al aa3 uami niti društva, niti korporatije,
ki bi zbirala tozadeven materijal in ustvarila, dejali bi, znanstveno podlago vsemu našemu narodnemu boju. Da odpravijo ta kričeč nedo6t*-tek, so se zbrali v torek dne I. marca v Ljubljani narodni delavci in ustanovili Obrambni muzej «Jugo-slovenske Matice*.
Sestanek je otvoril nekdanji vodjs praškega manjšinskega odseka «Ad-rija>, gospod inž. Mačkovšek, Id je po pozdravu navzočih, osobito predsednika «Jugoslovenske Matice*, gospoda dr. Ravniharja razložil namen in pomen Obrambnega muzeja. Po kratki debati, v kateri se je potreba ustanovitve "Obrambnega muzeja* soglasno povdarjala, je sprejel ustanovni občni zbor od pripravljalnega odbora sestavljen poslovnik Obrambnega muzeja*. Nato je bfl izvoljen sledeči odbor: Za predsednika: inž. Jaiko Mačkovšek, za njegovega namestnika: Ante Beg, za tajnika: Saša Zeleznikar, ra knjižničarja: dr. Milko Kos, za arhivarja: Fran Vesel; blagajniške posle pa prevzame blagajnik *JugosIovenske Matice«. Ko se je šc določil način zbiranja materijala je sklenila prireditev obsežne ' Koroške razstavo še • tekom letošnjega leta, je zaključil predsednik dobro uspelo "zborovanje-
Poživljamo vse, ki imajo za naro-j den boj in naše meje zanimive le-
Obrambni muzej Juploron-sbB Matice.
Dasi doživljamo za naš narod na- take, knjige, časopise, da iste odsto-ravnost usodepolno važne dogodke, ,pijo Obrambnemu muzejo <> Jugoe>lo-kot boj za Primorje, koroški plebis- venske Matice*, Pražakova ulica 3/T.
s temeljitim uvodom, ki nam natanč- Haraburga poro£ajo dne 3 marea: V
no,poČinLule	Jf! tukajšnji luld je angleški pamik «Ora-
izkrcal zalogo koruze. Na krovu je stal 10.5 cm top, kate-
* IMENOVANJA V VOJNI MOR-NARNICI. Kakor se nam iz Beograda poroča, so se te dni izvršila imenovanja poveljnikov naših pomorskih obalskih komand. Imenovani so:
Ljubljana, 4. marca.
resne, r e s n i č n e in nc samo papirnate, ter radikalne. Vse oblasti morajo biti složne z nami, ker tu poznamo samo eno stališče: ^Korist našega naroda in tadi pravični silobran.
za poveljnika I. pomorske obalske kj ne a predpisov. Ako si seda: "^^^t.f^^v^S! odbor^dvetaiške djornice ne upa
9	_ .	.	1 T\>OC fl
naše" slovstvo. Želimo našemu Ne-; nie |<jyer> storju prijetne si&e dni in gotovo' izražamo željo vseh Slovencev, če mu ob 83 letnici kličemo: «Če le mogoče, na svidenje v domovini!»
Oboroženi trgovski parniki. Iz j}. pom0rske obalske komande
Splitu kapetan fregate Nikola Stankovidinza komodora ter
Politične beležbe popoldne jc prispela v Split naša
-r Hrvatski ban pri ministrskem! delegacija, za razmejitev pri Zadru,; predsedniku. Nori hrvatski ban, dr.i» ,zvem." <tae tudi jtahjanska: Fomljenovič, ie imel v sredo dkjšo1 delegaaja Ob sednih zvecer sojta-konferenco z ministrskim predsedni-	dtdefh obiskali predsedn,;
Vom Pašičcm in ministrom notranjih JJnatinske vlade dr. Desnico. V adev, Draškovičem. Konferenca sec^tek, f° 6e. PnceIa posvetovanja ie tikala poiožaia na Hrvatskem. No- ob-eJ? delegacij, vi ban ie odlikovan z redom Svetega ' ~" Bolgarski vojni ujetniki v Ju-Save I. razreda z lento.	" goslaviji. Iz Beograda nam poroča-
joč ozirom na kampanjo, ki se v - Nova stranka v Dalmaciji. Na- nekem delu bolgarskega časopisja rodni poslanec dr. Drinkovič je skli- vodi proti naši državi, češ da oe-ral vjSpiit pretečeno sredo sestanek opravičeno pridržava bolgarske voj-političnih somišljenikov iz Dalmaci- ne ujetnike, je naša vlada pooblastile. Na sestanku ie bilo sklenjeno, da la delegate lige narodov iu medna-■-e ustanovi v Dalmaciji nova stran- rodnega rdečega križa, da izvedejo ka pod imenom Seljačka stranka, ki pnfcpfn crMo tnvarlevrjih holtrarstih
rega cev je bila namerjena na mesto. Kakor poročajo, iz drugih krajev, je to že tretji slučaj oboroženega trgovskega parnika.
r;aj bi stopila v stik s hrvatsko za-iednico v Banovini. Izdajala bo svoje glasilo dvakrat na teden.
enketo glede tozadevnih bolgarskih pritožb. Enketa je izvršila svojo nalogo in pri tem se je konstatiralo: 1.) da je bolgarska vlada zahtevala
Oobroioljski vestnih.
* RADI PREOBILICE GRADIVA smo morali danes izpustiti del Do-brovoljskega vestnika, ki ga zato priobčimo v jutrišnji številki.
d SEJA GLAVNEGA ODBORA se vrši danes, 5. t. m. ob 8. uri zvečer v društvenem prostoru. — V nedeljo, 6. t. m. je ob 10. dopoldne mesečni članski sestanek ljubljanskega okrožnega kluba v društvenih prostorih.
d IZ ČEŠKOSLOVAŠKE. Pamat-nik Odboje bo izdal ilustrirani album -scNavrat československych Iegii kolem sveta do vlasti». v več svetovnih jezikih. Kdor hoče naročiti knjigo, naj podpiše pri «Tracore» Praha I. Prikopv 13 100 Kč. in navede točen naslov'.
P,
poveljnika III. pomorske obalske komande v Boki Kotorski dosedanji kapetan bojnega broda Miroslav H. G r u u d.
*	IZ SODNE SLUŽBE. Minister za pravosodje je deželnosodnega svetnika in predstojnika okrajnega sodišča v Črnomlju, Jurija Fajfarja, na njegovo lastno prošnjo trajno upokojil ter mu pri tej priliki za vestno, marljivo in požrtvovalno službovanje v sodniškem poklicu izrekel svoje priznanje.
*	Dr. IVAN ZABUKOVŠEK t. Iz Maribora jc doSla žalostna vest, da je v tamkajšnji javni bolnici po težki operaciji dne 3. t. m.umrl gosp. dr. Ivan Zabukovšefc. odvetnik v Šmarju pri Jelšah. Pokojnik ic bil vrl narodni delavec in odločen na-prednjak. Pogreb bo v soboto ob 3. uri popoldne iz javne bolnice na pokopališče v Poorežju.
*	KLIC PO ODLOČNOSTi. Iz Štajerske nam pišejo: Odločno stališče, ki ga je zavzel v Vašem listu g. dr. Oblak glede represalij, tu splošno odobravamo pravniki, sodniki in odvetniki. Represalije morajo biti
izvesti nasvetovanih represalij. naj odstopi in napravi mesto čilim in neizrabljenim silam, v katerih nc tiči nič avstrijskega bofratovstva. Hočemo voditeljev, ki imajo kaj narodnega duha in so se vživeli v nove jugoslovanske državne razmere in tis živijo še v dobi predpisov, po katerih je bil uradni jezik — nemški, slovevnščino pa so smeli razni Riebh, Wallentschaggi, Zanggerji in drug; rarcvariti kot manj vreden jezik, kakor so znali in hoteli. Nc maramo hofratov in nočemo, da pljuskne ljubljanska limonada morda celo k nam na štajersko, kjer je žc še dovolj nacijonalnih ljudi in kjer vemo, da slučaj Mravlagg ni represalija. Ali si bomo pustili vedno na glavo... od Heimatsdiensta. tudi takrat, kadar imamo v roki sredstvo, da vsaj enkrat vrnemo udarec in se tako rešimo tc more?
* MANIRE NA AVSTRIJSKEM KONSULATU V LJUBLJANI. Osob-jc ljubljanskega avstrijskega konsu-lata si najbrže domišlja, da je v službi «Heimatsdiensta* in da mor? preiti preko vseh oblik dostojnega in strpijivega občevanja s strankami ua polje zabavljanja, ironizirar.ja i"' žaljenja Jugoslovanov, pristojnih na
Hugh Conway:	5
Iz teme v luč.
_ čakal sem in poslušal pesem. Vzeta je bila iz neke opere, ki pa še ni bila posebr.o znana med širšim občinstvom in je bila taka, lu bi se je malo amaterjev drznilo lotiti. Pevka, najsi je bila kdorkoli, jo je pela mehko in tiho, kakor da bi sc jo bali peti s polnim glasom. Pozna ura ie bila dovoljni vzrok za to brzdanje. Na vsak način pa je moral vsakdo, ki zna presojati petje, poznati, da ni poslušal navadno pevko. Iz-iahka sem spoznal izvežbano spretnost in nerabljeno silo ter si mislil, kaj bi ta glas v ugodnih okolnostih lahko dosegel. Bil sem očaran. Moja misel je bila, da sem padel v gnezdo pevcev po pckiicu — ljudi, katerih posel se je končeval tako pozno, da hi morajo noč prikrajšati, da morejo sploh uživati večer. Toliko boljše zame! Sami vedno tako pozni, jih tudi moja nepričakovana usiljivost ne bo pripravila ob dobro voljo.
Pevka je pričela drugo kitico. Primaknil sem ušesa čisto ob vrata, da bi vsak glas vjeL Radoveden sem ni?, kako bo pela učinkovin, a težki finale, kar sem naenkrat — o grozno
nasprotje z mehkimi, zvonkimi glasovi in udušetdmi besedami strastne ljubavi! — začul težko hropenje, krčevito strašno hropenje, ki je moglo samo eno pomeniti. Sledilo mu je zategnjeno, globoko ječanje, ki se je končalo z grgrajočim glasom, da mi je kri zastajala. Godba jc iznenada prenehala in začul sc je krik, pretre-sujoč krik neke ženske — strašna iz-prememba iz melodije v nesoglasje! Zatem pa sem .slišal zamolkel težak tresk po tleh.
Nisem več čakal. Vedel sem, da sc je malo korakov od mesta, kjer sem stal, izvršilo grozno dejanje. Divje mi je utripalo srce. V razburjenju trenutka sem pozabil, da nisem bil kakor drugi ljudje — pozabil, da mi vsa moč in srčnost ne moreta nič pomagati — pozabil na vse, razun na željo, preprečiti dovršitev zločina — željo, izpolniti človeško dolžnost s tem, da rešim življenje ter pridem onim v nevarnosti na pomoč. Na moč sem odprl vrata ter planil v sobo. Tedaj pa, ko sem začutil močno svetlobo, a svetlobo, ki mi ni nič razkrila, sem sc docela zavedal prenagljenosti in nespametnosti svojega čina, in kakor blisk mi je šinilo v glavo, da sem planil v sobo ne-oborožen, slep in brez pomoči —
v gotovo smrt.
Slišal sem kletvico — vzklik začudenja. V oddaljenosti sem slišal kričanje ženske, a bilo je nerazločno in slabotno; dozdevalo se mi je, da se v onem delu sobe vrši neka borba. Čeravno sem bil brez moa, sem sc kakor po nekem notranjem nagibu obrnil in naredil nekaj korakov v smeri, od kjer je prihajalo kričanje; noga pa se mi je nekam zapletla in padel sem v vsej dolgosti na človeško truplo. Od groze sem se stresel, ko sem čuta, da mi je rOko, ležečo na padlem človeku, pričela močiti topla tekočina, ki je počasi kapljala po njej.
Predno pa sem mogel vstati, so me krepke žive roke zgrabile za grlo, me pritisnete ob tla, v majhni razdalji pa sem slišal ostri pokljaj pi-štolnega petelina. O." 'uči, luči, samo za en hip! Četudi samo. da bi videl, kdo mi bo vzel življenje, ako-tudi samo — čudna misel! — da bi vedel, od katere strani naj pričakujem usodepolno kroglo. Jaz, ki sem malo ur poprej še leral in si drznil želeti smrti, sem v tem trenut'*u svojega življenja čutil, da mi je bilo življenje, celo moje etemnjeno življenje enako drago kakor vsakemu drugemu bitju pod solnem. Zbog tega
sem na glas zavpit, in ta moj glas se mi jc dozdeval docela kakor
tuj--:
^Prizanesite mi! Slep sem! Slep! Slep!-*
DRUGO DEJANJE.
DRUGO POGLAVJE.
Pijanost ali sanje? Roke, ki so me tiščale nizdol, niso niti za hip odnehale; in vendar bi popolnoma lahko. V svojem položaju sem čutil, da jc edino upanje za življenje v tem, da mirno ležim ter po možnosti prepričam ljudi v sobi o resničnosti moje trditve. Z upiranjem ni bilo mogoče nič pridobiti, ampak vse izgubiti. Bil sem močan, vendar sem dvomil, in tudi da bi bili vsi čuti moji, da bi se bil mogel uspešno kosati s človekom, ki mc je tiščal ob tla. Tako pa, slep in brez pomoči, bi bil boj vsekakor' le kratek. Poleg tega jc imel tovariše, koliko ne vem, ki bi mu takoj prišli na pomoč. Pni moj gibljaj bi bil konec vsega, kar se mene tiče.	j
Nisem več poskusil, da bi vstal, marveč sem ležal mimo in brez upi-1 ranja kakor na tleh ležeča postava, ki sem čez njo padel. Vsa!: trenukš mi je bil kakor ura!
Mislite si moj poiožaj. Slepec v j tuji sobi in v tuji hiši — pritiskan
ob tla na truplo človeka, čigar poslednji zdihljaj sem pravkar slišal — pritiskan ob tla, izročen na milost in nemilost njih, ki so bili na vsak način ravnokar udeleženi pri groznem zločinu! Nezmožen gledati morilcem okrog sebe v obraz ter zaznati, ali i pomenijo njihovi pogledi življeuie ali smrt zame! Pričakujoč vsaki hip zabodljaj od noža ali pekoči pik od svinčenke! Ko nisem videl nic, čutil nič drugega kakor roke okrog svojega vratu mrtvo truplo pod seboj! Niti slišal nič drugega kakor uduše-no ječanje v oddalji! Ali more naj-divjejši polet domišljije pokazati kaj podobnega?
Izza tiste noči prav nič več ne verjamem. da jc mogoče^ da lasje ljudem iznenada osive. če bi bilo res tako, potem bi bil moral jaz zapustiti tisto sobo z lasmi kakor od starca.
Samo toliko lahko rečem, da se mi celo zdaj, ko pišem le-te vrstice po preieku dolgih let, da se celo zdaj, ko vidim vse okrog sebe tiho, mimo in varno, najsi tudi vem, da so v moji bližini oni, ki jih ljubim, trese pero, oledeneva mi kri in mi prihaja slabo, ko se mi vrača spomin na najgroznejše trenutka mojega življenja s tako živahnostjo, ki je mi ni mogoče popihati.	(Dalje.)
ICoroSčo. ako ti žele imeli počni vf-surrv Prva šn slavna zahteva, katero se more staviti na diplomatičnega zastopnika tuje države je, da ne žali naroda, katerega gostoljubnost uživa. Ako se do te najprimitivuejše tastnosti ne more povzpeti, ne spada v konsularnc uradne prostore. Poleg ^Tliko drugih slučajev neprijaznosti ln odumosti. se je v uradnih prostorih tega konsulata zgodil sledeči incident: Koroška Slovenka želi visura »a potovanje na Koroško. Uradnik jo vpraša, kako in zakaj je prišla v »Jugoslavijo. Na pojasnilo, da je bila Jzgnana. pripomni uradnik: Dic Deut-seften v.erden schon v/isscn. warum sle Sie ausgewiesen haben. Sie ba-beri oben iiberhaupt nichts zu snchen. Sachen Sie Ihre Heimat iiier in Ju-goslavien. Sic kriegen iiberhaupt kei-nen Pass. Jetzt werden vir mit dieten Schvveineu anders veriahren. — Ker se je Slovenka nad tem opravičeno razburila, jo je skušal s pomočjo stražnika odstraniti, kakor da bi bili naši jugoslovanski stražniki za io tu, da podpirajo nemško nacijo-nalno nestrpnost. — Komur bi se Pripetili podobni slučaji, naj javi Društvu jugoslovanskih dobrovolj-cev, Kolodvorska ulica.
*	NEUKO LJUDSTVO. '-Roparji, tatovi, pojdite delat!* jc vpila Barbara Plcsnik iz Mlake ob štajersko-ko-roški meji na obmejne kontrolne organe, ki so prišli pregiedat iz Koroške '."tihotapljeno blago. Na pomoč ji je prišel še njen brat Matevž, nakar je dobila še večji pogum. Zaklicala je: Kaj delate tukaj? Ako se enkrat pokažete, boste videli, kaj vas čaka Matevž se bo pokoril radi tega tri. Barbara pa dva dni v zaporih mariborskega sodišča.
*	CARINARNICA V RAKEKU. Ker so Italijani zapustili Rakek, se "stanovi tam carinarnica. Italijanska carinarnica bo v Postojni.
*	UČITELJSKI KANDIDATI ZA VIŠJI ŠOLSKI SVET. V sporazumu z vsemi okrajnimi učiteljskimi društvi ie «Udruženje jugoslovanskega učiteljstva», poverjeništvo Ljubljana, postavilo kandidate za višji šolski svet. Po uredbi o volitvah ima vsak učitelj pravico voliti le po dva člana, isto je poverjeništvo postavilo dve tendicatni listi, in sicer: za okraje: Celje, Slovenska Bitrica, Marnberk, Mežiška dolina, Ormož, Slovenjgra-riec, Savinjsko, Konjice, Sv. Lenart, Laško, Maribor (okolica), Maribor (mesto), šaleško, Ptuj, Gornji grad, Ljutomer in Prekmurie sta kandidata Anton Gnus, šolski ravnatelj na Dolu pri Hrastniku in Luka Jelene, ravnatelj meščanske šole v Ljubljani. Namestnika Anton Hren, nadučitelj v Studencih pri Mariboru in Drago-»in Hnmek, ravnatelj meščanske šole v Mariboru. Za okraje: Brežice-Sev-nica, Kozje. šmarje-Rogatec, Ljubljana (mesto), Ljubljana (okolica), Krško, Kamnik, Kočevje, Črnomelj. Cerknica-Logatec, Radovljica, Kranj, Litija in Novo mesto sta kandidata: Janja Miklavčičeva, šolska vodiielii-ca v Kranju in Luka Jelene, ravnatelj meščanske šole v Ljubljani, a namestnika: Martin Matko, nadučitelj v Novem mestu in Dragotin Hu-mek, ravnatelj meščanske šole v Mariboru.
*	UČITELJI IN VOJAŠKA SLUŽBA. Minister prosvete je vojnemu ministru predložil prosnio. naj se vsem učiteljem, ki so vojaški ob-vezanci, dovoli, da odslužijo vojaško službo v treh rokih tako, da bodo vsako leto vpklicani na službovanje po štiri mesece in sicer junija, julija, "avgusta in septembra- Na ta način bi jim ne bilo treba prekiniti u-dteljsko službovanje. Zatrjuje se, da bo vojno ministrstvo vstreglo tej prošnii.
* POKOTNINE DRUŽINAM PADLIH IN POGREŠANIH VOJAKOV. Deželna vlada za Slovenijo razglaša: ko se je koncem meseca oktobra lanskega leta ustanovilo izplačevanje naklonitev, so vložile sko-Tai vse vdove padlih, oziroma žene
nost na naslov dotične vdove. Zalivana Horvat, Ivan Ferlež In Rudolf 1 nakazilo pokojnine pa ne zadošča [ Hvaleč zaradi tatvine; 8. marca I navadna prošnja brez vsakib doku- Edv. Grah zaradi goljufije: 9. marca Osnutek naredbe O trgovf-mentov, temveč treba je pravilno iz- ^e.Ian Petrovič zaradi umora, golju- n| z devizami In valutami.
polnjene in s potrebnimi listinami ^VrAMATSKI ODSEK je osno- K raju gorske konsolidacije opremljene vloge v zmislu razglasa vaIo Gospodarsko napredno društvo umerjeni razvoj t državi zahteva para-dezelne v.ade za Slovenijo, poverje- za šentjakobski okraj v Ljubljani in lelno stalnih izprememb v določilih, ki ništva za socijalno skrbstvo, priob- prične v kratkem s predstavami. Go- urejajo v državi gospodarsko in trgovsko čenega v Uradnem listu št. 58 z dne spodje in gospodične, ln žele sodelo- j življenje. Na tem načelu se je do danes 4. marca 1919. Občinski uradi naj vati, se prosijo, da se čimpreje pri- veliko grešilo, prepričani smo, da nehote, pouče prizadete stranke v tem zmi- slase v šentjakobski napredni knjiž- Sveži duh gospodarske in trgovske polipu ter razglase da se na podstavi I niči- Osnovala se bo tudi dramatic- tike opažamo šele po volitvah. Od tega . . o ' - - r - -"ua gola.	k ------—-1---*- —
nezadostno opremljenih prošenj
časa so n?še centralne oblasti »topile v
sploh nikomur "ne bo nakazala pol * KLUB	naznanja svojim stik t gite^Sm ln izpreminjajačim so
^	s. Sanora ln prijateljem, da bo V Sobo-praktičnlm »vljenjem m kažejo resno
kojnma, oziroma se bo nakazala se- to dne 5>	t ^ ^ devetih voljo regnjatfvno odredbe in naredbe pri-
le po daljšem času, ker so potrebua j^čer predaval v restavraciji pri I Ugoditi dejanskemu stanjn in potrebam.
«ZIatorogu» g. d r. D e r e a n i «o hi-1 železna volja življenja in razvoja mora
razna poizvedovanja.
• KMETSKA BUNA V MARIJI I gijeni očesa*7 BISTRICI.. Pred sodnim stolom v
_________k dajati odredbam vsebino, zlasti onim ki
__________________________________STANOVANJSKO VPRAŠANJE so namenjene kompliciranemu in tisoč
Zagrebu se je pretečeni pondeljek URADNIŠTVA. Prejeli smo: Vsi dr- variant polnem« gospodarsko - trgovske-pričela glavna obravnava proti 26 žavni nameščenci, kateri imajo pra- mu življenju seljakom iz Marije Bistrice, ki so sc J*« <io družinska. stanovanja v» v septembru lanskega leta udeležili K^^.f.i^L^L^i11^
Nov naran. s katerim skušajo centralne
dSSoTSSto^a^VtoI**3r£!tZJS^SA
znane kmetske bune. Ti puntaiji soj naznanijo na naslov: Inž. Matevzfc®
tacaš napadli občinsko pisarno, zve- Kolarič, stavbem svetnik v Ljubljani,«^*™.* TSrL^!^ T? zali občinskega slugo in dva oroz- poštno in brzojavno ravnateljstvo pn^deti krogi. hdmo zdrav način je
nika, znosili občinski arhiv pred hi- (tehnični oddelek).	a --c "T^ prcdno	J*.;"
šo ter ga zažgali. Obtoženci se za- - Direktni promet Beograd-Bratislav«.	Odredbe, sporazumejo e pnzadeti-
-ovariafo d7<o se morali mfefežft h5	je mudil V Bratislavi generalni I mteresenti. da po em naredba na v,-
£ek£' soiih ft^orSiS (ravnatelj ^ske paroplovne dmžbe, ki	nacm irraža voljo omh. za katere
?	l1" >.taUU Pf1^UUI "f- k po^alal z ravnateljem čehoflovasker®^- T.t način srn zadovoljnost m a-
znam agitatorji, ki so pnsll ^SeloP^P^ 'jSf^. Sktenje. npanjo V dobro voljo Vlade in razpršuje
m grozili, da jim zazgejo hise, ce se P 0 • da ^^ V&ropiovn* družba	malkontentstro. V sporazumu leži
ne pridružijo buni. Razprava traja de direktIli oeebni promet med Bretislaw Skrivnost zdravega ran-oja, zlasti gospo-že cel teden in bo menda jutri kon- in Beogradom, ne da bi parniki pristali darskega, ako ta sporazum pomom osvo-
na Madžarskem.
* Izpremeoiba potrdil o ižvozu. Carin
» Trošarinski predpisi Delegacij* ministrstva financ je izdala zakon o državni trošarini, trošarinski pravilnik in pra-. vilnik o trošarini na vino v Sloveniji v ročni knjižici pod naslovom »TrofiarinsH predpisi«. Trošarinski pravilnik in pravilnik o trošarini na vino sta natisnjena po stanja dne 1. decembra 1920, torej * sedaj voljavni obliki. Izvod stane 30 kron. Naročila in denar (po pošti ali v gotovini) sprejema izključno Ie »Gospodarski urad delegacije ministrstva financ v Ljubljani«. Ce se pošlje denar po pošti, naj se pošlje vedno s poštno nakaznico, ne pa morda s poštno položnico na naslov delegacije.
» Mizarska zadruga. Mizarji Celja to okolico so ustanovili mizarsko zadrego, ki bo uvedla strojno obratovanje.
cana.
PODRŽAVLJEN JE ELEK- i
TRIČNIH CENTRAL. Beograjska ski svet je na seji dne S. februarja dolo Pravda;- noroča. da se V ministr- da se ukine dosedanja odredte
jitev splošnih državnih in narodnih koristi.
Finančno ministrstvo je izdelalo nov
'Pravda^ poroča, da se V ministr-|&l' da se ukine dosedanja odrcdla I osnutek naredbe, ki naj pri irpremeujeiilh tvn za javna dela izdeluje načrt za I raiPisa c. br. 2445 z dne 23. aprila 1910. gospodarskih prilikah arejnje promet z podržavljenje vseh električnih cent- ki se £ S13*?' da morajo potmila o iz- devizami in valutami. Ta osnutek je bil .. dr/avi	I vozu blaga it neotealnih držav obsegati j predložen na konferenci gospodarskih or-
• MAV4 ?T i A w tcl' \ v \ fraze rt fpIošiuTi podatkov tudi klansnle, ganizacij, ki se je vršila, v ponedeljke v dtt^dV^ »7-' -f-tVAfslJ^5KA..1Y1'" da je blago proizvod kapitala in dela. do- Beogradu pri generalnem inšpektoratu . Mirustrstvo za socijalno [tiens države, iz katere blago izvira in dal ministrstva financ. S tem je bila interesi-politiko izdeluje novo naredbo O upravljajo podjetja, v katerih je bilo b!a- J railim krogom dana prilika, da obrazlože stanovanjih in najemnini za trgovine go izdelano lastni državljani.	I svoje misli, da Stavijo konkretne izpre-
redba podaljšuje ves zakup brez raz- ic so zelo pobožni ljudje, ker si ho- jeti v	_
like do l.maja 1022. in so vse od-|čejo postaviti navzlic svojemu majh- Utopiti v veljavo lo. aprila
povedi, izvršene po 1. februarju t.l. ,nem,u -?{ev!Iu sinagogo, iu sicer ze v Najvažnejša določila to?_ ......
J (kratkem času. Denarno vprasame8F0p0lnjena
in izpremenjena
neveljavne.
VPRAŠANJE DROBIŽA. Za-
Najvaznojia določila toga osnutka, k"
v zmi
sin stavljenih predlogov, bi bila:
naibrže ne bo delalo nobenih težav.
. ,_ . ^ t . , sv SOKOL I. se zahvaljuje sestri	. , . . . _ . 4 _
grebska trgovinsko-obrtna zbornica I janovi ki je oddala danes financ-	Trgovina z devizami m valutami sto.u je brzojavno naprosila finančno mi- ;emu nabiralno polo z znes- Ki.60 i^i	nadzorstvom finančne.« nisirstvo, naj bi se naipoprej odteg- koin inoiO kron Hvala vsem daro- r"8trst^ katero "^rSaje genendm ranili iz prometa lOkrofSi bankova, Skem - V bSoS to flSni^J	spcfctorat tega ministrstva. Lvoz m rran-7 »nri in Hvol-rrtnct-^mi n-ji h; c» . . - , u »uuuiuii yu	t tu jih vajut je pnpusccn v neomejeni dvekronsLimi pa naj bi se sek zbiral pnSpevke z uradnimi	^^ ^losd. katere bo vJebo^
počakalo, dokler ne pnde v promet društvenimi tiskovinami, ki so o-	p0£ebni pravilnik, v slučaju potrebe je
•^at^pVttpv \t r^^Tn^r-TTT I premljene S podpisi funkcijonarjev	mogoče u vos prepovedati. Popotniki mo-
j-l PALMACIJI. finančnega odseka, odbora Sokola I.	rejo imeti pri potovanju v inozemsvo zu
V Split je dosla italijanska razmejit- hn društvenim pečatom.	lastne potrebe 2000 dinarjev (8000 kron',
vena komisija za odsek pri Zadru.	" -- - -
* ZIDARSKA ŠOLA V CIRKVE-NICI. V Cirkvenici v hrvatskem Pri-! t- m. ob treh popoldne,
pečatom
MESTNA ZASTAVLJALNICA I iz™ drugih valut je popolnoma prost
ima tomesečno dražbo v četrtek 10.
morju se je ustanovila < kr. zidarska škola».
° PODRUŽNICA JUGOSLOV. MATICE ZA NOVO MESTO in okolico bo imela svoj redni občni zbor v soboto 12. t. m. ob 20. uri v Na
POOSTREN PASJI KONTU
S trgovino z devizami ?e sinejo p^ati turno Narod, banka SHS in oni ak-I c i j s k i denarni »vodi, katerih vplačani
MAC je proglašen za celjsko okraj- kapital znaša najmanj štiri milijone kron. no glavarstvo.	lUvoz deviz je prost, takisto tudi iz*oz
" IZ LJUBOSUMNOSTI. V torek deviz: nabavljenih od pooblaščenih de-o polnoči je bila mariborska rešilna InsTmh	Proda^ cev!I' akredj,%
postaia_ telefonično obveščena, da je rodnem domu v Novem mestu. Na j bil v ieznu 32 letni delavec Iiinko I ^^	i^Valeto" na
sporedu so odborova poročila, voli- Krajšek od neznanca napaden in tež- prej. Bauke morajo o teb transakcijah tev oabora in delegatov ter preda- ko ranjen pod očesi. Rešilna postaja voditi ntančne sezname in strogo eri-vanje gospe Ularove z Goriškega o1 - r ~	- ~
razmerali na Primorskem.
4 OKROŽNI AGRARNI URAD V WJU1W „	. r_____r____________________
sSfl.rf^n' S ^ie-ma gostilni v Teznu iz ljubosumnosti. «zati, da bo najdalje V tekačih stranke v uradnih poslih izključno ?.	-	'	Isece»» uvozil nakupljeru množuu di
torek, četrtek in soboto 0dlNaPadaIec -ie neznan-
samo v
II. do 13. ure. Vsled preobilice dela v pisarni m zunaj na veleposestvih se ob dragem času stranke brez izjeme in brezpogojno odklanjajo
' IZLET V LOGATEC IN NAZAJ priredi v nedeljo dne 6. t. m. klub kolesarjev in motociklistov »Ilirija*. Odhod ob 9. uri zjutraj izpred klu bovega lokala (restavracija «Novi svet»). Vabljeni so vsi kolesarji in motoriklisti.	k
* VZPOSTAVITEV PROMETA BRZOVLAKOV. Obratno ravnatelj-
strogo
je odšla takoj V Tezen in Krajška za I denco. Kdor hoče dobili omenjeno dovo-silo obvezala, nakar je bil odpeljan Ijenje a nakup deviz, mora predložiti v bolnico. Napad se je Izvršil v neki potrdilo o protokoliranju firmo in se ob - -- ... -	.. i----u da bo najdalje v trku šestih me-
sece»» uvozil nakupljeni množini deviz odgovarjajočo množino blaga, dalie mora predložiti potrdilo davčne oblasti o plačanih davkih. Za nakup deviz do 2000 francoskih frankov (ali v odgovarjajoči drugi valntii ni treba, tukakoga. dovoljenja
Razna peroiila«
RIM, 3. marca. (Izv.) Nemški pro_______________
tipredlogi so izzvali v italijanskih li-1 za"devi» do 10.000 fr. frankov posebnega stih deloma zelo ostro kritiko. Ofici- dovoljenja finančne delegacije, za devize jozna Tribuna pravi, da je nemška p^© 10.000 frankov pa generalnega in-vlada izgubila slehern občutek za re- spekorata finančnega ministrstva. Ino-alnost. Simonsovi predlogi, da so po zenJski trgovci, ki uvažajo v na«o držs-obliki in vsebini poniževanje Italijan- r0. sj morajo pri carinarnici izposiovati ske industrije, za katero bi bile po- potrdilo o izvozu blaga, o množini, vrsti sledice nemških predlogov naravnost ^ rrCdr.osti Na podlaci trh dokumentov
katastrofalni. Če Simons Vašega tega «'ra Dooblaščene banke izdaio derizo v
Borza 4. marca.
Zagreb, devize: Berlin 235 do 238, Milan 5S(» do 510. London 575 do 580, Newvork kabe! 14T50 do 148"50. Prag?. 18T35 do 186'50, Švica 2450. Dunaj 3035 do 2040, Pariz iOčo do 1060. Valute: dolar 144 75 do 145'23, avstrijsko krone 21'25. levi 100, čeSke krone 175. 20 kron v zlatu 490 do 496, funt? 550. franki 1035 do 1055, napoleoni 4!*t do 4»7, marke 22S do 232, leji 101 do 100. italijanske lire 527 do 531.
denar blago
Banka za Priaiorje a t 1 ^025 Trgovsko-obrtna banka . • 882 390 Hrvatska eskomptna banka . 1440 1450 Banka Brod na Savi ... 278 280 Jadranska banka ..ti« Jugoslavenska banka . . •
575 910 9150 456 6«
278 1775 500 !M}5 9100 450 645 1500 700 750 1356
1120 1150 640 6tr> IGO 103 735 740
715 770
Ljubljanska kreditna banka
PraStediona......
Rečka pučka banka . . j » Slovenska eskomptna banka Eksploatacija drva > • . •
Gorania...... . «
Narodna šnmska industrija • Gntinan
Slavonla ...<•*»» Narodna banka t • • • a Poljedelska banka t s • 1 Srpska banka ..».:»
Dunaj. Devize: Zagreo 4t9 do 4?3. Beograd 1958 do 1978, Budimpešta !72'S« do 174'50, Bukarešta 995 do 1025, London 2815 do 2835. Jlilan 2660 do 2680, New-York 72250 do 726'50, Pariz 5205 do 5345, Praga 929 do 935. Sofija S6r50 d<"> 87T50, Varšava 81*50 do S350, Curih 12075 do 12125. — Valute: dolar 715 do 719 levi 850 do 860. marko 1173 do 11«», funti 2500 od 2820. franc. franki 5200 dn 5240. liro 2657"50 do 267T50. dinarji 1915 do 1970. poljske marke S0'50 do 82*50, švic. franki 12080 do 12100, čeike kron« 935 do 934, ogrske krone 171'50 do 173'50
Avstr. kronska renta 1 • 1 1 .. majska renta . 1 • • t Ogrska kronska renta ...» V. avstrijsko vojno posojilo . >
Turške srečke.......
Avstr. kred. zav. za trg. iu ind. Auzlobanka .».»«»•• Bankverein
Liinderbank .-..:<«.» Avstro-Ogrska banka ...» Bosanska zemaljska banka . . Zivnostenska banka . . . . * Državne železnice . . . • . Lombarae ..<»««< » Alpine-Montan ...551» Praška železna industrija t . Trboveljska premozokopua . . Leykam. papirnica . . . i » Kranjska železna industrija . .
Zer.ica-Zelezo.....s
Praga. D o v i z e • Berlin 12T25. Curih 130S'50 do 1S11'W, Milan 286 do 288, Pariz 5G57>0 do 569'50, London 305 do :J07, Newyork 77 do 78, Beograd 214*50 do 210*50. Bukarešta 10525 do 10T35, Sofija 93"50 do 94. Dunaj. 10'35 do 11'55. Varšava 8*37 do f> S7, Zagreb 53'25 do ->1'25, Budimpešta- 17T>2 dn 18'6£-. Valute: marke 125*75 do 12T25. švic. franlu 1303"50 do 1300*50. Ure do 285. franc- franki -r>6S'50 do 56650, -funti 303 do 305. dolar 76 do 77, dinarji -205'50 do 20750. !cji 10575 do 107*25, avstr. krone 10'36 -.'o 11'35, poljske marke
T57 An B'f!7
102'— 102— 538 — 78.— 4240,— 1615 — 1645"-1300,— 2555.-4750"— . 1545.— . 3760 — . , 6530 — , 3SOO-— . 9500— : 15500-— 5500.— , i)400— 12800— , 9800.— li'5'73 do
krat bodo vozili vlaki v tej smeri v torek dne 8. marca.
* UMRL JE na Zidanem mostu ta mošnji nadučitelj Fran M e š k o v starosti §5 let.
nemških predlogov ie izzvala veliko
riala, konzerviranega in posušenega sad ja. Osignrati jo mogoče z valuto uvozu?
začudenje; posebno Angleži sojpre- zemije ali pa z boljšo valuto. Država ima. . senečeni. Vse je prepričano, da se pravjC0 po Narodni i
Nemčija ne bo prej uklonila, predno jo ne oplazi bič zaveznikov.* Ofici-
pravico po .Naročim banki odkupiti eno tretjino deviz osigurane svote. Krediti in posojila domačih denarnih zavo-
ditcva PftCDFno\'AiNtrj v jelna korespondenca Štefani javlja: d(V7 ^^ po(jjetjem in tvrdkam so d«
Italija v Londonu nc bo dobila I LbTamo z dovoljenjem generalnega
pore. Večinoma pa niso naznanile, ali je pokojnina že nakazana ali ne. Naklonitve, to je podpore potrebnim svojcem vojaških oseb, se nikakor ne nakazujejo več. Pač pa ima vsaka vdova po paaiem vojaku ali žena pogrešanega vojaka pravico do zakonite pokojnine zase in do vzdrže-;valnine za svoje nepreskrbljene otro-ke. Te pokojnine izplačuje redno ra-ičunski oddelek delegacije ministrstva za finance, vojaške mirovnine (prej vojaška pokojninska likvidatura), po fekovaaa uradu v Lfubliani narav-
•iTPNT^čn V tahnri??n StmiSrp nri "J1-^*.	u - u -tt pnstna samo z dovoljenjem generalnega
S seC nahaj^ed^ foT^M	^ko^ č^n! t-	^ S ^
beguncev. Improvizirali so svoj ča-ISžna^	ne-|trolna in kazenska aoločila m prepova
Varšava, 3. marca.
sopis z imenom »Ruskij tjerem* ter si uredili posredovalnico za delo. V posredovalnici se je prijavilo že več
zorjena v znak protesta proti mili- hute.
.dnje vsa borzne in druge epe racije, ki bi Stavka, upri- bile zmožne ogrožati vrednost naše va-
spectialisiov, ki iščejo dela in za- tarizaciji železnic, se je popolnoma Reforma, trgovine z derizami in valj služka. med drugimi zdravnik za izjalovila. Danes se more ugotoviti, tami ja brezdvomno porebna. Saj vidimo, notranje in otroške bolezni. 2 usmi- da se po vsej Poljski normalno dela fo aa*» krona na inozemikib borzah nim«
Ijeni sestri. 1 slikar. 3 mehaniki in v vseh obratih. Krepkopolne nared- one vrednosti, katero bi morala imeti z
nov. so sijajno zmagale nad pri za de- ^ * ^ Jgospo^kc dobrine. ^ vanjem malega števila stavkujocih, Daffit ^ ^^ ^ vedno dopušča oreveč
zavedenih pO tujih agitatorjih, vse prosfo pot resoUdni špekulaciji in ds V NO ZASEDANJE V CELJU, ki bo|v inozemstvu razširjene vesti o več-j^dauji obliki
1.T22. Praga 79*50 79'75, Budimpešta 1-118 do 14*22.
Corih. D # v i z e: Berila f»'75, Newyort 599. London 2336, Fariz Milan 22. Praea 7*70. BndimpeJt* 1*48, Zagreb 4*10. Bukarešta ^ 85, VarSava Utnaj 1"30. avstrijske l;rors 0*925.
Vrc n insko porodilo.
l.:uM Ml« SO« m «
dovalnica za delo cRuskij tjerem» v Stuišču pri Ptuju. * ZA PRVO LETOŠNJE POROT-
w	-	_	ne bo dosegel srojegs.
jako Icraftor so" ra'zpTsane "dosedaj j j«® obsegu splošne stavke so brez j mena- if.Mjlar.ja naše valut«.
stedefe razprave t 7. marca Fr?.n ir'podlage,-
. ssareci li. nr: j • » J SU arij Ti« S ; S ?
?»*>:» rar« - ' Umftnimn It. nsnn»la» t"8 Vneuiuka iv i< >-,Mi: !♦?. topt«
•t- I D	at 17'S»
lastnik fn izdajatelj Konzorcij Jotrr*. Odgovtr-: ftsedoft Ut^Menc,
Sdiicht

Zopet je tulca j,
letom desf«*flj t vtafcem gospodinj tru kol neobhodno potrebno (zfcen»n-., pnvs
Schichio^o
z zoamko
82
i 1 o"
// i •
Sdiicht
Odlikovan« v»Jed svoji dobre fcakovoafl In. poi^i- »istosfl, ter nfjl ."TJ fzief-o p-t pranft»# Mile t .JELENOM* dobiva ts v znani predvojni kakovosti danes v naslednja veUkucHh:
Vi kg komadi, 2-dclnt	*k *oma<fi. 4-delnC
Zasfocstvo za Slovenijo imn tvrdfca J. GTokcčnflr In drui! v UoMlan«.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani stritafieva Blicl §t 2
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Borovljah, Ptuju In Brežicah.
s _	C.	■>• <t»m n	lfnnni* in nm^an ma vveta vmrlnnflt. rtnlmrmi vannn _
250 52-6
Delniška glavnica K 50,000.000'~> Rezerve okrog K 45,000.000'—.
Se priporoča za vse v njeno
stroko spadajoče posle. Prodaja srečke razredne loterije.
Kupuje ia prodaja trse vrste vrednostnih papirjev, valut iu dovoljuje
vsakovrstne kredite.
Čekovni račun v Ljubljani št. 10500. Brzojavni naslov: Banka I^jubJJana. Telefon št. 261 in 413.
Svlnjsiio raest,
cisto, doma topljeno, razpošilja ia po ndbe sprejema od 50 kg na rej pn naini ji dnevni ceni tvrdka Janko PopoviS. LJ abljaaa.
3s0 sa 12
E.|nij v J:voija nad Šmartnim se bodo Uujlli' rpdso vrčili »a živino, t nje ic kramo, prvi v tore?x po tihi nedelji is drugi na dan bv. Je. noja. 443 3—1
tem oKiiC.
Prodalo co bo na p ostovoljni javni tfraSbi v sredo, 16 marca 1921 ob 9. nri dopoldne na prost»rj Emotsise posojil-aioa v Ljubljani, C galetava nllca,
nasproti sodnemu poslopju: 454 2—1
6 dobrih vreznih tenj, več dobre ohranjene konjske oprave, razni konjski vozovi, I brefc, 2 gioa, i kočija, I zajčji hlev in druge malenkosti.
Reči se ah - o ogledajo na dan dražbe "6b 8. uri dopoldne aa licu mesta.
V Ljubljani, dna 3. marca 1921.
Semenska trgovina
Alojzij Korsika
v Ljubljani, E!a!w8$sova o. 3.
Kazasnjam, da mi e ravnokar «'o?Ia velika mn"žina pesopga semena, pravo suvero-nemško, Eclieailnrfske nimen9 m rdeče. Mamut rdečs pese, po 2S K kilogram, nadalje elška mnnžiaa Ruflisfcega lidja', najfinejše po 40 K kilogjam. Priporočam tndi raznovrstna draga semena.
466	AL Korsika.
Najboljše okrepčojoče
m caeu>tjtTio
ja železosta vino k-fcarnarji O. Piccol- Ia «537	v Ljubljeni.	25-411
ERJAVEC & TURK
z zeiezmno
,.3371 2!atS lopaSi" (prej HametEchmldt)
Ljubljana. Valvazorev tra št. 7
147 nasproti križevniške oerkvo. 26-25
v rs
mm i
ima vedns v zalegi vsakovrstne sobne, kmetiške 4-2
vb a v, laB •
kakor tudi vse v to stroko spadajoče potrebščine. Cene nizke.

ss2bcss
Gradbeno podjetje
| ing. Dukie in d ug |
| Ljnbijana, Resljsva cesta 9 | | se priporoča za vsa v to S S stroko spadajoča dela.
■L	+16 1
se dobi en vagon.
447 Cena po dogovora. 3—1 Naslov: P. 10, Oradao, Belokrajina.
03 52-52
na ■ debelo io na drobno, rse vrste mo£ki, žeusbi io otrobi, delavebi kakor tndi naj finejši vseh vrst po najnižjih dnevnih
ceaah se dobijo pri saani tvrdki
OBLAT,
t, ju Pijana, Sv. Patra cesta 28.
rudi ss pošilja po povzetja po vssa kraljestva.
EMSF solsolsfii feroji gt
rn in ha! ,i> se aeprodaj. Na ogled pri P. Capudra, Vido v danska eatta 2.
486
Večjo množino
ia novo ustanovljene okraje sprejme tako) oprava „ Jutra", Sodna ulica št. 6.
proda 2-1 po zelo ugodni ceni
ilRiška lis :arosJ.d.v LjH&Ij3fli
Sklicujte se pri svojih
naročilih na oglase v „Jutru"!
meso
59 telet po 20 do 22 K za ka
predajalo se bo danes, v soboto 5. t. m. popoldne v Šolskem drevoredu na Predovičavi, Smoljanovi in Krasovčevi stojnici.	4
Dobrovoljačka Banka n Banatn d. d.
Tet. br. 191.
. Tel. br. 191,
445 S S
iic mm...................
Possdbe pol „Delalo©'4 na Anončno ekspedieijo Al. Katellfi, Ljubljena.
ra&flilfnstD Ploš5e' godbena fvtomate i llUšUiUilD, igle, p r sa, posamezne dele
edino pri tvrdki
562 48-13
> JCa ^Ha w ti b> if d JEm ** Ljubljana, Sodna, ulica B.
Ma deia^ica za m papraflla Io droga petfzue minite
m
anka „Slavya"
ki je po svojih fondih najmogočnejši alovansk zavod tceil savaroralnkasii, bi poslujejo v Jugoslaviji; ss pripmoča za sklesitevvsekoršnib za-nerovani, kakor na življe je, proti uezgodam, poš»ra, vlomski tatvini ia ca jam-stveca zavarovanja.
Poseteo se priporočs. v Sivljeaskem oddelka, kjer zavaruje po vseb nmeočib komhinacTsb r>od zelo ocodnimi poboji
Police banke „8 a-vlje1' veljajo tadl kot fiealtbeaa kavoija za jnscalovaaske 6attalke.
Vjakoršna pojasnil daje drage volje	423 3—8
generalni zastep banke „Slavlje" v Ljubljani
Sv. Markoviča (MartinuzO ulica u zgradi, gde se rialazi okružna blagajna.
Izreštavamo p. publiko, da oaSa banka 1. marta o. g. otpcčinje svoj rad i bsvioe se sled dim poslovima:
L Primanjem novca na itednjn .po aložt im knjižicama i t«kn<5m ra» čnnima — pod najpovoljtiijim uš ivima;
2.	eskontovanjem i reeskontovatijem menica i deviza, oeim toga eskon» tovanjem varanata, naphid.vanjem izvnč%nih obveznica, lo.ora i kupona;
3.	davanjem zajiuova na lombard i hi poteku;
4.	rtvaranjem kooperativa za potr->5nju 7.a dobrovoljce i potponnganjem oroivatija zanatlijskih, trgovafikih, industrijskih i zemlj »raduičkih dobro-voljačkih udruženja (zajednica);
5.	primaajem lepo žita ni čuvanje i rakov injs;
6.	ku|>ovanjem i prodAvanjem nepofcretniaa, aiimxnj m pod zakup 1 izdavatijem istih;
7.	nabavljanjem zajmova na amortizaciju;
8.	kopova jem i prodavaujem vrednosti i stvari, hp^ac vanjem t upla&vanjera za tudj račun;
9.	primanjem z istupstva za osigur.in.je i
10. svim trgovačkim poslovima, a naroči to trgovanjem produktima
ov^2 kraja"	Uprava.
453
A 214/19—36
Dražheni oklic.
V zapuščinski stvari po Robertu Sopiinaki is Požege se na
prošnjo dedičev vrli
v petek, dne f8. marca 192(.
ob 10. uri dopoldne v notarski pisarni v Kamnika prostovoljna javna dražba v zapuščino spadajoče nepremičnine vlož. št 561 kat obč. Kamn k, obstoječe iz enona Istropr.ft hiše st 72 v Kamniku na Žu*ni, ki obseza se<ieta stanovanj ic tovarniške prostore, ki so svoj čas služili zi belil »teo, potem iz gospodarskega po-lopja in iz zemljških parccl v izmeri 3 ha 84 a 11 ms, ki l»žd poleg poslopja na obeh straneh reke Bistrice, kojts vodna moč bi se dala i'koristiti.
Izklicna cena, pod katero se ponudba ne sprejemajo, zn:iš» 300.000 R, vendar Si dediči pridržujejo pravico, prodajo v 14 dneh, od dne domika naprej, odkloniti
Vsak ponudnik mora pred dražbo v roke sodnega poverjenika položiti varščino v znesku 30000 K,v gotovini ali v vložuih knjižicah domačih denarnih zavodov.
Zdražitelj mora največji ponndek s 5% obresti od dne dražbe naprej v treh mesecih sodno pol žiti.
Knjižnim upnikom se pridržujejo njih zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno.
Nadaljnji dražbeni pogoji so na vpogled v notarski pisarni v Kamniku.
Okrajno sodišče v Kamniku, odd. I.y
- dne 1. marca 1921.
Knjigovodja
prvovrstna samostojna meč. ter dve pisarniški pomožni moči za veqs trgovsko podjetje m sprejmejo. Plača iu nastop po dogovoru. P-.nndbe se naj pošljejo upravi „Jutra* pod ,,št 4003/770438 3 3
ka banka:
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in iruge vloge pod najogoinejsimi g pogoji. Prevzema vse bančne posle po3 najngodnejšimi pogoji
Jeograd, Celjc,Sabrovnik, Kotor, Kranj, yj £jabljana, Jffaribor, JSetkovid, Opatija, Sarajevo, Split, Sibenik, Zaiar, Zagreb, trst, VRen. «63
poslovne zveze z vseri večjimi krafi v in- ia inozemstva. S
isi
Natisnila Delniška tfcfaprna. A d, v Lrobbsai