248. številka. Trst, v torek 6. septembra 1904. 1'hpja tbmM 4mm ludi gb sedel sb in praznikih) ob 5. ari, ob ponedeljkih ob 9. uri jgatraj. • itMZM ttevilka *e pfodajijo po S tovi. (6 itotmk) ■ rac-ph tobakarnah okolici, Ljubljani, Gorici, J« ji. Kranjr Mariboru. (>Wv*n, Idriji, St. Petru, Sežani, St^režijj KjjrremmMtD itd. Iv oaro^b« prejema upra-ra lista -Edinost". m Giorgio Galatti 4t iS — Oratfae art ad 2 pip. te 8 zvečer. ■ 16 Ktotink na vrsto petit; poelanice, osmrtnice, javne ran vale in domaći oglasi po pogodbu TELEFON itv. li:>7. Varofisln sa vse lete 24 kron, pol leta Na naročbe brez doposlane n Vat dopisi naj ae pošiljajo na n: plana te ne sprejemajo In Tečaj XXIX. '3 mesece 6 kros se apiavft ne ost* iStvo Usta. Kefrankovas: koplsl se ne vra6a|s. Gl&silt ptlitičaega društva „Ediutt" za Primorsko. F edinosti Je moč t Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo liat UREDNIŠTVO: Giorgio Galatti 18. (Narodni dom). Ivdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lia:ai t ksnsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konse>''c>«* lista „Edinost14 v Trstu, ulica Giorgio Galatti Stv. 18. Poštno-hranilničnl račun št. 841.652. 2 Rusko-japonska vojna. (Brzojavne vesti.) Japonci v Liaojangn. — Velike japonske zgube TOKIO 5. cb 1. uri pop. (R uterjev bir^.) Maršal O ama je biz javil: Ob 9. uri pre ipoludne smo zajedli po boju, ki je trajal V8o n ć in danes zjutra;, Liaojang popolnoma. Našezgubeao baje velike. Raz mere na desnem brfgu reke Ta t^iho bo m: nt znane. Sodbe parižkih listov o bitki pri Liaojangu. PARIZ 4. Tuka šuji rusofilaki listi z ob-islovarjem potrjujejo, da je ruski poraz po-polen. Kuropatkinova armada se za sedaj ne more \eč resno branit . Energ čai napad prve japonske armade pri Šanvangozi, je provzročil u*cdo glavne ruske pozicije, kateri so Rusi v nerednem begu zapustili. Kur kjev nastop je bil baje mojsterski. Njegove čete so ne v prvih dveh dneh le malo udeležile boja in glavne njegove zapreke eo b le j n prekoračenju reke. Kuro-patkin je pustil, da Kuroki prekorači reko Taits ho, De da bi ga bil motil ter je priČa-soval njegovo prodiranje proti Jantaju tsr -kušal, da Orlov voj prodre med 1. in 4. T. m. j iponsKo armado, da na ta način napade Kurokija z* hrbtom. Kuroki pa je to nakano preprečil s tam, da se je hitro zaeu-Kal na levo in da je prekoračila njegova rezerva reko LaLho pri Anpingu. Japonci so se pri teh nočnih spopadih p s uževa i električnih reflektorjev. Mnenja v Tokiju. BEROLIN 5. »Berliner Tagebhtt« poroča iz Tokija : V višjih vojaških krogih so mnenja, da doseže Kuroki še meseca septembra Mukcen. Dve diviziji podali sta se zopet na bojšče, da i r po polnite japonske vr$te. Ciij -Japoncev je sedaj ta, da na vsak način zavzamejo Port Ariur in Mukden. V tem mesecu naj te čete odpooijejo, pj zimi pa bo lo Japonci utrdili pozicije. — Pred Port Arturjem imajo Jiiponc: sedaj 650 topov. Največ *gub so imeli do sedaj dobrovoljni oddelki. Gtneral Nogi namerava ohraniti gardo in jedro čet za glavne napade. Poročilo generala Saharova. — Boji okoli Jantaja. PETROGRAD 5. (Uradne.) General ??abarov je 2. t. m. brzoj-v.l generalnemu F iatu : Naše Čete so dines napadle višine pri S.kvan'.unu. Po srditem boju vzele so nase čete vse v.šine zapadao cd S. kvantu na. Do Kazaio se je, da smo imeli pred eeboj mnogo-brojne ^aponske četa, ki so se razprostirale mej višinami pri Jantaju in Taitsilio. Oddelek genertla Orlova, e ščitil Jantaj, se je moral umakn ti, ker je zadtl na sovražne čete, ki bo bile v dobrih pozicijah in v premoči. General O/lev je bil ranjen. Ker se je b.lo bat', da nas sovražnik obkoli, umaknili smo se na postajo Jantaj. Hrabri polki prvega sibirskega voja so prihiteli in general Sta-ckelbarg je zadržava! napadajoče Japmse. V tej bitki je bil poveljnik 2. sibirskega polka, polkovnik Ozerekij, težko ranjen. Ob 9. uri zvečer je boj na vsei črti končal in slišalo so ie le gromenje topov vLiaojaDgu. Oete garnizije v Liaojangti so glasom brzojavne vesti, odbile drugi s.»vražai napad. Dva polka sta na zipadu prešla v ofenzivo. Po hudi bitki ee je doznalo, da sta ta dva polka stala ni .sproti mnogoštevilnejeaiu sovražniku, ki je imel več kot 2 diviziji. — V^a izgube še niso znane, vendar prelaza glasom dosedanjih poročil št9vilo mrtvih in ranjenih o000. Port Artnr. LONDON f>. »Daily Telegraph« poroča iz Ćfa. da se obitreljevanje Port Artuija nadaljuje noč in dan. Na dan pade 120 gra nat v mesto, večinoma pa le na odprte prostore. Ruske vojne ladije obatreljavajo japonske pozicije. Dne 29. m. m. so zapustile ladije »Bajan«, »Peresvjet«, >Retvizan« in »Palada« pristanišča ter so plule 2 milji daleč, ne da bi jih bili Japonci napadli. Iz kopnega r,je na ladijo »Peresvjetc pr.letela i granata ter usmrtila 1") mož. Poprave na poškodovan h ladij ah sa redno nadaljujejo. Dovažanje živil je vedno težavneje. Isti list je poročal 4. t. m.: General Nogi je radi nevspehov pri Port Arturju tako pobit, da so ga ftomaj zsdtžali, da se ni postavil na čelo napadajočih kolon. Rusi in Japonci naznanjajo v Č.fa uradno, da so operacije pred Port Arturjem prenehale. Ea velik ruski pomorski top se je baje razletel. S tem se hoče dokazati, da topovi niso več za rabo. ĆIFU 5. (Reuterjev biro.) Dae 27. avg. so pr;čeii Japonci drug. obči napad na Port Artur. Nadaljevali so potem napade med silnimi boji do 31. avgu&ti. Tega dne bo ee Japonci povsod umaknili mua iz Palunšana. Dne 30. avgusta so bili razni silni napadi na Ičan odbit. Dne 2. t. m. ob 3. uri zjutraj so Japonci zopet silno napadli levo rusko krilo, vendar so sa kmalu umaknili, na kar je pričelo zopet obstreljevanje. Japonci uo namreč stre jali iz Senšigena in Palungšaca, Rosi pa z Antu-sana in Erlungšana. Po ruskih cemtbah so zgubili Japonci pii občem napadu 3000 mož. Hoja topništva so so udeležile sem t:r tja tudi vojne ladije, K.i tse nahajajo v prista-stanišču. Rusi odkrili v Port Arturju velike podzemske zaloge streliva. PETROGRAD 5. Ru=i so našli v Port Arturju pod zemljo velike muoicijske zaloge, katere bo napravili K tajci po japonsko-kitajski vojni, ne da bi jih bili Japonci za- pazili. — Velike zalege smodnika so prišle generalu Steselju v prid o pravem času. P.uska krizarka »Diana«. PARIZ 5. »Agence Havas« poroča iz Saigona, da je poveljnik ruske križarke »D ana« prejel cd luškega admiralstva ukaz, naj križarko razoroži. Japonske čete odi šle na Sahalin. BERO LIN 5. »Berliner Tageblatt« poroča >z Tokija : Japonske Čete, ki so cdiš'.e v SahuIiiT- imajo nalog, da pričnejo od tam oblf^anje Vladivo^toka. Odlikovanja v ruski vojski. PETROGRAD 5. Generalmajorji Alek-sejev, poveljnik 5. vzbodno-sibirske divizije strelcev, pl. Rennenkampf, Geingross in pl. Fock imenovani so bili radi izbornega vede nja pred sovražnikom generalnimi lajtnanti. Generallajtnaat L nevič imenovan je bil radi odlikovanja v službi generaltm pehote. — Car je nadalje podaril generalmajorju Mi-ečanku z briljaati okrašeno sabljo, na katerej so vtisnejene sledeče besede: »Za hrabrost pri odbitju japonskih napadov dne 23., 2G. in 27. julija. Brzojavne vesti. Minister Koerber. ĆERNOVICE 5. Ministarski predsednik Koerber je bil *čeraj zjutraj v jezuitski ceravi pri maši, na to se je ob 8. uri odpeljal v Stanislaj. STANISLAJ 5. Včeraj cb 10. in pol uri je dospel eemka jministerski predsednik Koeiber. Na postaji so ga pozdravili namestnik Potočki in drugi dostojanstveniki. Dr. Koerber se je podal v oki&jao glavarstvo, kjer je sprejel uradaišivo. Na to je sprejel v avdijenci greko-katoliškega škcfi dra. Cho-lniszvna in ee druge dostojanstvenike. STRUVI 5. Minister Koerbar je prišal semkaj ob 5. uri popoludne. Žrebanje. DUNAJ 5. Na žrebanju 3°/0 sreček Bo-deneredita II. emisije z leta 1889, je zadela prvi dobitek 100.000 kr.in serija 5240 št. 13; 4000 kron je zadela serija 5291 št. 32. Germanizacija med Poljaki. BtlROLIN 5. Kakbr poročajo mnogi listi, se pc stavi v prihodnji pruski proračun ; znatno svoto za nadaljevanje naselbinske politike v pruski Poljski. Papeževa nuncijatura t Carigradu. CARIGRAD 5. V krogih papeževe delegacijo izjavljajo, da ni tam ničesar znano o kakem projektu g.ede ustanovitve papeže\ e nuncijature v Carigradu. vicah o bitki pri I/aojangu. Zidnja brzojavka Kuropztkinova je zopet vzpostavila vse nade. V Pet;ogradu so se najbolj bali, da obkolijo Japonci Kuropatkinovo armado, ozi-i ruma d i he izvrši umikanje v takem neredu, ki bi pou-eojal poraz. Temu nasprotno ee je Kuropatkin s svojimi četami tako mojstersSo umaknil iz Liao-janga, da ee zamore sedaj svobodno umakniti proti Makdenu in kakor se govori je Ž9 prej ukazal spraviti rrzne vojaško zaloga proti severu. Kuropaikin je izprain l Liao-jaog potem ko je prizadjal Japoncem ogromnih zgub. Sami Japonci pr znavajo, da so njihove zgube grozne. Poleg 35 000 mož, ki so jih izgubili pri Liaojangu su mora prište-| vati GO.OOO mož, ki so jih Japonci žrtvovali j prćd Pori Arturjem. Japonska armada je zmanjšsDa in popolnoma j utrujena ter ne more več napredovati. Rinom I prihajajo vtafe dan nove sveže čete. Vojni od-| deilci, ki so dosedaj prihajali . v boj, se ne I prištevajo med najbolje. Prava armada še le i pride. Japocci so pa takoj v početku poslali v boj svoje najboljša čete. Prad Port Arturjem in pred Liaojangom se je boje/ala sama garda japonskega cesarja in ta je največ trpeia. Japonske rezerve, ki prihajajo na bojišče nito bcl.e od neukih novincev. V Petiognulu eo mnenja, da svrši vojna sa le meseca Vojna. PODLISTEK. Ženite? Valerijai KoHansKega. Spisal Sacher-Masoch- — Prevel J. S. — Kaj želi ta Z d ? — je vprašala \Veinreba. — Hotel bi privezati gospici drsalke — je odvrni. \Veinreb. ki se ni prav nič začu ti i tej pretirani naglost . Lepotica je zma^aia z ramami n < šabno stavila nogo na človeka, ki je klečal pred njo. Vlastelin Barat nski ni bil v tem hipu n.č več od navadnega pjdnožoika. Ko jej je pritrdil obe drsalki, ee mu ja ona cš.i!;no priklonila in odhitela kakor srna. Dokler je Valerijan ves očaran gledal za njo, nagnil bo je \Veinreb k njemu in mu počepnil na uho. No, kaj pravite? — Kaj prav;m ? — je zaječal.vlastelin ; Žid ga je spremljal s s;oj m pogledom :n pazoval vsaki njegov pogled, a oko ee mu je bliščalo ud zvitoeti. — Ona in nubena druga naj mi pottine žeca ! — je vakliKnil Valerijan naenkrat. — Ilvala Bjgu ! — sa je oddahnil 'Ž d. — Vitla blagorodje Kakor da čita iz knjige. Vidite, to je prvo dajanje, a za mesec dai bo tuli svatb&. III. lati din, ko je bil Valerijan v Koščolki, kjer se je — kakor je mislil \Veinreb — zaljubil, sestali so ee v kremi šiirje Z.dje, da spijejo par čaš madjarskega vina na zdravje Kohaiitkega in gospice Jelke, gospoda F. in vse njegove rodbine, a pred vsem — na svojf. Druz ga dne je Sonenglanc obiskal mnego upnikov gospoda Kohanskega, a Sjaaragd je poskrbel, da č;m bolje uredi Baratin. S.ntnglan? ja kmalu poplačal vse upnike, ne pozabivši o tem pomagati vsaki stranki, d i pride do Čim večega dobička. D* se vidi, kako je on to spretno spravil v red, jemljemo kakor živ primer njegov cbisk pri TRcšT, dne 5. septembra 19U4. Parižki »Matinc je priobčil brzojavko iz Petrcgrada, v kater, označu e novo orientacijo nastalo v javnem mnenju po prvih no- pose&tniiiu Krapjljdkem, kateremu je Valerijan dolgoval dva t soč goldinarjev, a Soaen-glauc j- bil prepričan, da mu je ta posod,1 samo tisoč. Začetkoma je hotel samo izmučit Btarega skopuha. Ni dvoma, — mu je rekel, kakor da ga obžaluje — da izgubite ves svoj denar. — Krapoljski se je pre-strtšil. — No, ako bi bil jaz na vaš m m39tu — je nadijeval Žid po dolgih ovinkih — izvlekel bi vsaj 1300 goldinarjev. — Na to je odišsl Žid h Kohanskemu. — S težko muko sem ga pripravil, da mi je dal vašo pobotnico za 1400 goldinarjev, a vi 6t3 sadaj na dobičku za 600 goldinarjev. — In v resnici so na ta način bili vsi na dobičku; skopuh za 300, Valerijan za 600, a Žid za 100 goldinarjev. Vsa to se izplača iz dote zaročnice Kohanskega, čeravno ni ona niti v snu mislila na to ! Kamo li na ljubezen in možitev, ki jo je četorica Židov smatrala že za dovršeno stvar. Tudi posestvo je bilo urejeno v kratkem času. V najhuji zimi se je Smaragd potil. junija. Liaojang. Mesto L aojang, okolo katerega se že nekoliko dni bijejo krvavi in ■ ljuti boji, se prišteva najstarejšim mestom Mandžurije. Kakor pripovedujejo kitajski zgodovinarji, obstoji Liaojsng že 2000 let. V zgodovini Mat d Jurije je v prejšnjih časih L aojang igral veliko vlcgo. Mesto je bilo nekdaj prestolnica davno izginole vladarske hiše Lao, katera je dala mnogo vladarjev, ki so storili mnego za razvoj trgovine in obrti ter za razširjanje omike in proavete. Od te nekdaj slavne rodbine ostalo je le ime in nekaj znamenitih spomenikov. Sedaj je Liaojang zelo čudno mesto, ki ima živahno 'trgovino z žitom, eočivjem in ž.vino. Prebivalcev šteje Liaojang približno (50.000 duš med temi je 2000 Rusov in 100 drugih Evropejcev. Radi svojega ugodnega poležija je Liaojang pripravn » mesto, da pre-sreduje trgovino med južao Mandžurijo, Korejo in Mongolsko. Z gradnjo mandžureke železnice ss je L aojang še bolj po?zdignil. Ru3i so izbrali za sadež svoje uprave Harbin Liaojang pa kakor trgovinsko tradišča spodnjega ozemlja reke Liso. Malo časa po izbruhu vojne je bival v L.sojangu znani ruaki general Linevič, načeln.k amurske pokrajine, kije strogo nadzoroval gibanje kitajskih čet ob mundžurski meji ter izpestoval, da eo se kitajske čete umaknile iz Liohe. Sedanji vrbni poveljnik general Kuropatkin ti je izbral Liaojang za svoj glavni stan PeUl:sat delavcev, kmetov, zidarjev in drugih, osnažilo je vse dvor.šje in spravilo v red ves dvorec, a vse na rtčun Žida, ki pa . ni bil še zadovoljen b tem, ampule preskrbel i je za dvorano popolnoma nivo pohištvo, gla-Bovir, slike, a naposled tudi jecKn plug na paro in pripravo za mlatenje. Ni minolo niti me3ec dni, da se je že po v^ej okolici razne-Eel glas o tem posestvu. Nekateri so govorili, da je Kohanski pi stal po uekemu bogat dedič, drug«, da je imel sreč} pri kartah a kmetje so že znali, da je izkopal zaklad iz tatarskih časov. Ta gl«s je dospel tudi do ušes gospoda F., kateri ni niti slutil, da se vse to godi radi njega. — Devet 1(t je že temu, odkar misli on brez prestanka na pripravo za mlatenje, a plug na paro, to je za njega ideal! Ni se mogel več premagovati, ampak stopil je s pipo v ustih "na dvorišče, da to pove Laviju \Veinrebu, ki je spodaj izkazoval in zagrinjal nsko platno pied Jele-nino pestunjo in ostalimi služkinjami. — Si-li videl! — ga j® vprašal puhni-vsi dim, ki ga je pokril vsega. koncem meseca aprila. Kuropatkin je bival v dveh železniških vagonih najrnodernejega sestava, ki ee dajo razložit i, tako da se napravi iz njih lahko mala hiša. Odkar je prišel Kuropatkin v Liaojang, bo meeto močno utrjevali z okopi in nasipi. Admiral Matuševie o pomorski Tojni. Reuterjev biro je prejel iz Tsingtava poročilo: Ranjeni ruski Admiral Matuševič je izjavil v nekem pogovoru da je v pomorski vojni največjega pomena brezžičai brzojav. Rusi so rabili ta brzojav o zadnji bitki z največim vspthom, dokler niso krcgle aparata razstreljale. Ta brzojav deluje sigurneje in hitreje nego ii dosedanji signali z zasta- vami. Proti plavajočim minam ni drugega varava nego da sa odpošlje proti njim mino-lovee katerim naj bi sledilo brodovje. Torpedi se niso obnesli. Japonci so v neki noči 15 -:rat napadli ruske lad je z torped, toda brez vspeba. Več vojnih ladij, ki so providjene z retiaktcrji, se vBpešno brani pred napadi b torpedi. Torpedove mreže so za ladije v boju nesposobne, iste da ovirajo manevriranje ladij in njihovo hitrost. Japonaka poročila o pomorsk h boj;h so netcčna, ker zamolče japonske zgube. Učiteljskim prijateljem. Vsa naša javno6t se bavi danes z zamo-lanim, a perečim vprašanjem, kako bi se izboljšalo girotno stanje ljudskemu učiteljstvu in vsa javnost priznava tudi, da ee rešitev tega vprašanja ne da več odleš&ti, aaj se vzame denar, kjer hoče, da se čim preje pride v okom vedno večjemu pomanjkanju možkcga učitelistva. Žalostna in priznana istina je torej, da je učiteljstvo za svoje trudapolno in blat^.noano delo sramotno slat o plačano ter z največjimi tažavami in skrbmi prensši ne z a csno pezo današnje draginje. Vsi stanovi si izboljšujejo na razce nač ne svoje dohodke, le ljudski učitelj, ki je vezan edinole na svojo pičlo mesečno plačo, si v tej neznosni draginji ne more nikamor pomagat". Ta hud: boj za VEakdanji kruh, ali bolje, boj za obstanek, je prisilil učiteljevo, da se je začelo med sabo tesneje organizavati in združevati. Će učitelj pride v Btisko in denarno potrebo, kdo mu pomaga iz zadrege ? Nihče, icer vsakdo poz«j« mizerno naše ginotno stanje. Prav iz tega vzroka smo si ustanovili zadnji čas svojo lsstno »Hranilnico in posoj ilnic o«, s katero smo s? ustanovili krepko oporo, ki bo učiteljem-trpinom tola žilno sredstvo v mnogih bridk h čas h, tistim pa, ki imajo morebiti kaj pristradanega in pritrganega, pripomoček, da ei plodonosno nalag'jo krvave svoje prihranke. To našo »Hranilnico in posojilnico« je rodila skrajna potreba in neznosna sila, ki ječi ped njo ljudsko učiteljstvo. Zbog nizkih plač, ki jih dobiva učiteljstvo, imajo učiteljske vdove tudi nizko po kojnino, s katero ne morejo živeti :n ne umreti. Da se pa stanje učiteljskim vdovam vsaj deloma izboljša, bo ustanovili naš" sta rejsi tovariš. »Vdovsko učiteljsko d r a i t v o«, katerega glavnica znaša danes že 120.0GU K. To društvo daje učiteljem-clenom pravico, da dobivajo njih vdovo do smrti po 1^00 K letne podpore in vsaka učiteljska sirota po cčetu pa do devetnajstega leta letnih i'»0 K, sirota po cčeta in materi pa do 100 K na ieto, in sicer tudi do devetnajstega leta. Ko umre učitelj-oče, se čestokrat pri peti, da ni n"ui vinarja pri hiši. Uooga vdova nima niti ca sol, kje neki bo vzela pot rebne — Kaj, gospodi? r ? — Pripravo za mlatenje. — Pripravo za ml&tenje ! Kje bi m( gel videti to I — V Bar&tinu. — Ni možno ! — je vskliknil Zid, kakor da je iznenadjen. — Ali gosped Kohan ski mora biti jaso, jako bogat, ker si je mogel nabaviti tako pripravo... — Pa plug na paro tudi — je pripomnil g. F. — Plug na paro ! — je dahnil \\ eirireb. — Na vsaki način. — To je preveč ! — je vskliknil zopet Zid — ali kakšen dar in srečo mora imeti gosp. Kohanski, da si je zamogdl on prvi nabav>ti to. Zares redek človek ; lep, pameten, — čisto zlato, drag kamen, znate biser... (Pride še.) novce za pogrebne streške ? Tudi tu smo učitelji vsaj deloma olajšali skrbi svojim vdovam. Potreba in žalostna izkušnja sta nas prisili, da smo ustanovili v ta namen društvo : »J u b i 1 e j s k a samopomo čc. To društvo izplača takoj po moževi smrti vdovi toliko goldinarjev, kolikor členov ima društvo. Danes ima »Jubilejska samopomoč« 195 članov, torej dobi vdova, katere mož je bil člen »Jubilejske samopomoči« za pogrebne stroške 195 gld. V to društvo pa vpise učitelj tudi lahko svojo ženo in po njeni smrti je pa dotični učitelj deležen te podpore. »Vdovsko učiteljsko društvo« in pa »Jubilejska samopomoč« lajšata učitelju njegovo sadnjo uro, ker kakor ekrben mež in oče kolikortoliko laglje umre, ker ve, da bodo žena in otroci njegovi deležni podpor teh dveh društev. A trudna in pa težka je učiteljeva pet življenja, posebno še, če je obla-godarjen s kopico otrok. Težko je izhajati dandanes takemu učitelju s svojo nizko plačo, s katero niti učite'j samec ne izhaja, kamoli učitalj z družino ! la vendar je njegova dolž nost, da preživi in vzgoji svojo deco stanu primerno. Zbog nizke plače mu je nemogoče poslati svoje otroke v mesto v srednjo šolo. Če je pa že učitelj cče v taki stiski, pač ni treba povdarjati, kake reve so v tam oziru šele učiteljsko vdove in sirote. Ta potreba nas je zopet, prisilila, da smo ustanovili leta 1^94. »Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani«, katerega namen je, zgraditi v L ubljani po-' slopje za zavod, ki bo varno ognjišče in skr ben namestnik ljube očetove hiše učiteljskim sirotam in otrokom za svojih študij. »Učiteljski, konvikt« je namenjen za vse učiteljstvo na Kranjskem, Spodnjem Štajerskem in Primorskem br?z razlike narodnosti in političnega mnenja djtičnitov. V desetih letih smo nabrali za »Uei-teijssi konvikt« ^O.UOO kron zgradbenega kapitala, ki smo ga zložili večinoma učitelji sami. Potreba »Učiteljskega konvikta« postaja pa dan za dnevom večja in nujnejša. Iz lastne meči pa ne pridemo učitelji Š3 kmalu do ! zažeijenega cilja, ča ne dobimo podpore in j pomeči pri učiteljskih prijateljih. Upamo pa, j da nas bodo naš. prijatelji z ozirom na na&e i resno prizadevanje in blagi namen ter z ozi- , rom na ntša slabo gmotno stanje drage volje podp rali VBak po svoji meč. V ta namen razpošilja odbor »Društva-za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani« , učiteljskim prijateljem tiskane prešaje, kateri vsaki je pridejana poŠtnohranilničaa položnica z namenom, da Ee je dotičnik posluži ter kolikorkoli daiuje na žrtvenik »Učiteljskega konvikta«. Vsak, tudi najmanjši dar, tudi eno samo krono aii le par vinarjev bo sprejemal odbor »Društva za zgradbo učiteljskega konvikta« z največjo hvaležnostjo. »Kamen do kamna palača«. Z ozirom že na zgoraj navedene vzroke in tudi z ozirom na to, da deluje ljudski učitelj nesebično, z veseljem in požrtvovalno v vseh narodnih, j evskih in kmetj&kih društvi), pri požarnih brambab. v krajnih šolskih sve-tih, v ob5in*kib odborih iti., smo trdnega mnenja, da se naši prijatelji dragevolje odzo- j vejo tej neši prošnji na korist „Učiteljskemu konviktu". Na Akademičkem trgu v Zagrebu str»ji krasna palača, na katere pročelju se leskeče napis : ..Učiteljski dom" in v Preradov čavi ulici nasproti tcb&čse tovarne ja pa drugo lično, trinadstropco poslopje z napisom : „Učiteljski konvikt". Obedve krasni stavbi sta last učitsljstva b Hrvatske in Slavonije. Ko je naš blagajnik pred štirimi leti prisostvoval v Zagrabu otvoritvi ..Učitelj, konvikta", je vprašal uglednega hrvatskega tovariša : „Kje s'e dobili hrvatski učitelji toliko denarja, da ste si mogli postaviti dve tako krasni palači?" — „Prijatelj moju, je odvrnil hrvatski učitelj, _ves potrebni kapital so nam vložili naši prijatelji". Učiteljski prijatelji po Kranjskem, Spodnjem Štajerskem in Primorskem, posnemajte prijatelje hrvatskega učiteljstva, storite tudi Vi tako in Ime si proslavite, dem skupni nam zgradite! Odbor. S r b i j 8. Iz Belegagrada javljajo, da je sadaj gotovo, da ne bodete na kronanju kralja Petra zastopane ni Anglija ni Nizozemska. Te dve državi nimate namreč še svojih diplomatičnih zastopnikov na srbskem dvoru. Odkar je znano, da sta Bolgarija in Romunija naročile mnogo novih topov, Jse tudi tukaj pretresava načrt o spopolnitvi topništva. Razun kralja se za tc zeTo zanima tudi prestolonaslednik. V vojnem ministarstvu niso še niče3ar stalnega določili v tem oziru. Zasedanje deželnih zborov. Zasedanje deželnih zborov se prične v drugi polovici tega meseca. Sležki deželni zbor bo sklican dne 19. t. m. V tem deželnem zboru bodo gotovo burne razprave zaradi slovansk.h vaporednic na učiteljiščih v Opavi in Te-šenu. Nemško-švicarska trgovinska pogodba. Iz Berna poročajo : Neko poročilo iz Berolina je javilo, da sa trgovinska pogodba med Švico in Nemčijo sklene ža v sredi meseca eeptembra, od druge strani se pa sliši, da se tozadevna pogajanja v Lu-cernu zelo zatezajo. Otok Kreta. Iz R;ma poročajo, da te italijanska vlada ne strinja s projektoir, da bi se v sedanjem trenotku spojil otok Kreta s Grško. Vlada bo torej v sporazumu z drugimi velesilami naprosila grškega princa Jurja, naj o3tane na svojem mestu kakor nadkomi ear še tri leta. Princ bo gotovo ra to pristal. Židje na Ruskem. Ruski car je izdal ukaz, s katerem sa spreminja začasno, do konečne revizije zakonov o Z'"d li, določbe glede pravic Ž dov, da si snejo poljubno iz birati svoja bivališča. Španija in Maroko. Pori ž ki l«'sfc »Eclair« svetuje španssi vladi naj /z sedaj opusti svoje aspiracije glede Maroka. Evropske vlade so sadaj preveč zapletena v vztočno azijske dogodke, da bi se zamogle pečati za španska prizadevanja glede Ma roka. Drobne politične vest!. Vojna luka v Dalmaciji. — »Crvena Hrvatska« je doznala, da namecftva vojno ministerstvo Gruž in Rieko pri Du brovniku polagoma spremeniti v vojno luko. Domače vesti. Odlikovanje. Vspomagateljnoe ()bšeestvo v Moskvi je imenovalo gosp. dru. O ust a v a G r e g o r i n a svojim Častnim Članom. Dotično krasno diplomo. izdelano v staroruskem slogu, imel je izročiti osebno gosp. Cerep všpiridovič, predsednik omenjenega ob-ščestva, kateri je potoval v zadnjem času po Dalmaciji, in ki je bil namenjen tudi v Trst, od koder še le bi se bil imel podati v posebni misiji v Ameriko. Vsled" spremembe potovalnega načrta. po katerem se poda gosp. Cerep Špiridovič prej v Ameriko, poveril je isti izročitev diplome gosp. (lru. TreŠic Pavisieu, kateri jo je včeraj izročil g. dru. Ciregormn. Čestitamo ! Umrl je dane3 v Mavhiojah Josip giša posestnik, bivši večletni uzorni župan in cčstni odbornik. N. v. m. p. ! Grof Goess jo dospel v nedeljo zvečer n* kratko b'vanje v Trst. Nova čitalnica. C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novoustanovljene »Hrvatske čitalnice« v Novi Baski na Kvarnerskih otokih. Veselica »Zarje« v Bojanu. Če pomislimo na razmere, ki vladajo ž s toliko čaBa v R}janu, ki so takorazorale društveno življenje in ki so pretile uničiti »Zarjo« in sploh društveno življenje: če pDmislimo ns razne elementa, ki eo te nekam zakleli, da izrujejo in podkopljejo oni narodni čut poštenega Rojančanp, moramo pač veselo kon statirati da so ee vsa grde nakane naših nasprotnikov izjalovile in da je Rojan n&š, kakor je bil še prej, ko ni bilo nepotrebnih krtov, ki eo zastonj rili v naša trda tla. To smo že zapazili na lep večer slavnosli 25-letnice našega neumornega in vrlega pevca-narodnjaka g. Katalana. Tudi včerajšnja veselica »Zarje« se je vrlo obnesla. Udeležba je bila velika, da smo morali prav tesno sedeti drug pri drugem. Ne bom opisoval podrobno vepereda veselice, nego le rečem, da so pevci in pevke, kakor tudi tamburts; vrlo lepo nastopali, ter so pokszli, da so se z vnemo pripravljali s pesmijo in tamburanjem. Posebno je ugajala zadnja pesem »Ptički«, mešan zbor, katero so morali na Bplošno zahtevanje ponavljati. Gosp. Grbec zasluži zopet splošno pohvalo, mož se trudi a njegov trud ni brezuspešen. Glede igre »Ne kliči vraga !« pa moram reči, da bi *bila iBta lahko nekoliko boljše vprizorjena, res je, da bo bili po večini di-letantje, ki so prvič nastopili, pa vsaj na pamet bi se bili vsaj nekateri boljša naučili svoje vloge. Levičar (g. Bandelj) bi ne bil slab, ko bi ee bolj zamislil v svojo vlogo ter predstavljal starega vaškega trmoglave/a ; njegovo kretanje je bilo pregibe no in njegovi »pokloni« niso bili umestni. Njegova žena Polona (g.čna Vouk) ima krasen organ, le mimika jej je manjkala. Zakaj se ni prestrašila, ko je Čula prihajati svojega moža, ki jej je zažugal, da če dobi Tončka v hiši, bo joj. Hčerka Milka je bila premlada, kaže pa, da postane dobra igralka : nastopila je prvikrat in poksz?la talent. Tonče (g. Meula) je govoril tako tiho, da^ga ni bilj razumeti. Kaj pa je delal tako dolgo v peči ? Saj sa je razumelo, da ga je tako grozno peklo. Mi ha (g. Pečenko) je dobro napravil. Vsebina igre pa je jako dopadala, vzeta je iz domačega življenja, kar našemu ljudstvu ugaja. Gosp. Štoki pc se mora čestitati na tako lepi igri, katera so bo gotovo še velikokrat predstavljala na naših odrih, saj je polna življenja, dejanja in krepkih izrazov, ki privabijo gledalcu prijeten smeh in zabavo. Po veselici se je vršila kukor navadno lepa, poštena domača zabava ob zvokih »Zarje«. Kako lepo je bilo sedeti v krogu prijaznih Rojančanov, Rjjank ter bližnjih Tržačanov ter se pogovarjati o raznih naših razmerah. Ob zaključju tega poročila pride mi na misel, da bi bilo iako potrebno, ko bi imeli tudi v Rojanu primerno [ dvorano, kakor jih imajo na več krajih po okolici. Ker pa nima »Konsurnno društvo« svoj.h pro3torov, mislim, da ne bi lastnik hiša prav nic zakrivil, ako bi napravil primerno dvorano, saj to bi mu prinašalo le ^dobiček. Ko nas je dež pregnal iz vrta, podal sem se s evojo družbo v gorrjo zadnjo sobo, s katere se lahko vstopi na vrt. Ta soba je precej obširna skoro kvadratna, le prenizka jo in v Blabem stanu, če bi pa bila popravljena, da bi se ostranil oni steber ter da bi bo oder spahnil in dozidal na eno ali drugo stran, bi bila ta dvorana Jako porabna ter bi ee lahko uprizarjalo igre, plese itd. Stroški za vsa to pa bi bili raemerno (po mejem mnenju) jako mali. To sem le mimogrede omenil, čeprav Bem prepričan, da so rojanaki rodoljubi že gotevo mislili na kaj tscsga. Ca bi se ta moja ideja uresničila, bi bilo ža s tem jako pomagano naši stvari. Nekaj j a vendar nekaj. Pri tej priliki moram pohvaliti postrežbo v gostilni ter dobro domačo kapljo. Štrajk v Nabrežini končan. V N^-brežini je končan šbrajk brusileev kamena. Strajk je trajal 3 tedne. Zahtevam de'avcav so ugodili. Nedeljski — sprehodi. Pišejo nam : Za mestno prebivalstvo in še pesebno za one sloje, ki morajo cele tedne presedati v uradih, delavnicah itd., je neprecenljive vredno- ( sr.i, da se ti ljudje ob teieljah in praznikih podajo na izlete ven iz mest, na sveži zrak. Pcsebne važnosti so taki izleti za nas Trža-čane, ako so ob prostih urah podamo v 'epo našo okol co. Naši otrcci so še posebno potrebni Evežega zraka, ker so vaaj po 80c/t) anemični. Brezkrvnoit sa nahaja največ pri ženskem epolu, a proti brezkrvnosti pomaga najbolj čisti zrak in gibanje telesa — kar se do;eža s izleti v hribe. Dižič sa teh nazorov' smo se micolo nedeljo podali do Bcršta psš. Od Boršta naprej v BjtaČ pa — k nogam ! V Botaču smo našli pri Čaši izvrstne vode gospoda dr. S. z tremi ljubkimi hčerkami in pa g. R— — —a. Ko trni se tu pokrepčali, kakor rečeno — z vodo, smo jo udarili v strmi hrib proti staremu gradu. Smeha in druge zabave je bilo v izobilici. Med p^tjo nas je nekoliko ohladila mala rosa dežja in Š3 le ko smo prešli v Drago k Caču — smo si ša le odpočili in pi i vezali duše. Gcsp. Cač, krčmar, je dovolil nam velikim in malim otročičem, da smo se nabasali z Č3špljami, kar je še podvojilo naš j nevsahljivi humor. Prijazna krčmarica in ' njen soprog sta nas povabila za dan 18. t. m. na janjca, pečenega na ražnju in pa na novo vince. S zadnjim vlakom smo jo odkurili na-zaj v »majatu«, a med potom smo veselo prepevali razne narodne. Vi, ki med tednom deUt9 v zaprtih prostorih in ob nedeljah sedite zopet po zaprtih kavarnah in krčmah — posne maj te naB ! Hribovec. Na slavnosti pevskega društva ..La-dija" v Devina, ki se bo vršila v nedeljo 11. L m., nastopi mej drugimi tudi pevsko društvo »Danica« s Kontovelja in sicer z Ign. Hladnikovim mešanim zborom »Bleškemu jezeru«. Slovenci v tujini. Dne 14. avgusta je v Martenu na Ve&tfalskem imelo on-dotno sloveaeko pevsko društvo »Cvetlica« lepo veselico. Naša telefonska centrala. Večkrat smo že imeli vzroka pritoževati se glede načina , katerim tukajšnja centrala poslužuje abonente državne telef mične mreža. Pritoževali smo se že radi fenomenalne počasnosti v poslovanju, kakor tudi radi nepozaacja deželnih jezikov v tej centrali. No, kakor se vidi, so bile te naše pritožbe -glse vpijočega v puščavi", kajti danes se moramo zopet pritoževati, in sicer radi nepoznanja deželnih jezikov (mislimo vsaj, da j a slovenski jezik tudi deželni) n pa radi — precejšnje csabnosti. Včeraj predpoludne je nctei nekdo naših govoriti telefjničnim potom z neko osebo, ki ee naha a na Pro3eku. Pozval je torej tale-ion;čno centralo : — Halo ! — Ll desidera ? — je bilo vprašanje s centrale. — Prosim, da me sp:jite s telefonsko posla o Prosek. — C osa ? — Presek ! — La prego de dirme in italijan. — Prcsak ! — je še enkrat vskliknil naš, a p^tem še dostavil: — K deplorevole davvero. s' ella non sa che cosa e dove sia Prosek ! A na to je dob 1 odgovor: — Se un' altra volta non agira con a'tra maniera, nrn la metteio in coanunicazione e mi rivolger<> al c.mtrollcre. — Brava ! ! — je vskliknil naš. No, poieg tega, da ne poznajo našega jezika in niti geografije na 8 kilometrov daleč od mesta, nam pa ša grozijo, da nas ne bodo spojili s številko katero vprašamo. Pripetilo s? je tuli, da nam je gospodična s centrale z-ipretla, da na? splon ce bo spojila, ako bomo zahtevali spo; tav v slovenskem jeziku, pač pa da nam bo v=eiej iada postregla, ako bomo zahtevali spojitev v italijanskem, nem-ŠKcm, maJjsrskem, da. tudi v turškem ja-ziku. Letina v Brli kranjski bo vsled silne suše precaj slaba. Koruza, fižola, krompirja itd. bo malo. Tudi krme bo primanjkovalo. Grozdje je pa jako dobro in obeta izvrstno kapljico. »■ Velik vihar je razsajal minoli četrtek po noči v Mengšu in njega okolici. Grozno je gromelo in bliskalo. Med strašno ploho je padala tudi teča. TevJje je podražila ljubljanska črev-ljarska zadruga /a deset odstotkov. Zastrupljena z domačimi zdravili. Neka Marija Režek iz Radovljica Da Dolenjskem se je zastrupila z domač mi zdravi i. B !a je že pokopana, a eo jo na zahtevo sednijske ob'aatnije cdkopali. Komisija je k nštatiraia, da je bila zastrupljena z domačimi zlravil'. Koliko ljudi gre prezgoda"' v grob, ravno zato, ker se zdravijo z »domačimi zdravili«, katerih moč ne poznajo, me j to da bi v bolezni vprašali za svet izkušenega zdravnika. Hišna preiskava. Včeraj popoludne se je vrš la hišna preiskava v kavarni »Verdi« na trgu Gius. Verdi. Vspeh te preiskave je bil ta, da je bil lastnik kavarne Ivan Krst-nik Brensan aretovan. Ta preiskava in ta aretacija ste v zvezi z zadnjimi političnimi tiarami, s katerimi se bavi sodišče. Nevarne igre tržaške »malarije«. — Pred h:so na vogalu ulice IsLituto in Ros-setti igra i so se otroci na vozu miz. mojstra g. Ćerneta. Na cesti pa so bili tudi otroci iz bližnje ulice Picardi, ki se že dlje časa hodijo vaditi v lučanju kamenja. Te vaje eo dosegle ta vspeh, da je Sil -vij, sin Angela Kataruzz;, hišnega posestnika v ulici Picardi dobro in natančno zadel v -evo koleno 8 letnega H. Drufovka. Po dvadnevnem šepaitju je moral deček leči v posteljo in po sedemdnevnem vpitju na postelji, moral mu je zdravnik prerezati koleno. Noga dečkova je v hudi nevarnosti, da se spremeni v — leseno. Predsinoči je bilo obveščeno redarstvo, a včeraj c. k. okr. sodnija. Zaloga dinamita t Lonjerju. Žilezni ško podjetje Klemensiewics, Damuth in C.o je pri tržaškem magistratu prosilo, da sme zgraditi zalogo za dinamit na zemljišču kat. št. G18/2 v Lonjerju. V zgradbi bo prostora za 800 kilogramov dinamita. Intere^entje za morejo uložiti svoje eventuelne ugcvore pri mestnem magistratu pismen'* cziroma dne 21. t. m. ob 11. uri predpeludne usttneno pred ogledno komisijo na licu mesta. Norec. Predsinočnjim je 50 le.ni Anton Bertok, po dom. Ć'iča, doma iz Trsta, na vse pretege vpil na javni ulici, misleč da poje. Ko so ga redarji prignali na stražnico pri sv. Jakobu, je revež rskel tamošnjemu re-daretvenemu nadzorniku: »P . . . . c." un ščavo!« potem pa izrekel na adreso dižave ravno ;sii priimek v ženskem Bpolu. Seveda eo ga d j a i i pod ključ v ulici Tigor. Izgled vzgoje tržaških otrok. Včeraj popoludne je neki 11 letni paglavec nagajal pred prodajalnico jestvin gospodov Poli sari in Pogačnik. Ker ga je pa gospod Pogačnik pokaral in zapcdil domov, se je hotel paglavec maščevati b tem, da je začel lučati kamenje proti prodaialničnemu izložaemii oknu. Tedaj je pa šil tam mimo neki redar, ki je paglavca pr j ;1 ter ga odvedel na policijo. Tu so ga strogo pokarali ter ga potem izročili starišem, ki stanujejo v ulici della Cattedrale. krajih je£bila letina nekoliko bolja. Škodile so razun suše, tudi razne bolezni. Trgatev t južni Dalmaciji. Iz južne Dalmacije pišejo: V predalih ležečih ob morju so že pričeli s trgatvijo. Rana in neprestana toplota je pospešila dozo-renje grozdja. Dež, ki je minolih dni padel, je mnogo pomagal toliko glede množine kolikor dobrote vina in tako je pričakovati prilično dobre letine. Belega vina bo razmerao mnogo več n?go lansko leto. Po nekaterih krajih ae je be.'o grozdje prcdajaTo po 10 kron kvintal. Odprava carine na krmo. Iz Budimpešte poročajo, da je prepoved o izvozu krme le malo pomagaia, ker prej ko sldj primanjkuje krmp. Zi to bo ogrski mini-sterski svet deLl na to, da sa cariua na krmo začasno odpravi. Razne vesti. Stari konak v Belemgradu, v katerem sta bila umorjena kralj Aleksander in kra ljica Draga, bo do 7. septembra t. 1. popolnoma perušen. Potem 6e mesto, na kfterem je stala zgrada olepša. Na dan kronanja kralja Petre, dne 21. septembra bo stal na tem me-tu lep vrt z vodometi in cvetlicami. Tridesetkrat sladkeje nego sladkor. V južni Ameriki so baje našli neko rastlino, ki ima znatno množino sladkorne enovi in nenavadno močan s adek okus. Ta rastlina je podobna zeiju, a zraste le 20—25 centimetrov visoko. Po izkusih, ki j h je napravil ravnatelj kmetijskega zavoda v Asuncionu, daje ba;e ta zanimiva rastl na sladkor, ki je 20 do 30irat sladkt-ji, nego iz traja ali pese. Čeravno pokriva morje tri četrtine zemeljskega povija, vendar ne daje v tolikem razmerju — neposredne hrane za človeka. Le tri e odstotki prebivalcev na zemlji se hranijo nepjeredno iz morja, cziroma potom njega. Živali na bojišču. Neki višji ruaki čast nik kon^eDišcva je pieal z bojišča nekemu petrograjskemu iis:u, da je kričeča krivica, ako se vedno slavi le tirabro3t častnikov in vojakov ter se popolnoma pozablja na mnoge živali, ki ne pokazujejo manje junaštva. Mnogo ruskih častnikov j a vzelo seboj p3e in te zveste ž vali slede svojim gospodarjem v najhujši ogenj, kjer jih ne straši uiti gro-menje topov. Bilo je že več slučajev, da je bil pes ranjen vsled kosca šrapneia, dočimje gospodar ostal netaknjen. N:č manje hrabro se ne vedejo konji. Med najhujšim streljanjem, ko lete krcglje vse poprek, vztrajajo konji neustraš jivo na svojem mestu ter zmi-gajo -e nervezao s svojimi ušes , ako švigne mimo topova krogi?. Konji so mnogokrat tudi po več dni na-prežeai oziroma oeeilaci in brez hrane, a vzlic temu više junaško svojo dolžnost. »Novosadska Zastava« je začela izhajati ' dvakrat na dan. To je prvi tak list med ; Slovani. Država Texas je zadnjih š-.st mesecev zgradila 234 mil) novih železnic. V tem oziru jo je prekosila ena država severnih Zveznih držav, namreč Misaouri, ki je v istem ! času zgradila 24*.' milj novih železnio. v soboto danes 1U0.2U 100.10 100.10 100.15 11^.15 119.20 9i>.30 99.30 90.95 90 95 118.85 118.95 97.10 97.10 88.95 1615 — 1G14.- 64S.75 649.— '23H-72 249.65 H7.20 117.25 23.44 23.45 19.04 19.03 95.10 itš.— 11.34 11.34 Trgovina. Borzna poročila dne 5. septembra. Tržaška borza. Napoleoni Iv L9.0'i—19.0»i, angležke lire K —,— do —.—, London kratek termin K 239.65 240.— Francija K 91.95—85.10, Italija K 94 90 — 95.05 italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117.20—117.35, nemški bankovci K--—.— avstrijska ednotna renta K 99.30 — 99.50, ogrska kronska renta K 97.— 97.25, Italijanska renta i{ 102 3/4 i03'/4 kreditne akcije K 649.--651.— državne železnice H 6-10.— — 642— Lombardi K £8 £0 90 —, Llojdove akcije iv 6S9.--693.—. Srečke: Tisa K 323.-327.—, uredit K 460.— do 472. Bodenkredit 1380 K 304.— 314 —, Bo-denkredit 1889 K 296.— 303.—, TurSke K 128.50 do 130.50 Srbske —.— do —.—. Dunajska oorza ob 2, url poool Državni dolg v papirju n v srebru Avstrijska renta v ziatn „ v kronah 4'/c Avst. investicijska renta 31',9/, Ogrska renta v zlatu 4°/e „ v kronah 4 renta 3V, Akcije nacijoname banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 10 ital. lir Cesarski cekini Parižka In londonska borza Pariz. (Sklep.) — francozka renta 98.62 5°/0 italijanska renta 103.«5, španski esterieur 88.30 akcije oiomanske banke 571.—. Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železnic* —.— Lombardi 92.50 unificirana turška renta 87.87 menjioe na London 252.40, avstrijska zlata reu — 102 40 ogrska 4% zlata renta 1CG.80, Landerban* —turške srečke 122—, parižka Danka 11.89, italijanske meridijonalno afccije 7i7.—, akcij« B:o Tinto 13.8*>. Trdoa. L o n d o a. (F'lepi Konsolidiran dolg 83\a Lombardi o1/., srebro 233 18, španska renta 871/* ita lij8.nska renta 103x/4, tržni diskont, 211 1G menjice n£ Dunaju —.— dohodki banke —.— izpi»čiia banke —.—. Trdna. Tržna poročila 5. septembra. Budimpešta PAenica za oktober 10.20 f?o 10.21; za april 10.54 do 10.55 Rž za oktober 7.70 du 7. < l ; za'april 8.o9 do 8.11 Oves za ofet. <\ 7 C4 do 7.u6; z.-- > pril 7.34 do 7.36 Koruza zt> september 7.19 do 7.20, za maj 7.21 do 7.23. Pšenica: ponudbe srednje; povpraševanj slabotno, mrtvo. Prodaja 15.000 meter. s;ot. D ruga žita nespremenjeno. Vreme : oblač io. Ha vre. (Sklep.) Kava S»aco3 gool ava rage za tek. mesec po" 50 kg frk, za dec. 15.—. Hamburg: Praznik Sladkor tuzeniBki. Uentrifugalpile, promptno K 66.50 do 68.00, za september K —— do —.— marec-avg. 66.50 ao 6».—. Concassć in Meliapiić promptno K 68.30 do 69.30, za sept. K —.— d< —.—, marec-avg. 68.30 do 69.30. London. Sladkor iz repe surov 10"/is Sh. Java 11 41 ™ eh. Stalno. New-York. (Otvorjenje,) Kava Rio za bodo Se dobave, vzdržano, 5 stoti iS: znižanja. Pariz. Rž za tekoči mesec 13 iO, rž z& okt. 15.90, za november-dtcember 16.30, z* nov. lebruvtir 1G.75 (miruo.) — Pšenica za tekoči mesec 22.90 za okt. 2^.90, za november-december :i3.30. i a no ?ember-febr. 2b.65. (mirno). Moka za tekoči mesec 30.4U za okc. 30.70, za nov.-december 31.—, za november fćbruvar 31.35 (mirno) Repično olje za tekoči mesec 49 50, za oktobar 49 7o, za nov. - december 50.— zi jan u var- april 50 7.=» (stalno. Šoirit za tekoči mesec ±3.75, za okt. 42.50 zb nov. -december 41.^0 za januvar • april 40.75 Dvorana za sodne dražbe v ulici Sanita št. 23—25. Uradne ure samo ob delavnikih) od 8. do 12. predp. in od 4. do 7. popeludue. DRAŽBE: ki se vršijo od dne 27. avgusta t. 1. naprej: Predmeti, ki se bodo prodajali na drobno ali pa v posameznih ko9ih so : barvan saten, batist, perkal, fuštanj, plašči za gospe, snkno za meške obleke, volneno blago za ženske obleke, moderci, preproge, srajee za moške in ženske, spodnje hlače, pogrinjala za postelje itd. itd. stare in nove ima na prodaj Fran Brdau v Trstu, ul. Paduina 21 (pri tleh). SODE V novi prodajalnici jestvin in koloni'ai Petra Pcternel v ulici (Ji»Ha Tii. je vdobiti vsakovrstne jestvine kakor : Kave, riž. t?stenin9 (aapeljskf), sladkor, turšeoo in belo moko, naravno maslo, sveče milo, jedilno ulje I. vrste po 39 novč. Blago vedno sveže. Stoj i k svojim ! Podpisani priporoča svojo zalogo oglja, drva, premoga in drugo razno kurjavo ter petrolej. Pošiljanje na dom. Josip Muiia, ulica Čuvana (uhod ulica Cavazzeni štev. •*>). Tomasoni Ulisse — Trst slikar-dekoraier. Sprejema delo na deželi. — Dskoracije sob a papirjem. Slikan e sob in napisov v vseh slogih in na vse narine. Ponarejen les in m;irmor. 1'» irvanje pohištva, podo? itd. — Vse po zmerni^ cenah, toč no in hitro. — Delavnici: ul. TJso Foscolo 21. Tovarna poMštva iinzi - ulica Tesa št. 52. A. — (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosans (šolsko poslopje), Cene, da se ni bati si&ake konk^rsES«. Sprejemajo se vsakovrstna dela tuci po posebnih načrtih. HtsstrovftB oenJJe brezplačno ia f?ea&c> hnirar o"2—62'/, Vreme: lepo. Brivnica z vsem higijeničnim komfortom urejena, v ve-i lihem industrijalnem kraju, brez vsake kon-1 kurenee, na glavni progi južne železnice Trst-■ Dunaj, cenim stanovanjem, blizu vseh c. kr. Lradov in farne cerkve, se proda pod ugod-imi pogoji. Pojasnila in ponudbe sprejema os. Konr. Milctie, brivec Vrhnika (Kranjsko.) ulica S. giovanni št. 16. Telofon št. 1632. Odprta celo noč. Bogat izbor tu- in inozenskih in slovenskih časnikov. IVAN JANČAR tehnični koncesijonirani zobozdravnik v Trstu, ul. Torrente 32 II. n. Delavnica za umetno zobovje. Izvršuje popolno zobovje iž kaučuka ali zlata po francozkeni sestavu. Poprave v '2 urah. Cene zmerne. Sprejema od 8 — <». pop. Užgani znak na zamašku Y varstvo MATTONIJA proti GiessU&bler ponarejanji! ^^Sauertrunn. Pekarna in slaščičarna FRAN MILLANICH Trst. — ulica Commereiale 7 — Trst. Trikrat na dan svež kruh vsake vrste. Kaz-našanje na dom. Sprejema naročbe na sladdice itd. o priliki poro c in krstov. Najugodnejše cene. Gospodarsko. Slab« letin« na Nemškem. »Stat. Korreep.« p še, da si že davno bilo v Nemčiji takega nedontajanja krme kakor to leto. Ž« sadaj ni krme ter so priSeli pokladati živini že subo hrano. Tako ae je tudi žetev sploh sls ho obnesla. V napadnih F. PERTOT, urar, v TRSTU nI delle poste 9, palača 6alatti (zadej jVarodnega doma) Prvi slovenski urar. Ima Telikansko zalocro ur vseh vrst iz naj<»lovite]jšili tovarn. Teliki Izbor zidnili ur, koje daja tudi na obroke. Priporoča se svojim slovenskim rojakom! sprejem« zavarovanje človeškega fciv-jsaja po najraznovrftnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ogodno zavarovanje na doživetje in smrt t zmanjšujočimi se vplačilu Veak član ima po preteku petih let pravico do dividende. „SLAVIJ A" vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fond 29,217.694.46 K Izplačane odškodnine: 78,324.623 17 K Po velikosti d rupa vzajemna zararovalniea naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE : Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaruje poslopja in premičnine požarnim škodam po najnižjih cena! £kods ceiuie takoj in nanajktmtnaje Uživa najboljši sloves, koder posluj f Dovoljuje iz čistega dobička izdatn podpore v narodne in občnokoristnf namene. 1 M. r s t u Svoji k svojim ! oppar v ulica. S. Giacomo 7 (Corso) priporoča svojo novo preurejeno pekarno in sladčičarno Vsakovrstno sladčSce ter 3 krat na dan svež kruh raznih vrst. Tu- in inozemska vina v buteljkah. Vse naročbe franko na dom. Pijačev ledu. 1SF" Jtajlepša veče?na gssfea^a je prisostvovati smceriii v vrat Prodajalnica jestvin in koionijal, napoljskih in tuzemskih testenin, olja, kisa in mila josip talamini iTrst — ul. della Piata 13 (dvorišče) — Trst. ^oooooooooooeeetKseeeeeooeeeeeog^ z-^an Fočkai v Trstu ZaI<,gra fstrske«a ^""»umuo** Tina, ---—---——------------- - ----------• ur c^jjub. « niaraalr, vermntlia ter niMfiiie jšega re- MISCMIillCA ** ** ulica Farneto 33 ftiova palača). Velika zaloga drog, barv, če-pičev, esenc, parfumarij, če-jev, špirita, mineralne voda in v to potrebnih rečij. V zaloiri dobiva se tudi retine, šipe, sveče, petrolej itd. itd. PrijK»ror;t se cenjenim odjemalcem S. Skrinj ar. k- k ul. Pet ronio vogal 11I. Settei on tane. Zaloga moke, žitu, otrobov na izbero. i t> f< 1 s i a v hotiJjkuh. Dostavljanje na dom. M EM^M BB5ZZB1 Skladišča ulica Chiozza 8 Med iz zahodne Indije j»opol- Od .. ..Vizit".........„ 2.40 tf .. ..Marjeta"........„ 3.80 ti ..Kabinet4*........5.80 Fotosmalto: 1 slika na kotlino.......K 1.20 1 .. .. srebro......... 3.20 1 .. zlato karat.) . . . . n 5.20! Spoštovanjem Karlo Pittoni. noma pristen in čiščen . . kg. po K 1.20 Sir planinski, polnomastcn, jako okusen.......kg. po K 1.110 Perutnina (kokoši, race itd.) lastne kuro-reje v Barkovljah, po velikosti, komad od 1 krone naprej. Za pristnost svojega blaga prevzamem popolno garancijo. Združeno avstrjsko parobrodno delničarsko društvo trst. (Avsiro-Amerikanska proga), trst. Nova redna, hitra in direktna služba za blago in potnike mej Trstom in Novim Jorkom. Hitri in elegantni brzoparobrod GIUL1 A ms 6500 ton. odpluje dne septembra v- Novi \'ork. Potnina znaša III. razred K 180.—, II. razrad K 250.—, I. razred K 300.—. Potrežba in hrana (vsak dan svež kruli in meso) dobro vino, zdravaiska službe. Parniki so ično razsvetljeni in ventilirani. Potniki III. razreda imajo popolno svobodo na krovu. ■ % na društvo v Trstu, ulica Molin piccolo št. 2. ; električno Za pojasnila se je obrniti a bolne na že Razprodaja! Po nečuveno nizki eeni se dobi za samo 2 gi. 95 nč. krasna garnitura obstoječa iz 14 krasnih dragocenih predmeto in sicer : 1 ura od niklja, Anker remont, (na željo tud posrebr.) z leno lazrezljanim pokrovom točno urejena s o letnim jamstvom in škatljico 1 kra-ca goldin ali nikljast:* okropna verižica s privezom. Parižki sistem. 1 goldin igla. za kravate z imitir. briljanti. 1 psr gumbov za manšete, znamka »Garantie«. 1 garnitura (5 komadov) gumbov za srajce in ovratnike. 1 par uhanov iz pristnega srebra, uradno puneir. 1 eoldin prstan S krasnim kameoon. l žepno ogledalo v etviju. Vseh 14 krasnih in vrednostnih pred-metov z uro Anker-Remont. vred pošilja le za 2 g!d. 95 nč. s povzetjem ali j>o naprej poslanem denarju, tvrdka BRUDER HURViZ Krakov o - Stradom 17. - K rakovo N eo< 1 go vi rj a j oce sprejmem v 8 dneh nazaj in povrnem denar, ve led ćesar nima kupec nikakega rizika Bogato ilustrovani cenik raznovrstnih dragocenosti brezplačno in franko. Razprodajalci in agenti se sprejemajo. Vsak kupec vdobi v dar brezplačno krasen žepni album s 15 razglednicami mesta K rakovo HHBKEBb Vsakemu, kateri si nakoplje želodčne bolezni s preblajenjem ali s prenapolnenjem želodca, vž.vanje pomankljivib, težko prebavnih, prevročih ali premrzlih jedil ali z nerednim življenjem kakor n. pr. želodčni katar, želodčni krč, želodčne bolečine, preba7ljanje ali zasliženje priporoča se dobro domače zdravilo, katerega izvrstno zdravilno delovanja je že izza več let p resku.-eno. TofS zdravilo je - SI Ullrich-ovo zelis&n® irmo.ft OTo zeliščno vino je sestalvjeno od izvrstnih, zdravilnomočnih zelišč in dobrim vinom f-,^* .jači in oživlja ccl prebavni sistem človeka. Zeliščno vino odstranjuje vse nerednosti v ^ Q krvnih ceveh in deluje vspešno novo napravo zdrave krvi. t S pravočasno porabo zeliščnega vina zamore se odpraviti želodčne slabosti že v kali. Xe smemo tedaj pozabiti, dati j»redno!cmanjkljivega naraščaja krvi in bolehnega stanja jeter. Pri popolnem pomankauj u volje do jedi. pod nervoznem zbeganjem in otožnostjo kakor tudi pogosti glavoboli in nespanje provzročajo večkrat takim bolnikom hiranje. j^jf Zeliščno vino daje oslabeli telesni moči svež:* vspodbujo. Zeliščno \ino podeljuje človeku voljo do jedi. pospešuje prebavo in redivo, vspodbuja močno menjavo snovi, povspešuje iu izboljšuje tvar-jerije krvi, olajšuje razdražene čute in podeljuje bolnikom nove nioči in novo življenje. To dokazujejo mnogoštevilna priznanja in zahvalna pisma. Zeliščno vino \ rodaja se v steklenicah po s in 4.— v lekarnah v Trstu, Skednju Miljah, Kopru, ^eiani. Tržiču, Konkah. Fiumičelu. Ogleju, Giadežu. Izoli, Piranu, Pazinu. Huzetu, Postojni, Vipavi, Ajdovščini, (ioric-. Gradišču ob Soči, Kortninu, Rcmansu. C'amplungu, Cervinjanu, Umaju, Hujali. Vižinadi .Mon oni, Lovranu, Opatiji, V o loškem, lieki, Bukaru, Sušaku, ( a barju. Ribnici, Vrhniii, Idriji, Kanalu, Čedadu, \ idmu. Mor.eljanu, Palmano\i, L^ti-ani, PortogruaJov Vodnjaau, Pulju, Labinjti, Cresu. C'ernomblju, Metliki. Novemestu, Trebnjem, Litiji, Ljubljani, Kamniku, Skotjiloki, Kranju, Tolmiu. larcentu, Štanjelu Codroipo, št. Vidu ob Tagliamentu, Pordenone, Moita di Livenza, Treviso, Lošinju, Arbe, Novi, Cirkvenica, Ogulin, Vrbovsko, Karlovac, Jaška, Samobor, Brežice, Kr-ko, Podčetrtek, Pregrada, Rogatec, Celje, Plibert, Radovljica. Tržič, Tiviž, Rigolato, Pieve di ('adore, Serar.jlo. I.ongarone, Belluno, Conegliano, Padovi, Chioggia. Rovigo, Pago, Zadar; itd. kakor tudi v lekarnah v^eh drugih večjih ali manjših krajev Is'.re, Dal-macije. cele Avstrc-Ogreke in sosednjih deželah. Tudi pošiljajo lekarne v Trstu j ali več steklenic zeliščnega vina po originalni ceni v vse kraje m •■R Avstro-Offrske. Svari se pred ponarejanjem! Zahteva naj se i2rečno Grand Restaurant 9 Sv. Ivana trg štv. 5. Krasen vrt. Velika dvorana. Nalašč pripravljena večerja za čas, ko končajo gledališke predstave. Cene zmerne ! Največji kcnforf! '^M Postrežba točna LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA- v Podružnica v Deloven. i Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 I Kupuje in prodaja jf;t vnte rent, castavnih piaem, prijoritet. komunalnih obligacij, srečk, dslnic, valut, novcev in deviz. ProBM« isdaja k fnkimn ircbanjiL Zamenjava in oakomptnje isirebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale - ■ kupone. - Daje prodnjme na vred. papirja. Zavaruje srečko pret! kurzni • lzguoi - Vinkuiuie in divinfculuje vojadke ženitnlnske kavcije. MmMampt im ix±ktmea ^ sOCT J*orr*ix suraćila. LJUBLJANI Podružnica v vpijeta Denarne vioge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ngodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do — dne vzdiga. — = Promet m deki in naJecasuicarai. H