Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
V Ml »piše, v oceno poslane knjige Itd. je pošiljati tamo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako }e ta dan praznik, Izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne Številke po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat . . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna tivrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Moška beseda.
Za regulacijo učiteljskih plač.
Občinski odbor v Rušah na Štajerskem je na svoji zadnji seji odobril naslednji sklep: »Javnost in merodajni čini-telji priznavajo, da se izboljšanje gmotnega položaja štajerskega učiteljstva zaradi vladajoče draginje ne da več odlagati in da učiteljstvo ne more več prenašati pomanjkanja, ki je danes v njegovih vrstah že splošno. Zaradi tega mora podpisani občinski odbor v očigled ogrožene eksistence tega važnega stanu zahtevati od visokega deželnega odbora, da z vsemi silami dela na to, da se že na prihodnjem zasedanju deželnega zbora sklene zakon, po katerem bi naj prejemalo učiteljstvo na Štajerskem enake plače, kakor jih prejemajo državni uradniki od XI. do VIII. či-novnega razreda. Regulacija učiteljskih plač na Štajerskem v označeni smeri je nad vse nujna zadeva. Zaradi tega smatra podpisani občinski odbor vsako nadalnje zavlačevanje tega za učiteljstvo življen-skega vprašanja kot hudo krivico, prizadeto stanu, ki ne izpolnjuje svojih dolžnosti samo na polju vzgoje in pouka, ampak ki posveča svoje telesne in duševne sile, kjer je to le mogoče, tudi blaginji ljudstva sploh. Zaradi tega se nujno naproša tudi c. kr. vlada, da čim prej zastavi ves svoj vpliv v prilog delazmožnosti deželnega zbora, da se zahtevam štajerskega učiteljstva glede ureditve njegovih plač, ki se od vseh strani priznavajo kot popolnoma pravične, končno vendarle ugodi.«
Ta sklep je občinski odbor poslal deželnemu odboru v Gradcu s prošnjo, da ga vzame na znanje^ter da o njem obvesti tudi
c. kr. vlado na Štajerskem.
❖
Zveza nemških učiteljev in učiteljic je imela v Gradcu zborovanje delegatov, na katerem se je razpravljalo tudi o regulaciji učiteljskih plač. Sprejela se je resolucija, ki izvaja med drugim: »Učiteljstvo poziva kar najnujnejše vlado, deželno upravo m deželne poslance, naj store vse, kar morejo, da izpolnijo dano besedo glede zboljšanja učiteljskih službenih prejemkov. Vlada naj skliče štajerski deželni zbor še
to pomlad, in deželna uprava naj da zakon glede regulacije učiteljskih plač na prvo mesto dnevnega reda; častna dolžnost deželnih poslancev je, da ta zakon čim prej sklenejo.«
Kakor čujemo, stori tudi Deželno slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani vse možne korake, da se pospeši rešitev materialnega vprašanja učiteljstva na Kranjskem.	__
Zveza slov. učiteljev in učiteljic na Štajerskem.
Na zadnji odborovi seji se je sklenilo, da priredi Zveza na binkoštni pondeljek, dne 12. maja, popoldne ob 2. uri v celjski okoliški šoli delegacijsko zborovanje.
Okrajna učiteljska društva naj tedaj najmanj do 1. maja naznanijo število članov ter pošljejo članarino za prvo polovico tekočega leta. Opozarjamo še enkrat, da je vsako učiteljsko društvo dolžno plačati članarino za toliko članov, kolikor jih prijavi, ker se naša organizacija na člane na papirju ne more ozirati.
Po temeljitem razgovoru o vposla-nih predlogih, katerih večina pride na dnevni red pri prihodnjem delegacijskem zborovanju, se določi za abiturientski sestanek učiteljiščnikov 25 K podpore, kateri znesek se naloži v Učit. zadrugi v Celju. Zadruga bo sprejemala tudi prispevke okr. učit. društev ter ta denar razdelila podpore potrebnim učiteljiščnikom s Štajerskega. Učiteljiščniki, ki se nameravajo udeležiti tega sestanka ter žele podpore, naj se obrnejo s prošnjami na našo zadrugo v Celju.
Kako postopati in kaj storiti v zadevi regulacije učit. plač, je poslala Zveza na vsa šolska vodstva posebno okrožnico, obrnila pa se je tudi do Zaveze in Lehrer-bunda, katera naj storita korake pri naprednih državnih poslancih. Tudi je Zveza storila korake glede učiteljev enoletnih prostovoljcev.
Lehrerbund poroča, da hoče storiti pri c. kr. deželni vladi v Gradcu korake, da se čimprej reši naše gmotno vprašanje.
LISTEK.
Giordano Bruno.
Bilo je dne 17. svečna 1600. Na trgu »Campo dei Fiori« v Rimu je bila pripravljena grmada. Vseokrog se je trlo ljudstvo, ki je hotelo videti, kako se izvrši sodba nad »krivovercem«. Privedli so moža, dominikanca. Pred grmado mu je rabelj s kleščami izpulil jezik. Potem so ga postavili na grmado, jo zanetili, plameni so objeli živega svetnika, svobodne misli hrabrega mučenika...
Daleč tam v jutranji deželi je .hodil nekdaj sin mizarja Josipa, Jezus, od mesta do mesta in oznanjeval ljudem svoj nauk, nauk ljubezni, ki ne pozna sovraštva, ne maščevanja, ne kaznovanja. Dotlej je veljal starotestamentarni zaklon: Oko za oko, zob za zob. Jezus pa je romal okrog Podiral svet, ki je stal na tleh tega okrutnega nazora... Ljubi svojega bližjega kakor samega sebe ... Ljubite svoje sovražnike... Ne sodite, da ne boste sojem — je govoril. In s svojo krvjo je na
križu
zapečatil mučeniškt pogum svojega
vzvišenega nauka.
Leta in stoletja so potekla, številce nekdanjih Nazarenčevih pristašev je ogromno naraslo, iz njegovega nauka je na-
stala vera z zakoni in obredi, nad njegovim grobom se je dvignila cerkev z bogatim krasom, v kateri so neštevilni služabnik^ razdeljeni kakor armada po stopnjah, od bosonogega samostanskega fratra gor do sijajnega, v blišču vladajočega vidnega namestnika nevidnega Boga delovali na to, da osvoje ves svet.
Ali besede Križanega so izgubile praktično veljavo. Cerkev je postala bojevita, in v zasledovanju svojih smotrov je rabila tisto orožje, od katerega je upala uspeha. Smoter je posvečeval sredstva. Rimsko-katoliška cerkev je hotela neomejeno vladati, in kdor se ni vdal absolutni volji njene hierarhije, se je moral vdati njeni sodbi, moral je, če se ji je zdelo potrebno, izginiti. Cerkev je imela moč ter jo je rabila brez drugih pomislekov, kakor da se hoče ohraniti moč za vsako ceno. Takrat so plamtele neštevilne grmade, takrat je tekla kri v potokih »ad maiorem dei gloriam«, umor v znamenju cerkve je bil na dnevnem redu. Cerkev je ustanovila v ta namen poseben »sveti oficij«, »sveto« inkvizicijo, da so se umor-stva vršila po stalnem sistemu. Kdor se je drznil misliti s svojo glavo, je bil spoznan za »krivoverca«, in smrt je bila kazen za to hudodelstvo. Cerkvene sodbe pa je izvrševala svetovna moč, ki je bila. cerkveni popolnoma vdana in od nje od-
Zveza se pridruži sklepu delegacijske-ga zborovanja Verbanda v Gradcu.
Da se umejemo!
(S Štajerskega.)
Na politiškem shodu pri Št. Lambneh-tu na Zg. Štajerskem je pozival dež. posl. Foest nemško učiteljstvo, naj vpliva na nas slovenske učitelje, da odvrnemo deželne poslance svoje stranke od obstruk-cije in jih pregovorimo, da se bodo potegovali za težnje štajerskega učiteljstva. Morda je to govoril dež. poslanec Foest z namenom, da bi vso krivdo za gmotno bedo učiteljstva zvalil na nas slovenske učitelje in »naše« deželne poslance. Morda pa o pravem položaju res ni poučen, in tedaj je treba konstatirati, da ni od »naše« stranke razen dr. Kukovca nobenega deželnega poslanca na Sp. Štajerskem; mi smo odločno proti obstrukciji in tudi skrbimo, kolikor moremo, da se ta naš nazor pri ljudstvu razširja, na ukrepe naše klerikalne stranke pa imamo ravno tako malo vpliva, kakor g. dež. posl. Foest z našimi nemškimi tovariši vred na sklepe Hagenhofer-jevih poslancev. Klerikalci ne bodo nikoli marali učiteljstva, zato pa je dolžnost slovenskih, še bolj pa nemških naprednjakov in njihovega deželnega odbora, da skrbi za nas. Ako bi bil napredni štajerski deželni odbor malo bolj brezobziren in bi se ne brigal ne za slovenske ne za nemške klerikalce in njihovo vpitje, bi nam pač lahko vsaj nekoliko olajšal naš silno težavni položaj.	___
Iz naše organizacije.
Skupne zadeve.
Cenjenim Zavezinim društvom.
Ker nova pravila »Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev« še niso potrjena, naj volijo Zavezina društva delegate za letošnjo 25. glavno skupščino v Ljubljani po starih pravilih.
Toliko v vednost in ravnanje.
Vodstvo Zaveze.
Kranjsko.
Učiteljstvo kamniškega okrajai ima
svoj sestanek v nedeljo, dne 6. aprila t. 1. ob 2. uri popoldne pri Smrkolju v Luko-
Štajersko.
Celjsko učiteljsko društvo. V predzadnji številki »Tovariša« naj se glasi stavek v poročilu Celjskega učiteljskega društva: T. predsed. je ponovno poudarjal — ne ponosno.
Socialni odsek Sevniško-brežiškega učiteljskega društva zboruje v nedeljo, dne 6. aprila, ob 2. uri popoldan na Vidmu. Vzpored: 1. Naše politiško delovanje v prilog izboljšanju učiteljskih plač. 2. Klerikalni napadi na posavsko učiteljstvo. 3. Nemško in renegatsko štajersko učiteljstvo in mi. 4. Poslovni red Zaveze in širjenje našega časopisja. Pridite vsi! Predsedstvo.
Trst.
Učiteljsko društvo za Trst in okolico
ima svoj redni letni občni zbor dne 6. aprila t. 1. ob 10. uri dopoldne v prostorih »Slovenske trgovske šole« na Acquedo-ttu s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika. 2. Tajniško poročilo. 3. Blagajniško poročilo. 4. Poročilo pregle-dovalcev računov. 5. Poročilo knjižničarja. 6. Poročilo o podpori učiteljiščnim abiturijentom za učiteljiščni sklad. 7. Poročilo o zastopstvu našega društva v odseku za ljudska predavanja. 8. Sklepanje o članarini. 9. Volitev treh pregiedo-valcev računov. 10. Volitev predsednika, 8 odbornikov in namestnikov. § 11. društ. pravil). 11. Volitev treh članov razsodišča. 12. Volitev zastopnika v odsek za ljudska predavanja. 13. Predlogi in nasveti. K polnoštevrlni udeležbi vabi odbor.
Književnost in umetnost.
»Vošnjakova korespondenca« in »Matica Slovenska«. »Matica Slovenska« izda v uredništvu g. dr. Drag. Lončarja v Idriji korespondenco t dr. Jos. Vošnja-ka. Ker je bil pokojni dr. Vošnjak eden
visna. Mnogo največjih mislecev, največjih dobrotnikov ljudstva je moralo na ta način žrtvovati življenje za svobodo svojega prepričanja. V sami Španiji je bilo od leta 1483. do 180S. obsojenih 49.071 na smrt na grmadi, 17.659 jih je pobeglo, 31.912 jih je inkvizicija sežgala. Duševni velikani kakor Hus, Savonarola so postali žrtve dogme.
In tudi Giordano Bruno.
Kadar se štejejo največji misleci tega sveta, ni mogoče pozabiti tega imena.
Na podlagi Kopernikovega nauka, ki ga je cerkev zavrgla kot grešnega, a ki ga danes priznava ves svet, ki ga je morala pozneje priznati tudi cerkev sama, na podlagi tega nauka o svetu, je Giordano Bruno sestavil svojo filozofijo. Za Kopernikov sistem, ki je zavrgel staro mnenje, da je zemlja središče sveta in se okrog nje vrti solnce in zvezde, ki so nalašč zaradi človeka prižgane lučee, je Giordano Bruno podal mnogo dokazov in ves sistem je še bolj razvil. Dejal je: »Mi imamo en neomejen svetovni prostor, po katerem se vse giblje in vrti; vsa svetovna telesa so postala iz iste snovi kakor naša zemlja, ali ta snov razvije iz sebe lahko neskončno veliko oblik in položajev. Ker se nahaja v večni struji razvoja, v večnem gibanju,. so tudi svetovi in svetovni sistemi vedno izpremenljivi in za-
radi tega tudi izginejo; ali večna ostane energija, ki jim je podlaga, večna začetna moč. ki prebiva v vsakem najmanjšem atomu, samo sestava se izpreminja.«
Ker mu je bila pač narava vse, je iskal tudi Boga v njej, in kako krasna in vzvišena je bila njegova ideja o svetu, dokazuje sledeči stavek: »Bog ni nič drugega, kakor edinstvo neskončne vesolj-nosti, ki je potrjena v vsakem naravnem zakonu, vesoljstvo pa zopet ni nič drugega, kakor en neskončno razdeljeni Bog.«
Prav tako krasen je bil njegov nauk o duši; njeno neumrjočnost je izvajal iz neustvarjenosti in nerazrušljivosti vsake individualne energije. Dr. Kuhlenbek tolmači to teorijo tako, da je vsako individualno bitje plod neskončne vrste prejšnjih razvojev in da sledi tudi v bodočnosti neskončnemu razvoju.
Rimu niso mogli ugajati ti nauki, ki bi podirali vse njegove sisteme. Papinstvo je besno planilo pokonci, ko je spoznalo pravo veličino in pomen tega sijajnega duha. Ko mu je bilo 15 let, je Giordano Bruno prišel med dominikance. Tem redovnikom so takrat dejali »domini canes« — gospodovi psi — ker so opravljali naj-vdanejše službe inkviziciji, in iz njihovih vrst so izšli tudi nekateri najbolj krvo» ločni, veliki inkvizitorji, med njimi Tor-
izmed najagilnejših naših mož v zadnji tretjini prošlega stoletja, bo ta korespondenca zelo važna za spoznavanje one dobe slovenske zgodovine. Publikacija bo naravno obsegala dva dela: I. Pisma, ki so jih drugi pisali Vošnjaku. II. Pisma, ki jih je pisal Vošnjak. Dopisovali so Vošnjaku n. pr.: A. Aškerc, dr. J. Bleiweis, Caf, Cimperman, dr. Costa, A. Einspieler, P. pl. Grasselli, Freuensfeld, A. Funtek, Fr. Govekar, Iv. Hribar, grof Hohenwart, dr. B. Ipayec, Jurčič, Klodič pl. Sabla-dolski, dr. Št. Kočevar, Komel pl. Soče-bran, dr. G. Krek, Fr. Levstik, Lutrnan, (župnik na Koroškem), Macun, dr. D. Ma-jaron. Fr. Ks. Meško, Ogrinec, dr. Prelog, Rapoc, dr. Razlag, dr. F. Sernec, Spinčič, Stritar, L. Svetec, Juri Šubic, dr. Ivan Tavčar, Tomšič, A. Trstenjak, dr. P. Turner, baron Winkler; nadalje: Apih, Erjavec, dr. Pražak, B. Raič, vitez Schneid, Šuman, Dav. Trstenjak. — »Matica Slovenska« se obrača s tem do vseh p. n. gg., ki hranijo katero Vošnjakovo pismo, s prošnjo, da bi blagovolili to korespondenco za omenjeno Matičino publikacijo dati na razpolago. Naravno je, da se bo iz te korespondence, kolikor se tiče še živečih oseb. izločilo vse, kar bi segalo v čisto privatno življenje ali tangiralo osebno čast z ene ali druge strani.
Politiški pregled.
+ Pravaški kongres v Opatiji. Dne
27. pret. m. se je vršil v Opatiji kongres pravaških poslancev, katerega so se udeležili vsi jugoslovanski pravaški in klerikalni poslanci. Obravnavalo se je predvsem o bosenskem jezikovnem vprašanju. Nekateri pravaški politiki so izdelali obširen memorandum na prestolonaslednika, v katerem ga prosijo, naj ukrene vse potrebno za poinirjenje hrvaškega naroda, zakaj sicer se it bati, da je sedanja hrvaška generacija zadnja, ki upa doseči svoje narodne smotre v okvirju avstrijske monarhije. — Dr. Šušteršič in dr. Mandič sta refeiirala o naziranju dunajskih merodajmii krogov o jugoslovanskem vprašanju. Najvažnejša točka na razpravi pa ie bilo oosensko jezikovno vprašanje, in z vso gotovostjo zatrjujejo, da je tozadevno že sklenjen kompromis z bosen-sko vlado.
*	Ljubljanska občina in kranjski dež. odbor. Dne 29. pret. mes. so se vršile pred dunajskim upravnim sodiščem tri razprave o pritožbah ljubljanske mestne občine proti odlokom deželnega odbora. — Upravno sodišče je vsem pritožbam mestne občine ugodilo in razveljavilo sklepe kranjskega deželnega odbora kot nezakonite. Vendar je še nekaj pravice!
*	Deželnozborske volitve na Goriškem. Razpisane še niso; italijanski klerikalci sodijo, da bodo razpisane šele za mesec julij. Vlada hoče menda poprej pripravljati tla za deželnega glavarja, in kadar se tozadevno kaj stori, se bodo vršile volitve. Po starem zistemu, ki se drži italijanske liberalne stranke, se ne bo smelo več vladati v deželni hiši.
*	Važen cerkveni odlok brnskega škoia. Brnski nadškof, grof Huyn, je izdal na vse duhovnike svoje škofije odlok, s katerim odločno prepoveduje duhovščini vsako udeležbo na prihodnjih moravskih deželnozborskih volitvah in vsako agitacijo in propagando za kako politiško» stranko. V svojem odloku se sklicuje na znano papeževo bulo, ki odsvetuje duhovščini sodelovanje pri gospodarskih podjetjih in politiki.
quemada in Diego Deza. Ze v tistih letih so ga mnogi smatrali za krivoverca. ker je nekoč opozoril nekega redovniškega brata na stare cerkvene očete, katerih knjige so mu bolj ugajale kakor »Sedem radosti device Marije«. Ko mu je bilo 24 let, je bil posvečen za duhovnika in takoj je dobil obtožbo s 130 točkami. Giordano Bruno je vedel, kaj to pomeni. Zbežal je iz Italije, da bi se rešil progonov. Njegovo življenje je bilo poslej večno potovanje. Kamor je prišel, je ooučeval in se udeleževal javnih diskusij. Šolski učenjaki so prišli često v zadrego, in kadar niso mogli dokazati, so si pomagali z neotesanostjo. Ali tudi za to je imel Bruno pravi odgovor. Napisal je satiričen dialog: »Obed na pepelnično sredo«, s katerim je razodel plitkost, zarukanost in domišljavost tedanjih »učenih glav«.
Rim je v tem neprenehoma prežal, da bi ga dobil v svoje kremplje in ker ni bilo drugače mogoče, ga je izkušal z zvijačo vjeti v svojo past. Neki Mocenigo ga je zvabil iz Fankobroda v Benetke, tukaj so ga pa biriči inkvizicije takoi pograbili in vrgli v ječo. 7. januarja 1593. so ga kot moža,, ki je »v največji meri krivo-veren«, izročili »njegovi svetosti« papežu Klementu VIII. v Rimu.
Sedem dolgih let je nesrečnež prebil v teminah in trohnobi ječe. Neprenehoma
*	Nemška proti Poljakom naperjena politika. Nemški uradni list v Berlinu pri-občuje naredbo glede znanega razlastil-nega zakona, v kateri se cela vrsta krajev v deželah Vzhodne Prusije, Pomorja, Slezvika in Šlezivka Holsteina označa za narodno ogrožene. V teh krajih naj se utrdi nemški živelj potom naselitve na rodnih tleh Poljakov, ki naj se jih požene z doma, kjer so se rodili in kjer so živeli njihovi dedje. Kaj takega je mogoče v dvajsetem stoletju v znamenju nemške kulture!
*	Hrvaške razmere. V Cuvajevi stranki je nastala huda kriza. Bivši poslanec Nikolič je namreč sklenil z nekaterimi svojimi somišljeniki odposlati na kralja spomenico, v kateri prosi, da se ohrani na Hrvaškem, komisarijat. Drugi člani hrvaške vladne stranke pa so vkljub svojemu vladinovstvu protestirali proti Nikoličevemu koraku, ki je protiustaven. Zagrozili so celo, da izstopijo iz vladne stranke, če se v resnici to zgodi. Preden se sestane ogrska zbornica, bodo imeli vladni hrvaški delegati sejo, kjer bodo protestirali proti Nikoličevemu stališču.
Srednješolski vestnik.
Red železne krone III. razreda ie
cesar podelil deželnemu Šolskemu nadzorniku Albinu Belarju v Ljubljani.
** Odlikovanje. Mihael Zavadlal, c. kr. deželni nadzornik v Dalmaciji, je odlikovan z naslovom dvornega svetnika.
** Kuharski in gospodinjski poduk uvedejo v šolskem letu 1913—14. na ženskem učiteljišču v Budejovicah na- Češkem. Razentega otvorijo še tečaj za kuhanje za take obiskovalke, ki so šolske študije že dokončale. Na zavodu se ustanovi primerna strokovno in moderno opremljena kuhinja, kjer bodo učenke imele priliko, se v tem oziiru temeljito izobraziti.
** Dve novosti na srednjih šolah v Galiciji. Učna doba na realkah v Galiciji se razširi na 8 razredov. Delitev šolskega leta na dva semestra odpade. Šolska izpričevala se bodo izdajala smo ob koncu šolskega leta. Učna osnova se je razširila. Razen učnega jezika se bo učil tudi drugi deželni jezik, nadalje nemščina in francoščina ali angleščina. Obvezen predmet bo modroslovna propedeutika, latinščina pa neobvezen predmet. Dijakom bo omogočen vstoo na vseučilišče.
Učiteljski konvikt.
Letnina za leto 1913: Neimenovan za 1. 1912 in 1913; prof. A. Sič iz Ljubljane; Štravs Karel iz Hotederšice; Zdravko Mi-kuž iz Šmarja na Dolenjskem; Fran Verbič iz Slavine; Rudolf Horvat, Fortunat Lam-pret in Bibiča Bizail, vsi iz Trnovega na Notranjskem; Krista Vebrova iz Zalega-loga pri Železnikih; dr. Tomo Romih, Maks Hočevar, Kari Humek, Ivan Magerl in Milan Vršič, vsi iz Krškega. Hvala! Darila: Učiteljiščniki v Mariboru dne 30. marca zložili 5 K; g. Ivan Bonač. trgovec v Ljubljani 10 K; Posojilnica v Črnomlju. 25 K. Hvala!
Učiteljišcni vestnik.
Učiteljiščni sklad. Prispevke za Učiteljišcni sklad so doslej poslala naslednja učiteljska društva: Gospodarska in kreditna zadruga v Celju 15 K, Hranilnica in
so ga silili, nai prekliče svoje »zmote«. Ali vpričo vse veličastne rabeljske družbe je ostal Bruno trden; »vas je strah, izreči sodbo« — je dejal — »mene ne, slišati jo.« Izjavil je. da ni učil nobenih zmot, da noče in ne more zatajiti resnice, da ne mara prositi milosti in da nima ničesar preklicati... Ko so se prepričali, da ga z nobenimi duševnimi in telesnimi mučili ne morejo prisiliti, da bi zatajil svoje prepričanje, so odločili, da mora umreti. Obsodili so ga na smrt na grmadi, prej pa mu je moral rabelj izpuliti jezik.
____Ne sodite, da ne boste sojeni!...
Kdor z mečem sodi, pogine od meča — je govoril Jezus. Papeži in njih služabniki trdijo, da so zastopniki istega Jezusa, ki je razglašal take miroljubne besede ...
Na trgu dei Fiori v Rimu se dviguje sedaj spomenik dominikanca, ki dirži prekrižani roki nad križem, pogled uprt v Vatikan, v prebivališče rimskih papežev. Ali večje cene nego visoki spomenik je novi duh, velikega mučenika, ki veje zmagovalno po svetu, ki budi in dviguje umove, duh duševne svobode, za katero je Giordano Bruno umrl. Njegovo truplo so sežgali, ali v tem, ko je izginila inkvizicija, ki ga je obsodila, ni izginila visoka njegova ideja, ki si v svetem nekrvavem boju osvaja svet...
posojil. Učitelj, konvikta v Ljublj. 10 K, Učiteljska tiskarna v Ljubljani 25 K, Učiteljsko društvo za Šmarje in Rogatec 10 K, Slovenjegraško učiteljsko društvo 9 K 60 v. Upamo, da se odzovejo tudi o-stala učiteljska društva ter po svojih močeh podprejo naraščaj. Za poslane prispevke iskrena hvala!	S.
Naraščaj. Kakor čujemo, nameravajo tudi letos prirediti učiteljiščniki sestanek kot IV. shod jugoslovanskih naprednih učiteljiščnih abiturijentov in abiturijentk. Tudi mi pozdravljamo to idejo in želimo, da bi sestanek v vseh ozirih kar najlepše uspel. Preden stopite v življenje, si jasno začrtajte program bodočega dela, strnite se v veliko, nepremagljivo celoto, in manifestirajte za svoje ideje. Vsako našo izgubo naj nadomestita dva nova, mlada in močna!	Š.
Kranjske vesti.
—r— Iz Ijudskošolske službe. Naučni minister je okrajnega šolskega nadzornika za okraja Kranj in Radovljica J. Jane-žiča na njegovo prošnjo odpustil iz službe okrajnega šolskega nadzornika. Tov. J. Janežič prevzame zopet učiteljsko mesto na ljubljanskem učiteljišču.
—r— Iz Ijudskošolske službe. Na mesto obolele učiteljice Ane Moosove je imenovana za suplentko na dekliški šoli v Spodnji Šiški prov. učiteljica Ana Gode-rerjeva. Za prov. učiteljico na dvoraz-rednici v Zg. Tuhinju je imenovana Štefanija Schubertova. Za pouk na eksku-rendni šoli v Petrovi vasi je določen namesto obolele učiteljice Marije Tavčarjeve Rudolf Schuller, učitelj v Črnomlju.
—r— Na meščanski šoli v Postojni je razpisano učno mesto iz matematično-tehnične strokovne skupine. Prošnje je vlagati do 10. aprila t. 1.
—r— Iz Breznice pišejo: Pretekli teden se je vršil v naši občini spomina vreden dogodek. Naš nadučitelj Jožef Ažman je obhajal svojo 251etnico, odkar službuje pri nas. Koliko skrbi, truda in trpljenja je prestal v teh dolgih letih,, ve preceniti najbolj tisti, ki so mu učitelj in šolske razmere znane. Nikomur niso samo rože nasute na pot, to je izkušal tudi naš slavljenec. Ko je prišel k nam. je dobii v zaduhli in mokri šolski sobi 190 otrok, tablo in gobo, pa prazne stene. Po osemT letnem napornem delu je s pomočjo za šolo vnetih mož proti volji tedanjega župnika dosegel, da se je zidalo novo šolsko poslopje na mestu, kjer danes stoji. D_a je šolski vrt skoraj popolnoma ob svojih stroških sam uredil, je pri njegovem veselju do vrtnarstva umljivo. Tudi kmetijsko podružnico za našo občino je leta 1891. ustanovil, ki še danes deluje. Za vse to t jegovo neutrudno delovanje tekom dolgih 25 let mu je došlo ob njegovem godu vsaj nekoliko priznanja od občanov in poklicanih činiteljev. Naše pevsko društvo (skoraj vsi njegovi nekdanji učenci) mu je napravilo v družbi župana in predsednika okr. šol. sveta podoknico. Po končanem petju čestita župan slavljencu za njegovo 251etnico službovanja na Breznici. Pravi, da se pozna pri občanih in otrckih njegovo uspešno delo. Ljudstvo napreduje glede znanja in "omike. Zeli mu zdravja, da bi še dolgo vrsto let v naši občini živel v blagor in korist šolskih otrok, kakor vseh občanov. Tudi predsednik kraj. šol. sveta mu čestita in ga prosi, naj ostane pri njih še nadalje, naj ne zapusti Breznice do smrti, ker ga vsi občani ljubijo in cenijo, ker so mu vsi hvaležni za njegovo trudapolno delovanje v šoli in zunaj šole. — Slavljenec se obema, kakor tudi pevcem iskreno zahvali za petje in čestitke. Obljublja, da bo še naprej posvetil svoje skromne moči brezniški občini in šolski mladini. Ne misli prej zapustiti kraja, preden ne gre v pokoj ali pa da ga poneso na domače pokopališče, če ga smrt zasači med delom. — Ob prijaznih pogovorih pri kozarcu vina v stanovanju, kamor je slavljenec povabil celo družbo, je kmalu potekel čas. Zupan in predsednik kraj. šol. sveta sta prav tolmačila naša čuvstva do nadučitelja. Vsi brez razlike želimo ljubljenemu nadučitelju zdravje, da bo mogel še mnogo koristiti svoji domači občini, Bog ga živi! Na mnoga leta! — Pa pravijo klerikalci, da ljudstvo naprednih učiteljev ne mara! Lažejo!
Štajerske vesti.
—š— Učiteljske izpremeinbe v celjskem okraju. Martin Stante je prišel kot okrajni pomožni učitelj k Sv. Štefanu; namesto njega je bil imenovan Vekoslav Gobec za prov. učitelja na okoliški šoli v Celju, in na njegovo mesto pa Stanko Gradišnik kot pomožni učitelj na okoliški šoli v Celju; Anica Ježovnik suplira obolelega nadučitelja v Ljubečni; Angela Sitter obolelo učiteljico M. Cidrih v Št. Petru, M.
Lavrič pa obolelo učiteljico R. Vidali v Grižah, Marija VVudler je prišla kot prov. učiteljica v Griže.
—š— V Rušah je novi občinski odbor zopet soglasno izvolil za župana nadučitelja Jožefa Lasbacherja.
—š— V Slovenjem Gradcu je v noči dne 28. marca 1913 umrl vpokojeni šol. ravnatelj Jos. Barle, star 78 let. Bil je od 1. 1900 v pokoju. Tov. Barle je bil rojen Gorenjec, ki je bil tudi po Kranjskem znan in je svoj čas tudi v Vipavi učiteljeval. Blag mu spomin! Več o pokojniku o bližnji priliki.
—š—' Obrtne nadaljevalne šole. Po-nemčevanje obrtno-nadaljevalnih šol na slov. Štajerskem je doseglo vrhunec. Nem-čurji povsod hite, da uvedejo obrtno-na-daljevalno nemško šolo ter polove vanjo slov. dečke. Rokodelstva se uče samo slovenski fantje, ker so Nemci in nemškutarji premehkužnih rok. V teh obrtno-nadaljevalnih šolah poučujejo izključno le nemško. Po petdeset do sto in še več slov. rokodelskih dečkov hodi v šolo. a učitelj jih ne razume. — Razumeti morajo slov. učenci nemškega učitelja! Tako ponemče-vanje! Povemo danes vsem- višjim oblast-nijam in inšpektoratom, da je število slov. učencev postavno določeno. Za 50, za 100 in še več slov. učencev je učni jezik — slovenski. Štejmo v Celju, Slov. Gradcu, Slov. Bistrici, v Brežicah, v Ormožu, Voj-niku, na Laškem, v Ptuju učence — sami Slovenci! Slovenski poslanci, tirjajte, da se v teh šolah, katere vzdržuje država in dežela, nastavljajo učitelji, ki znajo poučevati slovensko. Slovenskih obrtnih spisov, obrtnih računov itd. se morajo poučevati v slov. jeziku. V teh šolah se ne sme zapostavljati slovenščine! V vseh zgoraj omenjenih krajih se zahteva toliko in še več slovenskega pouka kakor nemškega. Zato naj se pod 4. kompetentni inšpektorat (Ljubljanski postavi ves Sp. Štajer. Gradec naj za omenjene kraje odpade!
—š— Na Muti so priredili na velikonočni pondeljek v slovenski šoli narodno veselico, ki se je v vseh ozirih kaj lepo obnesla. Vkljub neugodnemu dopoldanskemu vremenu je prišlo mnogo doma-činov-okoličanov kakor tudi Vuhredčani, Vuzeničani in Marberžani, da so bili obširni prostori polni. Občinstvo se je iz-borno zabavalo. Z zanimanjem so gledali dekleta in fante, ki so se dobro kretali na odru ter nudili vesele in resne prizore. Med odmori je svirala godba slovenskih fantov iz Št.. Jerneja, kakor tudi pri prosti zabavi. Nemci so sicer priredili ob isti uri v bližini slovenske šole svoj prvi teater, da bi oškodovali slovensko prireditev. Pa so se zmotili za enkrat, kakor že večkrat. Zartimlvo pa Je, da so že več let samo zabavljali ter se norčevali iz slovenskih prireditev. Ko so pa videli, da vse nič ne pomaga, so se sami vrgli na »delo«. Slovenci jim iz srca privoščijo trud in uspehe. Slovencev pa tudi na tak način ne bodo dobili, kakor se je pokazalo sedaj.
— š— Schluvereinova majeva slav-nost v korist nemški mladini v obmejnih kiajih je dosegla lani velik uspeh ter se je nabralo okolo 150.000 kron. Letos se namerava vršiti ta prireditev še v večjem obsegu.
—š— Iz Brežic ob Savi poročajo: Nemcem v Brežicah stavi sedaj nemški šulverein z Dunaja velikansko nemško šolo. Šulverein bo daroval za to stavbo 40.000 K, a 60.000 K pa bo mesto na rame vzelo. Meščani so večinoma Slovenci in imajo petrazredno svojo šolo. Tako bodo za šulverajnove naprave Slovenci plačevali. Pa kje so učenci za nemško šolo? Iz Kranjskega iz Čateža jih love v nemško šolo. Čujtno, štirirazredna nemška šola nima otrok. V prvem razredu je 20 učencev in v četrtem istotako 20. Nemci imajo štirirazrednico! Slovenske šole po Sp. Štajerskem pa imajo v dvorazrednicah do 150 otrok! Vsak slovenski učitelj ima okolo 80 učencev! In Nemci le po 20. V prvem razredu z 20 učenci se lahko učiteljica izprehaja po sobi. Istotako učitelj v četrtem razredu. Povsod enaka pravica naj bo — Slovencem kot Nemcem! Kdo dovoli za 20 učencev razrede? Kje so poslanci?
Goriške vesti.
—g— Pred c. kr. izpraševalno komisijo za ljudske in meščanske šole v Gorici
se prično prihodnji izpiti za učno usposobljenost v ponedeljek, dne 28. aprila t. 1. Dotične prošnje naj bodo do dne 15. aprila t. 1. v rokah ravnateljstva.
—g— Strokovna nadaljevalna šola za zidarje v Renčah je imela sklep šolskega leta 1912/13 v nedeljo 30. t. m. ob pol 4. uri popoldne. Sklep je bil združen z razstavo šolskih izdelkov.
—g— Akademija c. kr. ženskega učiteljišča v Gorici. V nedeljo, dne 6. aprila ob 5.30 uri popoldne se vrši v dvorani Verdi v Edlingovem prehodu v Gorici akademija, ki jo priredi c. kr. žensko učiteljišče

« 0
aru a
n* v
I	Zaloga Grubbauerjevih in Slatnar-
l\s€kÄ jevih zvezkov ter vseh priprav za
trgovina s papirjem in galanterijo obrtno-nadaljevalfie Šole.

vseh vrst priporoča cenj. učiteljstvu in si. šolskim vodstvom Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 26
(nasproti „Zlate kaplje".
Cene nizke!
Postrežba točna!

J
s pomočjo gojenk zavoda in s pomočjo orkestra pešpolka št. 47. Točke bodo proizvajale v slovenskem, italijanskem in nemškem jeziku. Cisti dobiček je namenjen v podporo ubožnih učenk c. kr. zensKega učiteljišča v Gorici. Pričakuje se obilne
udeležbe.	_ j-*., „u cn,
—g— Nemška šola v Gradišču ob bo-
či V Gradišču hočejo Nemci ustanoviti Schulvereinsko šolo. Dobili so baje nemškega gospoda, ki bi obilo žrtvoval. Za. šolo bi dobili nekaj otrok oficirjev, podčastnikov, uradnikov iz kaznilnice in drugih uradov ter kak zaslepljen domačin bi dal otroka v nemško šolo. Za nemško šolo se poteguje zlasti neki financar.
__g— Muzejsko društvo v Gorici ima namen, zbrati po Sovenskem narodne umetnine in starine, kolikor jih še niso odnesli pohlepni tujci, ter jih razstaviti v Narodnem muzeju, ki naj kaže svetu, da so bili tudi naši prednamci že kulturni ljudje. Ker pa ni mogoče odboru samemu storiti vsega dela, se obrača do učiteljstva z zaupno prošnjo, naj mu pomaga po moči pri tem važnem kulturnem delu. Zbira vse, kar je v stiku z našim narodom: narodno nošo, staro orodje, poslikano ali rezljano pohištvo, slike na steklo, les ali platno, stare knjige, važne listine i. dr. Pošlje naj se kar Muzejskemu društvu v Gorici. Gosposka ulica št. 3, ali pa se naj vsaj obvesti odbor, kdo ima kaj važnega. Stroške povrne društvo rado. — Ker pozna odbor požrtvovalnost slovenskega učiteljstva, se zanaša, da mu bo radevolje pomagala, pri tem važnem narodnem delu.	Odbor.
o-
Istrske vesti.
—i—Uradna okrajna učiteljska kon-ierenca vološkega šol. okraja. Dne 15. pret. m. se je vršila v Voloski uradna okrajna učiteljska konferenca pod spretnim predsedstvom novoimenovanega c. kr. okr. šol. nadzornika 1. Bunca. Konferenci je prisostvoval ves čas c. kr. okrajni glavar baron Schmidt-Zabierovv, kar kaže, da se zanima za splošni razvoj šolstva. G. šolski nadzornik je nagovoril zbrano učiteljstvo (okrog 100 jih je bilo) z jako jedrnatim nagovorom ter je bodril k vestnemu izvrševanju težkega poklica. Podal je statistiko o šolstvu v okraju, ki se je jako razvilo v zadnjih treh letih po zaslugi predsednika c. kr. okr. šol. sveta in bivšega šolskega nadzorn. g. Drofesorja K. Pribila. Po običajnih formalnih točkah dnevnega reda so prešli k izvolitvi zastopnika učiteljstva v c. kr. okrajni šolski svet za novo 61etno dobov kar je bil tudi glavni namen konference. Zastopnikom je bil izvoljen t. Štefan Šiškovič, nadučitelj v Herpeljah. Prejšnjemu zastopniku, ravnatelju in deželnemu poslancu A. Rajčiču se je zahvalil g. šolski nadzornik na 121etnem delovanju na težkem in odgovornem mestu. — Na dnevnem redu sta bila tudi 2 referata. Prvi je bil: »Razlaga novega učnega načrta o pouku risanja v ljudski šoli«. Referent tov. V. Šepič je stvarno in temeljito obdelal tvarino ter priporočal razne učne pripomočke. V debato sta posegla tov. B. Ju-rinčič in F. Kržišnik. Oba sta poudarjala, da bi bili predlagani učni pripomočki za naše razmere veliko predragi, kakor bi bil učni načrt preobsežen. Drugi referat je bil: »Vzgoja učenca zunaj šole«. Referentinja gca. I. Omahnova je rešila ta referat na vseobče priznanje udeležencev. V debato sta posegla tov. A. Mako in B. Dubovič, ki je stavil tudi dodatni predlog: Naj bi c. kr. okr. glavarstvo strogo naložilo občinam. da bi pri izdavanju dovoljenj za plese naložilo dotičnikom, da ne puščajo šolske mladine k javnim plesom. Ob točki »samostojni predlogi« je predlagal I. Du-kič, naj se potnino in dnevnice k uradnim okrajnim učiteljskim konferencam zviša primerno današnjim draginjskim razmeram. Nato je predsednik zaključil konferenco ob 2. popoldne.
Tržaške vesti.
;—t— Koncert podružnice »Glasbene Matice« v Trstu v soboto dne 12. aprila. Natančnejši vzpored obsega tri orkestralne skladbe, dva novejša mešana zbora iz »Novih Akordov« in dva mešana zbora s spremljevanjem orkestra. Razen ene orkestralne točke se vse točke vzporeda pr-v ic izvajajo na našem1 koncertnem odru. Pri zboru »Turki na Slevici« nastopijo tudi štirje solisti (sopran, alt, tenor in bas) in to sami domačini — absolvirani, deloma še
gojenci glasbene šole naše »Matice« rej tudi v tem oziru napredek.
—t— L'mil je v Pragi dr. Jan Ry-baf, c. kr. stavbni svetnfik, namestnik stavbnega ravnatelja severozapadne železnice in častni doktor praške češke tehnike. Dr. Jan Rybar je oče državnega poslanca O. Rybara v Trtsu. Bil je star 79 let in jako zaslužen in veleugleden mož, ki je veliko deloval tudi na Slovenskem. _N. v m. p.! _
Koroške vesti.
—k--- Nemški šulierajn je sprejel v slovenskem Koroianu od 1. do 9. marca sledeče prispevke: Bistrica v Rožu 50 K, Železna Kapla 20 K. Timenica 40 K, Beljak 54 K 50 v, Črneče 3 K 6 v, torej skupaj 163 K 56 v.
—k— Nemški Schulverein na delu. Minolo leto v mesecu majniku je praznoval nemški Schulverein obletnico društvene ustanovitve ter je ob tej priliki nabral nad 150.000 K za ponemčevalne namene. Letos razpošilja zopet na občine, šolske svete in šolska vodstva poziv za sodelovanje in praznovanje tega dneva. V zvezi s tem se praznuje tudi stoletnica osvobojenja nemškega naroda in vojne pri Lipskem. To leto imenuje poziv »das glorreichste Jahr der deutschen Geschichte mit seinen zahllosen Heldentaten und seinen unzähligen Werken deutschen Opfermutes«. — Da nabere koroško vodstvo v naših nezavednih občinah in šolskih svetih dovolj judeževih grošev, je umevno! Slovensko ljudstvo pa plačuj 100—120% visoke občinske in šolske do-klade! Ko bi hoteli Slovenci praznovati kak pomemben dan, bodi iz nacionalnega ali patriotičnega ozira, tedaj bi smatrali to takoj za veleizdajstvo. Kar delajo Nemci — in če bi vso Avstrijo razsekali — pa je vse prav in patriotično! — Taka je pač — dvojna mera v naši Avstriji!
—k— Volksrat na delu. V slovenski občini ie bilo razpisano nadučiteljsko mesto. za katero sta prosila dva Slovenca in neki mlad nemškutar. Sicer je najmlajši med prosilci in tudi slovenskega izpita nima; pa še v drugih ozirih ni vse tako. kakor bi imelo biti. Ali navzlic temu upa Volksrat. d i prodre s svojim kandidatom in pritiska na deželni šolski svet, kar se le da. In gospodom okolo deželnega šolskega sveta se res že tresejo hlačic^, dvakra+ bi bil že lahko imenovan eden izmed prosilcev, pa se boji Volksrata. Slovensko delegacijo, ki je prišla prosit, da bi za dotično mesto imenovali slovenščine zmožnega učitelja, je po stari navadi deželni šolski nadzornik Benda zopet far-bal, češ, da ima pripravljeno za najstarejšega prosilca boljšo štacijo nego ie ta. In vodja nemčurjev v dotičnem kraju, neki gozdar, hodi okolo kakor razjarjen petelin, svest si svoje zmage: »K. darf auf keinen Fall ernannt werden, der Vclksrat hat sein möglichstes getan, damit K. nicht ernannt wird. Wir wollen keine solchen Zustände schaffen wie in St. Peter; nach G. muss unser F. kommen!« (Tukaj namigava na slovenskega nadučitelja M., ki je obenem tudi občinski tajnik in ne dela po Volksratovih navodilih.) Da vidimo, ima-li v slovenski občini peščica inferiornih nemškutarjev več pravice, nego vsa občina skupaj. Pri naših razmerah je pač vse možno.
Splošni vestnik.
V dopisu Srednješolski profesorji in »Popotnik« v št. 12. »Učit. Tovariša« se obrača g. dopisnik iz srednješolskih krogov do uredništva in upravništva »Popotnika« za neovrgljive podatke. Ker ne maramo delati nikomur krivice javljamo sledeče: V letu 1912. so bili pri uprav-ništvu naročeni na »Popotnika« štirje srednješolski profesorji in ena gimnazija. Sedem iztisov je šlo v knjigotrštvo. Ti so bili namenjeni najbrže za ljubljanske odjemalce. — Upravništvo »Popotnika«.
Časopisje v Avstriji. Leta 1911. je izhajalo v Avstriji vsega vkup 4261 listov in revij. Od tega je bilo 1282 politiških in 81 ženskih listov. Petkrat do sedemkrat na teden je izhajalo 178 listov. Nemških listov je bilo 2327, čeških 1141, poljskih 369, italijanskih 131, slovenskih 91, ru-sinskih 71, hrvaških in srbskih 35, hebrejskih 19, rumunskih 14 in več drugojezič-nih. V esperantskem jeziku sta izhajala dva lista.
Generalna nadzornica za čipkarsko obrt na Francoskem, V francoskem trgovinskem ministrstvu se je osnovalo mesto generalne nadzornice za čipkarsko obrt; na to mesto bo imenovana specialna strokovnjakinja, katere skrb bo predvsem pridobiti novo veljavo lepim starim vzorcem čipk. Izkušalo se bo tudi v ribiške vasi uvesti klekljanje čipk, da bo tamošnje ženstvo čez zimo imelo zaslužek. Plača generalne nadzornice znaša 6000 K na leto.
Prazniki ostanejo prazniki. Papež je s svojim »motu proprio« z dne 9. oktobra 1911 odpravil drug praznik o Božiču, Veliki noči in Binkoštih in še nekatere druge. nekatere pa postavil na nedeljo. Ta-čas je bilo precei prerekanja zaradi odprave praznikov, zmagalo je končno na-ziranje naj ostanejo prazniki kakor doslej in naj se na navedene dni ne dela, kakor se doslej ni delalo. Sedaj končno se je oglasila v vprašanju praznikov tudi avstrijska vlada, ki je pred kratkim razglasila v »Wiener Zeitung«, da ne uvede nikakih prememb glede praznikov, marveč ostane po c. kr. uradih, šolah, zavodih tin tvornicah vse po starem.
Pošta in ljudska izobrazba. Kakor poroča »Revue« se bavi belgijska uprava z velikim načrtom, ki ima namen, uporabljati organizacijo poštne službe v pro-speh ljudske izobrazbe. Gre za neko vrsto brezplačne ljudske knjižnice. Vsi in tudi najmanjši poštni uradi po deželi naj dobe knjižnice. Knjige se bodo posojevale občinstvu brezplačno. Knjige se bodo od časa do časa izmenjavale med posameznimi poštnimi uradi. Čitatelji te državne ljudske knjižnice morajo položiti, ko si izposodijo prvo knjigo, kavcijo treh frankov, da je pošta za eventualno škodo krita. — Na Kranjskem pa klerikalci ne dovoljujejo ustanavljanja občinskih javnih knjižnic in čitalnic.
Upanje za jetične. Dr. Friedman, ki pravi, da je iznašel zravilo proti jetiki, je v Novem Jorku vbrizgnil svoj serum že 100 bolnikom. Doslej ima Friedman v rokah že 5000 prošenj za zdravljenje. Vodstvo hotela, v katerem stanuje, pa mu je sedaj odrovedalo stanovanje, ker so prihajali neprestano samo jetični k zdravniku in so se lastniki hotela zbali, da se tudi gostje ne nalezejo jetike. Kak bo uspeh Friedmanovegn zdravljenja, bo javnost zvedela v nekaj tednih. — Iz Rima pa prihaja vest: Giuseppe Nurgis, kemik iz Sardinije, trdi, da je odkril zdravilo za jetiko, ki prekaša dr. Friedmanov serum. Izdelal je tudi serum, ki se mora bolniku vbrizgati. Kake vrste je zdravilo, doslej Nurgis ni povedal. Poizkusi na živalih so imeli baje presenetljive uspehe. Dr. Nurgis zdravi sedai sedem bolnikov, ki so se nahajali v zadnji stopnji jetike. Kakor dr. Friedman, tako se tudi dr. Nurgis brani izdati skrivnost svojega zdravila in ne dovoli, da bi se rabilo v bolniščnicah. Zdravnik, ki mu je zaupano zdravljčTTT omenjenih bolnikov, je baje opazil na svojih oskrbovancih znatno izboljšavo. Največjo bojazen zbujajoči znaki so pri njih baje izginili. Dr. Nurgis misli, da s svojim zdravilom v resnici lahko ozdravi jetiko.
Rimsko-katoliška cerkev v Avstriji
ima po lastni statistiki 366.887.986 kron imetja, ki nese 23,926.431 K obresti. Ra-zentega prispeva verskemu skladu država 27 milijonov kron. To so dohodki, ki jih izkazuje statistika, prav mnogo je pa še postranskih dohodkov, ki se odtegujejo vsaki kontroli. Torej duhovniki in samostani imajo jako lepe dohodke in prav verjetno je. da ne poznajo socialne bede. ki mori druge stanove — tudi učiteljstvo.
Prvi krematorij na Avstrijskem. Mesto Liberec na Češkem je pravkar kupilo zemljišče za 100.000 K. na katerem zgradi krematorij. Krematorij bo zgrajen na najvišji točki gričevja, ki obdaja mesto, in se bo videl od vseh strani mesta. K zgradbenim stroškom bo prispevalo dunajsko društvo prijateljev za sežiganje mrličev 140.000 K. Z zgradbo bo pričelo mesto najbrže že to pomlad in v jeseni bo že gotovo. Leta 1912. je bilo iz Avstrijskega prepeljanih 250 mrličev na Nemško, da so jih tam sežgali.
Razgled po šolskem svetu.
— Umrl je izredni profesor na češki univerzi v Pragi gospod dr. Jožef Traka!, star 53 let.
—	Šole v Srbiji. Kakor se vidi, v tem šolskem letu v Srbiji ne otvorijo več šol, ki so bile zaprte zaradi vojne. Öd novega leta dalje se je govorilo sedaj, da se šole zopet otvorijo, sedaj da ostanejo zatvor-jene. Sedaj pa, kakor poročajo iz Bei-grada, je končno odločeno, da ostanejo šole zaprte.
—	Prodiranje nemštva v tešinskem okraju v Šleziji. Dež. šolski svet v Šle-ziiji ie imenoval nedavno tega na svojem zasedanju nadučitelja Karla Skuta v Šibici pri Tešinu za nadučitelja nemške šole ravnotam. To imenovanje je žalosten dokaz, kakšne razmere vladajo v Šleziji. Prvotno poljska šola v tej občini je bila ponemčena, k čemur je imenovani nadučitelj dosti pripomogel. Šibica je poljska obična. kjer živi neznatno šte-vilce Nemcev, a zaradi pomoči nekaterih renegatov vladajo vendarle Nemci. Tako se ie jela slovanska občina potapljati v nemškem morju, a od poljske strani ni bilo nobenega odpora.
—	Učiteljski dom v Cerkvenici so slovesno otvorili 24. pret. mes.
—	Poboljševalnica za mladoletne v Srbiji. V Zabeli blizu Požarevca grade veliko moderno poboliševalnico za mladoletnike, ki pridejo v navskrižje s kazenskim zakonikom. Stavba bo stala 1 milijon kron.
—	Prenapoinjenje v zdravniškem poklicu. Listi poročajo, da nameravajo stanovska društva zdravnikov v Avstriji opozoriti javnost na veliko prenapoinjenje v zdravniškem poklicu. Zlasti se bodo opozorili na to abiturijenti vseh avstrijskih gimnazij, da se odvrnejo od medicinskega študija. V minulem zimskem semestru ie bilo v Avstriji 6439 med'icincev; od teh je bilo na Dunaju vpisanih 2505 dijakov. Nasproti lanskemu letu je število dijakov na medicinskih fakultetah v Avstriji naraslo za 800, to je za 24%. V zadnjih desetih letih pa je število medi-cincev v Avstriji naraslo za več nego 150%. Tudi število žensk, ki študirajo medicino, se vedno množi; v zadnjem zimskem semestru je bilo v Avstriji 422 medicink, od katerih je bilo 152 vpisanih na dunajski medicinski fakulteti kot redne slušateljice.
—	Švedski vseučiliščni profesorji med Slovaki. V svrho študij sta prišla med ogrske Slovake vseučiliška profesorja dr. Harald Kylin iz Upsale in pa dr. Henrik Lund'cgardh iz Štokholma. Učenjaka nameravata dlje časa ostati med ogrskimi Slovaki.
—	»Panslavizem« med dijaki v Šo-prouju. »Pester Lloyd« poroča, da so med teologi, seminaristi in dijaki liceja v Šo-proniu odkrili »panslavistično« organizacijo — društvo »Zora«, ki je imelo namen gojiti »slovansko misel«. Društvo je imelo zveze z drugimi »antinacionalnimi« organizacijami. Na dan je prišla cela ta »nevarna« reč baje zaradi tega, ker je oblast opazila, da dobiva seminarist Svorčinja (predsednik društva) nenavadno veliko poštnih pošiljatev, nakar so mu jih nekega dne zaplenili. Proti krivcem se je takoj uvedla najstrožja preiskava ter je bil Svorčinja takoj izključen iz evangelijskega učiteljskega zavoda; obsojeni so bili dalje, da namenoma zapuste zavod: teolog Bibza in seminaristi J. Gerig. J. Gadi, M. Bibza in J. Bibza. Sedem dijakov je dobilo ukor. Razsodba šolske oblasti se je poslala šopronjskemu državnemu pravdniku.
—	Ženske ravnateljice na ljudskih šolah v Norvegiji. Na Norveškem so ženske na šolskem polju po zakonu popolnoma enakopravne z moškimi. V praksi pa je ta enakopravnost še malo izvedena ter n. pr. nobena ženska oseba ne zavzema mesta, ki bi neslo več kakor 3300 K plače na leto. Zadnji čas pa je občinski svet v Bergenu sklenil, da bo .tudi ženske imenoval na ravnateljska mesta v ljudskih šofah in jih ravno tako plačal kakor moške.
—	Za katoliško semenišče v Prizre-nu je srbska vlada že rešila preddela in v kratkem razpiše natečaj za napravo načrtov.
—	Dr. J. Kobijaši, japonski profesor, je prišel v Belgrad, da proučuje srbski narod.
—	Obsojen katehet. Sebestih, kate-het v Polni, ie rekel neki šolski učenki, da je propadlo dekle, zaradi česar so ga dekličini starši tožili zavoljo razžaljenja časti. Sodišče je kateheta obsodilo na denarno globo 30 kron.
— Nemški Schulverein je imel leta 1912. vseli dohdkov 1,400.000 kron, a leto prej 1,155.000 kron, torej so poskočili v minulem letu dohodki nemškemu Schul-vereinu za lepo vsoto 235.000 kron.
Raznoterosti.
*	Prerokovanja za I. 1913. Francoski duhovnik Tibo je našel med dokumenti bicantinskega arhiva listino iz 16. stoletja, ki jo je spisal katoliški menih Malahija in ki vsebuje prorokovanja do 21. stoletja. Med drugimi je v tej listini prorokovano za 1. 1913.: Splošna evropska vojna bo nenadoma izbruhnila. Ta vojna bo tako ljuta, da bodo konji do prsi gazili po krvi. Francija bo zmagovalka, toda sredi vojne bo v Parizu izbruhnil upor, ki bo končal s porušenjem Pariza od strani Francozov samih; končna pa se zopet upostavi monarhija, toda prestolica bo v drugem mestu. Moč Anglije se bo povečala, toda v notranjosti države bodo nastali resni nemiri, ki bodo Veliko Britanijo dalj časa ovirali okoristiti se s svojim mednarodnim položajem. Nemčija bo premagana in bo bojaželjna dinastija nehala biti na čelu imperije. Moč Avstrije se bo okrepila, a izgubila bo svojo navadno obliko. (Federalizem?) Rusija bo po kratki dobi neodločnosti in nekih uporov postala vsemogočna (omnipotens) in rešiteljica svetovnih dogodkov.
*	Nemški cesar v svoji hiši. Nemški cesar Viljem, človek jako delaven, ki hoče ujediniti v sebi najraznovrstnejša sredstva, si je uredil svoje dnevno delo nenavadno precizno. Cesar Viljem je na primer strasten čitatelj listov, ali ker ne more citati vseh časopisov, si je napravil poseben urad, v katerem so nastavljeni prevajalci za sedem jezikov, ki pod nadzorstvom jednega oficirja režejo iz raznih listov vse one članke, ki bi cesarja zanimali. Izrezke in prevode nalepijo na v-elike kartone in jih stavijo v mapo, na kateri je cesarski grb. Cesar vstane ob 6. uri, ob 7. mu prinesejo mapo in potem, oborožen s svinčnikom, čita ter dela zraven člankov svoje opazke. Po en nemški list bere še potem v jutro in zvečer. V postelji bere pri električni luči. — Njegova garderoba obsega deset velikih sob, v katerih je 300 vojaških uniform, raznih mečev in drugega orožja.
Kanoni, ki bodo razstreljevali zrakoplove. V Juterbogu pri Berlinu delajo poizkuse z novimi kanoni, ki streljajo na zrakoplove. Konstruirani so tako, da topničar lahko gleda v zrak, ne da bi ga motilo solnce, in strel zleti naravnost v zrak proti zrakoplovu. Poizkusi so se dosedaj dobro obnesli.
*	Ženska moda. V državi Ohio skličejo posebno komisijo, v kateri bodo tudi ženske, ki ji bo naloga, izreči se o ženski modi ter postaviti za vzorec modo, ki ne bo žalila morale.
Listnica uredništva.
F. E. v L.: Jako nam vstrežete s ta- 1 kirni noticami. Oglasite se večkrat, ker ni 1 od drugod nobenih prispevkov. Pogumno in vztrajno naprej! Na zdar!
CJradni razpisi ueiteljsMli služb.
Št. 1234.	Kranjsko.
Na dvorazredni ljudski šoli v Fara-Vasi se razpisuje učno mesto v stalno nameščenje z zakonitimi prejemki in s pravico do prostega stanovanja.
Prosilci, ki v kranjski javni šolski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolno fizično sposobnost za šolsko službo.
Pravilno opremljene prošnje je vložiti predpisanim potom pri podpisanem c. kr. okrajnem šolskem svetu do 2. maja 1913.
C. kr. okrajni šolski svet v Kočevju, dne 24. marca 1913.
SSSiS^
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodcnosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani.
registrov»!» i&dniR» i omejenim ismstvom.
Promet do konca marca K 37.830'53. Uradne ure: Vsak četrtek od V,2,—V,3. popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakib informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
"S&SSS35SS3
Snažno se oblači vsa rodovina, ki si naroč zbirko vzorcev iz češke tkalnice
Marije Jirsove
učiteljeve soproge, v Novem Hradku p. Met.
(dobaviteljica dež. osrednje zveze učiteljskih društev v Češkem kraljestvu). Dobiva se 2—8 m dolgih odrezkov cefira kanafasa, flanele, platna, modrotiska itd. Zavoj 45 m za 18 K, najlepša kvaliteta 40 m za 20 K franko, franko, tudi polovica zavoja za 9, oziroma 10 K.
Blago je stalnobarvno in močne kakovosti. Naročite in ostanite stalni odjemalci. Vzorci blaga zastojn in franko.
Knjigoveznica
Iv. Bonač
Ljubljana, Šelenburgova ui.
priporoča vsakovrstna knjigoveška dela, galanterijo, passepartuje itd. Posebno močna vez za knjižnice in čitalnice.
Cene zmerne, delo solidno.
C. kr.
pnv.
občna zavarovalnica
Assicurazioni Generali v Trstu
Ustanovljena leta 1831. — Jamstveni zakladi znašajo nad 434 mlljonov kron.
Poslovni izkaz zavarovalnega oddelka za življenje.
	meseca marca 1913		od januarija 1913	
Vložilo se je ponudb................		1836		5161
za zavarovano vsoto ................	K	16,121.624-60	K	44,548.005-01
Izgotovljenih polic je bilo...............		1457		3688
za zavarovano vsoto ................	K	12,580.995-11	K	32,200.570-47
Naznanjene škode znašajo ..............	K	1,099.486 90	K	2,747.01663


í
Ali ste že član društva ,Jubilejska samopomoč'?
Društveniki so lahko učitelji, njihove žene in učiteljice po Kranjskem, Štajerskem, Primorskem in Koroškem. V društvo se sprejemajo le oni, ki še niso stari nad 45 let.
Pri pristopu v društvo se plača pristopnina, ki se ravna po starostnih letih in sicer do 25 let 2 K 50 h, od 25 do 30 let 5 K, od 30 do 35 let 10 K, od 35 do 40 let 15 K, od 40 do 45 let 20 K; poleg tega še 2 K za prvi smrtni slučaj, 2 K letnine, 1 K vpisnine, 30 h upravnine in 20 h poštnine.
Letno se plačuje 30 h upravnine in 2 K za rezervni fond, ki je znašal koncem XII. upravne dobe 8052 K 99 h.
Po društvenikovi smrti izplača načelništvo takoj zakonittm dedičem tolikokrat po 2 K, kolikor je društvenikov (sedaj 250). Po smiti društvenika plačajo drugi društveniki po 2 K za nadaljni slučaj smrti.
Vsa pojasnila glede pristopa v društvo daje predsednik IVAN SCHME1DEK, učitelj v Krtini, pošta X>ol).



□E
3bJ

/
i
1
Slovenska
yp
Šolska Matica
ima v svoji zalogi razen razprodanih „Letopisov", I., II. in III. zv. — še vse do zdaj izišle knjige ter oddaja stalnim članom tudi prejšnje celotne letnike za navadno ietnino 4 K; posamezne prejšnje knjige (snopiče itd.) dobivajo člani in uči-teljiščniki za polovico prodajalne cene. Nečlani pa plačajo za posamezne prejšnje knjige določeno prodajalno ceno, ki je razvidna v „Pedagoškem Letopisu".
Posebej je izdala in založila Slovenska Šolska Matica:
1.	A. Črnivec: Navodilo k I. zvezku „Ra-čunice za obče ljudske šole". Cena 1 K.
2.	Spominski list za učence in učenke, ki dobe Odpustnico. Cena 20 vin.
3.	Kren-Bajželj: Javen telovadni nastop. Cena 60 vin.
4.	Trunk-Dimnik: Staršem šolske mladine. Cena 2 vin.
Letnina za Slovensko Šolsko Matico znaša 4 K in se plača meseca januarja vsakega leta.
3CEE
3EH E
,; "V: -	f	-.'.T*	iv. Ti ' ¡' •' :»
f
4»
za zgradbo učiteljskega konvikta
ima v zalogi naslednje kiajif^e:
1.	A. Rapé: Mladini. I., II., III. zvezek. Cena vsakemu teh treh zvezkov, ki so vsi lično vezani, je K 150, s pošto 16 h več.
2.	J. Slapšak: Spisi Misjákovega Julčka. I., II., III., IV., V., VI., VIL, VIII. zvezek. Cena vsakemu teh osmih zvezkov, ki so vsi lično vezani, je K 150 s pošto 16 h več.
3.	Engelbert Gangl: Zbrani spisi za mladino. I., II., III. zvezek. Cena vsakemu teh treh zvezkov, ki so vsi lično vezani, je K 1*50, s pošto 16 h več.
4.	Josip Ribičič: Vsem dobrim. Cena lično vezani knjigi K 150, s pošto 16 h več.
5.	Janko Žirovnik: Narodne pesmi za šolsko mladino. I. in II. zvezek. Cena vsakemu teh dveh zvezkov brez poštnine je 20 h.
6.	Emil Adamič: Slava cesarju Francu Jožefu I.! Spevoigra za šolsko mladino. Cena K 2*—.
7.	Besedilo k E. Adamičevi spevoigri. Cena 5 h.
8.	Dr. E. Bretl: Kako si ohranimo zdrave in trdne zobe? Cena 20 h.
Ves izkupiček za te knjige je namenjen Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta.
Kupujte te knjige vsi, ki ljubite svoje otroke! Priporočajte jih prijateljem mladine, šole in učiteljstva!
Vse te knjige se naročajo in kupujejo v „Učiteljski tiskarni" in v vsaki knjigotržnici.