Al. 46. V Gorici; v soboto dne 22. aprila 1911. Uhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana : vse leto . * 15 K '-zrj/?- -j**--- •< -? >*§-"¦'¦••>*• ¦ Posamične številke stanejo 10 vin. V Gorici se prodaja nSoČau v vseh tobakarnah. »SOČA" ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriškem in '6ra5iSfcanskemu in dvakrat v letu „ Vozni red železnic, pamikov in poštnih zvez". Na naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Teče^XLI »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrif, Uredništvo , ; nahaja v Gosposki ulici -št, 7 Gorici v i. nadstr. na d»gB9.. Upravništvo^ '. ...;.,,- se nahaja'v Gosposki sulici št. 7, v l nadstr. na lwo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati- loco Gorica. . „. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano i-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-kratl2 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru.: Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin.' vrsta, -- Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Tal«ffon it. 83. »Gor» Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. fi. Cela Slovenija ima oči obrnjene na Ljubljano, cela Slovenija nestrpno pričakuje izida občinskih volitev, ki se bodo vršile jutri na nedeljo dne 23. aprila 1911. Bela nedelja bo jutri, naj bo res bela nedelja za Ljubljano in pomenljiva bela nedelja za celo Slovenijo! Črna kača se plazi proti ljubljanskemu magistratu, kjer se Imče prav ko-modno zviti na varnem kraju, da bi je ne bilo mogoče več pregnati od tam. Klerikalci, ki gospodujejo na kmetih na Kranjskem, se hočejo polastiti tudi mest. v prvi vrsti glavnega mesta, bele Ljubljane. Velik naskok so zasnovali, ta velik naskok se izvrši jutri. Ali se ta naskok posreči ali bo odbit, o tem se ne da reči nič gotovega. Zvit je volilni red. zvito klerikalno volilno gibanje in kdo ve kakih zvitosti se vseh poslužijo, da bi prodrli s svojimi kandidati ter zagospodovali nad središčem Slovenije. Vlada stori za klerikalce kar je le mogoče, oni sami pa niso izbirčni v sredstvih, saj jih posvečuje namen. Klerikalci so dolgo časa sanjali, kako naskočijo Ljubljano. Iskali so in premišljevali, slednjič se je rodil volilni red, ki je sicer pravi monstrum, toda prav jim je prišel; ta volilni red naj bi jim pomagal do gospodstva na ljubljanskem »rotov-žu«. Naj pomaga, kar more pomagati. Susteršič je kričal po Dunaju samo za to. da vlada vse stori, kar hoče on na ' Vanjskein. Daleč proč od slovenske hiše Mi vrgli klerikalci vseobče njene koristi, boj za Slovenca in njega pravice je postal le sredstvo za dosego strankarskih ciljev. Zinejo kako besedo, ki odmeva po domovini, ter se čuje lepo. ali kmalu jej sledi kaj takega, kar kaže. kako varljiva je bila ona spregovorjena beseda, kako so se za njo skrivali nameni, katere vidimo kar nakrat uresničene. Klerikalci varajo slovensko ljudstvo, ob jednem pa dosezajo uspehe zase in za stranko, uspehe dvomljive vrednosti, največkrat v sramoto in škodo celokupnega naroda. Primešetarili so tudi volilni red za mesto Ljubljano. Vlada dela že kar hoče na Kranjskem, in sicer proti Slovencem v korist Nemcem. Ti dobivajo šole "in na najvažnejša mesta v političnih in sodnih službah svoje nemške može. No, zato pa more Susteršič in njegovi naskočiti napredno Ljubljano z novim volilnim redom. Modem hoče biti ta volilni red, ki se ozira po mnenju klerikalcev vsestransko na vse sloje prebivalstva, ali v resnici je nekaj takega. Česar ni menda nikjer dru-godi na svetu. Kje. na širokem svetu je dobiti mesto, kjer bi bil agtarni moment temelj občinske volilne pravice. To kapitalno absurdnost so iznašli še le klerikalci* katerim je dobro vsako sredstvo, samo da si s tem ustvarijo pogoje za uveljavtjenje svojega gospodstva tudi v Ljubljani. Novi občinski volilni red, ki so ga kleriklaci oktroirali Ljubljani, ni ničesar drugega, kot nesramna pro-vokacija in zasmehovanje vsega ljubljanskega mestnega prebivalstva. Vzgled: Kmetic iz Bizovika, ki ima slučajno malo parcelico v mestnem okolišu in ki plačuje za njo par vinarjev zemljiškega davka, a niti ne stanuje v Ljubljani, ima pri ljubljanskih' mestnih volitvah volilno pravico v II, in III. razredu. : Ljubljančan pa, ki plačuje recimo 29 kron dohodninskega,, davka hi posredno toliko in toliko državnih, deželnih in občinskih davkov, ki trpi mestno draginjo, ki mora plačevati drago stanovanje in si Za skop denar pri pičlih svojih dohodkih kupovati vse, kar je potrebno za življenje, ta ima volilno pravico samo v III. razredu, dasi ima tisočkrat večji interes na občinski upravi v Ljubljani, kakor tisti kmetic iz Bizovika. Klerikalci porečejo, da kmet vse redi, ali oni so dali kmetu pluralno volilno pravico samo radi tega, ker je njihovo slepo orodje, ker hočejo z njegovimi glasovi spraviti meščana v klerikalne kremplje. Tako napravijajo tudi vedno večji razdor med meščanom in okoliškim kmetom. Klerikalci se tudi radi laskajo delavcem. Vsi uneti so za to, da treba dati zastopstva tudi delavcem, ali le takrat, kadar so daleč proč od dajanja takih zastopstev. Volilni red ni prav nič demokratičen. Delavec bi moral imeti upanje, da prodre s svojimi kandidati v tretjem razredu. Toda grdo so nasamarili volilce tretjega razreda, kajti v tem razredu ne volijo samo oni, ki sploh ne plačujejo direktnih davkov, marveč tudi oni, ki volijo v prvem in drugem razredu, Volilci iz prvih dveh razredov imajo tako pluralno volilno pravico na škodo volilce v tretjega razreda. Kar so z eno roko dali delavca, to so mu vzeli z drugo. Volilni red odpira vrata v ljubljanski občinski svet tudi klerikalcem in Nemcem. Viada je sicer nasprotna proporcih volilni pravici. Ko je šlo v Trstu za reformo občinske volilne pravice, je izjavila, da je proti proporčnemu volilnemu sistemu ter bi volilnega reda na taki-podlagi ne potrdila, ali v Ljubljani je to storila, ker je tako odprta pot tudi Nemcem v ljubljanski občinski svet, kjer jih ni bilo od leta 1882. dalje. Ob jednem je zagotovila vstop v mestni svet klerikalcem, kateri sanjajo celo o tern, da utegnejo potom novega volilnega reda povsem zagospodovati nad Ljubljano: v zahvalo za tak volilni red jej morajo slovenski klerikalci k po služiti na Dunaju ter se ogrevati celo za oboroževanje, kakor je storit to di\ Susteršič. V novem parlamentu utegnejo ti Vseslovenci stopiti celo iz slovanskih vrst k Nemcem, med vladno večino.... Velik boj se bo bil jutri v Ljubljani, Z zanimanjem mu sledimo, nadejaje se, da ostane Ljubljana bela na Delo nedeljo leta 1911. ter si ohrani svojo beloto tudi v bodoče v boju s črnim sovragotn. Temeljni princip novega ljubljanskega občinskega volilnega reda je ta: razdelitev mandatov po številu glasov, oddanih za posamične stranke. Zlasti komplicirana ie priprava za volitve, ker prihaja v poštev več strank, ki so pravočasno prijav!'« oblasti • svoje kandidatne liste. T» volilni predlogi • morajo imeti vsaj 30 podpisov upravičenih volilcev. j Ti so razdeljeni v tri volilne razrede, ki imajo vsak po 15 svetovalcev in rav-notako toliko namestnikov. Vsaka, lista mora imeti torej za vsak razred po 30 imen. Kaudidatje so navedeni po tekočih številkah in sicer najprej svetovalci in potem namestniki. Kandidatne liste mora magistrat objaviti v uradnem listu in po javno nabitih listkih. Le te liste so veljavne na volitvah. Na glasovnici zadoščajo^ navedlba voliinega razreda", označba kandidatne liste (ime dotične stranke, in pa navedba kandidata, ki je v listi prvi zapisan. Ni' torej potrebno pisati vseh 30 imen.) Za izračunjanje, koliko mandatov pripada vsaki stranki, je sešteti vse veljavno oddane glasove dotičnega razreda. To število se potem deli skozi število občinskih svetovalcev, ki jih je voliti v lazredu, dodavši enega, torej skozi število 10. In število, dobljeno na ta način, se •' ako se je pokazal kak odlomek — poviša na celo število, in se pomnoži za en mandat. To je povem volilno število. Na to se z volilnim številom deli število glasov, dobljenih od posamičnih strank. -« Tako dobljeni rezultat kaže, koliko svetovalcev odpade na vsako posamično listo. Če pa svota na tak način na posamične liste pripadajočih mandatov ne izerpi števila vseli mandatov dotičnega razreda, se odkaže ostale mandate po enega tistim strankam, ki so dobile največ glasov. Izvoljeni so kaudidatje v isti vrsti kakor so postavljeni listi. Izvoljenim kandidatom se doda ravno toliko namestnikov zopet povrsti, kakor so postavljeni takoj po izvoljenih kandidatih. Sodi ^e glede i/Jda volitev tako, da utegnejo dobiti naprednjaki 25 ali še več mandatov, klerikalci 10-12, socialisti J ali 2, Nemci 4—5. Volilna pravica. Število občinskih svetovalcev je po novem voiilnem' redu povišano od 30 na 45. Razdeljeni so volilci v tri razrede. Poleg splošnih določil za volilno pravico se sprejemajo v vHilm imenik osebe moškega in ženskega spola in juridiČne osebe, katerim je predpisana najmanj ze jedno leto kaka občinska davščina po se-stopajočem redu njihovih davčnih zneskov ter se uvrstijo v razmerju 3:3 v prvi uli drugi volilni razred. V drugi razred spadajo tudi takozva-ni inteligentni volilci, ali samo moškega spola: Izmed ženske inteligence spadajo sem samo učiteljice. Kot tretja kategorija spadajo v drugi volilni razred ¦.moški in ženske, ki bivajo najmanj.2 leti v Ljubljani ter plačujejo 30 K direktnega davka. Za tretji volilni razred velja pluralni sistem. Tukaj volijo volilci prvih dveh razredov še enkrat. Potem moški in ženske kakor za tretjo kategorijo drugega volilnega razreda, ki pa ne plačujejo 30 K direktnega davka, ter vse one osebe moškega spola, ki so stare 24 let ter bivajo" v občini tri let;-. " l .» Uvedena je volilna dolžnost. Volijo vsi trije razredi na en dan, ki mora biti nedelja. Ženske volijo v posebnih volilnih lokalih. Pasivno volilno pravico imajo moški, ki so že prekoračili 30. leto svoje starosti, bivajo stalno v Ljubljani ter niso izvzeti ali izključeni od volilne pravice. Dolilno gibanje. Dopisnike In ptiročevatce prosimo, da nam sproti poročajo vse, kar treba o volilnem gibanju. Točno,:¦ natančno. Kar tiče v javnost, se priobči^drugo služi v informacijo. * Shod zaupnikov .-•-¦'' h,,^ naše stranke se .rip va za volitve! Zavedajmo se v polili meri te važnosti! Kdor spi, ne ulovi rib, pravi lovenski pregovor! Še enkrat torej: Pozor na volilne imenike! Kdo sme voliti poslance v državni zbor? Kdo sme izvrševati volilno pravico. V naslednjem povemo to: Voliti državnega poslanca sme vsak avstrijski državljan, to je tisti, ki ima v Avstriji volilno pravico' in je seveda vpisan v volilnem imeniku. Star.mora biti najmanj 24 let in sicer jih je moral spolniti ftsti.dah, ko so se volitve, razpisale. A če hoče voliti državnega poslanca, ni'dovolj, da'je dopolnil '24 let, marveč mora bivati najmanj eno leto v kraju, kjer ,hoče voliti. Kdor torej šele na dan volitve biva eno leto v občini, nima pravice voliti. Potem seveda ne smejo volfti vsi tisti; :ki so po zakonu (bodisi radi kakega hudodelstva in drugih reči) izključeni od/volilne pravice. DOPISI. Iz komenskega okraja. Iz Škrbine.. t- Naše,N mlado a čilo društvo »Sokol« priredi dne 30. t. m. db ugodnem vremenu veliko ljudska veselico. — Ni še leto, odkar je pri nas ustanov- 44 43 40 ¦a ". 1;' ; ' ljeif »Sakol«, pa že nam nudi svoj prvi nastop. Ta doka« ie. dovolj, da je naše društvo »Sokol« pridno na delu. Zahvaliti ne morem delovanja njega drugače, kakor daapelujem na bližnje br. Sokole in Sokolrce ter, razne sosedei va-ščane, da nas ta dan v velikem številu obiščete, ter tako skupaj pokažemo simpatije našemu mlademu a delavnemu telovadnemu društvu »Sokol«. Ravno letos potrebuje naš mladi- »Sokol«, pomoči, potrebuje razno telovadno orodje, m Ker je čisti dobiček namenjen v ta namen, je tem bolj potrebno, da se vdeležimo ta dan v obilnem Številu. Nič vas naj ne straši, da so pri nas čuki, ker gotovo ie, da se ta dan vsi poskrijejo po luknjah, dasiravno je sedaj najboljši čas za ču- Ta dan je izbral naš mladi » Sokol« orav nalašč, ker je ta nedelja prva oblečena v lepem zelenju. Kdo bi ne napravil ta. dan izleta v Škrbtoo v tako prijazno vasico? Marsikateri si ogleda na ta dan sloveča Železna vrata in tudi naš »Sokol« napravi zjutrai izlet do Železnih vrat. Od tu je |ako krasen razgled po celi Vipavski dolini. Za dobro postrežbo bo poskrbljeno v znani gostilni Viktorja Adamiča. Pri veselici bode imel slavnostni govor kakor se nam s*;c roča, br. dr. Levpušček, starosta G. S, Ž. Naše društvo »Sokol« nas bode z raznovrstnim petjem razveseljevalo. Petje vodi naš g. učitelj Macaroi. Igra je prav nalašč zbrana za ta dan »Brat Sokol«. Izvrstna sokolska godba iz Prva-čine nas bode kratkočasila z raznimi komadi. ? « . Torej na veselo svidenje v SKrpimn Ntoll-ov Seidlitz-prašek ie m na lelodeu tepeCe neprekosljito siedstvo katero ima prednost pred vsemi dragimi ora ttfenimi Čistil, kroglicami in grenCioaml. Cenaorlg. škatlje K2- Pokarejaoje se foiaUsko iaile«nje. IbIIi-vb Franc, žganje ii nI za ribanje iftota. — Bolrfine il&jiitiofe ia okrepčujofe sta-zocoano sredstvo proti trganju in pretlajenja rsake vrste. OriL. steklenica K 2 — Na prodaj po rseh lekarnah . in mirodilnioah. Glavna lekarna A. MOLL c. in kr. ovornl taloinlk Tacnlaoben 9. Zaloga v Gorici v lekarni: Domače vesti. \ Prispevajte za otroški vrtec na Bfan- &. — Gospod Ivan KoštiaL je daroval 5 K. Srčna hvala! Živeli posnemovalei! Darovi za »Dftaško kuhinjo«. — Nabiralnik vf. Gorlnpovi gostimi »pri Vr-hovcu* v Kanalu 8'16 K, doslej skupaj 7Ž!lr>|C. Ignac in Marija Gruntar namesto venca na grob preblage Fele Gruntarjeve iz Šnrarij 26.K. — Plesničar, prodajalec premoga v Gorici, 2 K. — Na račun me-sečnine je prišlo 72'50 K. — Živeli darovalci! Za »Narodni muzej« so darovali. — G. N. N. »Lesebudti« 1844. — G. Btidin Jos. sod. ur. 2 novca. — G. Podpornik A. \ dežel. urad. Gorica/več dekretov izda- . riih. za časa Napoleona od »maira« v sv. ¦ Križu na župana v Vrtovinu. — G. Fur- -' lani, Štandrež, 1 novec. — G. Kerševari I. I novec. — Gospica Medvešček, Sv. Križ, 15 novcev in 1 svetinjo. — G. Amt Feriat, nadu, J&rpa, i rim. pfliico, 2 rnn, bronsa z omaanenti in 2 prab&tOTična lonca. — G. Faganelj Ant. Miren, 1 pe- . trefakt (velik polž) .1 ^p. fl. 4 bakr. in 4 srebr: novce in 2 razsodbi iz Napoleonove dobe - Gg. dr. Levpušček, A. Podpornik, R. Drufovka in A. Ferlat naduč.so izkopali v Rupl" dne 18. IV. 1911 2 bodali 1 nož, 1 držaj, 1 kos opeke (vse iz ran. do-,be) — G. E. Leštan, pismonoša v Gorrci, •2 stara novca in 1 koruzen klas, popolnoma zaraščen (nenavadno). - G. Jos. Ba-ltč Vrh, 6 dar, 1. Japelj Juri, Sv. pismo 8 zv.; 2. Japelj, Pridige I. d.; 3. Slov. kupno pogodioo iz Avč 1. 1855. — G. Slo-kar Jos., Lokavec, knjigo »Romarsku drugu blagu«. - O. Bolko Ignac, trg. Lokavec, 1) Janez Svetokriški: Pridige I. d ; 2) Evangeli in branie iz Sv. Pisma. — G*'Jug, Solkan, Japelj: Evangelji 1800. — G Klavora Hen. 1 novec in 1 rim. bronast okrasek. - G. Likar, Dol ftt. 19., 3 slike na steklu in g- CH*J. Ool, 1 slika na steklu (oboje princa! N, Vejikonja VII. raz.) — Odbor. Koncert Slavjanski ie preložen. Vršil s© bo najbrže 6. maj«. Slovensko gledališče v Gorici. — Previ se uprizori kot zadnja velika noviteta Etfrta Kristanova drama »SAMOSVOJ«, ki je doseglo prošli mesec na ljubljanskem odru ob svoji prernijeri pravcati trfumjf. . Upamo torej z vso gotovostjo, da doseže v Gorici enak uspeh; če pa bo naše občinstvo vedelo ceniti važnost nocojšne-ga večera, da napolni dvorano »Trg. doma« do zadnjega prostorčka, potem bo uspeh še podvojen. Naslovno ulogo igra g. Nučič. Kmeta Komarja gostuje g. A. Veroviek iz Ljubljane. Večje ženske uloge igrajo dame: Šeirftova, Bukšekova in Wintrova; večje moške pa gg, Sjmaček, Skrbinšek, Poy-he, Danilo, Križaj, Moteli jn l&s&Wgar. Opozarjamo opetovano slavno občinstvo, da se polnoštevilno udeleži nocojšnje* predstave, da glasno dokumentira spoštovanje napram tirnemu domaČemu rframskem« proizvodu in cenjenemu pisatejiJM mrtPm, . V nedeljo ?3. aprila $g vw POSLOVILNA predstava ljubljanskih, igralcev in naša dolžnost je, d« se /, dostojnim po-seiom ločimo od njih zopet za leto dpi-Prirede »Dramski in pevski večer«. Na tem večeru se ufirizpri noviteta - enode-Janka H. Sudermannov »FRJ^«- Srednji del Sadermaiinove trilogije »Morituri« se zove »Fritzehff!^, Prvi dej slika tragični propad srednjeveškega gorskega kralja »Teje«; tretji je baroku* romantična šala v verzih »Večno moSko«, »fric« pa je drama iz modernega ži vrenja sedanje dobe, odsev jz mišljenja iti življenja modernega vojaštva nemškega, ki pa je enako v vsej Evropi. Kakor Frjg v »Ljubimkanj«?, se je tudi Sudermannov »Pris« lah-komiscl»<* zapletel v ljubimkanje z orno-Ženo gospo, Jn rim ssoprog je le orodje maščevalne usode, ki unigl, kaznuje in ; plačuje greli s smrtfo, A v »Frjein je tudi Še jasneje izražena misel: jabolko ne pade sdaleč od drevesa! Vzgoja in slabi vzgled očetov se vedno maščuje nad otroci. Lahkomiselnost očetova se kaznuje vselej nad sinom. Hkratu pa je ta drama glasen protest proti dvobojevatei /naniji med današnjim častništvom. Fantom .v##st« je tisti strašni moloh, ki požre vsako leto ce* lo vrsto krasnih mladih mož, ki bi mogli dobro služiti človeštvu ttidt brez porte-pčja, ako bi ne bili otrovani z zastarelimi nazori o »časti« in »zadoščenju«, ki se jim dandanes posmehuje že vsak resnično modem človek — neoficir. Drama »Frie« kaže H. Sudennanna, čegar »Čast« in >Dom« sta doživela tudi na slovenskem odru najsijajnejši dramatski uspeli, zopet kot najbriljantnejšega tehnika in dramaturškega umetnika realista, ki v Nemcih vzlic vsemu še danes nima para v gleda-! liških uspehih. Vloga »Frica« je bila ena izmed najkrasnejših vlog pokojnega Kam.-( za; pri nas jo igra prvi g. fl. Nufiič. Sporfcd pevskih točllr, ki jih bo spremljat na glasovirju g. Cirfl Eržen, je sledeči: i. Albini: »Marica ženka Bog s teboj...«, duett Marice in Nikole s plesom iz operete »Baron Trenk«, izvajata gdč. Thalerjeva in g. Povhe. — 2. F. S. Vilftar: »Ukazi«. (Da ne smem si ukazala ...) Poje g. Križaj.— 3. Lorens: »Brez moških! Kabaretna točka. Poje gdč. Vera Danilova. — 4. Smetana: »Oj to boli...«, arija Ma-renke iz opere Prodana nevesta. Poje gdč. Thalerjeva. — 5. Forster: »Valček žena«, poje g. Povhe. — 6. Grieg: »Jaz ljubim te ...«, pesem. Poje gdč. Thalerjeva. 7. — Hudtovernik: »V celici«. (Ne moti potnik se nikar ...) Samospev, poje g. Križaj. ~ 8. Strauss: »Veseli možiček«, duett s plesom. Izvajata gdč Thalerjeva in g. Povhe. - 9. Albini: »Ko bila mlada sem kot cvet ...«, duett Cornelije in Wurzbaoherja iz operete »Baron Trenk«, pojeta gdč, V. Danilova in g. Križaj. — 10. Albini: »Da taki smo Hrvatje ...«, sekstett iz operete »Baron Trenk«. Izvajajo: dami Thalerjeva, Danilova ter gg. Povhe, Križaj, Skrbinšek in Rasbergar. Ljudskega štetja v Gorici menda še vedno nj konec, kajti ljudje še vedno dobivajo povabila na magistrat radi ljudskega štetja. Tam jih hrulijo, če ne znajo laško ali nemško. Slovenci naj se moško postavijo ter naj se nikar ne pustijo bru-liti; naznanijo naj pa. tudi vse hrulacije v javnosti! — Ce »štejejo« še vedno Slovence, pridejo do zaključka., da v tlorici sploh ni nobenega Slovenca. Slovensko gledališče. — Splošno mnenje je. in tudi resnica, da siabo obiskano gledišče siabo vpliva «a Igralec. Zmanjša se njih volja in polasti se jih re-signacija, češ: saj ni vredno čemu trud. Vse to je umljivo hi se vdejstvi pri igralcu, ki mu ni umetnost višek, ki ne živi popolnoma za njo in v njej ki ni umetnik. Gotovo je tudi nasprotno, a ne v toliki meri. Tudi igralci imajo trenutke pogosteje nego kedo drugi - ko so dostopni slabemu razpoloženju; a premagati slednje, da se ne prikaže na površje v trenutku, ko hi bilo največ vzroku, je tudi umetnost. Temu podobne misli, menimo, so se polašcale marsikaterega maloštevilnih gledalčev v dvorani Trg. Doma v četrtek 20. t. m. pri drami »Zavetje«. Na odru ni bilo opaziti nikaltega. nerazpoloženja. Naši igralci so igraji dovršeno kakor da je navzočega R^r iisog občinstva. Da. njih igra je bila izbirna.. Nj jih motilo niš, ker ljubijo svojo umetnost, in že radi samih sebe ne marajo stopiti v nižave. Že drama sama na sebi, sicer po vsebini navadna, dotikajoča se na nekaterih mestih zelo delikatnrh snovi, je krasno delo. Kako fino, polahko in vendar tako določno se razvije že J. dejanje \ katero, je tudi najlepše. A vso celoto od začetka do konca preveva nekak rnekah dih, kljub temu, da dospo na vidik čustva potna gorjuposti, strasti, kesu in vsega kar razburja človek« in mu greni življenje. Le na koncu pričakuje gledalec še nečesa, nekakega pojasnila, a zastor pade. Ako beležimo občno mnenje, je za »Tujcem« »Zavetje« najbolj vgajalo občinstvu, tako po finosti igre kakor po nje preduašariju, y gmotnem oziru pa je bilo to pot najslafbSe, i« f# je fHot!!° na$ vžitek. Kandidat je iatiusk-a beseda in pome« ni moža v beli oblekj, V beli obleki so ho-|. diii po Rimu onj, ki so hoteli biti izvoljeni. Bela GfcMca' je namreč meh- pomenili njih čisti značaj in neomadeževano življenje. Pred volitvami so hodili kandidati beli po ulicah in pred njimi so hodili sužnji, ki so na ves glas hvalili njih dobre lastnosti in čednosti. Kandidati so na uficah s prijaznim obrazom ustavljali znance in neznance in so skušali na tak način pridobiti njih naklonjenost. Ali so jim delali tudi kaike posebne obljube in ka} so jim obetali, nam ni znano, skoraj gotovo pa so tudi v starih časih kandidati morali na očividen in javen način pridobivati srca in glasove državljanov prav tako, kakor dandanes. Od onih časov nam je ostalo irne kandidat. Tudi naši klerikalni kandidatje bodo sedaj čudovito beli, celo črni Gregorčič -bo bel. Obljubovali bodo sami in po svojih sužnjth volilcem, kar bodo hoteli poslušati — izpolniti tako ni treba nič klerikalnim voliteeni! Reveži so zadovoljni, četudi ne dobijo nič. Srečni kandidatje pred takimi volilci! V bivšega državnega poslanca g. Al. Št reki ja so se že zagnali v Gregorčičevi »Oorici*. Pa Še tako neumno lažejo, da je oni dopis >Od Brkinov.« V Gorici so ga skovali klerikalni lažniki in obreko-valci. — G. Al. Štrekelj je bil priden in delaven kmečki poslanec. Brigal se je lepo za svoj volilni okraj ter vstregel vsa- . kemu, kdor se je nanj obrnil. V paslanski zbornici je imel govor, v katerem je temeljito razložil mizerno stanje našega kmetovalca. Gregorčič še ust ne odpre pa bi tudi ne vedel povedati kaj tako temeljitega, ker ne ve za potrebe kmeta. »Gorica« naj rajše sprašuje Gregorčiča, zakaj se je zopet 4 leta zastonj vozil na Dunaj ter m nič vlekel lepe kronice, kakor to dela že dolgo let, odkar je pač poslanec. Mi hranimo še vedno pismo gorskega duhovnika, ki šiba lenuharskega državnega poslanca Gregorčiča, ki ne stori nič, če se kdo nanj obrne in tudi odgovora ne da svojim volilcem! Naj pusti v miru g. Štreklja pa naj gre rajše v Gore poročat, kako je zgradil ijorjanom toli potrebno železnico! Za »Samosvoj« je zanimanje v Gorici prav veliko. Zato bo pri današnji predstavi gledališče nabito polno. Gospod Verovšek, ki bo danes gostoval, je došel že včeraj v Gorico. Danes pride najbrže tudi pisatelj Kristan, baje tudi pesnik Zupančič. Do zadnjega kotička polno gledišče je potrebno tudi zastran gmotnega uspeha letošnje gledališke sezone, ako hočemo, da Ljubljančanje pridejo tudi prihodnje leto. Torej5 Vsi v gledišče! Prosto po »Gorici«. — Sz Gor: »Ko premišljujemo, zakaj smo se pri zadnjih državnozborskih volitvah mi Gorjaui zopet tako goreče potegovali za izvolitev Antona Gregorčiča, ki se ima edino nam zahvaliti, da se je zopet komodno vozil skozi 4 leta na Dunaj in vlekel za nič lepe kronice, se nam vsiljuje Vprašanje, zakaj smo ravno mi Gorjani tako udarjeni s slepoto pokorščine nasproti klerikalcem. Uže leta, ip leta pas vodijo očitno za nos in nas poznajo le ob času raznih volitev. A tudi to se nam zdi čudno, da ima par goriških klerikalnih puhlic tak upliv na nas, da nas sučejo na mezincu! Uzroka nimamo prav nobenega njim pete lizati in Gregorčiča za flajdo držati, ko se oni »lastijo na naš račun. In vseeno taka norost za klerikalci, ki nam niso še prav čisto nič naredili. Pravijo, da ponekje so se že malce spametovali. Gorjani, vzdramimo se rz spanja! Klerikalna gnjiloba in brezdelje preč!« • Oorjan, V Tržiču je umrl župan conte Valentini«, bivši deželni poslanec. Kot tak je večkrat pokazal svoje neprijateljstvo i Slovencem, , . Na g. župana v Škrblnj jnt# posebno j piko »Prismojenec«. Če le more, se za-j dere vanj, ali vselej tako, da se mu po-! zna, da bi rad kaj povedal, pa lažnivček S ne more. Reveži klerikalci! j V deželnem muzeju se šopiri laščina. • P:»rkrat smo že to pribili ter ponižno I*rvofin edino slovensko trgovino z železnino v Raštelju št, v Gorici se otvori T, 15. maja 1.1. Za obilne naročbe se priporočata Pinter & Lenard. vprašali visoko gospodo S. L. S., kaj misli ukreniti, jda pride v tej deželni instituciji slovenščina do veljave, ki jej pritiče. Ker se vedno ni odgovora in ne potrebne poprave v jezikovnem pogledu, vprašamo ¦/. nova, kaj mislijo storiti dr. Gregorčič, dr. Stepančič in Bcrbuč, da se odpravi prebiranje. slo.v^e.nsčjne.^v-dijželnen^ muzeju teTse 4napraVfj(rd v^e*»W iiaffei1^- "¦ povsodi?! Ali ni škandal n. pr. Če se odda kaka izkopana starinska reč v deželni muzej, izkopana namreč, na slovenskih tleh, pa dobilaški napis, to se pravi: ptrlaško pokvarjeno ime slovenske občine zapišejo nad ono izkopljino. To mora nehati! Takega preziranja slovenskega jezika v goriškem deželnem muzeju ne bomo trpeli. Kako le morejo to trpeti vrli junaki S. L. S.? Samo tako. da so zadovoljni s samo laščino ter s tako nesramnim žaljenjem slovenske večine v deželi !! Škandal! Aviatik Lettis naznanja na slovenskih, laških in nemških letakih, da bo vzletal v nedeljo pop. s svojim monopla-uom. Na slovenskih in nemških naznanja, da bo vzletal na Velikih Rojah, na laških pa, da na -Catnpagna Orande«? Kje bo torej vzletal, ali na Velikih Rojah ali na Campagna Orande«, katere nI? Po lepakih na zidovih mestnih ulic naznanja vzle-tuitje tudi na -Carnpagna graiide?! — Mož ni storil, kar je bil obvezan po ukazu mi renskega županstva,, zatorej naj gre s slovenskih Roj iskat laško »Campagna grande«!! Mestna klavnica v Gorici je taka. da •e to pravi škandal za magistrat. Pa se ne zmenijo nič, da bi napravili novo. Društvo mesarjev je včeraj zborovalo ter naložilo odboru, naj stori potrebne korake, da vendar pridejo do klavnice, ki bo res čedna klavnica .odgovarjajoča zdravstvenim normam in higieničnim predpisom. V pokoj je stopil dornberški župnik Lovro Juvančič. Solkanska podružnica Slov. bralnega In podpornega društva v Gorici vabi na redni občni zbor, ki se bo vršil v soboto, dne 29. aprila 1911 ob 7. uri zvečer v dvorani g. Antona Mozetiča v Solkanu. Dnevni red: 1. Poročilo odborovo. 2. Račun za leto 1910.3. Proračun za leto 1911. 4. Morebitni predlogi. 5. Volitev odbora, namest. in pregl. računov. V Solkanu, dne 1. aprila 1911. V slučaju nezadostnega števila se vrši občni zbor eno uro pozneje. Kaj je z reformo statuta goriškega mesta? — Star je že ta statut. Občinski svetovalci sicer čutijo, da je zadnji čas, da se spremeni ta Statut, toda tako, da se zabrani Slovencem pristop v starešinstvo. To študirajo že dolgo časa in molčijo. Slovenski volilci zahtevajo pošteno reformo statuta — ne pa di bi šla vlada Lahom pri reformi Statuta tako na roko, kakor n. pr. sedaj ob ljudskem štetju, ko dela ž njimi proti Slovencem!! Neznan dobrotnik. — Poročali smo, da je pogorela hiša št. 295. občine Sv. Križ-Cesta v Vipavski dolini dne 13. t. m. Ravno v tem času ko je gorelo, se je peljal mimo neki gospod z motorjem, vstavil se Je ter dal pogorelki 10 K. Pogorelka Marija Rebekova ga ne pozna, izreka pa mu tukaj zalivalo ter želi, da bi se je Še kdo spomnil v nesreči. Samomor v Gorici. -- Danes se je ustrelil arfiitekt Al. Pagoni. V Koprivi na Krasu priredijo dne 30. t. m. mladeniči spomladanski ples. Svirala bo Sokolska godba te Prvačine. Vršil se bode ples pri dobro znani gostilni Zega. Ker Je ukradel bicikelj in še nekaj drirgm reči, je bil obsojen v Gorici Karo! Spangher na 2 meseca strogega zapora. Razžaljenja veličanstva je bil obtožen 17 letni Angelo Versolato iz Italije. Ragžaljivo o naSem cesarju je govoril v Piumlčelu v Furlaniji. Obsojen je bil pred okrožno sodnijo v Gorici na 2 meseca ječe; potem ga pošljejo v Italijo. Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni- Cristofo- -| letti-KUrner. V teh dveli lekarnah bo tudi ponočna služba v času od 23. do 30. t. m. Na Dobrovem je nabrala na Veliko iTotrveŠeTa družfitr^ domačih in goriških Sokolov 10 K 30 v za Sokola na Dobrovem. Zvečer je peljal brat Viktor Zaletel dva. goriška Sokola v Krmin na postajo. Ker se je le ta branil plačila, sta darovala omenjena dva brata iz Gorice 7 K za našega Sokola. K temu je dodal brat Valerij 1 K, brat Ant. Juša 1 K in -N. N. 1 K, skupaj torej se je nabralo 20 K .50 v. Pri tej priliki se drznemo apelirati na rodoljubna srca, da bi se pri vsakej priliki spomnili našega prepotrebnega Sokola na Dobrovem ob narodnej meji. Na zdar! Telovadni odsek: prvaškega Sokola na Gradišču bo imel svoj letni občni zbor v nedeljo 23. t. m. ob' 10. uri predpoldne v sobi br. Krševana. Odbor. Sokol v Selu priredi, kakor že objavljeno, svojo letno veselico dne 30. aprila t. I. v prostorih pri Bončetu s tem-le vsporeddm: 1) Orodna telovadba. 2) Skupine in ples. 3) Presta zabava. Svirala bo Sokolska godba iz Prv^čine. Začetek ob 3. pop. Člani bralnih društev in Sokoli v kroju plačajo polovico vstopnine, pri plesu so jednaki drugim. Na zdar! fveza narodnih društev. Pevsko društvo »Lipa« v Plaveli priredi, v nedeljo 23. r. m. veselico z društvenim plesom v venčkih. Pričetek ob 3'/o pop. V slučaju slabega vremena se ista vrši nedeljo pozneje. ---- V nedeljo: vsi v Plave! K poročilu bralnega društva »Čaven« v Gojačah se dostavlja 'naslednje: Ker ni bilo zadnjič povedano, kedaj se bo vršila naša velika ••-•• prva ...... veselica, naznanjamo sedaj, da se bo priredila prvo nedeljo po binkoštib t. j. II. junija. Natančen vspored priobčimo pravočasno; za sedaj naznanjamo le, da se 'bo igrala lepa narodna igra s petjem: »Revček Andrejček« in Zobozdravniški in zobotehniški atelje Dr. I. Eržen GORICH Jas. Uerdi teballKe Sten. 37. Umetne zobe, zlato zobovje, zlr'e krone, zlate mostove, zobe nakaučuko\v plošu*, uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe vsake vrste. Ordinlra o sooiem ateljeju od 9. ure dop. do 5. are pop. A. vi Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. oelika zaloga — = oljki nega olja prve vrste . najboljših tvrlk iz Istre, Oaliieijt, »alfette, Bari m lin a prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron —'96,1*04, 112, 1-20, 128, 1-36, H4, 1*80/1-80,2'- 240, za lnčl po 72 Tin. —— Na debelo cene ugodne. ------ Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; po , vporabi se spet zameni s-polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga -------------— mila i„ sveg#---------------- Cene zmerne. © © BREZ bahanja se lahko reče, da so pristni PALMA gumijevi PODPETNI KI najvažnejši de! moderne higijene. Oni omogočujejo tiho in lahko hojo, varujejo mišice in odgovarjajo v vsakem obziru največjim zahtevam. Ako nosimo palma, nimamo s tem niti vinarja več stroškov nasprotno, s tem prihranimo. Palma podpetniki so ne* prekosljivi, kdor ljubi svoje zdravje koraka z moderno iiigljeno. l Trskino (itokflževo) jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim bolez- | nim in splošni telesni slabosti. Izvirna steklenica tega olja naravno mene barve po K V40, bele barve K 2 Trskino železnato jetrno olje. Kaba tega olja je sosebno priporoč- | Ijiva otrokom in deokom, ki so ner- j vozni in nežne narave. j Trskino Jetrno olje se železnim Jedecem. S tem oljem fse ozdravijo v kratkem času z gotovostjo vse kostne bolezni, žlezni otoki, golge,SmaIoirvno8t itd. itd. •= Cena ene steklenice je i krono 40 vinarjev. — OPOMBA. 01]e, katerega naročam direktno iz Korveglje, preišče se vedno v mojem kem. laboratorija, predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti svojim čC, odjemalcem glede fiistote in —- stalne sposobnosti za zdravljenje. =====