Leto VIII
T Celju, dne 17. julija 1913
Št. 29.
Izhaja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: ,,Narodni List" v Celju. Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Rotovška cesta štev. 3.
„Narodni List" stane za celo le četrt leta 1 K. Za Ameriko in Naročnina se plačuje vnaprej.
stane 10
to 4 E, za pol leta 2 E, z,a ige dežele na leto 5 E 60 v. 'osamezna številka inarjev.
Oglasi se računijo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbin® za oglase je plačevati po pošti na naslov: „Narodnl List" v Celju.
Kaj mora vsak Slovenec vedeti o Jugoslovanstvu?
ni.
Jezik in narodnost.
Zgodovinski pregled kaže, da smo Jugoslovani že stoletja razcepljeni na razne države in se nahajamo pod vplivom oblastjo raznih Jugoslovanom sovražnih narodov. Kakor Nemcev, Madžarov, Italijanov, Turkov, Rumunov in Grkov. Ti tuji narodi so na vse sile skušali zadrževati napredek izobrazbe v Jugoslovanih, vendar ga niso mogli zadržati. Vkljub vsem zaprekam so tudi Jugoslovani napredovali v izobrazbi in prva posledica je bila, da so se začeli zavedati svoje narodnosti. Zavedati so se začeli, da jih tuji narodi le izrabljajo in porabljajo kot svoje hlapce, da so torej navadni sužnji tajib narodov, gospodnjočih po jugoslovanskih krajih. Ta zavest jih je začela gnati, da se rešijo tujega gospodstva. Začeli so se gibati. Slovenci in Hrvati so začeli ustanavljati časopise, pisati v domačem jeziku knjige, ustanavljati izobraževalca društva (čitalnice) in sploh na vse mogoče načine vzbujati v ljudstvu željo, da se naj reši tujega pritiska. Naši bratje na Balkanu, ki so bili še pod turško vlado, pa so klicali svoje ljudi večkrat na vstaje proti zatiralcem in so istotako s pisano in živo besedo budili svoje rojake k narodni zavesti. Vse to delo je prineslo Srbom in Bolgarom samostojnost, vsem Jugoslovanom — Bolgarom, Srbom, Hrvatom in Slovencem — pa velik napredek v izobrazbi in gospodarstvu.
Jugoslovansko ozemlje je zelo veliko. Sega od Beljaka na Koroškem, pa do Carigrada, od Jadranskega morja in Grške, pa gori do Drave, Mure in daleč gor na Ogrsko. Črta od Beljaka pa do Carigrada je približno tako dolga, kakor črta od Celja pa do Londona, ali na Špansko, ali ra Dansko. S tem si vsakdo lahko predstavlja velikost jugoslovanske zemlje. Ako pomislimo sedaj še, na koliko držav in tujih narodov smo bili in smo še razdeljeni in s kako krutostjo so nas vsi preganjali, potem pač lahko spoznamo, da ni bilo mogoče, da bi se bili začeli vsi Jugoslovani naenkrat gibati in upirati tujemu pritisku, temveč se je začelo gibanje enkrat v tej, enkrat v drugi deželi oziroma državi, kakor so pač splošne razmere dopuščale. In kjerkoli so se začeli gibati, povsod so se takoj lotili pisanja knjig in časopisov v domačem jeziku. Tako so pisali knjige v svojem narečju Kranjci, Štajerci, Hrvati, Bosanci, Srbi, Medžimurci i. t. d. Kjer se je posebno mnogo delalo, tam so se šča-soma vsi bližnji kraji zedinili na en enoten pismen jezik. Tako imamo Jugoslovani danes štiri take pismene jezike: slovenskega, hrvaškega, srbskega in bolgarskega.
Kdor je prepotoval razne jugoslovanske kraje, se je lahko prepričal, da govori ljudstvo povsod tak jezik, da ga more razumeti vsak Jugoslovan. Šlo bi torej, da bi imeli vsi en sam pismen jezik. Ravno naša razcepljenost pa je temu nasprotovala. Toda danes slišimo vedno več glasov, ki pravijo, da moramo Jugoslovani delati na to, da dobimo enoten pismen in narodni jezik. Vsi Jugoslovani spadamo skupaj in smo en sam narod. To vedno bolj spoznavamo in vedno bolj čutimo; tudi se v govoru čisto lepo razumemo med seboj, zakaj bi potem ne delali na to, da
dobimo tudi skupen književni jezik. Imeli bomo od tega velikanski dobiček. Danes smo razcepljeni na štiri jezike in smo posebno Slovenci na slabem, ker se priznava k našem jeziku le poldrugi milijon ljudi. Če pa se začnemo vsi Jugoslovani zavedati, da spadamo skupaj, da smo en sam narod, potem iias je 15 milijonov in to je število, ki že nekaj pomeni. Kako mogočno bi to vplivalo na naš ponos in na vse naše delovanje za izobrazbo in gospodarski napredek! Kako mogočno bi to podpiralo tudi vsa naša narodno-politična stremljenja.
Naša jezikovna razcepljenost je v nekaterih točkah prav smešna. Tako imamo dve vrsti pisave: latinico (latinske črke) in cirilico, ki sta jo upe-ljala apostola Ciril in Mptod. Z latinico pišejo Slovenci in Hrvati, s cirilico pa Srbi in Bolgari. Pri tem pa je zanimivo, da sta hrvatski in srbski pismeni jezik čisto jednaka, samo pisava je različna. Zraven razlike v pisavi je potem še različnost vere. To so torej tako smešne razlike, da se bodo gotovo dale premagati, ko se povzdigne ljudstvo enkrat na visoko stopinjo izobrazbe. A tudi med slovenščino in srbohrvaščino so razlike malenkjstne, gotovo mnogo manjše, kakor med nemščino posameznih krajev. Hodil sem po nemški Švici, toda priprostega človeka nisem razumel čisto nič, četudi znam nemško, isto se mi je zgodilo v celi severni Nemčiji. Ravnotako severni Nemec Švicarja ne razume in vendar ima ves nemški narod en sam pismen jezik. Ravno take razmere so tndi pri Italjanih in še v drugih narodih. A samo Jugoslovani delamo izjemo z mnogimi pismenimi jeziki. Res je, da nas je k temu prisilila žalostna preteklost. Čim bolj pa se v naobrazbi in gospodarsko povzdigujemo, tembolj moramo tudi delati na medsebojno jezikovno zbližanje. To je pogoj za lepšo bodočnost Jugoslovanstva.
Pravimo, da smo vsi Jugoslovani en sam narod. Kako potem pride, da tak enoten narod v sebi ne more složno živeti, da pride v njem celo do tako žalostnih in krvavih vojsk, kakor je sedanja med Srbi in Bolgari? Res žalostno je to, kar se danes godi med Jugoslovani, toda vere v jugoslovansko bodočnost iu jugoslovansko narodno «notnost nam ta dogodek ne more vzeti. Kaj ga je povzročilo? V prvi vrsti to, da so Bolgari v narodnem oziru še prenezavedni. Oni pač vidijo pred seboj svojo Bolgarijo, ne čutijo pa še za Jugoslovanstvu, kar najdemo že pri vseh ostalih Jugoslovanih. Čim hujši je pritisk od sovražnikov, tem bolj se razvija čut jugoslovanske narodne skupnosti. Najhujši je danes na Jugoslovane naval od nemške strani in tega smo v prvi vrsti občutili Slovenci, potem Hrvatje in posebno v zadnjih letih tudi Srbi. Kot odgovor najdemo pri Slovencih, Hrvatih in Srbih že močno razviti jugoslovanski narodni čut. Bolgari poprej nemškega pritiska še niso poznali ali ga vsaj niso hoteli poznati. V zadnje dogodke pa so bili nahujskani od nemških „prijateljev". Kam jih je to privedlo, to danes vidijo. In kakor je iz stališča vsega Jugoslovanstva bridko, da utegne iti zopet lep del jugoslovanske zemlje v izgubo, ker že stegujejo po naši zemlji svoje roke Romuni, Grki in Turki, vendar imamo eno pridobitev: Bolgari morajo spoznati pot, ki vodi v srečnejšo bodočnost: pot jugoslovanskega edinstva.
V tistih narodih, kjer je narodni čut že visoko razvit, take vojske niso mogoče. Tako so
se tndi Nemci stoletja in stoletja pretepali med seboj v najbolj krvavih bitkah. Danes to ni več mogoče. Velika večina Nemcev je združena v nemški državi. Okoli 10 miljonov jih je v Avstriji. Torej so razdeljeni na dve samostojni državi, med katerima lahko nastane napetost iz kakršnegakoli razloga. Vendar pa je izključeno, da bi se moglo danes avstrijske Nemce nahujskati na kako vojsko proti Nemčiji; ravnotako bi se rajhovcev ne dalo pridobiti za tako vojsko proti Avstriji, s katero bi se naj prizadjala škoda avstrijskim Nemcem. Pač pa bi rajhovski Nemci gotovo bili vsigdar pripravljeni iti v vojsko, če bi bilo treba kje braniti Nemce. Tako daleč se je torej že razvil nemški narodni čut po mnogostoletnih bojih. In prepričan sem, da pride do tega tudi pri Jugoslovanih. Čimbolj bo napredovala med nami splošna izobrazba, čim manj bomo malenkostni in čim hujši bo pritisk od sovražnih narodov, tem tesneje se bomo oklepali drug druzega in tem bolj se bomo zavedali, da spadamo skupaj in da je naša rešitev le v krepkem jugoslovanskem edinstvu. Razvoj celega zadnjega stoletja kaže, da se v tej smeri razvijamo vedno hitreje. Vsak Jugoslovan naj to spoznava in priznava in naj v tem smislu deluje. To zahteva naša celokupna bodočnost.
Miloš Stibler.
Tretja balkanska vojska.
V Celju, 16. julija.
Zadnje dni smo končno zvedeli celo resnico o bojih, ki so se vršili zadnja dva tedna med Srbi in Grki na eni ter med Bulgari na drugi strani. Zastor se je dvignil in na bojnem pozorišču smo zagledali bežečo in zdesetkovano tisto bul-garsko armado, ki je tako sijajno zmagovala nad Turčinom pri Lizengradu in Lileburgasu. Zmagovito in ponosno Bulgarijo stikajo danes od zapada in juga trde pesti srbskih in grških generalov, na severu pa zasedajo njeno ozemlje brez odpora in truda zahrbtni Rumunci. Da, celo Turčin se zopet giblje in stega poželjivo suhe svoje prste po Odrina, za katerega je teklo potoke dragocene slovanske krvi !T oje, Ju 1« povedano, položaj, v kakršnem se nahaja danes Bulgarija.
Žalostni dogodki zadnjih tednov na Balkanu napolnjujejo v istini celi jugoslovanski svet s tugo in žalostjo. Dvoje bratskih narodov krvavi na strahovit način za naravnost nerazumljivo politiko bulgarskega carja in nekaterih njegovih pristašev, politiko, ki se ni brigala ne za krvno sorodstvo, ne za pravičnost, politiko, ki si je hotela z mečem pridobiti to, kar ji po razmerah ni moglo iti. Bulgarski narod ni hotel te vojne, ne; zakrivil jo je njegov car Ferdinand, ki je rodom Nemec in mu je malo mar za slogo ter napredek vseh Jugoslovanov, zakrivili so jo prenapeti bulgarski generali in politični voditelji, ki so mislili zagospodovati nad celim Balkanom in so v teh daleko-sežnih sanjah in načrtih pozabili, da je za udej-stvovanje takih načrtov treba sveže armade in bolj polnih blagajn, kot jih more imeti Bulgarija po vojni s Turčijo. Zanašali so se na pomoč Nemcev, verjeli so njihovim sladkim in zapeljivim besedam, danes pa vidijo, da simpatizirajo Nemci z rumunskimi roparji, kateri izrabljajo težaven položaj Bulgarije in ji hočejo vzeti velik kos zemlje med Donavo in Črnim morjem. Da, še več: Nemci zasledujejo
E1IE
Sli:
Hls
=11=
o bč i ns t "iT za avstr. drž, razredno loterijo
■"1
Podpisani želi kupiti:
...............celih srečk a K 200
—.......... četrtink srečk „ „ 50
.............. osmink srečk „ „ 25
in zahteva, da se mu iste svoječasno pošljejo.
Ime in točen naslov:
I. avstr. razredne loterije
■ ■
■
je že sedaj ogromno in je pričakovati, da se ne bode moglo niti iz daleka vsem ugoditi, zaradi tega priporočamo, da nam se že sedaj da naročilo s tem, da nam se vpošlje priloženi izrezek	68 50-25
Podružnica ljubljanske kreditne banke v Celju.
i	-ii=ii=ii^=—_nsžll
■B U w Tf """■B^^Sr''!?'^'"1'*	obrestuje hranilne vloge počenši MHH Al
nJ^UPVlI M. m d 1^8	s prvim januarjem 1913 od dne W
^^ XTT NARODNI	»loge do dne vzdiga po In
lf ^ftf J^IV ::::::; DOM	Rentni davek plačuje sama. ::::: ^^ l||
5ti 51-24	_-__.
s pritajenim veseljem gibanje turške armade pr Čataldži in bi odobravali, ako bi Bulgarija morala dati kakšen kos osvojene zemlje Turčiji nazaj.
Slabi vodje so spravili bulgarski narod v položaj, ki je ravno tako mučen in ki ga občutimo Jugoslovani ravno tako hudo kakor če bi zagospodovala prešernost bolgarskega carja po nepravičnem nad srbskim narodom! Ta nevarnost je sedaj na hvalo izbornemu srbskemu orožju odstranjena, vojska je izpadla tako, da ne bo gospodoval Bolgar Srbu, pa tudi ne obratno In čas je, da se nstavi nadaljno krvoprelitje in se sklene mir. To želimo toliko bolj iskreno, ker je od pravočasnega miru med Srbi in Bulgari odvisno, da ne pride preveč slovanske zemlje v rumunsko in grško ali pa celo nazaj pod turško oblast! V naslednjem podajamo svojim bralcem najvažnejša poročila zadnjih dni. _
Mirovna pogajanja. — Stališča Srbije in Grške. — Rusko posredovanje. — Konferenca zastop-pnlkov vseh velesil ? — Dvomi da bi se kmalu sklenil mir. — Pogajanja na bojišču.
Berolin, 14, julija. „Berliner Tagblatt" potrjuje, da se vrše na bojišču pogajanja glede sklepa premirja. Upati je da bo premirje doseženo še tekom tega tedna na podlagi sporazuma o razdelitvi Macedonije. Pogajanja se bodo vršila najbrže v Petrogradu.
Bulgarija se hoče pogajati.
Belgrad, 14. julija. Politični krogi zatrjujejo, da je Bolgarska pripravljena se direktno pogajati s Srbije in Grško zaradi miru.
Rusija posreduje v Sofiji.
Dunaj, 15. julija. Iz zanesljivega vira se nam poroča, da je ruska vlada na podlagi informacij belgradskega kabineta sporočila v Sofijo, da je Srbija pripravljena ustaviti sovražnosti, če sprejme Bolgarska stavljene mirovne pogoje. Srbija zahteva da odpošlje Bolgarska posebne delegate, ki naj stopijo neposredno v zvezo s srbskimi zastopniki ter se zedinijo glede mirovnih pogojev. Bolgarska je baje odgovorila, da je pripravljena od-poslati svoje zastopnike, če se ji naprej zagotovi, da ji ostane trakijska egejska obal z Dedeagačem in Kavalo. Srbija se sedaj tozadevno posvetuje z Grško. Grška je baje zelo nepristopna ter je pričakovati novih težkoč.
Rusija posreduje v Atenah.
Petrograd, 16. julija. Petrogradski kabinet je predlagal v Atenah sledeči kompromis: Mace-donija se naj razdeli tako, da bo tvorila reka Vardar do Gevgelija mejo med Bolgarsko in Srbijo, oziroma Grško, od Gevgelija naprej naj tvori mejo reka Struma. Mesto Seres naj bo grško, mesto Drama in pristanišče Kavala naj ostaneta v bolgarskih rokah. Diplomatični krogi zatrjujejo, da je grška vlada pripravljena premirje podpisati pod sledečimi pogoji: 1.) Bolgarska mora že na bojnem polju podpisati preliminarni mir. 2.) Bolgarska vojska izprazni popolnoma Macedonijo. 3.) Bolgarska da zadostne garancije za avtonomijo onih Grkov, ki ostanejo pod bolgarsko oblastjo, zlasti da jih ne bodo silili k vojni službi.
Kaj pravijo Grki.
Atene, 15. julija. Ofizicijozna „Hestija" piše: Zavezniki ne bodo privolili v ustavitev sovražnosti proti Bolgarski, marveč bodo zahtevali, da Bolgarska takoj podpiše pogoje preliminarnega miru na bojišču. Še le ko bo Bolgarska sprejela vse te pogoje, za katere bo izvedela s posredovanjem velesil tekom enega do dveh dni, se bodo operacije ustavile. Pogoji se bodo poostrili, če bo Bolgarska poskušala pogajanja zavlačevati. Armade zaveznikov so pripravljene prodreti celo do Sofije.
Evropejska konferenca.
Dunaj, 12. jui. Francoska diplomacija se trudi, omogočiti predložitev vsega kompleksa spornih vprašanj med balkanskimi državami splošni evropski konferenci. Francosko diplomacijo vodi pri tem naziranje, da bi petrogradska konferenca mini-sterskih predsednikov balkanskih držav ne mogla storiti defitivnih sklepov, ker bi se posamezne velesile, zlasti pa Avstro-Ogrska, upirale, da bi padla v balkanskih vprašanjih odločitev brez njih. Petrogradska konferenca bi bila le nepotrebno zavlačenje končnega miru.
Bolgari hočejo pasti trmo.
Dunaj, 15. julija. Z zanesljive strani se nam poroča: Bolgarska odklanja direktna pogajanja s Srbijo in Grško zlasti zaradi intransingentnega stališča Grške. Srbija je pripravljena Bolgarski priti kolikor mogoče nasproti, toda Grška stavi pogoje, ki so za Bolgarsko nespremenljivi. Tako zahteva Grška vso trakijsko obal. Upanje na premirje je tedaj zelo majhno. Bolgarska hoče napram srbskim in grškim zahtevam proponirati avtonomijo Macedonije ter se pripravlja na dolgo defenzivo. Sofija se mrzlično utrjuje.
Sofija, 14. julija. Bolgarska opozicija je izročila kralju memorandum, v katerem zahteva nadaljevanje operacij in popolen preobrat v bolgarski politiki.
Poročila z bojišča. — Bojevanje ustavljeno? — Srbi in Grki prodirajo pri Sofiji? — Bitka pri Krivi Palanki. — Grbi zasedli Seres in pristanišče Kavalo. — Rumunsko prodiranje. Turki ne smejo čez črto Enos-Midija. Konee bojev?
Rim, 15. julija. Na merodajnih mestih potrjujejo vest o skorajšnji ustavitvi sovražnosti na Balkanu ter dostavljajo, da bodo tudi Rumuni ustavili sovražnosti.
Bitka pri Krivi Palanki.
Berolin, 14. julija ,.Lokalanzeiger" poroča iz Belgrada: Že tri dni besni silna bitka pri Krivi Palanki, kjer poskušajo Bolgari z obupnim naporom tam stoječo srbsko vojsko potisniti nazaj, da si zasigurajo ogroženo pot v Kjustendil in Sofijo Dosedaj so še Srbi zavrnili vse bolgarske napade. V političnih krogih pričakujejo zelo važne sklepe srbske vlade takoj ko se konča sedaj se vršeča bitka pri Krivi Palanki.
Srbi gredo naprej.
Belgrad, 14. julija- Tudi včeraj je srbska armada zmagovito prodirala. Po privatnih vesteh je dospela srbska armada v Kjustendil in zasedla tudi bolgarsko obmejno mesto Izvor.
Grki zavzeli mesto Seres, severno od Solna.
Atene, 12.'julija. Grške čete so zasedle mesto Seres. Nad mestom je proglašeno vojno stanje. Osnovala se- je,, tudi posebna meščanska garda, ki ima nalogo, skrbeti za mir. Bolgari so na svojem begu iz mesta pustili tam veliko množino muincije in živil. Pred svojim odhodom so Bolgari umorili kakih 200 grških notablov. Grška vlada je vložila zaraditega na velesile vnovič protestno noto, v kateri opisuje grozovitosti Bolgarov v Seresu, Kavali, Drami in Demir Hisarju.
Grki zavzeli pristanišče Kavalo.
Solun, 13. julija. O zavzetju Kavale s strani Grkov se izve sledeče: Bolgari so imeli v Kavali samo 2000 vojakov, ki pa so se borili z levj« hrabrostjo. Grkom se je posrečilo pristanišče in mesto zavzeti le z zvijačo, ki jo je izvršil grški admiral Konduriotis. Grški admiral je namreč fingiral močno izkrcanje grških čet v bližini pristanišča. Bolgari so se dali prevariti ter so mesto Kavalo hitro zapustili, vzeli pa so s seboj grškega škofa in 30 grških notablov. V Kavali pa so zaplenili Grki 5000 pušk in 4 oblegovalne topove, ki pa so nerabni.
Grki prodirajo proti severu.
Atene, 14. julija. Grška armada nadaljnje zasledovanje bolgarskih čet, ki se umikajo preko prehodov Kresna in Pečevo. Bolgarske čete so do smrti izmučene. Pri Pečevu so Grki vzeli Bolgarom 400 vozov municije in raznih aparatov. Neka umikajoča divizija je pustila na bojišču 26 topov.
Rumunsko prodiranje. — Pogoji Romunije.
Bukarešta, 12. julija. Prodiranje romunske vojske na bolgarsko ozemlje se nadaljuje popolnoma po izdelanem načrtu. Oficijozna „Politique" piše tozadevno: Romunska akcija zasleduje dva cilja: 1. Romunija si hoče ustvariti ugodno stra-tegično mejo, katere potreba proti sosedi, kakršna je Bolgarska, se je v zadnjem času najbolj pokazala. Bolgarska mora odstopiti pokrajine, ki leže za črto Tutrakan -Balčik, tako da pripada mesto Dubrič z okolico Romunski. — 2. Romunska zahteva nadalje, da se definitivna ureditev balkanskih razmer izvrši le sporazumno z njo.
Pri tem Romunski ne gre za uničenje Bolgarske, marveč za to, da se ustvari na Balkanu ravnotežje, ki zasigura Romunski in Evropi trajen mir v Evropi.
Nevarnost za Evropo. — Romunska in Bolgarska.
Dunaj, 15. julija. Zunanji minister Berchtold pride nocoj v Išl, kjer ga sprejme cesar jutri ob 11. dopoldne v posebni avdijenci. Od zanesljive strani izve naš dunajski urednik, da je avdijenca v zvezi s predlogom italijanske vlade glede skupnega postopanja Avstrije in Italije v romunsko-bolgarskem sporu. Romunska se pripravlja prekoračiti črto Tutrakan-Balčik ter prodirati v notranjost Bolgarske. Avstrija in Italija smatrata, da bi bila taka romunska akcija nevarna za evropski mir.
Turčija In nova meja proti Bolgarski.
Carigrad, 14. julija. Turška armada je včeraj ponoči pričela prodirati proti severu in proti se-verozapadu. Listi besno napadajo Bolgarsko ter zahtevajo, da turška armada zopet zasede Odrin in Tracijo. Pogajanja med Turčijo in Bolgarsko so se razbila. Bolgarski delegat Načevič je odpotoval iz Carigrada. Zatrjuje se, da Bolgarska ponudila Turčiji novo mejo, ki naj bi šla ob reki Ergeni, če se Turčija zaveže podpirati Bolgarsko proti Grški in preprečiti, da ta napade Dedeagač.
Rim, 14. julija. „Tribuna" poroča: Velesile bodo obvestile porto, da smatrajo za nedopustno, da bi turška vojska zasedla več ozemlja, kakor je določeno s črto Enos-Midija.
Revolucija na Bolgarskem? — Napada na carja Ferdinanda nI bilo. — Zguba na bojišču. — Slovenski zdravniki v Srbiji. — Kolera. — Kralj Petar bolan. — Čestitka cesarja Frana Jožefa.
Bolgarska pred revolucijo.
Dunaj, 15. julija. Tu so razširjene vesti o brezupnem notranje - političnem položaju na Bolgarskem. Nad Sofijo je baje proklamirano obsedno stanje. Prebivalstvo ne izve ničesar o dogodkih na bojiščih. Vlada ne pusti niti ranjencev pripeljati v Sofijo. Pisma vojakov se zadržujejo. Z dežele prihajajo vesti o revolucijonarnem gibanju. Na deželi je izbruhnila tudi že lakota. Med Dane-vom in Savovom je prišlo baje do ostrih nasprotij. Tudi med Savovom in šefom generalnega štaba Fičevom je prišlo do nasprotstva. Kralj se nahaja v palači, ki je ne zapusti. Vesti, da je bolan, niso verjetne. Daneva neprestano stražijo detektivi.
Dunaj, 14. julija. Vesti o napadu na carja Ferdinanda niso resnične.
Izgube v zadnjih dneh.
Belgrad, 12. julija. Izgube v zadnjih desetdnevnih bojih znašajo na obeh straneh 70.000 mrtvih in ranjenih.
Slovenski zdravniki v Srbiji.
V Belgradu so sedaj ti-le zdravniki: Dr. Edo Šlajmer, dr. Ivan Oražen, dr. Mirko Cernič, dr. Anton Lavrič, dr. Jernej Demšar, dr. Virant in dr. Kučera.
Cesar čestital kralju Petru.
Belgrad, 14. julija. Listi z zadovoljstvom bilježijo, da je cesar Franc Josip I. poslal kralju Petru ob priliki njegovega rojstnega dneva prisrčno brzojavno čestitko.
Belgrad, 15. julija. Belgradski listi konsta-tirajo, da je dospela brzojavna čestitka našega cesarja kralju Petru prva v Belgrad. Vse kroge je ta izredna pozornost prijetno presenetila.
Kralj Peter bolan.
Budimpešta, 15. julija. Iz Zemuna se poroča, da je kralj Peter že več dni zelo nevarno bolan. Bati se je katastrofe. Poklicali so prestolonaslednika v Belgrad. Ljudstvu prikrivajo kraljevo bolezen.
Kolera v bolgarski vojski.
Belgrad, 15. julija. Kljub sanitarnim odredbam se kolera vendar širi zlasti med ranjenci v Belgradu in Kragujevcu. Doslej so konstatirali 50 slučajev. V bližini Ovčjega polja leži kakih 1000 mrličev bolgarskih vojakov, ki so umrli za kolero.
P® jsm		
Zahtevajte I cenik!	Veletrgovina vsakovrstnih i i Matkovic dalmatinskih vin ceije, Giavm trg 8.	_ P3 « »—T" CT3 . 6=3 m ex>
Odstopi visokih avstrijskih dostojanstven !« v
Berolln, 14. julija. „Berliner Zeitung am Mittag" je priobčila včeraj senzacijonelen članek, ki se bavi z odstopom grofa Berchtolda ter pravi, da mu je zlasti njegovo stališče glede Romunske v zadnjih tednih omajalo stolec. Kot naslednika navaja list na prvem mestu Szecsena, na drugem Mereya in na tretjem mestu grofa Tiszo.
Berolin, 15. julija. „Morgenpost" poroča z Dunaja, da je šef generalnega štaba Konrad pl. HOtzendorf podal svojo demisijo.
Letošnji glavni zbor Narodne stranke.
Izvrševalni odbor Narodne stranke je imel v četrtek zvečer sejo, v kateri je sklenil sklicati strankin glavni zbor v nedeljo, dne 5. oktobra v Celje. Isti dan popoldne se pa bode vršila v istem obsegu kot lani velika slavnost Zveze narodnih društev v vseh prostorih »Narodnega doma". Prosimo vsa slavna društva v Celju in po Spodnjem Štajerskem, naj se na to prireditev, ki bo v strankinem in narodnem pogledu največjega pomena, ozirajo.
Deželnozborske volitve na Goriškem so se
pričele minulo nedeljo z volitvami iz splošne skupine. Izvoljena sta klerikalca Fon in Grgič. med tretjim klerikalcem dr. Brecljem in naprednjakom županom Kovačem pa pride do ožjih volitev, ki se vrše v nedeljo, dne 20. julija.
Kriza na Hrvaškem. Po poročilih budim-peštanjskih listov ne dobe Hrvati niti po odstopu komisarja Čuvaja bana, temveč — novega komisarja. Madžari ne pustijo, da bi nastale na Hrvaškem redne razmere.
Akad, teh. društvo „Tabor" v Gradcu se preseli zli. julijem 1913 v Brunngasse 4.
^ Promocija. Starejšina akad. tehn. društva »Triglav" gespod Vekosiav Vršič je bil v soboto, dna 12. malega srpana promoviran na c. kr. Karol-Francovem vseučilišču v Gradcu za doktorja prava. Iskreno čestitamo!
Štajerski deželni šolski svet je v svoji seji dne 5. julija 1913 imenoval za nadučitelja v Št. Pavlu pri Preboldu tamošnjega def. učitelja Srečka Pečarja in def. nastavil pri Sv. Bolfenku na Bišu učiteljico Marijo Drobnič.
Slovensko zdravniško društvo za Spodnje Štajersko opozarja občinstvo, naj si preskrbi 13. štev. dež, zakonika, v kateri se nahaja razglas štajerskega deželnega odbora z dne 21. aprila 1913, št. 17.324, vsebujoč nove tarife za zdravnike in babice glede zdravniške pomoči revnim ljudem. To številko se lahko naroči v vsaki knjigarni in stane 10 vin. H »Glasbena Matica" v Ljubljani javlja svojim članom in vsem slovenskim pevskim društvom, da je priljubljena dr. Schwabova skladba „Zlata kang-lica" za mešan zbor s spremljevanjem klavirja in harmonija ravnokar v tisku izšla. Ta vesela, sveža, ljubezniva skladba se je tako priljubila, da društva po nji povprašujejo in jo žele izvajati. Ona društva, ki hočejo to delo, ki se je v Matičnih koncertih v Ljubljani, v koncertu podružnice v Trsta, po celjskem pevskem društvu v Celju in po izobraževalnem društvu na Jesenicah z naj lepšim uspehom izvajala, v svojih nastopih izvajati, jo lahko naroče pri „G1. Matici". Izvaja se lahko s spremljevanjem klaviija in harmonija ali pa orkestra. Partiture 3 K. Glasovi za zbor se dobivajo, orkestralna partitura in orkestralni glasovi pa izposojujejo s skladateljevim dovoljenjem pri »Gl. Matici" v Ljubl ani. Članom se dopošlje ta skladba skupno z muzikalijami, ki so namenjene za društveno leto 1913/14. Člani dobijo poleg te skladbe klavirsko partituro — eno najlepših in najvrednejših skladb slovenske moderne glasbe: Anton Lajovičevo »Gozdna samota", ki je zložena za ženski zbor in orkester, in ki se je pred 9. leti in v pretečeni koncertni seziji z največjim uspehom izvajala v Matičaih koncertih — ter se ženskim zborom v izvajanju najtopleje priporoča. Kot tretje delo dobe člani malo zbirko moških in mešanih zborov, med njimi prav lepe »Tri večerne pesmi" Adamičeve, izvrstno in efektno Schwabovo »Še ena", dramatično balado za moški zbor: Mihlov »Atila in ribič" ter droge. V tisku so dalje: Koroške slovenske narodne pesmi Švikaršičeve in pripravlja se tudi znamenita izdaja narodnih pesmi beneških Slovencev. Muzikalije »Gl. Matice" za 1. 1912/13 : »Album 25 slovenskih pesmi za gosli" in »Trije znameniti samospevi Devovi: Snegulčica, Pastirica, Kanglica, se ravnokar razpošiljajo. Na-ločajo se lahko kar po dopisnici pri »Gl. Matici". »Glasbena Matica" dalje javlja, da sta najpriljub-ljenejša dva zvezka Bajuckovih slovenskih narodnih pesmi, ki sta bila že dvakrat razprodana, zopet izšla v tisku. Slovenska pevska društva in oni, ki so po tej razprodani zbirki povpraševali ju lahko naročijo pri »Gl. Matici v Ljubljani ali po knjigarnah. Odbor »Glasbene Matice".
Jugoslovanska dijaška počitniška zveza. Začele so se počitnice iu mnogo dijakov — članov »J. d. p. z." je odšlo na potovanje. Pri tej priliki še enkrat opozarjamo in prosimo potujoče dijake, da se povsod na potovanju in na brezplačnih prenočiščih obnašajo dostojno, da ne bo kakšnih nerednosti in nam neljubih pritožb. Potujoče dijake prosimo, da nam po počitnicah pošljejo popise svojih potovanj, da vemo, kje so potovali
in v katerih krajih so brezplačna prenočišča najbolj potrebna. V začetku prihodnjega šolskega leta bo začel izhajati »Glasnik J. d. p. z." v katerem bomo objavlali najboljše potopise, teoretične razprave o potovanjih i. t. d. S tem bo mnogo pomagano napredku »J. d. p. z." in dvignilo se bo tudi veselje do potovanja. — Vsem onim zasebnikom in tudi dijakom, ki so dali brezplačno prenočišče, se iskreno zahvaljujemo in jih obenem prosimo, da nam ostanejo tudi v naprej naklonjeni. Prosimo pa jih tudi, da nam javijo vsako nerodnost, ki bi jo morda napravil kateri potujoč dijak, ker je za vsakega člana „ J. d. p. z." odgovoren odbor, ki bo skrbel, da se kaj takega več ne zgodi. Morebitne pritožbe, poročila o potovanjih, prošnje za pojasnila i. t. d. se naj pošilja za slovenske kraje na naslov :„ Jugoslov. dijaška počit, zveza", Ljubljana, za srbo-hrvatske kraje na naslov: »Jugoslov. fer. savez." Sušak-Reka, Boulevard 131.
AbiturJjeatom ki so namenjeni posvetiti se žlvlnozdravniškemu študiju, daje sedaj in v jeseni pojasnila »Akad. društvo slov. veterinarjev na Dunaju", III. Linke Bahngasse 11. Med počitnicami pa Jos. Samec, med. vet. v Št. Jurju ob J. žel. Obenem naznanjamo, da se na podpore radi velikega števila slušateljev ni treba zanašati.
Celici oHraj.
Sestanek slovenskih trgovcev se vrši v četrtek, dne 17. julija v gostilni Confidenti v Za-vodni pri Celju.
Občeslovensko obrtno društvo v Celju priredi prihodnjo nedeljo, dne 20. t. m. na vrtu hotela »pri belem volu" v Celju obrtniški rodbinski večer, na katerega so vabljeni tudi obrtniki zunaj Celja. Tudi na takih večerih se bode poleg živahne zabave in dobre volje sprožila kaka zelo dobra misel, ki bode služila napredku narodnega obrtništva. Vabljeni so pa tudi vsi prijatelji obrtništva. Sodeluje polnoštevilna celjska narodna godba. Vstop je prost; začetek ob 8. uri zvečer. V slučaju slabega vremena se vrši sestanek v vrtni dvorani.
Iz Celja. Zadnjo nedeljo zvečer se je zbralo, kakor si pripovedujejo po mestu, nekaj razboritih Rakuschevih trgovskih pomočnikov pod vodstvom mladega R., da bi demonstrirali proti sokolom, ko bi se ti vrnili z zleta v Šmartno. Ali sokolov dolgo ni bilo in nemški junaki so si delali na nje korajžo s popivanjem po gostilnah. Postali so pri tem tako bojeviti, da se je čutil celo eden izmed policajev dolžnega opominjati pijano družbo, naj miruje. Mladi R. kot sin občinskega odbornika celjskega je bil vsled tega opomina tako ogorčen, da se je spustil supolicajem v pretep in moral je v špehkamro,; kjer se je celo noč do pondeljka treznil. Raduvedni smo, če eksistirajo kazenski paragrafi oi jaynem nasilstvu tudi za sinove celjskih mestnifes^tnikov ali ne?
Okrajna bolniška blagajna v Celju uraduje še vedno, čeprav je namestništvu in ministerstvu dobro znano, da že 13 let ni bilo nobene volitve. Kaj takega je samo pri nas mogoče! Ko bi se taka nezakonitost zgodila kje v kakem slovenskem kraju, bilo bi že gotovo uvedeno kazensko postopanje, imenovan bi bil vladni komisar in po vseh časopisih bi se razbobnalo, kako Slovenci zakon z nogami teptajo!
Iz Celja. Zrelostni izpit (maturo) so napravili na celjski gimnaziji sledeči Slovenci: Erhartič Stanislav (Celje), Gajšek Vladimir (Kalobje), Ju-hart Albin (Št. Peter v Sav. dolini, z odliko), Kos Maks (Vojnik), Krajnc Franc (Sevnica), Poznič Blaž (Rečica), Vasle Boltažar (Zg. Ponikva), Vi-demšek Jože (Celje) in Zupanec Mihael (Ključa-rovci). Vsem prisrčno častitamo! — V soboto so napravili gg. abiturijenti v veliki dvorani Narodnega doma" zabavni večer. Peli so prav iz-borno moški in mešani zbori Celjskega pevskega društva pod vodstvom mladega pevovodja g. jurista Perca, gospa Kokot je igrala nekaj komadov na glasovir in g. nadučitelj Nerat iz Zg. Ponikve na gosli. Oba sta priznano dobre moči in ju ne bo treba še posebej hvaliti. Narodno občinstvo je bilo gg. abiturijentom za ta lep večer prav hvaležno.
„Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju" priredi ob priliki svoje petletnice v četrtek, dne 17. t. m., v rudeči sobi »Narodnega doma" ob 8. uri zvečer slavnostni občni zbor s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Referat o petletnem društvenem delovanju. 3. Slavnostni govor. 4. Slučajnosti. Poleg gg. starejšin in zastopnikov narodnih društev so tem potom prisrčno vabljeni vsi, ki se zanimajo za naše delovanje.
Iz Celja, Tvrdka Neufeld na Dunaju, 16. okraj, čije lastnik je norveški generalni konzul Karel Neufeld, je poslala celjski podružnici Češke Unionbanke v navadnem priporočenem pismu 30.000 K. Kuvert je imel natisnjeno firmo banke Schoeller na Dunaju in je vseboval 30 bankovcev po 1000 K. Kolesa na poštnem voza, ki je vozil
z drugo pošto tudi to pismo v Celje, so postala prevroča v Glognicu in Mariboru; na obeh krajih so prenašali pošto v drugi poštni voz in zato sumijo, da se je morala tatvina zgoditi v enem izmed teh dveh krajev. Kake gotove sledi pa še nimajo in je najbrž tudi ne bodo dobili. Škodo trpi dunajska tvrdka, ki bo dobila za zgubljeno pismo le navadno odškodnino po 50 K.
Iz Celja. Naučno ministerstvo je podelilo dvorazredni mestni deški trgovski šoli za šolski leti 1912/13 in 1913/14 pravico javnosti.
Veselica in zlet na Mrzlici se vrši nepreklicno v nedeljo, dne 20. julija. Za dobro vino, kislo vodo in pokalice bo v Hausenbichlerjevi koči preskrbljeno, jedila naj vzame vsak s seboj.
Iz Teharja pri Celju. Naša podružnica „Slov« delavskega podpornega društva v Celju" nas je v nedeljo iznenenadila z mično, prav prijetno zabavo na vrtu g. Cajhna. Obisk je bil zelo povoljen in je sosebno mnogo dragih gostov prišlo iz Celja. Razvila se je živahna zabava, ki je ob udarjanju znano marljivega tamburaškega zbora osrednjega društva trajala do poznega večera. Podružnični pevski zbor, ki se je še le pred nekaterimi tedni sestavil, je pri tej priliki prvokrat nastopil in nas z izbornim prednašanjem prelepih popevk pod vodstvom vrlega g. Hinka Zagoričnika naravnost očaral, tako da smo prav iz srca pritrjevali besedam g. Dragotina Gobca, ki je podružnici in posebej pevskemu zboru čestital na tem napredku. Pohvalno omeniti moramo g. učitelja Delakorda, ki se mnogo trudi za obstoj podružnice.
Iz Teharja pri Celju. Okoli 10 let stara Karolina Volšek iz Vrhov št. 31 pri Teharjih je že opetovano brez vsakega vzroka pobegnila od doma. To je storila zopet meseca aprila t. 1. Navado ima, da slika neresnično domače razmere in da po kratkem bivanju pri dotičnem posestniku, ki jo je sprejel iz usmiljenja, zopet zgine neznano kam. Sedaj se potika baje po konjiškem okraju. Da se dekle popolnoma ne pokvari, se priporoča, da vsakdo, h kateremu se zaleti, to nemudoma naznani c. kr. okrajni sodniji v Celju in obenem tudi svojemu županstvu s prošnjo, da otroka odpravi v domačo občino k starišem.
Iz Gaberja. Občni zbor C. in M. podružnice za Gaberje in okolico se vrši v soboto, dne 19. t. m. ob 8. uri zvečer v »Sokolskem domu". Na sporedu je: Čitanje zapisnika, poročilo odbora ter volitev. Prosi se vse zavedne okoliške osobito gaberske Slovence, da se občnega zbora zasigurno udeleže.
Iz Gaberja pri Celju. Tukajšnji nemšku-tarski trgovec Petschuch je vedno za tajč po-hrusten, četudi siromaček nemški dobro ne zna, zlasti ne pisati. Kot nekakšen šarž pri gostilni-čarski zadrugi je napisal te dni neki opomin za plačilo prispevka, ki je pa pisan v tako negraužni nemščini, da je vzbujal glasen smeh pri vseh, ki so ga brali. Ali ve Petschuch tisto pripovedko o Dežmanovih. grabljah? Bi pač bilo bolje, ako bi ostal pri slovenščini, ki jo dobro zna in užival bi pri ljudeh čast in ugled, ne pa zasmeh.
Poročila o vrlo dobro uspelih slavnostih v Šmartnem pri Slovenjgradcu, v Dolu in Rajhen-burgu morajo v današnji številki izostati, ker smo hoteli bralcem ponuditi nekaj več vesti z Balkana. Somišljeniki, širite »Narodni List", da ga bodemo lahko izdajali v večji obliki!
Umrl je v Trnovljah pri Celju naš somišljenik, posestnik in gostilničar Janez Bincl. Neusmiljena jetika ga je v razmeroma mladih letih pobrala. Njegovi žalostni rodbini naše so-žalje!
Iz Žalca. Pozivu CMD ste se odzvali tudi žalski podružnici ter priredili v nedeljo, 6. julija cvetlični dan, ki izkazuje 70 K dohodka. Za trud gre hvala požrtvovalnim gospodičnam Seničevi, Šusteršičevi, Kocuvanovim in Hodnikovim. Prav nevljudno se jih je sicer ponekod odslovilo, kar jih naj ne moti, saj se nikogar ne more siliti. Kdor nima srca za slovensKo mladino, je med nami tujec, katerega se v podobnih slučajih skrbno izognite. Doslednost bi seveda zahtevala, da se takim tujcem tudi sicer ne dela napotja v njihovih hišah, četudi imajo slovenske napise. Od Slovencev zahtevati narodnega dejanja bi bilo pa preveč, saj je dovolj, če smo polni narodnih fraz, pri tem pa povsod podpiramo to, kar ni domače.
Čebelarsko predavanje. V nedeljo 20. julija ob 3. uri popoldne se vrši pri posestniku Franc Ofentaušeku pri Sv. Tomažu nad Vojnikom čebelarsko predavanje. Predaval bode gosp. Jurančič. Čebelarji pridite mnogoštevilno!
Stanje hmeljske rastline in hmeljske kupčije na Angleškem. Poročilo avstrijskega konzulata v Londonu pravi, da je hmelj veliko trpel vsled suše in mrčesa. Vsled tega je tudi v rasti zaostal. Hmeljske cene gredo kvišku.
Stolpno uro, ki se sama električnim potom navija, je iznašel izdelovalec stopnih ur Pavel Berthold v Gradcu.
Iz Vojnika. Dne 9. julija ponoči so udrli tatovi pri gostilničarju in trgovcu Juteršku na Ljubečni in pokrali pijače in raznih živil v vrednosti do 400 K.
Iz Št. Jurja ob Jnž. žel. poročajo: V šibe-niških kamnolomih se je smrtno ponesrečil delavec Juri Zelič iz Kalobja. Ko so ga pripeljali v celjsko bolnišnico, je umrl.
Z Vranskega. (K občinskim volitvam.) Kakor smo že omenili, so bili pri zadnjih občinskih volitvah, ki dajeio zdaj klerikalnemu časopisju toliko opravka, izvoljeni vsi napredni kan-didatje, in sicer v 3. razredu: Meglic Simon, nadučitelj v pok.; Pistotnik Franc, posestnik; Schil-denfeld pl. AL, gostilničar in Urh Valentin, posestnik; namestnika sta Golob Ivan, čevljar in Zorko Anton, posestnik; v 2. razredu: Ottenschla-
ger Anton, sedlar; Lončar Franc, posestnik; Masi Luka, posestnik in Govedič Jožef, ključavničar; namestnika sta Lavrič Ivan, trgovec in Brinovc Franc, trgovec; v 1. razredu: Schwentner Karel, trgovec, Oset Franc, trgovec; Košenina Karel, gostilničar in Stancer Ivan, gostilničar; namestnika sta Brincvc Ivan, veleposestnik in Košenina Franc, notarski kandidat. V 1. razredu so bili vsi glasovi napredni, v drugem 20 naprednih in 10 klerikalnih, v tretjem 89 naprednih in 67 klerikalnih. Volilci so držali tako disciplino, da sta se v vseh treh razredih cepila le 2 glasa. S temi volitvami je znova dano trdno poroštvo, da ostane trg Vransko naroden in napreden, kakor do sedaj.
Iz Vranskega. Priprave za pevsko slavnost „Vranske Vile" dne 27. julija so v polnem teku. Pevski zbor, broječ 40 udov, se pridno vadi, vojaška godba iz Celovca je zasigurjena in vse kaže, da bode ta koncert nekako nadomestilo prejšnjih vsakoletn.h slavnosti od slov. pevskega društva v Ptuju in — sestanek rodoljubnih prijateljev petja in godbe v štajerski Švici — na Vranskem. Slavnost se vrši pri vsakem vremenu na vrta in vseh gornjih prostorih gostilne Šentak.
Iz Kaple pri Št. Jurjn ob Taboru. Umrl je 13. t. m. vsled bolezni na želodcu kovač Blaž Kolenc. Bil je vrl narodnjak in eden izmed onih redkih mož v Št. Jorju, ki si upajo svoje prepričanje tudi vedno pokazati. Dobremu možu blag spomin!
Vranski „Sokol" poleti 3. aveusta na Lo-čico k Ceretu. Izlet je združen z javnim nastopom sokolov.
Iz Letuša. Tuk. nadučitelj Pavel Flere se poroči v soboto na Teharjih z gdč. učiteljico Nikico Kosijevo.
Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. Ant. Gnus, nadučitelj v Dolu pri Hrastniku 17 K, katere je nabrala gdč. El. Vodušekova v gostilni g. A Juvančiča na Zidanem mostu na praznik sv. Cirila in Metoda pri obedu zbranega učitelj-stva laškega okraja povodom konference po geslu: „Mal položi dar domu na altar!".
Pevsko društvo v Gornjemgradu je priredilo v nedeljo, dne 6. julija v Čitalnici krasen koncert. Dovršeno so se proizvajali izbrani mešani in moški zbori. Krona vseh točk pa je bila pesem ,,Ljubica", katera je poslušalce naravnost očarala. Vso čast pevskima zboroma in zasluženo priznanje vrlemu pevovodji g. Ribiču! Koncertni program je bil tako izboren in obširen, da se ni domače godbe nič pogrešalo. — Le tako naprej! Radi bomo prišli zopet k Vam. Sosedje.
Umrl je v Praprotnem pri Hrastniku znan narodnjak, posestnik Ivan Urbajs. Z njim je izgubila trboveljska občina enega svojih najboljših in najzvestejših nap ednih mož. — Umrli je bil star še-le 49 let.
Letno poročilo deželne kmetijske šole v Št. Jurju ob Juž. žel. 1. 1912 je izšlo te dni v lastni založbi. Ako prelistamo precej obilno kaji-žico, dobimo vpogled v velikansko delo, ki ga vrši šentjurska kmetijska šola za povzdigo našega kmetijstva. Na tem zavodu se vrši vsako leto 10-mesečni tečaj za teoretičen in praktičen poduk kmečkih fantov v vseh panogah kmetijstva. Obisk tega tečaja, ki traja od novembra do avgusta, priporočamo prav toplo; zavedni kmetovalci, učitelji, izobraženci sploh naj skrhe za to, da se bo zglašalo vsako leto zanj veliko število šoli odraslih kmečkih fantov, bodočih kmečkih gospodarjev. O zelo povoljnem uspehu, ki ga je dosegel ta desetmesečni tečaj v 1. 1911/12, smo poročali v „Nar. Liste" že ob priliki sklepnega izpita meseca avgusta 1912. Letno poročilo nam natančno predočuje učni načrt in nas zlasti obširno poduči o izletih, ki so jih napravili učenci pod vodstvom svojih učiteljev, enega celo v Dalmacijo (v Zader in okolico). Vrednosti takih podučnih izletov se ne da preceniti in enakih prireditev dovolj priporočati. To je čisto s strokovnega kakor tudi z narodnega stališča, velike važnosti. Poleg tega desetmesečnega tečaja pa se je vršil 1. 1912 na šentjurski šoli tudi še šesttedenski tečaj za kmečka dekleta in več manjših podučnih tečajev za praktične kmetovalce in učiteljstvo. Marljiva zavodova učitelja ravnatelj Belle in agr. ing. Zidanšek pa sta polee dela na zavodu samem imela še po Sp. Štajerskem v kmetijskih podružnicah 31 kmetijskih predavanj. S šentjursko kmetijsko šolo je združeno tudi večje, vzorno kmetijsko gospodarstvo. Reči moramo, da nam je dala štajerskim Slovencem s tem zavodom dežela nekaj tako koristnega in dejanskim potrebam odgovarjajočega, da smo ji lahko prav hvaležni, posebno še, ker se s stroški za vzdrževanje šentjurske kmetijske šole preveč ne štedi.
Požarna bramba v Gotovljah slavi, kakor smo že pred več tedni napovedali to nedeljo, t. j. 20. t. m. svojo desetletnico z nastopnim sporedom: ob 2. uri pop. sprejem bratskih društev, blago-slovljenje novega skladišča in slavnostni govor. Potem se vrši sredi vasi pod lipami ljudska veselica z godbo, petjem, bogatim srečolovom, s solidno postrežbo in raznih šotorih itd. Vstopnine se ne bo pobiralo. Cenjena bratska društva, dragi prijatelji, drage naše prijateljice, ta dan vsi k nam v Gotovlje. Enega ali dva bomo sicer na ražnju spekli, a vam, ljubi gostje ne bomo nič žalega storili. Ravno nasprotno: skrbeli bomo, da se boste pri nas dobro imeli in da vam bo
ostalo naše slavlje v ljubem spominu. V ta namen najvljudneje vabi pripravljalni odbor.
Iz Št. Pavla pri Prebolda. Za žnpana v naši vrlo napredni občini je znova (že v tretjič!) izvoljen soglasno g. Franc C i len še k, posestnik v Latkovi vasi. Prvi svetovalec je g. Norbert Z a n i e r, veletržeC v Št. Pavlu, drugi g. Al. Kupec, posestnik v Št. Lovrencu. Ostali svetovalci so gg. Janez Cajner, Anton Jane, Jožef, Potočnik, Franc Kožar. Celo občinsko starešinstvo obstoja torej iz najuglednejših mož v Št. Pavlu.
Iz Št. Pavla pri Preboldu. Tukajšnjo tovarno bo lastnica „Združena avstrijska tekstilna industrija", popolnoma prenovila in preuredila. Dela se izvajajo z veliko hitrostjo, tako da se bode začelo deloma delati že s 1. avgustom. Tovarna ne bo več predilnica ampak tkalnica. Postavi se 600 tkalnih strojev. Upelje se tudi električna luč. Delavstvo se bo znatno pomnožilo. Ta prereditev je velikega gospodarskega pomena za Št. Pavel.
Iz Gornjega grada. Dne 7. julija je imel okrajni zastop gornjegrajski svojo glavno skupščino, katere se je udeležilo 20 članov. Poleg običajnih stvari se je sklepalo tudi o popravila nekaj mostov. Glede zgradbe nove ceste iz Logarske doline na Koroško se je zastop izrekel za tretjo varijanto čez Pavličevo sedlo, ki je cenejša ter iz gospodarskega kakor turističnega stališča ugodnejša. Razgovarjalo se je tudi o napravi brzojavne zveze Ljubno-Luče-Solčava. Okrajni odbor kakor zainteresovane občine so svoj čas sprejele vse pogoje, katere je stavilo c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Gradcu. Zdaj, ko bi se imela stvar izvršiti, je našlo trgovinsko ministerstvo novo zapreko; zahteva namreč od občin Luče in Solčava ter okrajnega zastopa še 1100 K garancije za dohodke o brzojavih. Takšno postopanje vlade je naravnost liečuveno, kajti ako se spolnijo zahtevani pogoji, se pa naknadno stavijo novi, največ nespremenljivi ali neizvedljivi. Upajmo, da bode nsš državni poslanec to na primernem mestu ožigosal ter dokazal, kako velikanskega pomena je omenjena brzojavna zveza za domačine iz gospodarskega (plav) in zdravstvenega stališča, posebno pa še za tujce, ki bi si lahko naglo naročali vozove, nosače, vodnike, kosila itd. Koncem seje je piedlagal g. A. Turnšek ml. odbornik „S1. kmečke zveze", naj bi okrajni zastop priporočal g. Fr, Pra protnika, nadučitelja v Mozirju radi zaslug za sadjarstvo, v najvišje odlikovanje. Predlog je propadel, ker zanj razen predlagatelja ni nikdo glasoval; vsi — klerikalci in liberalci, so bili edini. Okrajne doklade in one nekaterih obein se niso mogle zvišati, ker deželni zbor že več let ne zboruje.
Iz Št. Jurja ob J. žel. nam poročajo: Te dni se je bavilo tudi graško nadsodišče z veliko pravdo med župnikom Žužkom in kromeriškim trgovcem Kubešem, tičočo se razveljavljenja knpne pogodbe za grad Blagovno. Pridružilo se je graško nadsodišče razsodbi prve instance in potrdilo raz-veljavljenje, češ, da se lahko smatra za dokazano da je znani kranjski razkosevalec posestev, župnik Žužek, zavedel Kubeša v zmoto z napačnimi podatki o dohodkih in služnostnih posestva. Pravda še s tem ni končana, ker toži Kubeš Žažeka še za izdatke, ki jih je imel z oskrbovanjem posestva. Dober nauk za duhovniške razkosevalce posestev!
Iz Dramelj pri Št. Jurju ob J. žel. nam poročajo: Naši ljudje se gotovo še prav dobro spominjajo na obtožbo, katero je povzročil župnik Ogrizek proti naprednemu trgovcu Jarnoviču zaradi motenja vere. Jarnovič ima do smrti pravico do enega sedeža v cerkvi; župnik Ogrizek pa je ta sedež iz sovraštva do Jarnoviča prodal nekemu klerikalca. Jarnovič si je iskal najprej pravice pri cerkvenih oblastih in ko je ni mogel doseči, si je varoval svojo pravico sam in je na Jožefovo dotičnega klerikalca s svojega sedeža potegnil. To je dalo povod za obtožbo Jarnoviča, a mož je bil oproščen. Sedaj pa so ga vendar enkrat poklicali v zadevi s tem sedežem v Maribor in tam je našel na največje začudenje poročilo šmarskega dekana Bohanca, da je stvar z Jarnovičevim sedežem že urejena. To pismo je bilo poslano dne 17. januarja, torej dva meseca pred zgoraj omenjenim dogodkom v drameljski cerkvi! Tako poročajo podrejene cerkvene oblasti škofijskemu ordi-narijatn, če gre za katoličane, ki ni&o politični pristaši duhovništva!
V Št. Jurju ob Juž. žel. trgu se bodo v kratkem vršile občinske volitve. Pritožbe narodne stranke proti rešitvi reklamacij je politična oblast ugodno rešila. Tržani šentjurski! Ne zaostanite za vašimi tovariši na Vraoskem in v Mozirju! Izvolite si napreden, od nikogar odvisen občinski odbor v blagor vaš in blagor občine!
Nova Štifta. Na straško nedeljo sva šla s sosedom od Sv. Frančiška domov. Po poti sva se marsikaj pogovarjala. Nekaj naj objavim. Sosed se je čudil, da še pride toliko Kranjcev vsako leto k Sv. Frančišku, v Novo Štifto pa skoraj nič. Pod [rajnim župnikom Puntnerjem je božja pot pri nas slovela kakor malokje — in tudi nekaj nesla. Aleš in njegova mati sta danes bogata, nekaj pa še je cerkvi ostalo. Naš sedanji fajmošter so tudi zelo pobožen mož, pa preveč resni in imajo dosti dela, namreč so za tajnika pri občini, pri farovški posojilnici v Gornjem gradu in odbornik okrajnega zastopa. Ker so naš fajmošter
zadosti bogati in ne marajo ljudi farbati, je naša božja pot kar opešala, še niti Kranjci ne pridejo več k nam, ko imajo vendar procesijo k svetemu Frančišku v spomin, da jim črv ni lešja snedel. Naš Aleš, tudi šnop-general pa si zna drugače pomagati; on prodaja šnops brez „patenta", za kar se niti financarji več ne zanimajo, čeprav nas eden pogosto obišče. To pa ni prav, da se šnops brez dovoljenja toči, ker rabi naša 1 uba Avstrija denar za Albanijo, v jeseni bode pa duhovnikom plače zvišala. Nekateri pravijo, da se Aleš na „gvihte" prav ne spoznajo, zadnjič so pa celo štiri osebe eden in isti kilogram cukra plačale. Priče so na razpolago. — V Gornjem gradu sva se malo okrepčala v gostilni, kjer sva zvedela, da obrestuje stara posojilnica hranilne vloge po 5 %» farovška pa samo 4 1/2%- Temu sva se zelo čudila, ker nama ni bilo znano. Neki gospod od te stare posojilnice nama je povedal, da so poslali na našo občino 52 vinarjev za razglas o zvišanju obrestne mere, pa fajmošter kot pravi župan tega niso pustili, ker se bojijo, da bi se farovški posojilnici slabo godilo. Zdaj vidimo, kako skrbijo naš fajmošter za »koristi kmetov", kakor pravijo pri vsaki priliki. Takim kmetom, ki še zdaj niso spregledali, velja pregovor: „Bog daj norcem pamet."
MariborsHI okraj.
Vojaški samomori. Te dni smo pisali o poskusu samomora, ki ga je izvršil neki vojak pri celjskem domobranskem bataljonu. V Maribora se pa je pri istem polku pešec Zupane v zapora obesil in pešec Franc Kožah zaradi neke malenkostne kazni s službeno puško ustrelil.
Na skrajni meji — en jasen dan. Solnce se je smejalo iz čistega neba, ko so korakali Sokoli v svojih rudečih srajcah na zvoke svoje koračnice skoz ,,nemško trdnjavo" Sv. Lenart k veselici, katero je priredila Ciril in Metodova podružnica za Sv. Lenart in okolico v proslavo 1050 letnice slovanskih apostolov sv. Ciriia in Metoda pri Sv. Ani na Krembergu. Korakali so Sokoli iz Maribora, Ptuja in Sv. Lenarta v bratski slogi. Da, celo najmlajši Sokol od Selnice na Dravi prihitel je v častnem zastopstvu k temu slavju na slovenski meji. — Dan 6. julij ni bil samo dan veselja za podružnico, bil je dan izraza bratske sloge in izraza pravega pojmovauja sokolske misli. Jeden za vse, vsi za jeduegt. Pod milim nebom brez vstopnine gledalo je mnogoštevilno domačo občinstvo izvajanje prostih vaj vseh Sokolov, občudovalo krasno telovadbo Sokolov iz Maribora na drogu. — Potovalni učitelj gosp. An te Beg bodril je navzoče k požrtvovalnosti za prepo-trebno društvo, g. dr. Gorišek je zahteval od Slovencev več narodnega ponosa. — Pri sledeči izvrstno uspeli igri prišli so ljubitelji smeha popolnoma na svoj račun. Niti najmanjše nesoglasje ni grenilo lepe zabave. Z ozirom na veliki izključno narodni pomen te veselice izrekamo tem potom tudi našim političnim nasprotnikom naše priznanje za njih vedenje. Na veselici ne bi ničesar spremenilo, če bi ostala visoko na drevesu kraj župne cerkve, vidno daleč v nemško ozemlje slovanska trobojnica, kakor jo je pritrdil navdušen fant. Da se je morala odstraniti iz tega mesta naša skupna slovenska trobojnica, se gotovo ni zgodilo z vednostjo g. dekana dr. Suhača, katerega smo poznali do sedaj le kot redko narodnega duhovnika. Pa kaj zato. Trobojnica napravila je tudi na nižjem mestu svojo bodrilno delo.
Od Sv. Lenarta v Slov. gor. Velecenjeni gospod urednik! V zadnjem času čitaii smo par-krat v Vašem c. listu od Sv. Lenarta neke članke, v katerih se napadajo osebe, kojih imen člankar ne navaja. Pač pa so bili članki pisani tako, da je mogel poznavalec naših razmer razumeti, kam je meril člankar. In glej! Bili so to vedno le naši pristaši, oziroma prijatelji, kateri so se blatili v naših časopisih. Sumljiva zdela se nam je okol-nost, da je po vsakem članka vedela „Straža" takoj, komu so bili baje namenjeni ti članki in je seve klicala napadenega takoj med svoje vrste. Naše tozadevno poizvedovanje spravilo nas je ža-libog do neprijetnega spoznanja, da je političen nasprotnik zlorabil ime našega somišljenika, pisal Vam je ^ članke ter skušal napraviti med nami razpor. Žalostno orožje! — Napadenim gospodom naj služi ta izjava v zadoščenje, Vas pa gospod urednik prosimo, da s previdnostjo sprejemate slične članke sumljive vsebine. Z odličnim spoštovanjem za politično društvo za okraj Sv. Lenart in Cmurek	Dr. Gorišek.
Nova C. M. podrnžnica. Ustanovni shod za podružnico CMD, ki bo obsegala župnije Sv. Martin, Vurberg, Sv. Barbaro in Sv. Janž, se bo vršil v nedeljo, dne 20. julija ob 3. uri popoldne v Sv. Martinu. Prijatelji te družbe se vljudno vabijo.
Sklicatelji.
Zakaj je v čebelnih rojih tako malo trotov?, to vprašanje rešiti bo gotovo zanimalo široki svet. Zat6 so najvljudneje prošeni vsi čebelarji in naravoslovci, da naj poznejše do petega avgusta svoje tozadevne a kratko zapopadene obravnave dopošljejo na naslov: Iv. Weixl, nadučitelj v p. Maribor, Zofijin trg 3. Skupnost cenj. nazorov, ozir. prepričanj udeležencev bo objavljena v avgustu ali v septembru 1.1.
Milo je zaupen predmet!
Kako to, da obvladajo Schichtova mila celo monarhijo? Ker so nedosežna v kakovosti, štedljivosti in čistosti.
UMI
PtttjsHi oHraj.
Od Sv. Bolfenka pri Središču. V nedeljo, dne 20. julija 1913 vsi k Sv. Bolfenka pri Središču, kjer se vrši velika ljudska slavnost, katero priredi bralno društvo „Lipa" ob priliki desetletnice svojega obstanka. Slavnost se vrši na prijaznem prostoru v „Trnavi", kjer košate gozdne veje delajo daleč na okoli hladno senco, s sledečim vsporedom: 1. Sprejem gostov. 2. Slavnostni govor podpredsednika Z^eze narodnih društev dr. L. Brunčka iz Ptnja. 3. Nastop sokolov in središkega sok. naraščaja. 4 Petje (Moški zbor): „Pod lipo"*, „Planiuska", „Morje adrijansko", ..Domovina mili kraj", „U boj". 5. Prosta zabava s svečolovom, ki obsega nad 1000 krasnih dobitkov, ter šaljivo ptnto. Svirala bode že znana središka narodna godba pod spretnim vodstvom g. Fr. Serajnika. Za jedila in pijačo bode bogato preskrbljeno v raznih šotorih. Začetek točno ob 3. uri popoldne. Sitnosti se udeležijo tudi sosedna sokolska in dniga društva.
Ciril-Metodov dan v Središču je uspel nad vse povoljno Toliko čistega dobička, kakor tokrat, še naša podružnica dosedaj ni dosegla pri nobeni prireditvi. Da je bil gmoten uspeh tako povoljen, zahvaliti se je pred vsem vrlim darovalcem dobitkov in denarnih prispevkov, da pa se je prireditev sploh mogla vršiti, k temu so pripomogli sledeči: g. Franjo Serajnik kot vodja godbe in petja, izborna središka narodna godba ter pevke in pevci, gdč. Lojzka Koemut kot oskrbiteljica, cvetic in razprodaje istih, gdč. Ter. Bratuša, Anica Marovt, Olga Serajnik, Alojzija Šalamun, Ema Unger in Lizika Zollenstein, kakor tud< g. Jože Bavšl pa kot razprodajalci kart, oziroma cvetic. Vsem navedenim izreka podpisani odbor na tem mestu najprisrčnejšo zahvalo! Odbor podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Središču.
Iz Rogaške Slatine poročajo, da je orož ništvo prijelo kočarja Čebularja in Voduška, ki sta zažigala zaradi zavarovalnine lastne koče.
Velika nesreča pri pijouirskih vajah v Ptuju. Narasla Drava vsled neprestanega deževja je raztrgala vojaški most. katerega so napravili vojaki-pijonirji na pijonirskem vežbanju pri Ptuju. Vsled tega so bili komandirani pijonirji in sicer 10 mož, pod vodstvom poročnika Marzenkoviča, da z dvema čolnoma polove stavbni les podrtega mostu. To je bilo silno nevarno delo, posebno ker je voda silno narasla in postala silno deroča. Ob 10. uri dopoldne se je v deročem valovju prekucnil nenadoma en čoln, v katerem je bilo pet pijonirjev in poročnik Marzenkovič. Poročnik, ki se je obdržal najbližje čolna, je poskusil z vsemi silami in z vso požrtvovalnostjo, da bi rešil svoje moštvo. Toda zaman. Vseh pet mož je nenadoma izginilo v silnih valovih umazane vode. Poročnik Marzenkovič se je rešil le s skrajnim naporom svojih moči v zadnjem trenotku. Utonili so, kakor poroča vojaško poveljstvo v Ptuju, sledeči vojaki: korporal Wohlgemut, poddesetnik Jud in pijonirji Klaps^ Steininger in Pesel. Utopljencev še do sedaj niso našli. Ta nesreča je napravila kakor v vojaških, tako v civilnih krogih, silno mučen vtisk in vsi obsojajo dejstvo, da se izpostavlja naše moštvo v svrho rešitve nekaj starega lesa tolikim in tako pogubonosnim nevarnostim.
EjttiontcrcKi oKraj.
Iz Vučjevasi na Murskem polju. Nečednemu obrekovalcu, ki bevska v „Slov. Gospodarju" z dne 26. junija 1.1. nad tukajšnjim bralnim društvom, si usojamo danes odgovoriti samo to-le: Doslej vidi v njem „glavno zbirališče in vzgoje-vališče liberalcev" menda samo on. Nas ude in neude je g. Cvetko vadil v petja in pripravljal za gledališke predstave ter nam izposojeval knjige; dragih zaslug mu ne vemo, zadovoljni pa smo s tem. Klevetnik vzami na vedenje, da društvo ni revno,1'■s marveč ima od zadnje prireditve v blagajni 50 K gotovine in okoli 200 lepih knjig, vrh tega še nekaj premičnine; torej še „liberal-nim kolovodjem" ni dalo zadnjih grošev, ako bi jih pa bilo, kaj briga to obrekovalca! „Vučje-
vaščani" pač predobro vejo, da g. Cvetko ni lovil nikakih pristašev ne po domači vasi, pa tudi ne „jezen" po Bučečovcih, saj ni predsednik društva; ako bi bili Vučenci v večjem števila pristopili k društva, oziroma prišli na občni zbor, bi imeli večino v odboru lahko oni. Taka je stvar, modrijan! Podlost in zlobnost pa je očitati gotovim osebam ,.Pučkovo žganje" in „mariborsko kaznilnico"; to je navadno šuftarsko podjetje! Podti-kalec pometaj pred lastnim pragom in pazi, da ne prideš radi tega v konflikt s sodniju! Menda ti je tudi znano, da so „libetalci" ravnotako in često še boljši ljudje kakor najboljši „klerikalci". Več se odboru ne zdi potrebno odgovarjati brezimnemu napadalca; ako bo pa hotel hudobno izzivati naprej, smo z veseljem na razpolago! Gra- i diva bo dovelj! Odbor „Kmet. bral. društva v : Vučjivasi".
t Lovro Slana. Z bridko žalostjo me je navdala vest, da si dne 12. t. m. po dolgi bolezni ■ v radgonski bolnišnici po dvakratni operaciji j (enkrat na nogi in enkrat na želodcu) umrl v -najlepši moški dobi. Veže me na te toliko spo- | minov! Vsa moja mladost od dijaških let naprej . mi je stopila v trenutka, ko sem prejel vest o ? tvoji smrti, živo pred oči. Malo je med slovenskimi ! kmeti ljudi s tako bogatim duševnim življenjem 1 in s tako jasnim pogledom v narodne razmere. Kolikrat sva, ko sem bil doma na počitnic ih, po cele ure živo debatirala o vseh mogočih vprašanjih, iu povsod si bil doma. Kako sva kovala načrte za delo v počitnicah, kako sva se podpirala pri raznih prireditvah! Spominjam se te še kot vestnega in delavnega predsednika bralnega društva! Pri njegovi reorganizaciji si mi pridno pomagal. Spominjam se te kot župana občine Moravci, kot načelnika krajnega šolskega sveta malonedeljskega
—	spominjam se te kot vnetega zagovornika ljudske izobrazbe in na njej slonečega ljudskega napredka. Gluhih ušes nisi imel za nobeno novo-tarijo, ki si jo spoznal za dobro — korakal si s časom. Vsikdar vrl bojevnik za narodne pravice, prepojen z duhom taborskih časov, v katerih si živel svoja mlada leta, vsikdar odločen naprednjak ki se je udeleževal daleč naokoli najrazličnejših narodnih prireditev, — tudi vse to si bil, dragi pobratim! ..Domovina" je zahajala v Tvojo hišo od njenih prvih početkov, kasneje tudi ..Narodni List". Kako živo si se zanimal za slovensko po litično življenje, kaže dejstvo, da si bil osebno znan z mnogimi odličnimi slovenskimi politiki (dr. Ploj, dr. Hrašovec, dr. Kukovec itd.) In končno si bil tudi — človek Ce si imel svoje slabe strani, kakor jih imamo tudi vsi drugi, dovolj si delal, dovolj si trpel, in dovolj velika je bila tvoja ljubezen do slovenske grade in do slovenskega jezika, da ti jih bo Bog odpustil. Razmeroma mlad si legel v grob, — ti, ki bi bil v drugih razmerah stal lahko na vodilnem mesta v slovenskem javnem življenja. Da ne zamre prehitro spomin nate sem ti napisal te skromne vrstice. Počivaj v miru! Kdor te je poznal tako globoko kakor jaz, ti bo ohranil blag spomin! — Vekoslav Spindler.
Stoftnjegrajfti okraj.
Naredbeni list c. kr. dež. šol. sveta, kateri je prve mesece tako mrcvaril slovenščino, se je zadnji čas poboljšal ter postal tudi Slovencem bolj umljiv, kar resnici na ljubo radi konstatiramo. Postal je pa tudi ceneji. Preje je veljal za Nemce 5 K, za Slovence pa 7 K. Sedaj se je sporočilo, da velja tudi dvojezična izdaja 5 K. Naše povsem upravičene pritožbe so vendar pomagale v teh ozirih.
Po domače je napravil okrajni zastop v Marnbergu, ko je sam izvolil namestnikom po umrlem članu Erberju, njegovega sina. Namest-ništvo pa ni bilo zadovoljno s tako domačnostjo ter je odredilo, da se mora izvršiti redna volitev, kakor jo zahteva tozadevna postava, ne pa kakor bo odločil marnberški Schober.
Na Mutl so v nedeljo pripeli štirim delavcem zaslužne kolajne, ker delajo že nad štirideset
—	eden celo 57 let — v tamošnjih fužinah. Mislilo se je, da pride sam okrajni glavar ali
pa vsaj njegov namestnik, a ni bilo nikogar ter je ta slovesni akt izvršil sam župan Eiber, ki je obenem posestnik fužin. — Delavcem bi se bolj prilegla mala penzija, nego kolajne, pa kaj se hoče, ko je povsod hudo za denar.
Iz Šoštanja. Tnk. „Sokol" priredi v nedeljo 27. t. m. pop. v Družmirja javen nastop sokolov in sokolic. Ta nastop je namenjen v prvi vrsti prijateljem našega društva posebno pa sokol-skemu naraščaju. Imeli bodemo priliko videti, kaj vse se lahko doseže z vztrajno in pridno telovadbo! Pričakujemo polnoštevilne udeležbe od strani domačinov ter bližnjih in daljnih sosedov. Po telovadbi prosta zabava pri Gregorevčiču.
Bergmann & Co., Dečin n. L (Tetschen a. E.)
ostane slejkoprej nedoseženo v učinku zoper pege ter pri umnem negovanju kože in lepote, kar je z dnevno prihajajočimi priznanji nepobitno dokazano. Po 80 v se dobi v lekarnah, drogerijah, parfimerijah itd. — Istotako izborna je Bergmannova lilijna krema „Ma-nara" za ohranjenje nežnih ženskih rok ; v tnbah po 70 v se dobi povsod.	147 50-13
Izpisi.
Pismo šentjurskega Ježa. Ljudje božji! Ali ste že slišali, k&ko ojstro mi jo je smledavi farovški čukec v „Straži" zagodil? Strašno, strašno! Odprite oči in ušesa in čitajte: „Ljadstvo ve razločevati dvoje vrste ježa: eden je govejski, eden pa svinjski. Bralci „Nar. Lista" so že iz dosedanjih številk spoznali, da je jež, ki so ga poslali na Rifnik šnofati, svinjski; le svinjskemu rilcu je lastno, stikati po blatu. Za bralce „Nar. Lista" pa je stvar okusa, če najdejo do-padenje nad tako nizkotnim pisanjem svojih voditeljev, ki v onemogli jezi, da naša stvar napreduje, oni pa res tičijo v blatu, poskušajo zadnje sredstvo, da bi svoje umazano glasilo udomačili med nami. A tudi svinjski jež ne bo vlekel, ker je preveč ogaben on in vsi, ki mu strežejo s podatki. Naj vtakne svoj rilec v liberalni brlog in potem: Buon apetito!" — Tako me je torej prijela „Straža". Ah&, to so me dali! Postojmo malo tukaj, in se pomenimo: Dragi čukec! Najpred vedi, da naše ljudstvo razločuje troje vi st ježov in ta tretja je še pasji. Jaz sem vse tri najel, da izvoham vse vaše kravje, svinjske in pasje kupčije. Kakor sam trdiš, bode imel največ opravka „ta svinjski", ker za to vrsto gradiva skrbite vsi v najlepši slogi. Rad bi samo že vedel, kaj porečeš še le potem, ko prebrozgamo vse blato. In vse bodemo izvohali, ker ježa vse diši, še najstrupenejšega gada se ne boji in ravno ta mu gre najbolj v slast. Zato le po njih! In dober tek še mi želiš, ljubček čukec. No sedaj te imam prav rad. Ti vsaj veš, kaj je potrebno, da vas in vaše svinjanje človek lažje prebavi. Pa na eno bi te zelo rad opozoril: obdrži svoje lepo perje — pardon, ti ga imenuješ bolj živahno po svoje „blato" — le za sebe, ne usiljuj lastnine drugim, ne maramo biti pavi. Ali pa je mogoče to vaš stvarni zagovor?! Jezaš na! kako rastejo in se špičijo" moje igle, zato pikam naprej.
» »
III.
Pri zadnjem cerkvenem izpraševanju za spo-vedne listke je župnik Mikuš-paša nahrulil (v pravem pomenu besede) odraslo dekle, ker je bila v spremstvu svojih staršev na napredni veselici. Izročil ji je listke samo za starše, nji pa zabičal, da se nauči še več katekizma in potem pride po svoj listek. Kot župnik in povrh še načelnik kraj. šol. sveta gleda mirno, da hodijo šolski otroci klerikalnih staršev na različne klerikalne veselice in plese, trpi, da hodijo celo kaplani ponoči ž njimi okrog, a strahovati pa hoče odraslo napredno mladino samo za tč, ker je napredna. A čakaj
Priporočamo našim gospodinjam pravi
kavni pridatek z tovarniško znamko : kav ni mlinček:
iz ZPffrabške tovarna.
Jl
malo! V to umazano, črno gnezdo bodem piknil z vsemi svojimi iglami in posvetil z bengalično lučjo. Kar se nam samim ne posreči, pomagal bode „sv. Benedikt".
IV.
No, pa ker smo že ravno pri sv. Benediktu, poglejmo si ga malo natančneje. Nastavim Šal-mičev respeklin. Nič. Ne vleče tako daleč. Nategnem Žgankov nos. Juhuhu, bum, bum, bum hadič, kak to diši! — „Na klopci sta sedela, si gledala v oči'', pa, seveda, stiskala tudi rokce. Zadnji večerni žarki so jemali slovo. Tam v ozadju, nekje v vinogradu njima je zapel čriček. Neki lepi Joža pa je brezskrbno ubiral nežne strune pregrešne, a tem slajše ljubezni. Jemal je slovo. Kaj bode, kaj bode z nama ? Sem sicer postavno poročena žena drugega, pred Bogom in ljudmi, a kako naj živim sedaj naprej brez Tebe, dragi
moj, moj---!? Miruj, dušica zlata in zanesi
se na Spočetka Te naj trošta naš farni patron, sv. Benedikt. Zaupaj rau, kakor meni, dober svetnik je. Marsikatero jasno in temno noč sem žrtvoval Tebi in pred Teboj drugim farnim lepoticam. Nisem se bal ne dežja, ne snega, ne vročine, ne mraza. Se-li še spominjaš one kristalno čiste in ja«ne noči, ki nas je spremljala domov iz Ptuja, kamor nas je izvabila zvita, a ljubez-njiva gledališka „muza''. Vem, da se spominjaš, kako sva se grela in preganjala hudi mraz, a pred nama na „kozlu" pa je zmrznjen drgetal Tvoj mož. Da, lepi časi so že bili za hrbtom Tvojega zak. moža —! Sedaj pa se jim hoče mahoma napraviti konec. A ne boj se, dušica draga, tudi jaz imam glavo, Ti pa denar. V bližnjem mestu Ti poiščem primeren kotiček. Dotlej pa bodi pogumna iu skrivaj namen". Čez par dni se je preselil tiček — a kmalu za njim je odletela tičica, da se nastani v varni kletki v Celju. Vsakdanji obiski so se počeli in ponavljali, dokler jih ni izvohala mestna policija. Ti ljudje so pač strašno radovedni! V vsak kot vtaknejo svoj nos. Kaj nas pač briga zaljubljen jastreb z ubeglo golobico? In komaj so se začeli bolj živo zanimati za njuni položaj in krstni list — sta že sfrčala vsak v svoje gnezdo. Strah pred policijo je prinesel golobico zopet stalno pod staro streho, jastreba pa v novo domačijo. Zakonski je svoji skesani ženi vse odpustil, tudi obiteljski prirastek je čez nekaj mesecev hvaležno sprejel kljubtemu, da dobro pozna njegov izvor. A junaški in lepi Joža si je poiskal novo klopco, da živi nov roman. — Oh bodi mi pozdravljen, pa na svidenje!
Tvoj „pasjl" Jež.
fazne norosti.
Kedaj bo zmanjkalo železa! Zemlja hrani
v svoji notranjosti nebroj zakladov in poleg človeškega dela je zemlja edini činitelj, ki nam daje za naše življenje porabnih stvari. Toda med zemeljskimi produkti je treba razločevati. Žita n. pr. ue bo nikdar zmanjkalo, ker vsako leto sejemo in vsako leto žanjemo. Drugače je pa z rudo, posebno železno rudo. Rude ne moremo sejati, da bi obrodila na novo, temveč enkrat porabljena ruda in izpremenjena v železo se ne da več nadomestiti. Tako mora biti železne rude vedno manj in je je tudi v resnici, kajti dosedaj se je še vsako leto pridelalo iz železne rude več železa. Leta 1905 je znašal pridelek železne rude na celem svetu 120 miljonov ton. (Tona ima 10000 kg). Množina železne rude, ki še spi v zemlji se pa ceni na 10.200 miljonov ton. Če račun izvršimo moramo priti do zaključka, da bode železna ruda vporabljena približno v 80 letih. Seveda človek ne sme cele stvari tako enostavno vzeti, pa eno je gotovo, da je železne rude vedno manj in da je mora pri taki množini železne produkcije v ne tako dolgem času zmanjkati.
Zrakoplovna nesreča. Iz Monakovega poročajo: Zrakoplov „Zurich", v katerem so , bili trije moški in ena dama, se je hotel pri Lands-bergu spustiti na tla. Pri tem je tako hudo zadel ob tla, da je eded izmed moških padel iz košare ter se poškodoval. Damo, ki je izgubila ravnotežje, je eden od obeh gospodov še pravočasno zgrabil, vendar pa je z gorenjim delom telesa visela iz košare. Zrakoplov se je takoj zopet vzdignil. Moški, ki je držal damo, je končno omagal, in dama je padla iz višine 200 metrov v Starnberško jezero, kjer je utonila.
Zadnja poročila z Balkana.
Sofija, 16. julija. Danevovo ministerstvo je je sinoči odstopilo. Pričakuje se preobrat v bolgarski politiki.
Belgrad, 16. julija. Srbski ministerski predsednik Pašič, grški Venizelos in črnogorski Vu-kotič so imeli v Skoplju sestanek, na katerem so se sporazumeli glede postopanja pri mirovnih pogajanjih z Bulgarijo. Boji so ustavljeni.
Bukarešta, 16. julija. Rumunske čete so prekoračile Donavo pri mestu Ruščuk in je zasedle.
Sofija, 16. julija. Turške čete so udrle v ozemlje, ki pripada po londonskem preliminarnem miru Bolgariji, zasedle Lileburgas in Vizo ter ogrožajo Odrin.
mi
Mala oznanila.
Vsaka mastno tiskana beseda stane tO vin., navadno tiskane pa po 6 Vin. Znesek se mora vposlati vnaprej, ker se sicer == inserat ne priobči.	=
! 500 kron !
vam plačam, ako moje „Ria - balzam" ne odstrani kurjih očes, bradavic, trde kože v 3 dneh brez bolečin. Cena Škatljice z garancijskim pismom 1 K. Kemeny, Košice (Kaschau) I. poštni predal 12/227, Ogrsko
Proda se
radi bolezni Čedna zidana z opeko krita hiša, obsegajoče 4 sobe, 2 kuhinji, 2 kleti z vso opravo in verando. Zraven je 5 oralov zemljišča. Več pove Marija KBnig, Senovica 24 poleg Šmarja pri Jelšah. 387
Posojilnica v Mariboru
(Narodni dom)
razpisuje za šolsko leto 1913/14 podpore za obisk:
1.	Slovenske trgovske šole v Ljubljani v
znesku K 280'—
2.	C. kr. državne obrtne šole v Ljubljani v
znesku K 300'—
3.	Kmetijske šole v Št. Jurju ob juž. žel. v
znesku K 280'— Prošnje opremljene s krstnim listom, šolskim in ubožnim spričevalom je vložiti do
15. avgu&ta 1.1. v pisarni posojilnice. — Oziralo se bode v prvi vrsti na prošnjike y okraja Maribor.
388 2-1	"	Načelstvo.
__i._
' _y r
«£dor^it)če priti poeenl v Ameriko, naj se obrne zaupno na mene. Vsakomur dam natančna pojasnila	187 -19
A. Gruden, Geestemiinde (Bremerhaven).
Grand Friz na svetovni razstavi v Farizn 1900.
KwizdoY korneuburški živinski prašek
dijetetično sredstvo, za konje, govedo in ovce:
Cena I škatlji I K 40 v, pol škatlje 70 v.
Nad 6. let v vseh hlevih v rabi pri
pomanjkanja teka, slabi prebavi, za Izboljšanje mleka in
pomnoženje množine mleka.
Pristno samo z zraven stoječo varstveno znamko, dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. Ilustrovan eenik gratis in franko. Glavna zaloga: Frano Jan. Kwizda, c. in kr. avstr. - ogrski, kr. romunski in . kr. bolgarski dvorni založnik, okrožni^ lekarnar, Korneuburg pri Dunaju.

Steckenpfer d - bay ■ rum
Bergmannn & Co., Dečin n. L. (Tetschen a. E.)
ostane slejkoprej najboljša voda za glavo, za umno negovanje las, zabranjuje tvorbo luskin, predčasno osivelost in izpadanje las in krepi lasne korenine. Mnogoštevilna priznanja! V steklenicah po 2 K in 4 K se dobi v vseh lekarnah, drogerijah, parfimerijah in brivnicah.	148 20-11
Izdelovalnica če-
Pozor!
Iscem stanovanje
oddaljeno iz Celja 10 —15 minut, z vrtom, znabiti cela mala hišica. Stalo bi naj letno 120 —130 K. Naslov pove upravništvo „Nar. Lista". 355 10-3
Kranjsko tržno čebelarstvo
Peter Majdič
preje baron Rothschiitz
Smrek, p, Višnjagora, Dolenjsko
priporoča vsakovrstno čebelarsko orodje lastnega izdelka, posebno panje vseh sistemov, vse priprave za izdelovanje Alb. Žnideršičevih in drugih panjev, stiskalnice za umetno satovje, rokavice, avbe, kadilnice „Smoker" in razne druge pipe za kajenje, točila za med, kakor tudi vse druge v to svrho spadajoče predmete, vse skrbnega in dovršenega dela, po primerno nizkih cenah na debelo in drobno. Prodajalna v trgovini
„MERKUR", P. Majdič, Celje,
Graška cesta 12
kjer se dobi tndi vsakovrstno železninarsko blago posebno za sezono: traverze, cement, strešna lepenka, žične mreže za ograje, poljedelski stroji, umetna gnojila itd., itd.
Konrad Rosenbauer & Kneitschel
tovarna gasilnega orodja v LINCU NA DONAVI. — Prva tovarna v Avstriji, katera izdeluje BENClNMOTOItNE TURBINSKE BRIZGALNICE.
Novost!
Model 1913.
Novost! .
BENCINMOTORNA BRIZGALNICA »MARKA LINC".
Po pogonu avtomat čno delovanje! Strojnik nepotreben! Najnovejša iznajdba — patent prijavljen. — Priporočam vse vrste voznih brizgalnic in patent-Kobe-snemalko „TRiUMFu. Mehanične lestve, čelade, pasove, sekirice, čepice in vse ostale gasilske predmete, cevi najboljše vrste in sanitetne predmete. Ceniki in ponudbe zastonj, obisk društev brezplačen.	103 12-11
Slavna štajerska gasilna društva pozor! Naše bri gal-nice subvencijonira slavni štajerski deželni odbor!
Z odličnim spoštovanjem Konrad Rosenbauer v LIncu.
FR.SAMSA, Zagreb, zastop. za vse juž. dežele.
je naprodaj y prav lepem kraju blizu Celja, enonadstropna hiša, gostilna in trgovina z mešanim in manufakturnim blagom.
Velik sadonosnik, dva orala vinograda, hlev, ledenica, klet, travniki, njive in gozd, velik inventar ter mnogo vinske posode. — Proda se tudi sama hiša z
gostilno in trgovino, s sadnim vrtom in vinogradom.
-	Pojasnila daje g. Hugo Turk v Ljubljani.	s
314 8-6
Dye stanovanji
eno z eno sobo in kuhinjo, eno s 3 sobami in kuhinjo, se oddata takoj oziroma s I. avgustom 1.1. na Dolgem polju št. I v Celju.
Vzorci zastonj
od modnega blaga in sicer


dV
batisti, platno in bombaževinasto blago. Razpošilja V. J. Havliček in brat, Toplice Pod-jebrad, Češko. W Pišite takoj.	332
Pozop!	Pozor!
80.000parov čevljev
4 pari le za K 8*50.
Zaradi plačilnih težkoč, v katere je prišlo več velikih tovarn, se mi je naročilo večjo množino čevljev prodati. Prodam vsakomur dva para moških in dva para ženskih čevljev na zavezo, obite. iz črnega ali rjavega usnja, elegantne, najnovejša fazona. velikosti 1.1., Nr. Cm. Vsi 4 pari stanejo le K 8 50. Razpošilja proti povzetja.
D. Wu IK a n, Krakau, isaka 3 — 563.
Se sme zamenjati ali se denar vrne.	364 12-2
Prva slovenska iždeloval-nica mostnih, živinskih in drugih tehtnic za trgovino in obrt. Stavbeno in umetno ključavničarstvo
IVAN REBEK
Celje, Poljska ulica št. 14 priporoča svoje tehtnice. Ceniki na razpolago brezplačno in franko. 340
Sprejmem tudi vsakovrstna popravila tehtnic In utež.

malisno štupo, suhe gobe, vinski kamen, med v satovju, satovje, vosek, jabolka namizna in hrnške za mošt, fižol, oves, pšenico, ječmen, bučne peške, koruzno slamo, smrekove storže, želod, krompir, sploh vse deželne pridelke, kakor tudi petrolejske in oljnate sode ter močnate, solne in otrobne vreče kupi vsako množino veletrgovina Anton Koleno, Celje, Graška cesta 22. 18 35-29
Mlatilnice
geplje, slamoreznice, stiskalnice in mline za grozdje in sadje, sploh vse poljedelske stroje najboljšega izdelka, vsakovrstno železo,
traverze, cement, vsakovrstno železninarsko blago, umetna gnojila in čebelarske potrebščine, vsakovrstna umetna gnojila, priporoča
Veletrgovina z železnino
»Merkur*
Peter Nlajdrč
v Celju, Graška cesta št. 12.
351 8-4
■	Slovenci! Nikar tujcem svoj denar!
Priporoča se Vam v nakup
j R. Saknič* Celje
Narodni dom.
■
■	To je največja in najcenejša razpošiljalnica ® pravih švicarskih ur, zlatnine, srebrnine
in optike.	66 50-27
■	Zahtevajte cenike! Zastonj in poštnine prosto!
■
S Opomba: Blago tvrdke R. Salmič je najbolj pripoznano po celem svetu.


Zdravilišče z vodo in elektriko
po sistemu prof. VVinternitza in po Kneippovem = last si. in kralj. pov. trga KRAPINE =
v Krapini
Odprto od I. aprila do I. dec.
Srednje blago podnebje; mesto je obkroženo od izrastkov štajerskih Alp, bogato na krasotah narave, kaže gledalcu bajne prizore. Bolnikom so na razpolago tople, marmorne in kopeli z ogljikovo kislino, masaža, električno zdravljenje, parne, peščene in solnčne kopelji itd. Sedaj je zdravilišče pod upravo izkušenih zdravnikov hidropatov, ki so se priučili zdravilne metode pri prof. MTinternitzu na Dunaju ter skozi dalje časa v Worishofenu. Oskrba poceni, stanovanj dovolj : glede teh se treba obrniti na kopalisčno
upravo.	3u2 15—4

LIKAR .. PLESKAR
prevzame vsa dela dekoracijske, slikarske in pleskarske stroke, katera izvršuje solidno in po najnižjih cenah.
MIHAIL DOBRAVO, Celje
46	Gosposka ulica štev. 5.	51-2?
za letne moške in ženske obleke, kakor moderni krepon, delen, etamin, štikan
batist, cefir itd. priporoča s solidno in točno postrežbo velika narodna manufakturna trgovina
Narodni dom	CELJE	Narodni dom
promenadne, lovske, telovadne, planinske in sploh vse vrste izdeluje
Adolf Bursik v Celju
Cene zmerne.
Postrežba točna


Povsod priznana domača sredstva 1
v cenah!
AH lato 4Q7QT Povsod priznana doi VU ICld lOlOl Pri vetjih naroČilih znatni
A.THIERRY-ja BALZAM
edino pristen z zeleno usmiljeno sestro kot varstveno znamko. 331 20-5	Oblastveno varovan.
Vsako ponarejanje, posnemanje in prodaja kakega drugega balzama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju, hripavosti, žrelnem kataru, pri bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri influenci, pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice, pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobo-bolu in ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in izpuščajih itd. — 12 malih, ali 6 dvojnih steklenic, ali 1 velika specij. steklenica K 5'60.
Lekarnarja A. Thierry-a edino pristno cenltfolljsko mazilo
je zanesljivo in najgotovejšega učinka pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnetjih, tvorih, ' ije vse tnje snovi iz telesa in radi
12/2 ali 6/1 ali I velika steklenica K 5 60.
tega dostikrat napravi operacijo nepotrebno. Zdravilnega nčinka tndi pri starih ranah
itd. — a dozi staneta K 8-60. Naroči se: Lekarna k angelju varihu. Adolf Thlerry v Pregradi pri Rogatcu. Dobi se v večini lekarn. — Na debelo v medicinalnifc drogerijah.
Pri večjih naročilih popust

Lister-jevl
originalni angleški bencinovi, petrole-jevi in plinovi
motorji
stalni in prevozni. Se porabi najmanj goriva. Za vse gonilne svrhe, 2V2 do 8 konjskih moči. Magnetoelektričen vžig. Priprosti nagon. Ugodni plačilni pogoji. Najboljši in najcenejši mali motor sedanjosti. Katalogi in pojasnila zastonj.
R. A. Lis ter & Co., družba z omej. iav„ Dunaj, III.|2, Zoll-amtstrasse St. 9.	Preprodajalcl in agentje se Iščejo.
?rr *.—i*' * 'i * * • v-v-t-t -.— v '. yi'i~i.i~r,*.*ii _^_iiru"i
Najboljše ln najmodernejše snkno za moške ln volneno za ženske obleke razpošilja najceneje
?aTo*nIaTn"aka R. Stepmecki, Ms
m Vzorci in cenik čez tisoč stvari s slikami poštnine prosto
1 Superfosfat I
^ najuspešnejše, najzanesljivejše ^ in najcenejše
fosfornokislinsko gnojilo
—za vse vrste zemlje--—
dalje	42 30-19
amonijakove, kalijeve in solitern«
superfosfate
prodajajo vse tovarne za umetna gnojila, trgevci, kmetijske zadruge in društva.
SV" Le superfosfat
v ceni ni poskočil!!
88 • • • • 88
88 Osrednja pisarna drnštva avstr. tovarn 88 za superfosfat Praga, Pfikopi 17. ja^j
175 -19
Nora, stara
Tina in droženko
lastnega pridelka prodaja v poljubni množini Fi*. Ferlinc v Šmarji pri Jelšah.
SliHar in plesHar
prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela kakor slikanje sob, : cerkev, gledaliških : odrov, črkoslikarstvo na steklo, les itd. — Zmerne cene. — Priporoča se za obilna naročila. Svoji ksvojim!
Viktor Bevc, Celje
76
Graška cesta št. 43.
49-26
Franc Strupi
Celje, Graška cesta
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, svetilk, raznovrstnih šip
itd. Najnižje cene. PreTzetje vseh steklarskih
35	del!	52-29
Na debelo! Na drobno!
Letovišče
Bohinjska Bistrica Bohinjsko Jezero
v Triglavskem pogorju, na progi državne železnice Jesenice-Trst-Adrija, 4 ure železniške vožnje iz Celja. — Alpska klima, stanovanja v gostilnah, vilah in privatnih hišah. Izborne železniške zveze za zlete na Bled, Kranjskogoro, Gorico, Belopeško jezero. Ugodna lega za gorske ture v Julijskih alpah. — Zmerne cene. Informacije in prospekte brezplačno: prometno društvo v Bohinjski Bistrici. 343 11-4
I
Kdor hoče za 6 v kupiti škatljico, naj zahteva izključno svalcicni papir
,Ottoma
10 c
Trgovina s špecerijskim :: blagom ::
Glavna slov. zaloga ter velika izbira kranjskega vrvarskega blaga, kakor štrang, uzd, vrvi, štrikov za perilo, mrež za seno in za otroške postelje itd.
Točna iti solidna postrežba!
J. KavniHar
Celje
Graška cesta 21
Na drobno in na dLelbelo.
Trgovina z moko in de-:: želnimi pridelki ::
Glavna slov. zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev,
firneža in lakov. Kupujem po najvišji ceni deželne pridelke, vosek in vinski kamen.
Zaloga pud-ninskih voda.
Goričar & heskoušek, Celje
Graška ulica št. 7, podružnica Rotouška ulica št. 2.
Spomladna in poletna sezona:
Nahrbtniki (Rucksacke) v veliki izberi po raznih cenah.
Čase iz papirja in aluminija.
Za veselice: konfeti, serpentine, papirnati krožniki, servijete.
Lampijoni, predmeti za šaljive pošte in srečolove.	39 52-29
Tovarniška zaloga šolskih in pisarniških potrebščin.
Lastna zaloga ljudskošolskih zvezkov in vseh tiskovin za urade.
Nagrobni venci in traki.
Dopisnice Savinjskih planin in druge.
Zaloga različnega papirja.
Solidno blago. Nizke cene. Točna postrežba.
jrSjPjj
jO Bllj
>
o "m e«
a
a	33
sS	C8
¥	5
e	s
PQ	IM
_ TU
•m
1 ■ ■ ■

ZVEZNA TISKARNA V CELJU.
Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlaeralnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — Cene nizke.
Lastna knjigoveznica.
sprejema ilruge ali
pegistpovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v GABERJU pr»i CELJU
hranilne vloge od vsakega, je član za-ne in jih obrestuje nepretrgano
od vložitvi sledečega dne do dne
Rentni davek plačuje zadruga sama In ga ne odteguje vlagateljem.
član za-	J •	|	lin
vzdiga JO PCt III POl Otl Stl) S
II 01
|z I o
86 49-27
Avstr. poštne hranilnice
račun štev. 54.366. Ogrske pošt. hranilnice račun štev. 26.283. Telefon št. 48
Pisarna je v Celju, Rotovška uliea št. 12
xxxxxxxxxxxxxxx
Uraduje se vsak dan razun nedelj In praznikov od 8. -12. ure XXX dopoldne. XXX
gg Južnoštajerska hranilnica v Celju SS
v Narodnem domu.
Qprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure *
0 dopoldne in jih obrestuje po	j štanj, Sevnica, Vransko In Gornji
od dneva po vlogi do dneva dviga	I 1 (jI grad in rezervna zaklada, katera
ter pripisuje obresti vsakega pol	#1 * v
leta h kapitala. — Rentni davek	/Ii L» I*,
plačuje hranilnica sama ter ga ne	Iv I)
odteguje vlegateljem. Za varnost	-A, Jti Iv vlog jamčijo okraji: Šmarje, So-
znašata že nad 350.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občeko-ristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. 125 -22
BTW.

Tvosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, U za napravo potov 5.000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 12.000 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnico ustanovivšim okrajem izplačalo okolo 45.000 K za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 100.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje