Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 50 lir TRST, nedelja 15. marca 1964 Leto XX. - Št. 64 (5747) Avtonomna dežela Furlanija-Julijska krajina in slovenska skupnost Spričo volitev prvega sveta avtonomne dežele Furlanije. Julijske krajine, ki bodo 10. maja letos, je izvršni odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze v Trstu 5. t. m. v posebnem dokumentu pod naslovom »DEŽELA FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA IN SLOVENSKA SKUPNOST V ITALIJI* postavil zahteve po izvajanju naših narodnostnih pravic v okviru posebnega deželnega statuta in ga poslal vsem političnim skupinam, v deželi — razen fašistični in monarhistični — s prošnjo, naj zahteve SKGZ upoštevajo. Besedilo dokumenta se glasi: n izvolitvijo sveta avtonom- I ne dežele Furlanija-Julij-"-I ska krajina bo uresničena ta nova upravno teritorialna enota. Slovenska kulturno gospodarska zveza, ki združuje kulturne, gospodarske in podobne organizacije Slovencev v Italiji in pripadniki slovenske skupnosti na sploh, ki so del prebivalstva te dežele, vidijo v tem otipljive napore v nadaljnjem uresničevanju republiške ustave, ki določa deželno ureditev republike, v očitnem stremljenju približevanja državljanom vodstvo javnih poslov, gospodarskega in socialnega razvoja. Upravičeno pričakujemo, da bo v današnjem političnem vzdušju prišlo do integralnega uveljavljanja določb republiške ustave, vključno in posebno členov 3 in 6, ki zagotavljata enakost vseh državljanov in zaščito narodnostnih manjšin. Poleg dosledno in vsestransko izvedene enakopravnosti Pripadnikov slovenske manjšine in njihovega jezika, bi predstavljala razširitev zakona za slovensko šolo tudi na videmsko pokrajino, da bodo tam prebivajoči pripadniki slovenske 'liarodnostne skupine deležni pouka v materinem jeziku in razveljavitev še vedno veljavnih fašističnih členov štirih zakonov, ki prepovedujejo uporabo slovenščine na sodiščih, ki omogočajo spreminjanje slovenskih priimkov, ki ne dopuščajo slovenskih krstnih imen, tn končno tistih, s katerimi so bila poitalijančena slovenska krajevna imena, upoštevanja vredne ukrepe v duhu omenjenih členov ustave. Opozoriti je treba na dejstvo, da je danes mogoče u-činkovito prispevati k uresničevanju duha republiške ustave tudi v okviru samoupravne dežele Purlanija-Julijska krajina, saj člen 3 posebnega statuta dežele naravnost nalaga dolžnost, da se priznava enakost pravic in ravnanja vsem državljanom, naj pripadajo kateri koli jezikovni skupini, z zaščito njihovih etničnih in kulturnih značilnosti. Ta člen bo v odnosu do slovenske skupnosti, ki prebiva ha ozemlju dežele, izpolnjen v vsem svojerp pomenu, ko bodo vsi pripadniki slovenske etnič-he skupine, ne glede na to, ali Prebivajo na Tržaškem ozem- --------------------------------- lju, v goriški ali videmski pokrajini, stvarno uživali vse tiste pravice, ki jih demokratična ureditev priznava narodom in narodnostnim skupinam za osnovne. Iz teh načelnih ugotovitev izhaja: 1. Pripadniki slovenske etnične skupine imajo pravico uporabljati svoj jezik v osebnih in uradnih odnosih s predstavniki političnih, upravnih in sodnih oblasti ter imajo pravico dobiti odgovor, dokumente in potrdila v svojem jeziku. 2. V vseh javnih uradih in ustanovah ter v sodstvu mora biti nameščenih tolikšno število funkcionarjev, uradnikov in sodnikov, ki popolnoma obvladajo slovenski jezik, da je pravično v razmerju do slovenskega prebivalstva in da se omogoči izvajanje pravic slovenskega jezika iz 1. točke. Ko ‘se bodo osnovali deželni uradi in ustanove, bodo morale deželne oblasti namestiti primerno število uradnikov in funkcionarjev, ki obvladajo slovenski jezik. Enake obveznosti veljajo tudi za pokrajinske in občinske urade ter ustanove. 3. Slovenski etnični skupini je treba zagotoviti pravično zastopstvo v vseh upravnih organih in komisijah, predvsem pa v tistih, ki bodo obravnavale in reševale naslednja vprašanja iz člena 5: davčna (tč. 3), nadzorstva (tč. 4), urejanja in razmejitev občin (tč. 5), podpore (tč. 6), javne služnosti (tč. 7), hranilnice (tč. 8), gospodarsko programiranje (tč. 9), kamnolomi (tč. 10), razlastitve (tč. 11), krajevne in poljske policije (tč. 13), obrtne in strokovne izobrazbe (tč. 15), higiene in zdravstva (tč. 16), za družništva (tč. 17), ljudska sta novanja (tč. 18), toponomasti ka (tč. 19), prehrana (tč. 21 4. Nanašajoč se na člen 4, je treba podeliti slovenskim kulturnim, vzgojnim in športnim ustanovam podpore iz javnih sredstev in jim omogočiti uporabo javnih naprav (zgradb, dvoran, igrišč itd.), tako da bodo v tem pogledu slovenske ustanove izenačene z italijanskimi. 5. Do sedaj pomanjkljivo strokovno šolstvo s slovenskim učnim jezikom v Italiji bo z ukinitvijo nižjih strokovnih šol popolnoma ukinjeno. V doglednem času bo treba to kri- li si grd, ker mi nofoš dati o trojk ega vrtca! vico popraviti z osnovanjem strokovnih šol vseh stopenj: od vajenskih tečajev vseh strok, preko industrijskih in strokovnih šol do tehniške srednje šole. Kot najnujnejša je ustanovitev vajenskih tečajev najvažnejših strok v Trstu in v Gorici, ustanovitev triletne industrijske šole v Trstu in v Gorici in ustanovitev triletne trgovske strokovne šole v Trstu in v Gorici. 6. Z uveljavljanjem dopolnilnih norm, kot to predvideva člen 6 deželnega statuta, naj deželna uprava reši pereča vprašanja slovenskih vrtcev, o-snovnega, srednjega, klasičnega in višjega srednjega šolstva. Pri tem pa je treba posvetiti posebno pažnjo, da bodo v slovenskih krajih videmske pokrajine v otroških vrtcih nastavljene vrtnarice z znanjem slovenščine. Zaščitijo naj se zgodovinske zanimivosti, tipičen značaj slovenskih vasi in njih izgled. 7. Pri izvajanju zakonodajne oblasti dežele glede toponoma-stike (člen 5, tč. 19) je treba uveljaviti poleg italijanskega tudi slovenski naziv za kraje, kjer prebivajo Slovenci; spremeniti nekatere izumetničene nazive v italijanskem jeziku za kraje, kjer so Slovenci v velikem številu s takim, ki se je v preteklosti uporabljal in uvesti poleg italijanskih javnih krajevnih napisov pred naselji, kjer prebivajo Slovenci in na cestah vseh redov tudi napise v slovenskem jeziku. 8. Ne more se ustanoviti nobena nova občina ali spremeniti obstoječa meja z namenom, da se spremeni (prejudicira) narodnostna sestava občine. 9. Pri objavljanju deželnih zakonov (člen 32) je treba v U-radnem listu dežele Pur lani j e-Julijske krajine te zakone objaviti tudi v slovenskem jeziku, prav tako naj bodo javni razglasi v krajih, kjer bivajo Slovenci tudi v slovenskem jeziku. Zato, da bo prebivalstvo pravično zastopano v deželnem svetu ne samo po svoji politični usmerjenosti, temveč tudi narodni pripadnosti, pričakuje slovenska skupnost v Italiji, da bodo stranke, ki se sklicujejo na republiško ustavo vključile med svoje kandidate tudi pripadnike slovenske narodne skupnosti. Po številčni moči slovenskega prebivalstva v deželi bi bilo pravično, če bi bilo izvoljenih šest svetovalcev slovi bilo da vale odbc demokratičnih načel republiške ustave in deželnega , statuta kot tudi v splošnem demokratičnem razvoju, vidi slovenska skupnost v Italiji, možnost za še tesnejše vključevanje v življenje italijanske države, v kateri prebiva in bi s tem postala še aktivnejši faktor in sodelovalen pri splošnem razvoju. V skladu s splošnim demo- kratičnim razvojem, katerega odsev je tudi pozitivnejše stališče malone vseh strank do pravic narodne manjšine, je slovensko prebivalstvo uverje-no, da bo tudi volilna kampanja potekala v tem duhu in bodo stranke same onemogočile in obsodile vsak poskus šovinističnih izpadov, žalitve pripadnikov slovenske narodnosti, odklanjanje pravic slovenske manjšine, očitke izdaje državnih interesov s tem, da se Slovenci imajo za Slovence in podobno. , ... , , ,| Slovenska skupnost, ki prebiva v Italiji, je že na zadnjih političnih volitvah ugotovila v tej smeri pomemben napredek in je prepričana, da gre za o-draz politične volje vseh strank, ki se sklicujejo na ustavo, da se ustvari na področju dežele Furlanije-Julijske krajine bratsko sožitje med Italijani in Slovenci. Slovenska skupnost je u-verjena, da bo uresničitev dežele Furlanija-Julijska krajina pomenila, nov pomemben korak v tej smeri. V Trstu, 5. marca 1964 SLOVENSKA KULTURNO — GOSPODARSKA ZVE2A Pred spomenikom Srečka Kosovela Foto M- Magajna Prihodnjo sredo bo minilo šestdeset let, odkar se je v Sežani rodil slovenski pesnik Srečko Kosovel in v torek, 24. t. m. bo govoril o njem v Slovenskem klubu pisatelj prof. Alojz Rebula, tržaška mladina pa bo med tednom obiskala njegovo rojstno hišo v Sežani in njegov grob v Tomaju ter se ga spominja tudi na spominskih prireditvah. (Na 3. strani objavljamo Kosovelove pesmi v italijanskem in nemškem prevodu ter članka L. Legiše in A. Gspana) ••••■Hi i i i liiiiSiHiMiiUiiiHiH^iiHuiHlH-i-iiuHiHiiHjninHiiHiHiiiiniiiiHHHjHiiiilHiiiHiHHiiiiiHnHHiHiHiHiiniiiHiiiiHiiiiHiHiHiHiHiHHHHiHHiHnniHiHHHniiUHiiiiHiiiiiHnHHHiHiHHiiiii: PO NOVEM POZIVU VARNOSTNEGA SVETA sna Prvi kanadski vojaki prišli na Ciper V kratkem prispejo še druge skupine Zadovoljstvo v Nikoziji in Atenah z učinkovitim nastopom Združenih narodov - Grška vojska bo še dalje v pripravljenosti NEW YORK, 14. — Nočna seja Varnostnega sveta v zvezi s Ciprom se je zaključila ob 23. uri po krajevnem času (ob 5 po srednjeevropskem času). Sprejeli so resolucijo, ki se sklicuje na prejšnjo resolucijo Varnostnega sveta ter ponavlja poziv vsem državam članicam, naj se v skladu z obveznostjo, ki jo imajo na podlagi listine OZN, vzdržijo slehernega dejanja ali grožnje z dejanji, ki lahko poslabšajo položaj v suvereni ciprski republiki ali pa lahko ogrožajo mednarodno varnost. Glavnega tajnika O-ZN pa poziva, naj odločno nadaljuje napore za izvajanje resolucije Varnostnega sveta od 4. marca, države članice pa naj v ta namen sodelujejo z glavnim tajnikom. Kakor že včeraj napovedano, je že prispela na Ciper prva skupina kanadskih vojakov. Kanadski ■ parlament pa je sinoči odobrili sklep vlade, da pošlje na Ciper 1150 vojakov. »Letalski most« na Ciper bo začel .delovati jutri zjutraj. Material pa bo prepeljala vojna ladja »Bonaventure«, ki so jo včeraj odpoklicali iz oporišča v Halifaxu. Iz Helsinkov poročajo, da bo Finska poslala na Ciper 700 prostovoljcev, Erav tako bo posla- la odred prostovoljcev Švedska. Nekaj švedskih častnikov bo že te dni odpotovalo na Ciper, da se spoznajo s tamkajšnjim položajem. Danes pa je prišel v Nikozijo brazilski general Carlos Flore« Paiva Chevas, ki je do sedaj poveljeval četam OZN v Gazi. V Nikoziji bo začasno prevzel poveljstvo nad četami OZN namesto indijskega generala Dža-nija, ki je odpotoval na kratek dopust v Indijo iz osebnih razlogov. Novi poziv Varnostnega sveta je bil sprejet soglasno. Med debato pred- sprejemom poziva je Po govoru ciprskega delegata skušal turški delegat prikazati, da Turčija ni grozila z invazijo otoka. Grški delegat pa je med drugim poudaril, da bi turška intervencija takoj in avtomatično povzročila grško, intervencijo za zaščito neodvisnosti Ci. pra. Sovjetski delegat Fedorenko je izjavi^ da Turčija izziva Varnostni svet in da ne bi bila ta-ko predrzna, če ne bi uživale podpore zahodnih držav atlantskega pakta. Pripomnil je, da mora Varnostni svet prisiliti Turčijo, da izvaja resolucijo Varnostnega sveta in spoštuje listino OZN. Novo resolucijo, ki je bila o-dobrena soglasno, je predložil brazilski delegat Bernardes v i-menu Brazilije, Bolivije, Slonokoščene obale, Maroka in Norveške. Posamezni delegati so sporočili, da se strinjajo z reso lucijo, sovjetski delegat pa je pripomnil, da resolucija pomeni predvsem opozorilo tistim, ki bi hoteli ogrožati celovitost i,n neodvisnost Cipra, in zaradi tega jo Sovjetska zveza podpira. Po glasovanji) se je grški delegat zahvalil Varnostnemu svetu, ker se je takoj odzval pozivu ciprske vlade. Sporočil je, da bo grška vlada prispevala z milijonom dolarjev za stroške varnostnih sil na Cipru Ciprski predsednik Makario« je sinoči ob povratku v Nikozi. jo izjavil, da je prvotno mislil ostati v Atenah do sobote, da pa je čutil dolžnost, vrniti se med ciprsko ljudstvo zaradi tur-ške grožnje. Na vprašanje, kaj bi storila ciprska vlada, če bi se turški vojaki Izkrcali na o. toku, je Makarios odgovoril: »Se. veda smo predvidevali tako možnost ob popolnem sporazumu z grško vlado. Ce bi Turčija intervenirala, ne bi Grčija ostala brezbrižna.« Sporočilo, da je bil v Var-nostnem svetu dosežen sporazum in da je turska vlada sprejela prihod varnostnih sil OZN na Ciper ter umaknila svojo grožnjo z invazijo, so na Cipru sprejeli z zadoščenjem. Davi je ciprska vlada objavila izjavo, v kateri poudarja, da bližnji pri-hod prvega kontingenta sil miru OZN pomeni velik korak na po-ti rešitve vprašanja otoka in oddaljuje grožnjo turške intervencije. Pravosodni minister, ki nado-mešča zunanjega ministra, je izjavil, da število prvih vojakov ni vatno, ker ti prinašajo s se-boj moralni izraz celotne Orga- (Nadaljevanje na 2. strani) Komisar in otroci V petek smo v našem listu objavili dobesedni prevod dekreta vladnega generalnega komisarja za Tržaško ozemlje, ki je na drastičen in nenavaden način zavrnil sklep na-brežinskega občinskega sveta glede otvoritve otroškega vrtca v Sesljanu. Kakor je znano, je nabrežinski občinski svet na prošnjo prizadetih staršev štirinajstih otrok na svoji seji 9. maja lanskega leta sklenil, da se v Sesljanu odpre slovenski občinski otroški vrtec za otroke iz Sesljanu in Vižovelj. Vse je kazalo, da ne bo posebnih težav in da bo otroški vrtec začel delovati z začetkom šolskega leta, saj so za to na razpolago potrebni prostori v zgradbi vsnovne šole. Pokrajinski upravni odbor — kot je župan sporočil občinskemu svetu — omenjenega sklepa ni odobril, niti zavrnil, pač pa je priporočil občinski upravi, naj najde drugo rešitev. Občinski odbor je potrdil svojo zahtevo in spet je pokrajinski upravni odbor ponovil svoje *priporočilo», čet da bi izdatki za vzdrževanje novega otroškega vrtca preveč bremenili občinski proračun. Občinski odbor je ponovno na svoji seji 9. t.m. odobril vlogo na prefekturo z zahtevo, da se odobri sklep o otvoritvi slovenskega vrtca v Sesljanu, ki naj bi začel delovati vsaj z začetkom novega šolskega leta. Medtem pa je bil že pripravljen omenjani dekret vladnega generalnega komisarja z dne 28. februarja, ki ga je nabrežin-ska občinska uprava prejela šele v četrtek 12. t.m. Znano je bilo, da je pred nekaj meseci vzel zadevo v svoje roke sam vladni generalni komisar. Iz tega dejstva so mnogi sklepali, da bo vprašanje ugodno rešeno, toda motili so se. Vladni generalni komisar je vprašanje rešil negativno — kot rečeno — na nenavaden način, s posebnim dekretom, najbrž zato, da ne bi bile več možne pritožbe. Komisar očitno noče, da bi slovenski otroci iz Sesljana in Vižovelj imeli (Nadaljevanje na 2. strani) Vse kaže, da je nevarnost, ki je grozila s turške strani na Cipru, minila. Varnostni svet je na predlog petih nevtralnih držav ponovno soglasno pozval vse države, naj se vzdržijo slehernega dejanja ali grožnje z dejanji, ki bi utegnila poslabšati položaj na Cipru ali pa ogrožati mednarodno varnost. Turški delegat pa je dejansko umaknil svojo grožnjo in skušal prikazati, da Turčija sploh ni grozila z invazijo, medtem ko je grški delegat dejal, da bi turška intervencija takoj in avtomatično povzročila grško intervencijo za zaščito neodvisnosti Cipra. 2e danes zjutraj pa bo vzpostavljen letalski most is Ottawe za Ciper za prevoz 1150 kanadskih vojakov, ki bodo sestavljali prvi kontinget varnostne sile Združenih narodov. Finska bo poslala na Ciper 700 prostovoljcev, Švedska pa poseben odred vojakov, katerih častniki bodo v kratkem odpotovali na Ciper. Ciprska vlada bo za vzdrževanje sile OZN prispevala milijon dolarjev in je hkrati poudarila, da pomeni prihod prvega kontingenta sil miru OZN velik korak na poti do rešitve ciprskega vprašanja, ter oddaljuje grožnjo turške intervencije. Druga novica, ki prav tako zanima ves svet, je prišla iz Dallasa, kjer je porotno sodišče obsodilo Jacka Rubyja, ki je ubil domnevnega Kennedyjevega morilca O-svvalda, na smrt na električnem stolu, ker je kriv namernega umora. Obramba je sporočila, da bo vložila priziv, branilec Belli pa je skoraj popolnoma pobesnel in kričal, da bodo morali proces prenesti izven Dallasa, kjer da je »košček Rusije v ZDA*. V Rabatu pa Je sodišče obsodilo na smrt 11 oseb, ki so bile obtožene zarote proti režimu in proti kralju; od obsojenih je 8 odsotnih; še tri odsotne obtožence pa je sodišče obsodilo na dosmrtno ječo; večina obsojencev pripada »Narodni zvezi ljudskih sil*. V obeh državah Pirenejskega polotoka so ponovno dvignili glas visokošolci. V Madridu je 120 študentov zasedlo dvorane fakultete za politične in gospodarske vede iz protesta proti oblastveni prepovedi predavanja prof. Tierna Gal-vana. V Lizboni pa je nad tisoč študentov demonstriralo, ker je ministrstvo za prosveto prepovedalo »Dan študenta*; baje je bilo več ranjenih, ker je policija študente napadla. Brazilski predsednik Goulart ja včeraj podpisal dekret o delni a-grarni reformi, s katerim se raa-lašča neobdelana zemlja, Id se raa-teza v širini desetih kilometrov na obeh straneh zveznih cest, železnic in rek, ter zemljišča, ki spadajo v načrt o bonifikaciji. Dekret pri-zadeya komaj 2,8 odst. zasebna lastnine. SPORAZUM MED AMERIŠKO IN ITALIJANSKO VLADO Milijarda dolarjev kredita za potrebe plačilne bilance Nadaljnjih 225 milijonov dolarjev bo dal Mednarodni denarni sklad Lombardi: «Sporazum je odličen z mnogih plati» - Stiriurni sestanek Mora in Ferrari Aggradija s tajniki štirih strank o vladnih ukrepih na področju kmetijstva - Kampanja za potrošnjo krompirja RIM, 14. — V vili Madama je bil danes sestanek, ki so se ga udeležili predsednik vlade Moro, podpredsednik vlade Nen-ni, minister za kmetijstvo Ferrari Aggradi, državni podtajnik za kmetijstvo Cattani, tajnik PSI De Martino, tajnik KD Ru-mor, tajnik PSDI Tanassi, inž. Salmoni iz tajništva PRI in odv. Morlino. Sestanek je trajal okrog štiri ure. Očitno je šlo pri tem za ponovno proučitev vladnih ukrepov na področju kmetijstva, zlasti ukrepov na področju spolovinarstva, ki so vzbudili precejšnjo kritiko v sindikalnih organizacijah, pri čemer se je celo zatrjevalo, da so vladni ukrepi poslabšana oblika ustreznega sporazuma med štirimi strankami vladne večine, V Rimu in Washingtonu so danes objavili istočasno sporočilo, v katerem je rečeno, da je imenu italijanske vlade z zakladnim ministrom ZDA in mednarodnimi finančnimi zavodi, med katerimi so proučili vprašanja, ki zadevajo italijansko plačilno bilanco in finansiranje predvidenega deficita za leto 1964. Kreditne olajšave v višini milijarde dolarjev so razpoložljive takoj, da bi integrirali rezerve italijanske *•11111 * f m111m11m1111111m11111111111111111 ■ 1111111 m 11 Komisar in otroci (Nadaljevanje s 1. strani) guverner italijanske državne države in italijanske državne ban-banke Carli vodil pogajanja v ke v zadostni meri, dokler ne bo- 1 do ukrepi za stabilizacijo italijanskega gospodarstva pokazali svojega učinka. Dodatno k tej milijardi dolarjev, ki jih daje na razpolago zakladno ministrstvo ZDA, pa je Mednarodni denarni siklad dal na razpolago 225 milijonov dolarjev. Hkrati so v teku pogajanja med Mednarodno banko za obnovo in razvoj juga za dosego posojil, da bi finansirali dodatne programe te blagajne. Zakladni minister Colombo, finančni minister Tremelloni minister za državni proračun Giolitti in predsednik parlamentarne komisije za proračun La Malfa so podčrtali uspeh pogajanj, ki jih je vodil guverner državne banke in pripomnili, da pomeni to neposreden dokaz zaupanja, ki ga i-majo ZDA in mednarodne finančne institucije v razvoj italijanskega gospodarstva. S temi novimi sredstvi bodo mogli premostiti sedanje težkoče plačilne bilance in tako uspešneje voditi politiko notranje stabilizacije. Lombardi pa pravi v Jutrišnji številki «Avanti!», da je ta sporazum «odličen z mnogih plati* in da je povsem ustrezno sredstvo, da bi premostili neravnovesje italijanske plačilne bilance. Ker ima to neravnovesje svoje vzroke v italijanskih gospodarskih strukturah, ga je moč sicer zmanjšati, ne pa povsem odpraviti v kratkem času: odstranitev tega neravnovesja bo posledica reform strukture, ki se že uveljavljajo, . predvsem one, ki so predvidene v kmetijstvu, kajti nretežni del deficita svoj otroški vrtec; medtem ko ga 20 otrok italijanskih beguncev v Sesljanu že ima. Slovenski starsi naj pošiljajo svoje otroke, kamor hočejo; občina naj poskrbi, kakor hoče; toda slovenskega otroškega vrtca v Sesljanu ne sme biti. Tak je ukaz. Spričo komisarjevega sklicevanja na «nasprotno mnen;e» pokrajinskega upravnega odbora na njegovi seji od 25. januarja t.l. pa je še prav posebno nerazumljivo, kako je mogel ta odbor ignorirati samo dan pred to sejo v tržaškem pokrajinskem svetu prebrano izjavo — v imenu štirih strank levega centra — pokrajinskega predsednika, ki pravi: «Politika do slovenske manjšine mora predvsem pospeševati skladno in omikano sožitje med državljani italijanskega in slovenskega jezika. Zato mora podpirati human razvoj manjšine in zaščititi njene upravičene jezikovne in kulturne potrebe ter njene tradicije.v Dekret vladnega generalnega komisarja je presenetil občane v nabrežinski občini in je vzbudil ogorčenje vseh Slovencev v deželi. O tem bo še razpravljal na svoji prihodnji se ji nabrežinski občinski svet, ki lahko računa na solidarnost in podporo vse slovenske in tudi italijanske napredne javnosti. Utemeljitve in opravičila, ki jih v svojem dekretu navaja vladni generalni komisar, so brez podlage in jih ne moremo sprejeti. Katera občina v Italiji nima deficitarnega proračuna? Zaradi tega ne bi smele občinske uprave ničesar napraviti? če nabrežinska občina ta-ko skrbi za šolstvo, bi jo morali še pohvaliti, ne pa ji delati ovir. še najmanj pa je utemeljeno opravičilo glede števila otrok za slovenski otroški vrtec v Sesljanu. Znano je dejstvo, da obstajajo v slovenskih vaseh na Tržaškem italijanski otroški vrtci z mnogo manjšim številom otrok, kakor na primer.■ na Repentabru za samo 5 otrok, v Dolini za 10, v Boljuncu za 9, v Ficmanjih za 4, v Bazovici za 7. Se bolj zgovoren pa je primer italijanske osnovne šole na Repentabru, ki ima samo enega učenca, eno učiteljico in enega katehetaI In repentaborska občina je tudi deficitarna kot nabrežinska/ Iz vsega tega sledi, da gre tudi pri prepovedi slovenskega otroškega vrtca v Sesljanu za grobo diskriminacijo na škodo slovenske etnične skunine na Tržaškem in za omejevanje pristojnosti občinskih svetov m občinskih uprav kar nasprotu. je načelom ustave in predpi som mednarodnih sporazumov ter ni v skladu s politiko mirnega sožitja in sodelovanja med narodi, ki tu živijo. Pokrajinski upravni odbor in komisar pa očitno nočeta u-poštevati politike, ki so jo na Tržaškem ozemlju začele voditi štiri stranke levega centra. Diskriminacija je tem bolj groba, ker prav v teh dneh beremo v mesečni reviii demokristjanov, republikancev, socialdemokratov in liberalcev tTrieste* (štev. 59 za januar in februar 1964) o njihovem zadovoljstvu glede tretjega *semi-narja* za italijansko manjšino v Kopru glede tiskanja italijanskih knjig na Reki itd. Med pripadniki katerih političnih strank si je komisar našel ljudi, ki mu svetujejo tako grobo diskriminacijo? Dvomimo, da je svoj dekret podpisal v smislu navodil ministrov ki vripčiaio štirim strankam vlade, ki ji je dolžan odgovarjati, tudi če ni ho tel upoštevati dejstva, da so za sklep o ustanovitvi otroškega vrtca v Sesljanu Glasovali tudi manjšinski dem^ ristjan-* i občinski svetovalci. plačilne bilanee gre na rovaš nezadostne proizvodnje v kmetijstvu. Lombardi zaključuje, da ta sporazum dokazuje vsekakor, da italijansko gospodarstvo, tudi kljub težkočam konjunkture, ima vse pogoje za nadaljnji razvoj: «to utemeljeno zaupanje tujcev, ki daje tako poučno lekcijo, tudi kar se tiče inteligence, tistim Italijanom, ki si niso pomišljati zateči se k najbolj umazanemu o-rožju, od moči kapitalov do terorizma nad varčevalci, samo da bi prizadeli nepriljubljeno vladno, večino in ranili gospodarstvo svoje dežele*. Tajnik PLI Malagodi je imel danes v Rimu tiskovno konferenco, med katero (e med drugim zameril predsedniku vlade Moru, da je v svojem nedavnem govoru v Veroni ponovno podčrtal omejitev vladne večine tako nasproti KPI, kot nasproti PLI, češ da tako postavlja PLI na isto raven s KPI. Malagodi je nato kritiziral vladne ukrepe proti konjunkturi, na koncu pa je demantiral vesti o svojih domnevnih razgovorih s Fanfani-jem in Saragatom, da bi poiskali* nov izhod iz sedanjega političnega položaja.* Tudi PLI 'zahteva ((radikalno spremembo sedanje vladne politike »v idejah, besedah in stvareh*. Na vprašanje, kako misli doseči spremenitev sedanje vladne politike, ko pa PLI razpolaga le z 3J glasovi v parlamentu, je Malagodi dejal, da gre vpliv javnega mnenja dlje od njihove moči in da liberalcem gre pre-vsem za demofcrafiStio mobilizacijo javnega mnenja: »nočemo prerokovati, kaklen učinek bo ta mobilizacij* imela na druge stranke, tod* ndkaj go moralo nastati iz tega demokratičnega prebujenja*, je zaključil tajnik PLI. Spričo te&oč, v katerih so se znašli letos pridelovalci krompirja (rte morejo ga prodati niti če ga ponudijo po deset lir kilogram), je ministrstvo za kmetijstvo sklenilo, sporazumno s predstavniki zainteresiranih kategorij (proizvajalci, trgpvci in potrošniki), organizirati vsedržavno kampanjo za povečanje potrošnje krompirja, ki bo od 15, do 30. t. m. V dnevnem časopisju bodo objavljali oglase, v katerih bodo poveličevali hranilno lastnost in druge dobre plati krompirja: v posebnih brošurah bodo prikazali najrazličnejše načine njegove uporabe v gospodinjstvu; izdali bodo lepake in priredili ljudske veselice, na katerih bodo nagradili recept, ki bo žel največje priznanje itd. Več sporazumov med SFRJ in ČSSR BEOGRAD, 14. — Prvo zasedanje mešanega češkoslovaško-jugoslovan-skega odbora za gospodarsko in znanstveno sodelovanje se je končalo danes v Beogradu s podpisom dokumentov, ki bodo prispevali k nadaljnjemu razvoju gospodarskega sodelovanja med obema državama. Med drugim so podpisali sporazum o industrijsko-tehničnem sodelovanju in sprejeli nekatere konkretne predloge strokovnjakov obeh držav o sodelovanju v proizvodnji orodnih strojev, kompletne opreme, tirnih vozil, kmetijskih strojev in kemičnih izdelkov. Odbor je nadalje sprejel načela sodelovanja med bankami obeh držav in priporočilo, da se še letos sklene sporazum o plačilnem sporazumu. S podpisom sporazuma o turizmu sta se obe vladi sporazumeli, da pomagata in olajšata potovanja iz ene države v drugo, da sprejmeta ukrepe za izboljšanje prometa, prometnih stikov med obema državama in sprostita formalnosti v zvezi s potnimi dovoljenji. Deželne volitve na Gradiščanskem ZELJEZNO (Gradiščansko), 14. t- Kot poroča tedensko glasilo gradiščanskih Hrvatov #Hirvatske novine*, bodo 22. tm. v deželi Gradiščanski deželne volitve, na katerih bodo izvolili deželni parlament. Vseh volivcev je 179.000. Kandidati hrvatske narodnosti, ki h,V »Znhšnin 'Ta •predstavljajo hrv a tako manjšino, r‘u bul> poslabšalo. Na so štirje, im sicer: Na listi Avstrijske socialistične stranke; Franc Probst (na 12. mestu) iz Vorištana in inž. Tomo Wagner iz Borte (na 17. mesiu); na listi Avstrijske Ljudske strm-ke: dr. Ivan Mueller iz Zei.jez.na (na 8. mestu) in Ivan Gregrrič Iz Frakanave (na 17. mestu) HrvatsKe novime poudarjajo, naj e vsak «hrvatski rodoljub odloči po svoji volji, za katero stia«iko bo glasoval*. To pomeni z drugimi besedami — piše glasilo gradiščanskih Hrvatov — naj bo njegova odločitev taka, da ga nc bo pozneje sram pred samim seboj in pred svojo hrvatsko materjo. S tem hočemo reči, da je_ naša dolžnost odločiti se kot državljani Avstrije in kot pripadniki hr-vatske narodne manjšine v Gradišču. Samo po sebi se razume, da spoštujemo osebno mnenje vsakega naiega posameznega rodoljuba, toda človek se mora zavedati tudi svoje pripadno :*i k naši narodni gkupnosti.* Sedaj ima Avstr, socialistična stranka v deželnem odboru 15 mandatov. Ljudska stran' a 16, liberalna pa enega. Deželna vlada je sestavljena iz socialistične in ljudske stranke. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiifiiiiiiiiimiiiiiiMi Goulartovi dekreti o razlastitvi zemljiške lastnine Nacionaliziral je tudi še zadnjih šest privatnih petrolejskih družb - Napovedal je korake za spremembo ustave, da bo mogel izvajati agrarno reformo RIO DE JANEIRO, 14. — Brazilski predsednik Goulart je podpisal dekret o agrarni reformi, s katerim se določa razlastitev neobdelane zemlje v širini desetih kilometrov. na obeh straneh zveznih cest, železnic, rek ter zemljišč, glede katerih so pripravljeni zvezni načrti o bonifikaciji. S tem pa bo prizadet zelo majhen del privatne lastnine. Strokovnjaki računajo, da prizadeva dekret komaj 2,8 odstotka te lastnine. Razen tega je Goulart podpisal dekret o nacionalizaciji še zadnjih šest petrolejskih rafinerij, ki so bile v Braziliji privatna lastnina, Državna petrolejska ustanova »Petrobras* rafinira sedaj že 90 odstotkov vsega petroleja, ki ga potrebuje Brazilija. Po podpisu dekretov je predsednik Goulart odšel na zborovanje, ki so ga organizirale levičarske sindikalne organizacije v Rio de Janeiru, da obrazloži važnost novih ukrepov. Čeprav so ukrepi zelo omejeni, predstavljajo vendarle prvi korak za spremembo režima privatne lastnine v Braziliji. V svojem govoru je Gdulart ‘poudaril, da se ne misli ustaviti pri teh ukrepih. »Dekret p. agrarjiiireformi, ki sem ga pod- lliiili.. Ciper (Nadaljevanje na 2. strani) Načrt za obnovo Longarona LONGARONE. 14 - Občinski svet je danes odobril okvirni načrt za obnovo Longarona, ki ga je predložil prof Samima, ored-aednik ustrezne komiaije. Načrt, predvideva štiri ločena področja: rezidenčno področje, vodstveno središče, »zeleno* področje in industrijsko področje. Lokacija novega naselja bo nekoliko višje od mesta, kjer je bila prejšnja vas, v smeri proti Castellavazzu; tam. kjer je bil prej Longarone, pa bo sedaj vodstveno središče z javnimi zgradbami in trgovinskimi podjetji; nekoliko nižje, proti Piavi, je predvideno »zeleno* področje z velikim parkom in z zgradbami za športno In prosvetno dejavnost; četrto področje, z industrijskimi napravami, pa bo na levem bregu Piave, med Codissagom in Provagno. nizacije združenih narodov. »Prihod tega kontingenta nas navdaja z zadovoljstvom,« je dodal minister. Grški minister za obrambo je medtem preklical ukaz gršum častnikom glavnega štaba NATO v Smirni, naj takoj zapustijo to mesto. Člani njihovih dru-žim so že prej prišli v Atene. Minister pa je pripomnil, da bodo vsi vojaški ukrepi, ki so jih odredili včeraj, ostali v veljavi do novega ukaza. Davi se je v Atenah sestal grški višji svet za obrambo. Seji je prisostvoval tudi bivši voditelj EOKA general Griyas. Nikozijski radio je danes javil, da je predsednik Mgkano« dobil pismo Hruščova. Radio pa ni nifi povedal o vsebini pisma. Danes je v Larnaki več tisoč študentov demonstriralo proti Angliji, ZDA in Turčiji. ; V poučenih krogih v Nikoziji izjavljajo, da je Hruščov v pismu nadškofu Makariosu ponudil materialno in moralno pomoč ciprski vladi v primeru turškega napada. Medtem obtožuje ciprski tisk. Veliko Britanijo, da je navdihnila včerajšnjo turško noto z grožnjami z intervencijo. Neki list piše n. pr., da »ko so angleški imperialisti in novi turški sultani uvideli, da ciprsko ljudstvo ni pripravljeno popustiti, so sklenili Igrati svojo zadnjo karto, vojno*. Turški predsednik Gursel pa je Izjavil, da, «ker so ciprski Grki zaprosili za pomoč Sovjetsko zvezo, in ker Je Moskva vmešana v krizo, bi ciprsko vprašanje moglo pripeljati do tretje svetovne vojne*. Turški predsednik general Gursel pa je sprejel davi sovjetskega poslanika v Ankari. Njun razgovor je trajal eno uro. Za razgovor je zaprosil sovjetski diplomat. Takoj zatem je sovjet-ski poslanik odšel na razgovor s predsednikom vlade Infjnujem. V turških vladnih krogih se je zvedelo, da v noti, ki jo je včeraj izročil sovjetski poslanik predsedniku turške vlade, mo-skovska vlada poziva Turčijo, naj na miroljuben način reši spor o Cipru. V Londonu je predsednik britanske vlade Home razpravljal z ne.iaterimi ministri o zadnjem razvoju položaja na Cipru. Na posvetovanje so poklicali tudi načelnika glavnega štaba nagle-ške vojske. Voditelj laburisitč-ne opozicije Harold VVilson je imel danes skupno s strokovnja-kom za zunanjo politiko Gordo-nom Walkerjem razgovor s predsednikom vlade o Cipru Po razgovoru je VVilson izjavil, da je zelo zadovoljen, ker se preteklo noč stvari niso poslabšale. Vendar pa je opozoril, da je vprašanje še vedno zelo resno in zapleteno. Študentje so soglasno odobrili protestni manifest proti sklepu vlade in proti »nasilnemu policijskemu zatiranju*, proti »mračnjaštvu, kateremu je podvržena španska univerza*, in proti »pomanjkanju demokracije v sindikatih*. Študentje zahtevajo v svojem manifestu: Nadaljevanje »tedna univerzitetne obnove*, ki ga je oblast samovoljno prepovedala, ko je prepovedala omenjeno predavanje. Med tem «tednom» je bilo napovedanih več predavanj. Študentje zahtevajo dalje izpustitev aretiranih študentov, demokratične volitve v sindikatih in sindikalno svobodo. Rektor univerze je poklical policijo, ki je študente razgnala, 2e včeraj je policija razgnala demonstiacije študentov, ki so se začele ob tretjem kongresu španskih sindikatov. V preteklih dneh je levičarska študentovska organizacija, katere dejavnost je prepovedana, raztrosila letake, ki pozivajo študente, na.i demonstrirajo proti sedanji obliki sindikatov in za svobodo in demokracijo v sindikatih. LIZBONA, 14. — V Lizboni je nad tisoč študentov demonstriralo, ker je minister za prosveto prepovedal »dan študenta*, ki je bil določen za danes. Baje je bil med demonstracijami več ranjenih. Policija je namreč blokirala ulice, po katerih je šel sprevod študentov. ter ie študente napadla BEOGRAD, 14. — Danes popoldne Je predsednik republike maršal Tito sprejel podpredsednika češkoslovaške vlade in vodjo češkoslovaške delegacije Františka Kraičira, s katerim se Je zadržal v prijateljskem razgovoru. Podpredsednika Kraičira so spremljali minister težke strojegradnje Jožef Pešl, predsednik načrtovalne komisije Češkoslovaške Vincent Krahlet in češkoslovaški veleposlanik v Beogradu Kroužil. Na sprejemu sta bila prisotna tudi predsednik odbora za pisal, je dodal, ne predstavlja še agrarne retorme, ki jo mislimo izvesti, temveč je korak naprej, in današnje zborovanje je dokaz, da bo ljudstvo izvojevalo agrarno reformo*. Zatem je Goulart poudaril, da je izvedba agrarne reforme podrejena reformi ustave: »Vlada, je pripomnil predsednik, mora biti razrešena obveznosti, da plača lastnikom odškodnino v gotovini*. Zborovanja se je udeležilo nad 200 tisoč ljudi. Prvi je govoril laburistični poslanec Brizzola, ki je poudaril, da ljudstvo dobro ve, da ne more nič pričakovati od kongresa, kjer prevladuje reakcija. Tedaj je začela množica-vzklikali, naj zaprejo parlament. »Odločanje, je pripomnil poslanec, mora znova pripadati ljudski volji- Zafto predlaghm . izvolitev u-stavodajne skupščine;' ki naj ima nalogo izvesti reforme ustanov, da se omogoči izvolitev parlamenta, v katerem bodo pravi predstavniki ljudstva, vojaki, delavci in kmetje, in ki bo sposobna dati deželi nacionalistično, demokratično in ljudsko vlado*. Za red med zborovanjem in za varnost predsednika je skrbela zvezna vojska., ker je bil guverner Carlos Lacerda prepovedal zborovanje. Vojaki so se pridružili manifestaciji ljudstva. Ob strani predsednika je bil tudi minister za vojsko Dantas skupno z drugimi člani vlade. Demonstracije študentov v Madridu in Lizboni MADRID, 14. — Včeraj je 120 študentov zasedlo dvorano -takul-tete za politične in gospodarske vede na madridski univerjti iz protesta proti posredovan.it) Oblasti. ki so prepovedale predajanje prof. Tierna Galvana. Ruby obsojen na smrt na električnem stolu Branilec, advokat Belli je popolnoma pobesnol tor talil porotnike Ciper Na Cipru se je v prejšnjem ted- nu stanje še bolj poslabšalo. Na £. ^ tdsedmk ,lto in Ben Be. raznih delih otoka je vrislo do hto-] , poudarila popolno soglasje o dih spopadov med ciprskimi Grki j P prošenjih, o kate- ln7Uv MKiakOT 1B ZrU0’ 3eAli i rih so novo rili Ben Bela je med sedmk Makanos nedavno odredil, | drugim izjaml da ,ma jUtioslavija tera druga mesta Jugoslavije. Hkrati se je delegacija FLN raz-govarjala s predstavniki ZKJ in drugih jugoslovanskih družbenih organizacij. Na tiskovni konjeren- da morajo vsi civilisti izročiti o-rožje in d ni tisti, ki bodo kalili red. V zvezi s tem so policijske varnostne sile začele operacije proti oboroženim turškim skupinam, ki so se močno utrdile v raznih krajih, kjer prebiva turško prebivalstvo in so napadale varnostne sile. Tako je prišlo do hudih spopadov v turškem, delu Nikozije Kritni in v Pafosu, ter v drugih krajih. Po večini pa so oboroženi Turki položili orožje in se predali varnostnim silam. Ciprska vlada je obtožila angleške vojake, da so na vse načine ovirali operacije varnostnih sil in ščitili Turke. Medtem je tajnik OZN U Tant nadaljeval v Neu) Yorku pogajanja za sestavo sil miru v simsiu resolucije Varnostnega sveta. Ko sta ameriška tn angleška vlada sporočili, da sta pripravljeni prispevati polovico začetnih stroškov v znesku šest milijonov dolarjev, < •»« 1“ ‘»i* r SKKS "ZZZ 7.T za katero so zelo dragocene. Dodal je, da sta s predsednikom Titom izvedla široko primerjanje mnenj tudi glede drugih vprašanj, in je pripomnil: «V svojih odgovorih je šel predsednik in brat Tito dlje od lega, kar smo pričakovali. To nam bo omogočilo, da se bomo izognili nekaterim napakam in da bomo okrepili akcije tam, kjer je potrebno in pravilne». Se posebej so ugotovili enake poglede glede vprašanja miru in glede napovedane konference nevezanih držav. Predsednik Tito pa je izjavil, da se popolnoma strinja z besedami Ben Bele in je dodal, da so zelo obširno govorili o konferenci nevezanih držav, ki bo morala biti širša kot je bila beograjska, t.j. da bo zajela več držav, ki sprejemajo načela miru in miroljubne- in so prispevke obljubile še druge ga soijtja teT kvalifikacijo načela države, so pogajanja za sestavo sontja varnostnih sil napredovala. Turčija pa ie še dalje skušala z izzivanji in s hujskanjem ciprskih Turkov preprečiti izvajanje resolucije Varnostnega sveta ter je isku- Predsednik vlade Moro je v tem la izgovor, da bi intervenirala na tednu zaključil posvetovanje s siu-Cipru. Tako je v petek zgodaj dikalnimi organizacijami CGIL, C! ' ’ ’ ---- SL, UIL in CISNAL ter z delo- dajalskimi organizacijami Confin- Italija zjutraj poslala ciprski vladi noto, s katero je zagrozila, da bo na padla otok. Zaradi tega je ciprska vlada zahtevala izredno sejo Varnostnega sveta, ki je bila v petek zvečer. U Tant je pozval turško vlado na zmernost in je v začetku seje Varnostnega sveta sporočil, da se .je že začela sestavljati varnostna sila, ki bo v kratkem odšla na Ciper. Kanadska vlada je sklenila takoj poslati na otok svoje vojake, ki bodo dodeljeni varnostni sili. Ciprski delegat n Varnostnem svetu je obtožil Turčijo, da izziva nerede na Cipru, da bi imela izgovor za vojaško intervencijo, ki naj bi privedla do razdelitve otoka m do poznejše priključitve k Turčiji. Grška vlada je takoj po izročitvi turške grozilne note ciprski vladi sporočila, da bo v primeru napada branila Ciper. Odredila je pripravljenost vojske in mornarice, ker je bila tudi turška mornarica že pripravljena na odhod. Takojšnji odločen nastop ciprske in grške vlade ter odločen poziv U Tanta je za sedaj preprečil nevarnost turškega napada. Toda spričo dosedanjih izkušenj je težko reči, ali bo Turčija mirovala in ali bo voljna prispevati k po-niirjenju, kakor zatrjuje. V okviru raznih posvetovanj v zvezi s položajem na Cipru spadajo tudi razgovori grškega predsednika vlade v Atenah s predstavniki raznih držav, ki so prišli na pogreb kralja Pavla. Papan-dreu se je .sestal tudi s predsednikom jugoslovanske zoezne skupščine Kardeljem, k’ je vodil jugoslovansko - delegacijo v Atenah. Papandre u je ob tej priložnosti izrazil mnenje, aa je navzočnost grških in turških tet na Cipru razlog za notranjo napetost. Poudaril je, da je značilno, da so te čete, Čeprav tega niso želele, postale vzrok nemirov, namesto da bi bile element pomiritve. Grška vlada je mnenja, da je sklep Varnostnega sveta pravilen, čeprav ne bo prinesel dokončne rešitve, ki jo bo treba najti s posredovanjem OZN. Kardelj pa je izjavil, da bi bilo dobro, da se grške in turške čete umaknejo z otoka, da preneha vsako zunanje vmešavanje v zadeve Cipra in da Ciprčani sami rešijo svoja vprašanja. Ben Bela Alžirski predsednik Ben Bela je gospodarstvo zveznega izvršnega zaključil svoj obisk v Jugoslaviji, sveta Jugoslavije Boris Kraigher in | kjer je imel šteuilne razgovore s generalni tajnik predsednika repu- predsednikom Titom in z drugimi blike Bogdan Crnobmja. • državniki ter je obiskal še neka- DALLAS, 14. — Porota, ki je sodila Jacka Rubyja, ki je nbil Osvvalda, je danes po dveurnem posvetovanju obsodila morilca na smrt na električnem stolu. Priznala ga je za krivega namernega u-mora. Obramba je sporočila, da bo vložila priziv. Razsodbo je ob 19.20 prebral sodnik Brown. Ruby Je poslušal razsodbo, ne da bi kakor kol) reagiral. Ko je sodnik prečital razsodbo, je Rubyjev zagovornik, ad-vokrat Belli vstal in izrekel proti porotnikom naslednje žaljive besede: ((Zahvaljujem se vam, gospodje, povzročil ste zmago fanatizma.* Končno fazo procesa, t. j. branje obsodbe so oddajali po televiziji. Državni pravdnik, ki je bil zahteval smrtno kazen, je izjavil, da je zadovoljen z razsodbo. Pripomnil je, da je Jack Ruby umoril Osvvalda, ko je bil ta vklenjen in se ni mogei braniti ali zavarovati. Dodal je, ua bi po njegovem mnenju manj stroga obsodba pomenila «povrateK k barbarstvu* in o-dobritev »pravice vsakega državljana, da odloča, kdo naj živi in kdo naj umre*. »Pomenilo bi triumf prakse linčanja,* je dodal državni pravdnik. V Wa$hingtonu pa nadaljuje posebna parlamentarna komisija, ki ji predseduje sodnik VVarren, preiskavo v zvezi z umorom predsednika Kennedyja. Včeraj je zaslišala tri priče, v ponedeljek pa bo zaslišala tri zdravnike, ki so napravili obdukcijo trupla predsednika Kennedyja. Številni časnikarji, fotoreporterji in televizijski operaterji so se gnetli okoli branilca Bellija, ki je popolnoma pobesnel in rjovel. Med drugim je kričal: »Zagotavljam porotnikom, da bomo vložili priziv in bomo proces prenesli izven Dallasa. In sedaj verjamete, da je v Dallasu pravica? Verjamete. da je ta kraj sestavni del Združenih držav? Vi od tiska ste pet tednov tu op*zov*li košček Ru- sije v ZDA. Dallas je mesto, za vedno obdano s sramoto. To je ena od ameriških ran, in če *e bo ta strup razširil na vso deželo, reši nas bog.* Smrtne obsodbe , v Rabatu RABAT, 14. — Pred sodiščem v Rabatu se Je končala razprava pro-tt 102 obtožencem, ki so bili obtoženi zarote proti režimu in proti maroškemu kralju. Sodišče Je obsodilo na smrt enajst obtožencev, od katerih osem v odsotnosti, tri obtožence je obsodilo na dosmrtno ječo (vsi so odsotni). Štiri obtoženci so bili obsojeni na dvajset let zapora, eden na petnajst let, šest obtožencev na deset let zapora, okoli 40 obtožencev na zaporno kazen od pet do enega leta, 35 obtožencev pa je sodišče oprostilo. Obtoženci so povečini člani »narodne zveze ljudskih sil*. Obsojen-ci imajo deset dni čaaa, da se pritožijo na kasacijo. Potres v Švici 2ENEVA, 14, — Preteklo noč je bil v srednji Švici nov močan potres, ki je imel epicenter v kantonu Obwald. Se posebno je potres prizade! mestece Sarnen, kjer je povzročil zelo veliko škodo. Porušili so se zidovi, dimniki, popokala je vodna napeljava in poškodovane so bile naprave za električno napeljavo. Prebivalstvo je v velikem strahu zbežalo na ulice in n* polj*. Prvi rahli sunek je bil ob dveh ponoči, ob 3.30 pa so sledili drugi sunki, ki so trajali nekaj sekund. Pol ure pozneje je bil nov šibkejši sunek. Potres so čiltili tudi v Bazlu, Bernu in Zuerichu. Ob 3.40 so potresne sunke zabeležili v številnih mestih severne Italije. Pet smučarjev žrtev plazu VAL DTSERE, 14. - V gon Lesseieres v višini 3000 metrov je snežni plaz zasul osem smučarjev. Tri od njih so rešili, ostalih pet pa je zgubilo življenje. Trupla petih žrtev (tri ženske in dva moška) so pozneje našle reševalne skupine s pomočjo psov, ki so izvežbani za iskanje v gorah. Eden od treh smučarjev, ki so jih rešili, je kmalu zatem izginil, in vse iskanje je bilo zaman. Bojijo se, da se je oddaljil, ker je dobil hud živčni oretres Devet emigrantov pred reškim sodiščem REKA, 14. — Pred okrožnim sodiščem na Reki se bo v kratkem začela razprava proti devetim e-migrantom, ki so prišli lani, 7. julija z diverzantsko terorističnimi nalogami ilegalno v Jugoslavijo. Glavni tožilec jih dolži, da so kot člani emigrantske teroristične ustaške organizacije v Avstraliji obiskovali razne diverzantske tečaje, najprej v Avstraliji, zatem pa v Zahodni Nemčiji, od koder so oboroženi z revolverji, eksplozivom, 'vžigalniki in z drugo diverzantsko opremo ponoči prišli med 7. in 8. julijem pri Kozini ilegalno v Jugoslavijo. Vsi obtoženi se bili neposredno po prihodu tr Jugoslavijo aretirani skupne ■ petimi sorodniki, kateri s« Jim pomagali. dustrio, Confcommercio in C>;ij-agricolturo. Moro je želel vedeti za njihovo stališče glede sedanjega stanja gospodarstva, pa tudi kako gledajo na nedavne vladne ukrepe za premostitev sedanje neugodne gospodarske konjunkture. Ker gre za delavske in delodajalske strokovne organizacije, je povsem razumljivo, da so se stališča in mnenja sindikalnih organizacij delavcev križala s stališči in mnenji predstavnikov delodajalcev, in da so bile zahteve prvih v nasprotju z zahtevam i drugih. Medtem ko so predstavniki delodajalcev ponavljati svoj stari recept za premostitev gospodarskih težkoč, v katere je gospodarstvo zašlo, ker so o njegovem razvoju vseh povojnih letih odločali izključno le zasebni interesi velekapitala in monopolističnih skupin, namreč davčno razbremenitev in pritisk na delavstvo, da ne bi zahtevalo povišanje mezd — so predstavniki delavskih organizacij poudarjali predvsem, da vlada ne more računati na njihovo sodelovanje, če misli ugoditi le zahtevam delodajalcev, kar bi pomenilo, da bi glavno breme sedanje konjunkture morali nositi predvsem delavci. Predstavniki delavskih sindikatov niso izključili podpore vladni politiki, vendar pa so poudarili, da je ta njihova podpora možna, le če se vlada odloči hkrati za takojšnje uveljavljenje Politike gospodarskega načrtovanja ter reforme gospodarskih in socialnih struktur, ki nosijo glavno krivdo tudi za sedanje težkoče in neravnotežja v gospodarskem in socialnem razvoju dežele. Videli bomo, kaj bo vlada ukrenila in kako bo skušala uskladiti tako nasprotujoča si stališča, kakor so stališča delodajalcev in delavskih sindikatov. Res je sicer, da so si vse tri sindikalne organizacije delavcev (CISL, UIL in CGIL) edine le v tem, da vse tri soglasno zavračajo tezo delodajalcev, da je proces inflacije posledica povišanja delavskih mezd, kakor so si vse tri edine, da se enotno uprejo vsakršnemu poskusu blokiranja mezd na sedanji višini. Ko pa gre za odnos do sedanje vlade in do njene politike, pa stališča sindikalnih organizacij niso več tako enotna. Medtem ko sta CISL in UIL naklonjeni sedanji vladi in ji načelno ne odrekata svoje podpore, pa je CGIL neenotna glede stališča do vlade, vendar pa bo njeno dokončno stališče odvisno predvsem od tega, ali bo vladi uspelo povezati njeno politiko glede sedanje konjunkture s politiko gospodarskega načrtovanja, ki je bistveni del njenega programa. Nismo dolgo čakali na odgovor industrijcev na finančne ukrepe vlade proti konjunkturi: največja italijanska tovarna, namreč tovarna FIAT, je na uveljavljenje pristojbine na nakup avtomobilov in na omejitev prodaje na obroke odgovorila s skrajšanjem delovnega urnika na 44 tedenskih ur in s sorazmernim znižanjem mezd: temu zgledu je sledila tudi »Lancia* in po vsej verjetnosti jima bodo sledile tudi tovarne, ki proizvajajo električne naprave za potrebe gospodinjstva, radij-ke snre- m n »» 11 m — : ^ i . .. _ _ n _• . i! 1 . nov, federacija komunistične mladine pa 430.000. V naslednjih letih je bilo članov stranke vedno manj, tako da je imela KF1 lant 1,015.000 članov, mladinska federacija pa 172.000. Macaluso je -e posebej poudaril negativnost dejstva, da se ni povečal odstotek števila članov iz vrst delavskega razreda v času, ko močno narašča število zaposlenih delavcev v industriji. Kljub vsemu temu P« se je v zadnjih letih močno povečal vpliv stranke, kar kažejo zlasti izidi parlamentarnih volitev. Poročilo Macalusa ima naslov «Močna komunistična stranka iu trdna delavska in demokratična enotnost pomenita zanesljivo napredovanje k socializmu». Macaluso je tudi poudaril, da mora partija v večji meri pjv dreti med ženske in med podeželsko prebivalstvo. Prav tako je treba delovati za tem, da se poveča število mladih članov, ki v zadnjem letu pada. V zadnjem času namreč narašča povprečna starost članov stranke. Potrebno je tudi obnoviti kadre stranke in v večji meri pritegniti vanje mladino. Med debato je deželni to nik za Apulio poudaril, da spričo dejstva, da ni moč ostati na mestu, nastaja vprašanje, ali je KP! sposobna nuditi alternativo sedanjemu položaju, ali pa ne bo lahko obdržati sedanjih položajev, ter se ne bo moč izogniti pouečanju sedanjega neravnovesja med severom in jugom, med mestom in deželo. Dodal je, da ni dovolj gledati na vštevilčno težo* delavskega razreda temveč je treba gledati tudi na njegovo apolitično težo*, ker ni dovoli mezdna borba, temveč Jt potrebna politična borba. Kambodža Spor med Kambodžo in ZDA se je še bolj zaostril. Kamboški predsednik, princ Sihanuk je prejšnji teden sporočil, da sedaj opušča zamisel o sklicanju konference . 1 ZDA, s Tajlandom in z Južnim Vietnamom, da bi se sporazumeli o zaščiti nevtralnosti Kambodže-To pa zaradi tega, ker ZDA nočejo priznati sedanjih kamboških meja. Ameriški predstavniki so predlagali; naj bi ustanovili PO’ seben odbor, ki bi določil meje. Kambodži pa st zdi ta predlog nedopusten, ker njenih meja ni mogoče več spreminjati. Zu~.o )e Sihanuk sklenil, da se bo pogajal s predstavniki gibanja Pa tet Lao v Laosu in s severnovietnamskO vlado, ki so izrazili pripravljenost, da priznajo kamboške meje. Za pogajanja s Palet Laom se je odločil, ker predsednik laoške vlade Suvana Fuma ni dovolil; da bi skupnemu sporočilu o njegovem obisku v Kambodži dodali stavek o laoškem priznanju ozemeljske nedotakljivosti Kambodže. Kambcr ška agencija je poudarila «resnost nastalega položaja* in izrazila upanje, da bodo Anglosaksonci razmislili, preden bodo sprožili morebit-no invazijo proti Kambodži. V sredo pa so bile v kamboški prestolnici velike protiameriške in protibritanske demonstracije, med katerimi so demonstranti zažgali avtomobile pred ameriškim in britanskim veleposlaništvom ter so poškodovali poslopja, v katerih so predstavništva in informativna središča teh dveh držav. Princ Sihanuk je na tiskovni konferenci povedal, da se bo kam' boško zunanje ministrstvo opravi' čilo veleposlaništvoma ZDA in Velike Britanije in da bo vlada poravnala škodo. Pri tem pa j* poudaril, da so bile demonstracija izraz ogorčenja zaradi stališča, na katero se postavlja Zahod do Kamr bodže in njenega boja za ohranitev neodvisnosti in nevtralnosti-Obtožil je Veliko Britanijo, da J° zadene glavna krivda, Ua m bila sklicana ženevska konferenca, na kateri naj bi zajamčili nevtral-nest Kambodže. Predlog za sklicanje konference so sprejele vse P’1" zadete države razen Velike Britanije, ZDA. Tailanda m Južnega Vietnama Ker je propadla konja' renca v Ženevi, je Sihanuk predlagal konferenco med Kambodžo, ZDA, Ta'1'indom in Severnim Vietnamom. na kateri bi zajamčili nevtralnost Kambodže. Ta predlog le Sihanuk umaknil, ko so ZDA postavile nesprejemljive pogoje. Zadnje čase se mnogo piše 0 ameriškem načrtu za invazijo S?' vernega Vietnama iz Južnegu Vietnama. Pred dnevi je bil ameriški minister za obrambo McNamara ponovno na obisku v Južnem Vietnamu, kjer si je ogledal položaj južnovietnaihske vojske, ki se pod ameriškim vodstvom in z ameriško podporo bori p roti Vietkongu-Ugotovil je, da je to gibanje doseglo vidne uspehe V Washmgto-nu venomer zatr/ujejo, da m nobenih načrtov <.a napad na Severni Vietnam. Vendar jiu juinoviet-nam.ski lisk o tem vedno bolj od-..—^ ...v.., -.v.--, krito piše Zarad tega je sever- jrmnik- in televizorje. Sindikati, I novietnamsku vlado objavila izj'1’ zlasti FlOM in vodstvo CGIL, so odločno reagirali in pozvali vlado, naj takoj posreduje in naj se u-pre te mu nesramnemu izsiljevanju velekapitala. Predsednik italijanske vlade Moro je prejšnji teden odgovoril na novoletno poslanico Hruščova. ki je predlagal miroljubno reševanje vseh ozemeljskih in mejnih spotov. Moro pravi, da italijanska ustava izrecno omenja prepoved uporabe sile kot sredstva za reševanje sporov med državami. ter dodaja, da bi bilo potrebno še jasneje določiti to prepoved in praktično učinkovitost mehanizmov za njeno izvajanje. Zatem dodaja Moro več pripomb podobnim v ameriškem ndqovorn. ko poudarja, da morajo še vedno i-mrti veliko odgovornost organizacije za kolektivno varnost v o-fcoiru oblasti, ki jim jo daje listina Združenih narodov Nainfč-jo odgovornost pa morajo imeti Združeni narodi kot najvišji jo rum mednarodnega reda. Konferenca KPI V četrtek se je v Neaplju začela organizacijska konferenca KPI, na kateri sodelujejo vsi glavni Voditelji stranke. Konferenca se bo zaključila danes z govorom Togliattija. Na njej sodeluje o-krog 1500 delegatov iz vseh partijskih federacij kot tudi velikih industrijskih podjetij. Glavno poročilo je imel član vodstva in tajništva KPI Macaluso. Med drugim je poudaril nujnost, da stranka prilagodi svojo dejavnost spremembam italijanske družbe. Macaluso je ugotovil tudi nesorazmernost naraščajočega vpliva komunistične stranke med volivci m številom članstva, ki je padlo. Leta 1954 je imela KPI 2.145/00 čin- vo, s katero opt zarja na hud* posledice, ki bi jth imel morebitni napad na Severni Vietnam Ves ameriški pritisk na Kam-bo tZo in Laos spada vsekakor ® okvir ameriške : olitike na tem delu sveta, ki hoče preprečiti, d. / WUE ŠPORTNE VESTI‘ Moskovski Dinamo klonil Partizanu Canottieri premagali varšavsko Legijo ZAGREB, 14. - V tretjem kolu zaključenega turnirja za evropski pokal v vaterpolu so zabeležili f>8' slednje izide. Dinamo (Magdeburg) - Duisburg 7-4 (2:1, 0:1, 3:1, 2:1) Canottieri (Neapelj) Legija (Var' Sava) 5:4 (0:0, 3:1, 0:1, 2:2) Partizan (Beograd )-Dtnamo (M0" skva) 4:3 (0-1, 1:0, 3:0 0:2) LESTVICA Partizan in Dinamo (Moskva) ** Duisburg in Dinamo (Mngdeb.) 2 Canottieri in Legija 0 ODBOJKA V prijateljski tekmi so pionirJ* Bora premagali ACEGAT ■ 3;1 (6:15, 15:8, 15:7, 15:11). Kosovelovo sporočilo Leto za letom se odmika in z njim se nam oddaljujejo nekdanje okoliščine in duhovni svet, ki je svoj čas prevzemal človeka. Tudi pri Srečku Kosovelu se vrstijo obletnice — zdaj je preteklo že šestdeset let, odkar se je rodil — ali pri njem take številke kakor da ne grejo v sklad z njegovo podobo, ki živi v nas. To je bil vendar mlad fant, komaj dvaindvajset mu je bilo, ko je umrl, predvsem pa mlad po duši, kakor ni bil morda nobeden od naših pesnikov, ki jih je doletela podobna usoda. Prav ta mladost, ki se ni mogla vdati v življenje, kakršno je, in se mu upirala v imenu tistega pravega, ki je edino vredno svojega imena, je mogla roditi take prisrčne in pretresljive izpovedi, kakršne nam razodeva njegova poezija, in tako premagati čas. Zato si je vse do zdaj neprisiljeno osvajal občinstvo, marsikje pa je današnjemu človeku še posebno blizu. Kadar se spomnimo nanj, nam sam od sebe prihaja v misli njegov Kras. Bil je prisrčno navezan nanj in bil v tem res pravi Kraševec. Zato se je težko ločeval od njega, kadarkoli je bilo treba v ljubljanske šole, in se vračal v domači kraj kakor v svet, kjer je bil lahko najbolj sam svoj. Tu je našel n 1 . pravo samoto, da je v nji sanjal, razglabljal o sebi, našel mmirjenje, občutil bližino ljudi, njih skrito.-; tiho trpljenje, ki e bilo podobno njegovemu — več: podobno trpljenju množic m svetu, ki so jih pritiskale podobne nemoralne, krivične razmere. Tako vstajajo iz njegove pesmi žive podobe kraških rasi v objemu borovih gozdov, hiš z latniki, večernih razpo oženj, ko se trudno vračajo z dela vaščani in živina, podobe sorečega sadja in grozdja po vinogradih, burje, ki vihra in ne ia spati in zbuja v ljudeh tesnobne predstave, kako mora biti iudo ta čas na morju, ki ga zakrivajo bližnji hrbti hribov, traven takih podob, čez katere je razlita zdaj čista svetloba raupanja v življenje in zdravje, zdaj trpkost prizadete ljubezni io človeka, obsojenega na trudno, nesproščeno delo, se razvrščajo druge, polne težke melanholije, kakršno zmore pesnik, ti je z vsem ognjem svoje duše snoval ne samo tem domačim krajem, ampak vsemu svetu najpopolnejšo prihodnost, pa spo-snava, da je s svojimi močmi ne bo mogel izbojevati, da je v sebi načet, razbit in razklan, kakor so skale tega Krasa, in lato tako nebogljen in obsojen, da vztrepeta drevo ali veter, so ga na samotni poti spozna. Ta Kras s svojo od sonca ožgano puščavo, ki oblega samotnega uradnika na železniški jostaji, z brinjevkami, ki se zatekajo sem na jesen, pa jih tu laka strel, z grobom, na katerem res cvete rahlo rožnati šipek, 3a potem iz njega zakrvavi na smrt spominjajoči sadež, ta Kras je že njegov vrstnik in dvojnik, simbol velikega pričakovanja, nepomirljivega boja z neurejenim svetom, porazov, vstajenj in vdanosti, "ki so se v nepretrganih valovih vrstili t njegovi duši. Ti njegovi kraji ob koncu prve svetovne vojske niso dočakali osvobojenja. To je bila zanj naj večja bolečina, vendar se ii prepustil nacionalizmu, kakor bi lahko pričakovali spričo politične okolice, v kateri je zrasel. Taka pot, ki bi utegnila pripeljati samo do delnih rešitev, pri tem pa puščala vrsto »tarih krivic in ustvarjala nove, ni bila po njegovi duši. Od nje ga je že zgodaj odvračal še drugačen pogled, na katerega ?a je opozarjalo spoznavanje razmer po vojski. Človeštvo je oilo opeharjeno za pričakovanje, da bo po žalostnem, ponižujočem uničevanju prišlo odrešenje. Zahodna evropska družba se je zadovoljila z mirom, kakršnega je napravila, in naprej izrabljala; ljudstvo, še posebno pa proletarske množice so se ra leta najbolj razgibale in postajale zahtevne. Ta nered je Kosovel čutil doma in v bližnjem Trstu, prav tako v Ljubljani [n v delavskih krajih, kamor je prišel na šolskih izletih, odkrivali so mu ga znanci, in ni mu mogel biti tuj, saj je bil sam Po svoje proletarec. Odkar je bil v šolah, je le predobro čutil, kaj je lakota. Tu sam nacionalni boj ni mogel prinesti rešitve. Nacionalizem se je po njegovi misli preživel. Svet pa je bilo sreba rešiti. Zakaj tak, kakršen je bil, je bil zapisan smrti, Irvel je vanjo, pravzaprav že bil v njeni oblasti. Smrt je bila Kosovelu že duhovni zastoj, pasivno dopuščanje, da se ljudje vdajajo nemoralnemu životarjenju, zmaterializiranim, plehkim užitkom in zabavam. Zato mu je bil premalo tak razredni boj, ki bi slonel na prepričanju, da se da s samo družbeno spremembo in s samim pametnim, racionalnim ravnanjem dokončno urediti štet. Treba je novega človeka, takega, ki bo vzgojil samega sebe in v samoti, v boju s samim seboj in z usodo našel novo besedo tudi za druge, premagoval smrt v sebi in v okolici in prišel iz porazov močan, da se spusti v boj za ekstatično podobo prerojenega sveta. Vero v ta čisti svet brez krivice, brez nasilja in omejevanja človekovega dostojanstva Pa so ohranile po njegovi misli prav zatirane množice. Zato se Kosovel pridruži njih boju, pa mu tudi kaže višjo, etično zahtevno pot. Stal je scela za svojim delom. Tudi zato nam seveda govori to, kakor da je od danes. Da pa sega njegovo sporočilo tako očno do nas, izvira še odtod, ker se ni mogel zapisati svojemu ■su in se je bojeval z njim. Prav tako pa se ni mogel zaveti nobenemu prizadevanju, ki bi šlo samo za omejenimi 'nkretnimi cilji, ker so minljivi, zraven pa problematični, •eba mu je bilo takega, ki bi veljal za vse, ne glede na stan (rodnost, vero, raso ali barvo, in ki bi bil dokončen. Tak pa mogoč brez novega Človeka, etično čistega, gorečega od namične volje, da premagamo mrtvi čas — «smrt, Ki je v is». Prav v tem je današnjemu občutju in hotenju še posebno izu. In če mu je vse dopovedovalo, da sam ni tisti, ki bo et zavzel, da hiti z množico k zmagi, pa da bo prej pade , bil smisel življenja že v tem, da se je upiral, da je v dina-ični ekstazi premagoval in presegal svoj čas. In ko je utrujen l boja in obupanj želel počitka, je lahko šel smrti naproti prepričanjem, da se je do kraja bojeval s čistim srcem. do je kljub smrti, ki je v njegovi pesmi toliko pričujoča, i tudi toliko spodbude za življenje, kakršno daje samo večna ladost. LINO LEGISA Pot do človeka Kmte sile oblikovanja oblikovale so moj obraz, preko žarenja, zatajevanja so mi umirile uporni izraz. Smrt mi je poljubila lice, bil sem kakor smrt hladan, nisem sanjal, ne čakal pravice in ne utehe v razkošju sanj. šel sem skozi trnje spoznanja, da ugaša Veliki Zapad, in na pajčolane molčanja mi je brezup udaril pečat. Ali prišlo je kot nova sila, kot šum golobov iznad polja, ko da nenadoma se prebudila je mrtva, speča sila srca. Ko da je zapal že sneg molčanja preko polj, preko belih streh, ko da človeka obupa, spoznanja rahlo poljubi mehki sneg. Plošča na sežanski šoli, kjer se je rodil pesnik Srečko Kosovel Aleluja Povsod tiha pomladna rast, mirna je priroda kamenita, a mojo dušo vodi v propast bolest, v termini skrita. Pogledam jo: to je zlomljena [ost moje strte življenjske sile, ali še globlje je polna mladost, zelene strasti bi jo pile... Vidim še globlje: čmi razkol, stavba, razbita v osnutku; vprašam se: bom li krepak [dovolj, ko zavem se v bolestnem [trenutku? O, kako rad sredi trav bi stal, drevo, ki čuti v sokovih, da pride pomlad, da bi pognal, da bi se skošatil v vrhovih. Sredi zelenih ros kakor ognjen iščem lepote, a vsa mi je tuja, zrak je negiben, veter steklen in vendar pomlad, aleluja. Plošča na hiši v Tomaju kjer je Srečko Kosovel 27. maja 1926 umrl liiiiiiiiiiriiiiiiitiiiiititiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiivaiiaiiiiiiiiiMCfiiiiiiiiiiiiiitMUiiiivMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiciiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviBigiiiiiiiiiiiiiiiiiiaAiitiiiiiiiiitiiiisiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKtiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiMiiiiaiiiin TUDI TO JE PRISPEVALO K NJEGOVI ZGODNJI ZRELOSTI Pesnik Srečko Kosovel med steklarji in rudarji v Zagorju V svojem kratkem življenju ni imel mnogo možnosti, da bi pobliže spoznal več predelov Slovenije, naključilo pa se je, da je dvakrat obiskal rudarsko Zagorje Srečko Kosovel, eden najbolj nadarjenih naših pesnikov iz generacije, ki se je uveljavila v desetletju po koncu prve svetovne vojne, je bil doma iz kraškega Tomaja. Zato je dobro poznal zahodne predele naše domovine. Večkrat je bil v 'trstu, na Goriškem,. Tolminskem in Vipavskem, najbolj pri srcu pa mu je bil seveda Kraški svet tam okrog Sežane in Tomaja. Vendar je skoraj polovico svojega kratkega življenja — bijo mu je komaj 22 leL, kat je umrl — preživel kot študent v Ljubljani. Zaradi revščine in pomanjkanja zvez ni imel priložnosti, da bi pobliže spoznal še druge predele Slovenije, se je pa le naključilo, da je obiskal rudarsko Zagorje dvakrat. Prvič je bilo za majniški izlet leta 1921, ko je kil študent 6. razreda realke. Pobudo za obisk črnega revirja in njegovih ljudi sta, kolikor se spominjam, dala naš takratni profesor, pisatelj Juš Kozak, in eden njegovih učencev — petošolec in domačin Slavko Jan. Ko smo se odpravljali na pot, nismo prav nič vedeli, kaj nam bo moglo Zagorje pokazati zanimivega. Izlet pa je bil dobro pripravljen, saj nam je rudniška direkcija dala na voljo odličnega vodnika Franca Jana, Slavkovega brata in ta je opravil nalogo tako, da smo — čeprav le v enem dnevu — doživeli za vse življenje neizbrisne vtise. Postali smo bogatejši za spoznanja, ki. nam jih ni mogla posredovati ne šola ne knjiga, in Srečko Kosovel, pač eden najdo-vzetnejših med nami, je na svoje oči videl mnogo tega, kar je poprej poznal le posredno, pa še marsikaj drugega. Ko smo zjutraj stopili iz vlaka in nas je sprejel zastopnik rudniškega obrata, smo izvedeli, da je naš cilj dvojen; ogled steklarne in premogovnika. Vreme tisto jutro ni bilo nič kaj obetajoče in ko nas je kakih petdeset dijakov hodilo po malo obljudeni cesti, zajemajoč v čevlje črno blato, je bilo tudi naše razpoloženje drugačno, kakor navadno navdaja mladino na majniškem izletu. Ko smo prešli ozko grlo med dvema strmima bregovoma, kjer je bilo prostora komaj za cesto, ozkotirno, vegasto železnico in umazan potok Medijo, se je pred nami dolina kmalu prijazneje razširila. Kadar ni tekla po tiru majhna lokomotiva s celim paternoštrom s premogom, jarpskipi lesom ali praznih hun-tov, smo stopali kar po železniških pragovih mimo gričev nagrmadene premogove sipe in se skoraj znašli pred steklarno, ali kakor so rekli domačini —- glažuto. Pred nami se je raztezalo pod breg pomaknjeno dolgo, enonadstropno poslopje, ki ga danes ni več, je pa dajalo nekoč kraju posebno obeležje. Iz več čo- katih dimnikov se je valil gost, črn dim, legal kot ostro dišeča koprena po vsej spodnji dolini in odlagal saje na hiše, redke travnike in v breg potisnjene vrtičke. Ustavili smo se najprej na prostem pred kurišči in gledali, kako črni kurjači venomer praznijo hunte in mečejo premog v nenasitna žrela peči. Nato smo se povzpeli po strmih želez- nih stopnicah, posutih z razno- barvnimi črepinjami, v prvo nadstropje. Ko smo stopili v steklarno, nas je jel dušiti z žveplovimi plini prepojen zrak in siliti h kašlju. Obširna dvorana je bila temačna in hrupna. Razdelili smo.se v skupine in vsaka je obstopila eno izmed steklarskih peči. Ko je do pasu gol steklar odmaknil železen zaslon izpred žrelca, smo od daleč videli v notranjost peči; belo razžarjeno, tekoče steklo se je kuhalo kakor mleko, nad njim se je delala modrikasta meglica in v obraze nam je buhnila žgoča vročina. S hlastnimi pogledi smo spremljali potek izdelave steklenic za slatino. Pred našo skupino se je gibal orjaški delavec. S pihalno cevjo je segel v peč, ujel nanjo kapljo tekočega stekla, jo nastavil na usta, lica so se mu napela in jel je pihati v cev, sukajoč jo zdaj med dlanmi, zdaj vihteč jo v različnih smereh nad našimi glavami. Kakšna spretnost in vaja!. Steklena kroglica na koncu cevi je rastla in rast-la, dokler ni dobila podobe rdečkasto žarečega balona, podobnega otroški igrači. Ko je bil balon primerno velik, ga je steklar usmeril k tlom. Z boso nogo je odprl lesen kalup, ob katerem je čepel sajast deček. To je bil pihačev sin jn njegova naloga je bila, da je vsakokrat, ko se je kalup odprl, potisnil vanj slamnato bilko, ki jo je bil izdrl iz snopa, ležečega kraj sebe. Oče je dal balon v kalup, ga z nogo zaprl in hitro vrtel med dlanmi cev, venomer pihajoč vanjo. Ko je čez čas kalup odprl, je štrlela na koncu cevi izoblikovana litrska steklenica. Z ne- kakšnim nožem je obkrožil steklenični vrat, rahlo trknil ob cev in steklenica se je odločila od nje ter padla v zaboj, poln vročega peska. Drug steklarjev sin — ta je bil mlajši od prvega — je s paličico pobral steklenico tako, da jo je nasadil na njen vrat, in jo, naglo jo su-kaje, odnesel v drugo peč, Ifjer se je počasi ohlajala. Tako je nastala vsake dve tri minute nova steklenica. Le ,od časa do časa je upehani steklar delo prekinil, si otrl s čela in z lic znoj, segel po glinastem vrču in potegnil iz njega izdaten požirek vode, .kajti gibanje v neposredni bližini puhtečega žrela in neprestano pihanje ter znojenje so ga dodobra izsušili in užejali. Skupine dijakov so stale pred pečmi in opazovale pri vseh enak postopek. Kamor si se ozrl, povsod so žvigali po zraku žareči balončki na koncu pihalnih cevi. Včasih nas je obšlo; kaj ko bi te takole žareče steklo Na pokopališču v Tomaju je pokopan Srečko Kosovel; z njim počivata oče in mati. Kosovelovi BORI v treh jezikih Bori Pini Fdhren Bori, bori v tihi grozi, bori, bori v nemi grozi, bori, bori, bori, bori! Pini cupi in quieto orrore, cupi pini in muto orrore, foschi pimi, cupi pini. Ftthren, Fohren, stili im Grauen, Ftthren, Fohren, stumm im Grauen, Ftthren, Ftthren, Ftthren, Fohren, Bori, bori, temni bori kakor stražniki pod goro preko kamenite gmajne težko, trudno šepetajo. Cupi pini, foschi pini, come scolte sotto i monti, per contrade dirupate aspri e duri sussurate. Fdhren, Fohren, dunkle Ftthren, Wftchtem gleich am Fuss des Berges, liber steiniges Gel&nde geht ihr schweres, mttdes FlUstem. Kadar bolna duša skloni v jasni noči se čez gore, čujem pritajene zvoke in ne morem več zaspati. Battiti d’un cuore infermo nella notte; per i monti odo šuoni soffocati; ed il suono pid non torna. Wann in klarer Nacht bergliber sich die kranke Seele neiget, httre ich verhaltne Laute und der Schlaf stiehlt sich von dannen. ♦Trudno sanjajoči bori, ali umirajo mi bratje, ali umira moja mati, ali kliče me moj oče?» Pini in foschi sogni immersi, forse muoiono i fratelli, forse muore la m La mamma, forse invoca me mio padre? Miide, traumbefangne Ftthren, sagt mir, sterben meine Brtider, liegt im Sterben meine Mutter oder ruft nach mir mein Vater? Brez odgovora vršijo kakor v trudnih ubitih sanjah, ko da umira moja mati, ko da kliče me moj oče, ko da so mi bolni bratje. Tn mortali sogni immersi, non risponde il lor sussuro: quasi muoia la mia mamma, quasi invochi me mio padre, quasi soffrano i fratelli. Doch sie rauschen ohne Enviedem wie im mtiden matten Traum en, als ob meine Mutter stttrbe, als ob mich mein Vater riefe, als ob krank die Brtider wkren. Prev. Luigi Salvini Prev. Franjo Smerdu oplazilo in ali se kdaj ne pripeti, da oče ne opeče otroka, če oba neprestano ne pazita na vsako svojo kretnjo? Ko smo se prestavljali od ene peči do druge, da bi videli še ostale delavce, smo se spotikali ob nekakšne lesene pragove na tleh, ki so jih steklarski otroci, zaposleni pri očetih, lahkotno preskakovali. Zmerom bolj nas je naganjal kašelj, dokler nismo tu- di mi vsi oznojeni po kake pol ure stopili na prosto. Delo v bru&ilnici, kjer je starejši mož z neverjetno spretnostjo rezal v kozarec čudovite ornamente, se nam je po mukah, ki smo jih videli pri pečeh, zdelo lepo in prijetno, čeprav nismo pomislili, da je bil ves prostor poln steklenega prahu. Toda oddahnili smo si šele, ko smo se od daleč ozirali nazaj na zakajeno glažuto. Pot nas je nato vodila v rudniško pisarno, kjer so nam pokazali in razložili rudniške mape in geološko karto premogovnega področja. Nato smo si ogledali separacijo, kjer so med neznanskim truščem ženske izbirale in sortirale premog. Popoldne pa je bilo namenjeno ogledu premogovnika. Povedli so nas ob Mediji in v breg kisovškega obrata. Ogledali smo si strojnico z dvigalnimi napravami. Potem smo se za silo preoblekli, dobili jamščarice in se v majhnih skupinah z dvigalom pogreznili pod zemljo. Ko smo pristali in izstopili na enem izmed horizontov, smo prišli v dolg, razsvetljen hodnik, podoben veliki obokani kleti. Pokazali so nam ventilacijske, črpalne naprave in hlev, v katerem je bilo prostora za nekaj konj. Eden ali dva močna belca sta lagodno hrustala oves, kakor da sta v kmečkem hlevu, ne pa okoli sto metrov pod zemljo, kamor nikdar ne posveti dnevna svetloba. Krenili smo po giavnem izvoznem rovu, se razdelili pod vodstvom paznikov v majhne skupine in se porazgubili na odcepih v ozke rove, obložene z jamskim lesom. Tla so bila vedno bolj blatna, zrak zmerom bolj zatohel in zdaj smo se morali sklanjati pod oporniki, ki so se bili prelomili pod silnim pritiskom, zdaj se izogibati curkom mrzle vode, ki je vrela izpod stropa. Pred nami in za nami je bila popolna tema. Včasih smo zagledali v daljavi lučko, ki se nam je bližala. Stopiti smo morali vstran in se pritisniti k steni, kajti mimo je priropotal vlak huntov, ki ga je vlekel konj in ga spremljal črn rudar. Prišli smo do skupinice rudarjev, ki so s posebnim svedrom, obešenim na zvenečo verigo, vrtali v tla in merili debelino premogovih plasti. Naposled smo se skozi ozko odprtino prerinili do odkopne-ga mesta. V medlem svitu jam-ščaric se je okrog nas poblisko-val premog. V nizkem prostoru se je gibalo pet, šest napol golih ljudi. Eni so metali že odkopani premog v hunt, drugi so ga z železnimi drogovi lomili od sten, eden pa je vrtal v plast luknjo za dinamitni naboj. Kako le more toliko ljudi vzdržati po celih osem ur na tako tesnem prostoru pri tako težavnem in nevarnem delu? Kaj če bi odpovedale črpalne in prezračevalne naprave, če bi se odtrgal strop in zatrpal izhod, če bi ^ prišlo do eksplozije in do požara! Pa se je vendarle prav takrat ta in oni naših sošolcev odločil za rudarsko stroko. Cez leta so postali inženirji menda prav zato, da bi izboljšali način rudarskega dela in omilili ljudem trpljenje. ALFONZ GSPAN (Nadaljevanje v torek) •uiiiitiiiiimmimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiu Boris X Švara nov dirigent Izšel je iz tržaške kulturne sredine Pred profesorsko komisijo Akademije za glasbo v Ljubljani, ki se je v ta namen pripeljala v Maribor, in pred številnim občinstvom, ki je napolnilo hišo do zadnjega sedeža, je diplomiral z dirigiranjem Rossinijevega ((Seviljskega brivca« dirigent mariborske Opere Boris Švara, učenec rednega profesorja dr. Danila Švare. ((Seviljski brivec* enostavna opera za dirigenta. Partitura je zelo prozorna, arije imajo mnogo rubatov in fiori-tur, ansambli so komplicirani in zaradi živahnega dogajanja na odru težko vodljivi. Vendar je že tenkočutno, virtuozno in dinamično barvito zaigrana uvertura dokazala, da obvlada dirigent ne samo muzikalno, temveč tudi tehnično plat partiture, saj je z minimalnimi in ekonomično uporabljenimi gestami dosegel od orkestra živo, precizno in izrazito igro. Tudi poznejši ansambli, dueti, kvarteti, kvintet in finali so bili v trdnih rokah in po njih bi sodili, da nam v Borisu Švari raste dirigent, ki bo svojim bodočim nalogam v vsakem pogledu kos. Solisti Pertotova (Rozina), O-staševski (Figaro), Lipušček (Al-maviya), Kovač (Basilio), Rudolf (Bartolo) so z izvrstnimi kreacijami in stopnjevano pazljivostjo zelo pomagali dirigentu pri njegovi nelahki nalogi, orkester je dobro igral in tudi zbor je svoji dve točki zadovoljivo rešil. Predstava je dosegla izrazit uspeh in publika je posebno dirigentu prisrčno aplav-dirala. Z Borisom Švaro je prišel na mariborsko Opero že četrti dirigent iz šole profesorja dr. Danila Švare. Akademiji za glasbo v Ljubljani moremo samo čestitati k takim solidnim uspehom. Tržačani pa imamo zadovoljstvo, da je iz naše kulturne sredine zrasel glasbenik, na katerega bomo gotovo kdaj ponosni, RAZLAGANJE SANJ JE ŽE OD NEKDAJ MIKALO ČLOVEKA Xevropsihologi se ukvarjajo z načrtnim proučevanjem sanj Stari kulturni narodi so že tolmačili sanje - Sanjske bukve - Od Freuda do sodobnih nevropsihologov - Najnovejša teorija o sanjah Ni čudno, če so že v prastarih časih skušali razvozlati čudovite slike in prizore, ki jih človek gleda in doživlja v snu. Seveda so ta pojav pripisovali, kot vse podobne, ki jih ni bilo moč pojasniti z navadnimi dokazi, nadnaravnim silam. In iz tega so nastaie po vsem svetu znane sanjske bukve, kjer so do podrobnosti razložene vse vrste sanj. Včasih so sanje tako žive, da si jih kdo za dolgo zapomni. Č'o-vek, nagnjen k vraževernosti, Je s sanjami povezoval dogodke, ki so se dogodili pozneje, češ da so sanje bile preroške. V sanjskih bukvah pa ni zgolj tolmačenje sanj, marveč so povsod navedene tudi številke. Te so za loterijo. Kdor na take številke stavi, na pravi kraj in v pravem zaporedju, zadene, kajti v takem primeru tiste «za gotovo pridejo ven!* Toda, ne smemo misliti, da so te sanjske bukve! O, ne! V sleherni knjigami jih je moč kupiti in jih venomer tiskajo. čudno je, da so ljudje še vedno tako lahkoverni, kljub temu, da so hodili v šolo, kljub tehničnemu napredku, kljub izobrazbi, kljub atomski dobi, kljub... Modemi človek ne veruje ne v duhove ne v strahove ne v usodo. Veruje pa v sanje. In vestno si prepiše številke iz sanjskih bukev in nanje stavi. RAZISKOVANJA MODERNIH NEVROPSIHOLOGOV Ameriški nevropsiholog, dr. Will:am C. Dement se že dalj časa Ukvarja s proučevanjem sanj. Na medicinski fakulteti v kalifornijskem mestu Palo Alto dela razne poskuse s posebnim aparatom, ki ga je imenoval elektrookulograf. Da je mogel redno proučevati vedenje sanjajočega človeka, je za to pridobil svoje študente, ki so bili v tem primeru «po-skusni kunci» prof. Dementa. Ko je okulograf pokazal, da je speči študent začel sanjati, ga je profesor včasih tudi takoj zbudil. In s svojimi poskusi je prišel do naslednjih zaključkov: • Sanje so za človeka živ-življenjske važnosti. • Ako preprečujemo sanje, ima to kaj lahko za človeka prav resne posledice. • V sanjah se sproščajo strupene snovi, ki so se nakopičile v živčevju: po razočaranjih ali raznih neizpolnjenih željah. • Sanjajoče osebe ni dobro prebuditi, ker ji to lahko škodi. Vsekakor je treba pač vse nakopičene strupe do kraja «presanjati», da se potem človek prebudi z novimi močmi. KAJ JE SFANJE človek prespi skoro tretjino svojega življenja, zato tudi učenjaki temeljito proučujejo prav ta del človekovega življenja. Spanje je fiziološki pojav in zajame vse telo. Kaj je torej vzrok, da Mlada dijakinja Gigliola Cinquetti, ki je zmagala na festivalu popevk v Sanremu s popevko: «Nimam še let, da bi te ljubila* je dosegla s to popevko ogromen uspeh tudi v Parizu, kjer je nastopila v veliki dvorani gledališča «01ympia». Na sliki jo vidimo še s knjigami in med sošolkami; kdo ve, ali ne bo tudi ona obesila šole na klin ... čuti človek potrebo po spanju? Vsa dosedanja proučevanja so v glavnem prišla do enakega zaključka: spanje je posledica delovanja strupenih snovi, ki so se nabrale v telesu. Nekateri učenjaki pa menijo, da se s spanjem človeško telo brani pred strupenimi snovmi, ki povzročajo utrujenost. Znameniti ruski fiziolog Pavlov je tudi hotel dognati, kaj povzroča potrebo po spanju. V ta namen je napravil nekaj poskusov na pseh. Opazil je, da so te živali začele spati, brž ko so zaslišale določen pisk. Zato je menil, da. postane človek zaspan pod vplivom določenih refleksov. Nekateri menijo, da izloča hlpofiza poseben hormon, snov, ki uravnava spanje in bedenje. Morda pa je spanje le posledica'' porhanjkahja kisika v možganih? Psihiater čjkaške univerze Kleitman, ki se prav tako že več, let udarja s tem vprašanjem, ,pa trdi, da pravzaprav nit treba iskati vzrokov spanja, tun Več Vzroke prebujanja. On namreč meni, da spanje ni začasna prekinitev budnega stanja, marveč je le bedenje začasna prekinitev spanja. RAZISKOVANJA SIGMUNDA FREUDA Od Freuda dalje je bik> o , sanjah in drugih vprašanjih, ■ ki so v zvezi z njimi, napisanih že toliko knjig in razprav, da je nastala-že kar obsežna literatura. Sigmund Freud je postavil o sanjah takole definicijo: «S sanjami se človekova du- ševnost odziva na razne zunanje vplive, ki nastajajo med spanjem.* V laboratorijih čikaške univerze so napravili razne poskuse, da bi ali spodbili to Freudovo trditev ali pa jo potrdili. Pri spečih poskusnih osebah so, z namenom, da bi na umeten način povzročili določeno vrsto sanj, skušali doseči to z zunanjimi dražljaji: z različnimi šumi, vbodi, dišavami. Oseba, ki so ji dali pod nos pomarančo, je potem povedala, da je sanjala, da je potovala po Siciliji. Drugim so polagali na razne 'dele koze led ali kak mrzel predmet. A potem so povedali, da so sanjali, kako so gazili po globokem snegu ali pa, da jih je zalotil na poti leden vihar. Poleg takih zunanjih dražljajev, pa sp. važni zlasti notranji vplivi. Ako se nekdo tik pred spanjem obilno naje, bo njegovo spanje precej ne- mirno. O tem se je najbrž že marsikdo sam prepričal. MODERNO RAZLAGANJE SANJ Alfred Adler, eden glavnih pionirjev moderne psihologije, je razložil pomen sanj takole: »Sanje so podobne dimu, ki nam pokaže, kje gori. Človek, ki je v tem izkušen, lahko že po barvi dima ugotovi, kaj gori ali kakšen les se je vnel.* Vsi psihologi so si edini v tem, da je moč po sanjah sklepati na pojave, ki so. še skriti v duši človeka. Psihoanaliza je dokazala, da izvirajo skoro vse človekove sanje iz nezadoščenih želja, iz raznih odpovedi, iz zatajevanih in potlačenih strasti, iz nedo-živetih možnosti, ipd. In kdor se na to razume, lahko kmalu na podlagi sanj razkrije njih izvor, za katerega največkrat niti sami nismo vedeli. jg m ~ m RISE Vlado Pirnat Storžkove pustolovščine PIŠE Josip Jesih n 7 3 M u r r H B 9 ir r 12 ri ir 16 i r ■ 17 18 i- 20 ’ % j§ 21 f [C 22 25 a 25 26 , _ * J i i t 1 m 29 2q 30 f 0 ■ X 32 1 □ 53 n'.' c ...» 39 I 35 36 37 56 >; 39 - ©V m r i(5 ■ te 96 4 (7 H 48 ■ 51 ¥~ ŠT n sr 53 w~ 1 5T Miličnik in tat sta izstopila že na prvi postaji. Storžek ju je vse dotlej, dokler nista izginila za prvo hišo, zasledoval s pogledom. Ni mu ušlo, da je izprijenec zakrknjeno gledal v tla in nekajkrat srepo pogledal miličnika — že Storžek se je prijazno poslovil od ženic in pohitel v pristanišče. Mornarja v obledeli majici in zakrpanih delovnih hlačah je vprašal, kje so zasidrane trgovske ladje. Mornar je naglo pojasnil, da na skrajnem levem pomolu. Storžek je kaj kmalu našel pomol, ob katerem so bile zasidrane ogromne ladje. Celo take s tremi dimniki. Ustavil se je pred vsako ladjo in si skrbno ogledoval njih imena. Ladja, na kateri je poveljeval njegov očka,, je bila zasidrana na skrajnem koncu pomola pri svetilniku. Na njenem premcu se je bohotil velik napis «Vintgar». VOUpRAVNp: j. svatbena pojedina, '8. rečna riba, 14." zanimanje, korist, 15. lesena stavba, 16i edino jordansko pristanišče, 17, moško ime,, 19, kemični znak za alurpinij, ‘t20, vmesne pokraii-ne, predeli, 21. obredna obleka duhovnikov, 22. junak popularne Gotovčeve opere, 23. vzklik pri bikoborbah, 34. harijeva ruda, 25. oksid, 26. kemični znak za molibden, 27. hrvatski literarni zgodovinar (Anton), 28. industrijska delavnica, 29. ograjen svet, 31. vrtna cvetlica, 33. ječa, zapor. 35. svetovno znana alpska dolina, 38. divje ameriško govedo, 40. degeneracija, izroditev, 42. kemični znak za radon, 43. tesen, nešlrok, 44. idol, 45. poljska roža z velikim rdečim cvetoča, 46. beograjski tednik, 47. 'starorimski lirik, 48. gornja okončina, 49. predlog, 50. rrierska endta za zlato in dragulje, '51. božanstvo s konjskimi nogami 'in repom, 52. naša struj pena kača, 54. smrtni boj, umiranje, 56'. mesto v južni Franciji severno od Avignona, 57. hudomušni godec iz Finžgarjevega romana »Pod svobodnim soncem » NAVPIČNO: 1. ime skladatelja Puccinija, 2. strokovnjak za novotvorbe, 3. ime igralca Severja, 4. starodavno mesto ob Nilu, 5. rimska boginja jeze, 6, oblika pomožhega glagola. 7. glavno mesto Eritreje, slaščičarski izdelek, 9. reka v Posarju, 10. rastlinska bodica, 11. kemični znak za radij, 12. otok v Južnih Sporadih, 13. tragika, 18. z'godnlji življenjski' dobi, 30. ni-Vo, Stopnja, 32. ujec’ 34. papeževa krona, 36. starodavna grška pokrajina, 37. kopališče pri Kopru, 38. tržaški škof, ki je pomagal Trubarju, 39. moško ime, 41. prodajalec predmetov iz zlata, 44. izumitelj telegrafa, 45. izrazna prvina v umetnosti, 47. polmilijonsko mesto, 48. zgodni, 50. gora nad Kobaridom, 51. velika posoda za tekočine, 53. pri-trdilnica. 55. kemični znak za galij. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. Osterc, 7. arnika, 13. piagiat, 15. PlautuS, 16. talon, 17. i.elikt, 19. re, 20. Ivan, 21. Kanada, 22. las, 23. Kir, 24 krtača, 25. sito, 26. Ac, 2j. KA, 28. uri, 29. pomor, 30. arest, 33. Eleanor, 15. Aston, 37. oktan, 38. vstavek, 40. senat, 42. Botev, 43. vod, 45. (Nikola) T(esla), 46. RF, 48. Aden, 49 cement, 51. kal. 52. bor, 53. Lesage, 54. kapa, 55. I(van) Mtsštrovič), 56. sestra, 57. dativ, 58. celesta, 60. starost, 62. Atenka, 63. Trenta. Mrve in drobiž d:::::::::::::::::::::::- + DIPLOMAT • PISATELJ KRIMINALK Diplomatska služba je vsekakor lepa in tudi ne slabo plačana. Med diplomati pa so tudi taki, ki se v svojem prostem času radi ukvarjajo s čim drugim, s kakim «hcbbyjem», ki jim nudi večje zadoščenje kot njih poklicno delo. Britanski konzul v Hamburgu, David Kornvell npr. piše kriminalne romane. Ker so ti njegovi romani doživeli velik usipeh ne samo med angleškimi čitatelji, marveč tudi v Ameriki, se je sedaj odločil, da bo pustil diplomatsko službo in se bo posvetil samo pisanju kriminalk. Brez dvoma ima še lepo bodočnost pred seboj, saj je komaj 32 let star. + AVTOSTOP PREPOVEDAN Francoske oblasti nameravajo najodločneje nastopiti proti vsem tistim, ki se nastavljajo ob cesti in ustavljajo mimo vozeče avtomobile in potem prosijo, da bi se smeli z njimi peljati. To samo na sebi ni pravzaprav nič hudega, toda so nekateri zlikovci s to pretvezo ustavljali avtomobile in jih potem oropali, ali tudi napadli ženske. Ker so se te vrste zločinov že tako razpasli, bedo v Franciji najbrž že v kratkem prepovedali avtostop. * JOHNSON . NAJBOLJŠI PLESALEC Dorothy McCarddle je napisala v časopisu «Washingion Post* poročilo o neki zabavi, ki jo je nedavno priredil tujim diplomatom predsednik Johnson v Beli hiši. Na tej zabavi je predsednik plesal bolje od večine moških povabljencev in dalj od vseh diplomatov v Washingtonu. Sprejem bi moral biti od 7. do 9. ure zvečer, toda ob devetih in pol se je ameriški predsednik še kar naprej vneto vrtel po plesni dvorani. »Izvrsten plesalec!* so o njem govorile žene tujih diplomatov. »A tudi nadvse zabaven in duhovit družabnik!» dodaja Dorothy. «Nazadnje je predsednik plesal še z vsemi navzočimi novinarkami.* * FINANČNI MINISTER PIŠE ROMANE Francoski finančni minister Valerie Glscard d’Estaing piše v svojem prostem času ljubezenski romane. Najnovejši njegov roman «Vroče poletje* so kritiki zelo dobro ocenili in nekateri celo menijo, da bo ta roman postal pravi bestseller. Toda ministrovi politični nasprotniki so o njegovem pisatelievaniu nekoliko drugačnega mramja. Pravijo, da bi bilo bolje, če bi bili romani finančnega ministra — ugodni državni proračuni. * JAJCE . ČEK Ugleden trgovec iz Glasgov/a na Škotskem je nedavno povabil na večerjo v neko restavracijo več svojih prirateliev. S tem je želel slaviti svoi povratek v domovino. Ko je na koncu poklical natakaria da bi mu plačal račun, je ooazrl, da je pozabil doma listnice. Toda mož se je brž znašel. Natakaria je prosil, naj mu prinese trdo kuhano jajce, na katero je narrsal znesek 13 funtov šterlingov in 16 šilingov, na kolikor se je s1a«n račun, nalepil nanj kolek za 2 penija in se podrsal. Na ta način je postalo jajce veljaven ček. Restavrater je ta nenavaden ček naslednji dan nesel v banko, boli iz radovednosti, če ga bodo sprejeli, kot zaradi vnovčenia. Toda v banki so jajce-ček sprejeli brez ugovora, ter so restavraterju izplačali na «čeku» navedeni znesek. * KAJ JE OPERETA? Najbrž je prav malo takih, ki bi moglo takoj najti definicijo za opereto Nedavno so se s tem ukvarjali celo gledališki strokovnjaki v Londonu. Menda je bilo toliko mneni in definicij, kolikor je bilo udeležencev tišjega posvetovanja. Morda Je pa še najbolj posrečena definicija, ki jo je onereti dal gledališki kritik Frank Lauton. Takole je rekel: «Oner»t,a ie odrsko delo v katerem nastopajo igralci, ki niso pevci, in pevci, ki niso igralci.* + JE EVA IMELA POPEK? Režiser John Huston, ki mu je Dino De Laurentiis poveril režijo svojega velefilma »Biblija*, mora še ta mesec rešiti kaj nenavadno nalogo Ugotoviti mora namreč, da-li je Eva imela popek ali ne. V omenjenem filmu namreč nastona tudi Eva, in je zaradi tega treba to vnrašanie brezpogojno rešiti. Le kako bo neki ubogi Huston to ugotovil! * KAR JE PREVEČ, JE PREVEČ V palači Združenih narodov imajo tudi restavracijo, kar je za delegate, ki se udeležujejo raznih sej, zelo priročno. Človek bi mislil, da imajo v tej restavraciji «nadperfektne» natakarice in natakarje Toda ni tako. Tudi tam se včasih pripeti kaka nerodnost Nedavno je bila neka natakarica tako nerodna, da je bila zaradi tega ob službo. Ko je prinašala deleeatom juho, se ji je en krožnik tako močno nagnil, da se je razlila dobra polovica juhe A smola je bila v tem, da se je tista juha zlila na jopič, ki ga je Imel na sebi ameriški minister za kmetijstvo, Orville Freeman. Minister se sicer ni prehudo razburjal, vendar pa je le dejal- «Tudi moja žena je bila svoj čas natakarica, ter se ji je tudi vessih pripetila kaka nerodnost. Toda, to je pa le nekoliko preveč...» Veljaven od 15. do 21. marca Bil je vesel, da jo je našel zasidrano, kajti ves čas se je nekako bal, da mu je odpeljala prav pred nosom. Lesen mostiček je bil še spuščen. Nekajkrat se je ozri okoil sebe, potem pa jo je junaško ubral na palubo. »Oho, dojenček, kaj pa ti tu?» so bile prve besede, ki jih je začul na ladji. »Mlekarne ni tukaj. V mestu je.» Storžek je postavil kovček na tla in se zazrl v širokoplečega in salamensko poraščenega moža. «Dojenček pa že nisem!* se je Storžek hrabro postavil v bran. »Namenjen pa nisem v mlekarno, pač pa v ladijsko kuhinjo.* Mornar se je veselo udaril po kolenu In rekel: »Mcž, vhod v kuhinjo je tamle!* Z roko Je pokazal proti rdeče prepleskanim vratom. Storžek je pokimal v znak zahvale in dobesedno stekel proti nakazanim vratom. Kuhar ga je močno začudeno pogledal, ko je, ne da bi potrkal na vrata, vstopil. ReCitev iz prejšnje številke: NASTOP OVEN (od 21.3 do čustveni manj za-Jlkor doslej, prešel planet ljubezni pod znamenje, ki bo za vas nevtralno. V družini se ^<*te zelo dobro ra-zumlli.5 ZaV» l|pste tudi z večjim veseljem uresničili neki načrt, saj boste polni novih zamisli. BIK (od 21.4 do 20.5) Ta teden bo za vas zelo ugoden in začeli boste preživljati dobo velike sreče. Te dni boste tudi zelo očarljivi in vam ne bo manjkalo uspehov. Tudi zaljubljenci bodo imeli obilo zadoščenja. Važno vlogo bodo imeli prijatelji in tudi ugodnih novic bo dovolj. DVOJČKA (od 21.5. do , 20.6.) Čustveno življenje bo precej razgibano. Doživljali boste trenutke, ko vam pojde pozornost in ljubeznivost vaših bližnjih celo na živce, ter si boste želeli nove družbe, čeprav ste sedaj v družbi oseb, ki vas imajo rade. RAK (od 21.6. do 21. 7.) Preživljate zelo u 'g o d n o razdobje. Mnogo dvomov se bo zato razblinilo. Dnevi so naklonjeni zaljubljencem ln vsem tistim, ki še iščejo »sorodno dušo». Teden je naklfmjen tudi prijateljstvu. Zato poskrbite za kakšno družabno srečanje, ki bo uspelo. LEV (od 23.7. do 22. 8.) Čustveni položaj ' \ je nekam zapleten, ) kajti položaj plane-1 ' tov ni več tako ugo- den, kot Je bil. Zato se vam bo pripetilo, da boste odkrili napake pri ljubljeni osebi. Dobri bodo prijateljski odnosi. Ne pozabite na naročene telefonske razgovore. Srečna sreda. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ste pod zaščito planeta ljubezni. Zato boste laže prebrodili neke nesporazume in skrbi. Ce hoteli preživeti prijet-z ljubljeno osebo, boste morali biti zelo taktni, da ugladite neke ostrine. Nekdo vas bo prosil za gmotno pomoč. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) V srečanjih z bližnjimi boste imeli obilo zadoščenja, zato boste srečni, saj vam bodo srčne strune naravnost brnele. Cas pa ni ugoden za razne poslovne in podobne načrte in bo bolje, da Jih zato odložite. Rešili pa boste neke drobne zadeve. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21.11.) Na splošno je čustveni položaj zelo ugoden, čeprav bodo neka mala trenja zaradi nesoglasja v značajih Nekntere ljudi bo grizla ljubosumnost, s čimer se bodo zamerili osebam, ki jih imajo rade. Na delu in v poslovnih zadevah pojde dobro. STRELEC (od 22.11. do 21.12.) Mnogo ljudi bo zabredlo v kakšen čustveni položaj, ki jih bo spravil s tira. Položaj Venere se spreminja in ljubezenski odnosi ne bodo več tako spontani. Sedaj je čas, ko je treba ugotoviti, ali je ljubezen res trdna. Srečen ponedeljek. -- _ KOZOROG (od 22. f T\ 12. do 20.1.) Ta teden I k \ boste zaradi položa-\ J ja zvezd nekam bo- y ječi in zaprti vase. ^^ Nujno je, da prema- gate to duševno stanje, pri čemer bi ne bilo slabo, če bi se lotili kakega osebnega vprašanja. Povabite tudi prijatelje na dom, da se z njimi razvedrite. VODNAR (od 22.1. do 19.2.) V svojih ljubezenskih odnosih morate pokazati svojo najboljšo plat. Bodite vljudni, optimistični, polni takta in ljubeznivosti: ljubljene osebe pričakujejo ravno tega od vas; želijo namreč razumsvanja in moralne podpore. Srečen četrtek. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Teden bo precej razgiban in poln dogodkov Doživeli boste prijetna izne-nadenja, ki vas bodo tudi nekoliko vznemirila. Po drugi strani pa se začenja obdobje, v katerem se boste rešili tesnobe in strahu. Tudi v poslovnem življenju boste podjetni. aa se z nj © PriniofsTcrffnGvniV 15. marca 1964 TEDEN Politične stranke so tudi v tem tednu nadaljevale s pripravami za deželne volitve, ki bodo 10. maja. Uradnih imen kandidatov še vedno ni, vedno bolj pa se že kažejo oblike in smernice volilne kampanje, ki jo bodo volile posamezne stranke, da si zagotovo naklonjenost volilnih u-pravičencev. Teh je samo v tržaški občini — kot ;ie ugotovila občinska volilna komisija nb zadnji reviziji seznamov — 209.084. Posebno organizacijsko aktivnost so v tem tednu fazvili demokristjani, ki so imeli v gosteh najprej ministra Colomba, za njim pa vsedržavnega tajnika stranke Ru-morja. Ta se je najprej sestal s pokrajinskimi tajniki iz vse dežele, nato pa še s pokrajinskimi voditelji stranke. Z enimi in drugimi je razpravljal o Političnih smernicah, pa seveda tudi o sestavi kandidatih list, za kar je poverjena Posebna deželna komisija, ki se bo sestala danes. Predvolilna dejavnost je naposled o-2tvela tudi pri socialistih. Pod predsedstvom pokrajinskega tajnika Pittonija se je sestal tržaški pokrajinski odbor stranke, na katerem je namest-nik tajnika Misle.j poročal o razgovorih z ministrom Pie-raccinijem, včeraj pa je bil na sedežu PSI v Trstu sestanek vodilnih organov štirih federacij iz dežele katerega Ss je udeležil tudi poslanec Matteo Matteotti. za KPI je v sredo imel javno zborovanje aa Trgu sv. Antona poslanec Deglj Espositi, ki ie govoril o Problemih državnih uslužbencev. v četrtek je bila v Miljah skupščina članov KPI, na kateri je Calabria govoril o pro-pamu KPI za deželne volitve. " P"tek je isti govornik govoril komunistom iz velikih industrijskih obratov o varčevalni politiki vlade. Bilo je tudi se nekaj manjših zborovanj. PSIUP je imela v četrtek deželno zasedanje voditeljev v Cervinjanu, v petek pa so se sestali tržaški člani stranke 2a določitev kandidatnih list. Do deželnih volitev je zavzela svoje stališče kot organizacija slovenske skupnosti v Ita-hii tudi SKGZ, ki je na svoji &eJi 5. t.m. sprejela sklep, da haslovi na vse politične stranke, ki se bodo udeležile volitev. pismo z naslovom «Dežela rnrlani ja - Julijska krajina in slovenska narodna skupnost v Italiji* Pismo objavljamo na baši prvi strani. Čeprav so priprave za volit-'■'e v ospredju notranjega političnega dogajanja, pa je pozornost slovenske skupnosti v tem tednu mnogo bolj vznemiril pdlok vladnega generalnega komisarja dr. Mazze, s kate-rim je zavrnil sklep devirisko-babrežinske občine za zgraditev slovenskega otroškega vrt-ca v Sesljanu. Komisarjev od-?k je nekaj neobičajnega v dosedanji praksi potrjevanja ali zavračanja sklepov občinskih uprav na Tržaškem, njegova motivacija pa je povsem nevzdržna, saj je splošno zna-da z največjo lahkoto od-Plrajo po pretežno slovenskih -fajih italijanske vrtce tudi za tri ali štiri otroke, medtem k°, se je za vrtec v Sesljanu PriJavilo 14 slovenskih otrok h bi se jih s časom še več. O negativnem odloku bo azpravljal na svoji prvi seji aevmsko - nabrežinski občinski 2-?* Pismeni protest pa je j-kienila nasloviti na komisarja tudi SKGZ. V ponedeljek je bila redna cja tržaškega občinskega sve-a> ha kateri je žtlpan poročal ° rimskih razgovorih o Usta- tržaškega pristanišča. V stalem so bila na dnevnem •du razna vprašanja, med ka-enmi tudi potrditev sklepov cegat o gradnji novih naprav za proizvodnjo nestrupe-n?^a plina. O statutu prista-banove so razpravljali uai na trgovinski zbornici. Upravna konjjgjjg |e spre'0- v /i 8 katerim predli v odobritev občinskemu svetu TOvlšanje tramvajskih tarif od 10 na 50 lir, V petek je bila pri Centru a gospodarski razvoj tiskov-p® konferenca predsednika btra kom. Padoe, ki je po-Rtk, .,° razgovorih med pred-vTydiki oblasti in tehničnim m 0 gradnji naftovoda „ .-Bavarska. Ti razgovori so trt ^ključih v sredo in v če-tek, niso pa privedli do konč- nih rezultatov. Nakazana je bila tudi smer, v kateri bi tekel naftovod in razne podrobnosti o njem. Zvedelo se je tudi, da se kot izhodiščna točka za naftovod potegujejo tudi Benetke. Tržaška občinska uprava je izdala garantno pismo, na podlagi katerega bo Tržaška hranilnica odobrila posojilo 300 milijonov lir gledališču Verdi za njegove proračunske potrebe. Kdaj bo kaj podobnega deležno Slovensko gledališče? Stavkovna dejavnost je bila nekoliko manjša kot v prejšnjem tednu. 48 ur so stavkali delavoi čevljarske industrije v tovarni Lucky Shoe, prav toliko časa pa so stavkali tudi gasilci, čeprav je njihova pomoč v nujnih primerih redno delovala. Končno so podpisali sporazum o akordih in proiz vodni nagradi pri Orionu. Naše kulturno življenje se je obogatilo za novo premiero SG, ki je bila sinoči in o kateri poročamo na drugem mestu. SPDT je priredilo lepo planinsko predavanje Sandija Blažine v Gregorčičevi dvorani, vsekakor pa moramo omeniti tudi predavanje prof. Bra-nimira Gabričeviča iz Splita, ki je v Krožku za umetnost in kulturo v nabito polni dvorani predaval o Dioklecijanovi palači s pretežnim poudarkom na novih odkritjih in raziskovanjih. Fretekli teden je potekel na Goriškem v znamenju protestov proti nadaljnji razširitvi vojaških služnosti, v pripravah na volitve deželnega sveta in v cepljenju otrok proti otroški paralizi. Kar se vojaških služnosti tiče je bil pretekli torek na sedežu PST v Gorici sestanek štir h levičarskih strank, ki so med drugim sklenile, da se bodo obrnile do obrambnega odbora pri poslanski zbcrici in senatu, naj bi poslala na Goriško posebno komisijo, ki bi se na lastne oči prepričala o veliki škodi, ki jo vojaške služnosti povzročajo gospodarstvu pokra.j ne in ovirajo njen ekonomski razvoj. Sklicali naj bi tudi širši sestanek prizadetih krajevnih ustanov, da bi na njem1 razpravljali o sprejemu ustreznih ukrepov za omilje-uje te škode. Medtem pa je prišla tudi neuradna vest iz Rima, da bodo nekoliko omilili vojaške služnosti v Romanju, kar je verjetno v zvezi tudi z nedavnim obiskom generala Aloie na Goriškem, ter da bodo dovolili gradnjo novega industrijskega obrata. Tudi predvolilna posvetovanja posameznih strank za izbiro kandidatov so v polnem teku, čeprav so uradno objavili imena svojih kandidatov za Goriško le socialdemokrati in demokristjani, ki so določili vsak po sedem imen ali toliko, kot bo deželnih svetovalcev izvoljenih na Goriškem. Kandidati so navedeni po a-becednem redu, in bodo o njih izvolitvi odločale preference. Na osnovi rezultatov zadnjih volitev nai bi bili na Goriškem izvoljeni 3 demokristjani, 2 komunista. 1 socialist in verjetno 1 socialdemokrat. Svoje kandidate nameravajo predstaviti tudi druge stranke, vendar nimalo možnosti, da bi bili izvoljeni Ceplienfe otrok proti otroški paralizi dobro napreduje ne samo v Gorici, ampak tudi do drugih občinah. V goriški občini so do petka cepili o-krog 14C0 predšolskih otrok ali več kot polovico. Pred dnevi je dospela tudi dodatna pošiljka 2000 doz tega cepiva, kar bo zadostovalo za vse otroke v starosti do 6 let. V So-vodniah so opravili cepljenje vse v enem dnevu in so cepili 130 otrok preteklo sredo. Iz oddaljenejših vasi so jih pripeljali z avtobusom, ki ga je dala na razpolago občinska uprava. V Doberdobu so že prejšnji teden cepili 121 od skupnega števila 126 predšolskih otrok in v Števerjanu 66 od skupnih 74. Treba je upoštevati, da je bilo nekaj otrok tudi bolnih in jih torej niso smeli cepiti. Pozornost je vzbudila tudi vest, da so v Rimu odobrili gradnjo novega sedeža bolniške Magajne (INAM) v Gorici. Novo poslopje bo štirinadstropno. postavili ga bodo na vogalu Ul. Vittorio Veneto in Ul. Della Bona, v bližini bolnišnic OB OBČNEM ZBORU KMETIJSKE ZADRUGE V TRSTU Naša največja in najvažnejša zadružna ustanova na Tržaškem Kmetijska zadruga naj bi postala zadružna matica na našem področju V okviru nove deželne ureditve bi lahko imela važno vlogo za kmetijstvo Danes je v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 redni občni zbor Kmetijske zadruge v Trstu. To je zdaj naša največja zadružna ustanova v Trstu, ki šteje nad 500 članov in vedno bolj razvija svojo dejavnost v korist svojih članov in kmetijstva na našem področju. članom in vodstvu zadruge, ki bodo danes pregledali delovanje v preteklem letu ter začrtali smernice za nadaljnje delo, želimo, da bi bilo njihovo delo plodno in da bi obrodilo dobre sadove, da bi se Kmetijska zadruga še bolj utrdila, da bi pridobila še nove člane in zajela vse področje, da bi vedno bolj vodila zadružno gibanje in utrjevala zadružništvo ter dajala nove pobude. Ob tej priložnosti pa tudi čestitamo članom in vodstvu za dosedanje delo in uspehe. Kmetijska zadruga v Trstu je bila ustanovljena leta 1945. Prestala je razne težave in hude čase zaradi posebnih razmer in ovir, vendar se je ohranila in je spet globoko zadihala in se okrepila, ker zadružna misel lahko premaga še hujše težave, če se v ljudeh ohrani zdravo jedro il prevlada zavest o nujnosti združitve sil za skupne cilje, za obrambo skupnih interesov. Sedež kmetijske zadruge v Trstu je v Ul. Foscolo 1, kjer e tudi trgovina, svoji podružnici pa ima zadruga tudi v Ul. Flavia 62 in v Miljah pri avtobusni postaji. Zadruga kupuje in prodaja kmetijske potrebščine, semena, stroje, piščeta, drva itd., daje nasvete svojim članom, prireja študijske sestanke in izlete, skupno s Kmečko zvezo in Zvezo malih posestnikov daje razne pobude itd. Ena izmed njenih glavnih prireditev, ki je že postala tradicionalna, pa je vsekakor kmečki tabor na Opčinah. Zadruga ima svoje člane zlasti v predmestju, v Miljskih hribih, v okoliških vaseh, v Bazovici, na Opčinah, na Proseku pa tja do Nabrežine. V, nekaterih predelih našega področja je večje število članov, v drugih pa manjše. Vsekakor priporočamo našim kmetom, ki niso še člani, naj se vpišejo in naj podprejo zadrugo, da bo postala nekakšna zadružna matica, ki bo v novi deželni ureditvi lahko imela važno in zelo koristno vlogo za obstoj in napredek našega kmetijskega gospodarstva. iiiiiiimiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintmiiiiHimnmmmiii Stare izkušnje dobro napotilo Ponovno bi bilo treba seči tudi po vzajemni pomoči za ohranitev našega kmetijstva nMiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiintiiitiiiniiiiiiiiiiMHfttnmiiiMmiiiiuiiiiiiiniiintinfiimiiiimii V ČETRTEK, 19. MARCA Nasvidenje v Ricmanjih stregli z domačo kapljico in pršutom. V četrtek je namreč praznik sv. Jožefa, ki že leta in leta privabi v Ricmanje veliko število okoličanov in meščanov na prvi pomladanski izlet. Verjetno se bo vreme popravilo do četrtka, tako da bodo zadovoljni Ricmanjci, Jožefi, Jožice, Pepeti in Pepce ter vsi izletniki. Na svidenje torej v Ricmanjih v četrtek, lf-. marca! Važno opozorilo KZinZMP Tajništvo Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov opozarja člane, naj ne čakajo na zadnje dneve, ko bodo velikonočni prazniki, za prijavo Vanoni. Kot vsako leto, tudi letos, omenjeno tajništvo nudi pomoč članom KZ in ZMP. Za pravilno sestavo prijave je treba prinesti s seboj davčne kartele za leto 1963. Kdor je v službi ali dela mora prinesti s seboj tudi potrdilo delodajalca o prejemkih v zadnjem letu. Napravite prijavo Vanoni pravočasno! Ricmanjci se že pripravljajo na svoj tradicionalni praznik, Ida bodo, kot vsako leto, sprejeli številne goste ter jim po- Ali nam gre res tako dobro in smo res tako na trdnem, da ne potrebujemo drug drugega? Za kmečki stan so se razmere le navidezno spremenile na boljše, resnično pa smo vsako leto na bolj trhlih tleh. Tudi nekoč so bile težke gospodarske razmere, a naši ljudje so si skušali skupno pomagati. Poglejmo, kaj nam o tem povedo naslednje številke: Na Tržaškem je bilo 8 ljudskih denarnih zavodov — hranilnic in posojilnic (v Barkov-ljah, Križu, Nabrežini, na Proseku, proseško - kontovelska hranilnica in posojilnica, na Opčinah, v Skednju in Trebčah). V mestu in okolici je bilo kar 25 gospodarsko - konsum-nih društev, od teh v neposredni okolici mesta 15. Le še nekaj jih deluje, a ta gospodarska oblika je ostala v dobrem spominu, ker je ustrezala proizvajalcem in potrošnikom. Družabnost, domačnost, dobra postrežba, zmerne cene. «V našem društvu smo bili kot doma in smo razpravljali o vseh mogočih zadevah«, pravi neki priletni okoličan. V mestu sta bili Kmetijska družba in Vrtnarska zadruga; trgovci so imeli svoje Trgov-sko-izobraževalno društvo, delavstvo svoje Delavsko-podpor-no društvo, dijaki svoje Dija-ško-podporno društvo. Kmetje - živinorejci so svojo živinorejo zavarovali proti nezgodam z zavarovalnicami goveje živine, ki jih je bilo 6 (na Proseku — tudi za Konto-vel, v Križu, na Opčinah, v Trebčah, v Bazovici in Lo-njerju). Prav toliko (8) Je bilo zadrug upravičenih posestnikov (v Križu, na Opčinah, v Trebčah, IZ DOBERDOBA Anton Ferletič Pretekli ponedeljek je množica vaščanov is Doberdoba ter tistih, ki so se preselili v Ron-ke ali Tržič, spremila k večnemu počitku na doberdobsko pokopališče Toneta Saherljevega, ki je umrl v starosti 73 let. Pokojnik je bil priden delavec in skrben oče, ki je s svojo ženo Štefanijo Sobanovo s Poljan lepo vzgojil svojih šest otrok, dva sina, od katerih je eden umrl po povratku iz nemškega taborišča, in štiri hčere. Prav letos junija bi naša zakonca prazno vala zlato poroko, če tega ne bi preprečila smrt. Naš Anton Ferletič je imel za sabo kaj pestro in razburkano življenje. V letih, ko po navadi otroci obiskujejo šolo, da se pripravijo za življenje, se je on moral temu odpovedati. S starši je odšel v Brazilijo, kjer je moral garati v kavinih plantažah. Pa niso imeli sreče in praz- Dr. Vladimir Perhavec BORŠT PHILIPS -m več vrednosti vašemu denarju gospodinjski stroji-r»dio-l V KNEZ VALTER nabhežina Tel. 20.123 Za fcvos poseben popust Gropadi, Bazovici in Lonjer-ju), Padričani pa so imeli gozdno zadrugo. Izredno veliko, in sicer 18, je bilo pogrebnih društev. Ta slika nam dovolj jasno pove, kako globok smisel so imeli Tržačani, meščani in deželam, za skupno reševanje go-spodarskorsocialnih zadevščin, oziroma kako so razumevali pomen medsebojne vzajemne pomoči. Nedvomno je ta zavest pognala iz težkih socialnih razmer, Ta samopomoč bi se bila še okrepila, če bi ne bil udaril po njej fašizem in razbil predvsem one naše organizacije, ki so bile gospodarsko najbolj pomembne. Rekli smo, da so se razmere za naše kmetijstvo zboljšale le navidezno, saj so vsi naši kmetijski obrati na zmeteh in lezejo v slepi kot. Na to dejstvo ni potrebno naših kmetov opozarjati, ker ga sami že dovolj občutijo. Pač pa ne moremo, da bi ne ponovili opomina, ki smo ga na naše kmete že večkrat naslovili. Njegov smisel se je glasil: Kmetje naj bi se enkrat otresli otroškega upanja, da se bo oblast v kakršni koli obliki učinkovito zavzela za njihovo gospodarstvo. Vse kaže, da bo treba seči po vzoru iz preteklosti: po samopomoči, oziroma po taki obliki vzajemne pomoči, ki more v naših razmerah varovati interese kmečkega stanu. Kar ni še izvedeno, je treba čim prej izvesti. J. F. V nedeljo popoldne smo v velikem številu spremili na zadnji poti našo pokojno vaščanko Marijo vd. Petaros iz hišne številke 89 «Pod cesto«, ki je po dolgi bolezni umrla v starosti 83 let. Pokojna Marija je imela 12 otrok, od katerih jih je 7 umrlo v otroških letih. Mož ji je umrl pred 10 leti, živa pa sta še dva sina. Najstarejši sin Josip je padel v partizanih, najmlajšega -— Danila pa so nekaj mesecev pred koncem vojne odpeljali Nemci in Collottijeva banda v Rižarno, od koder se ni več vrnil. Pokojnica, ki je bila po rodu z Jezera, je sicer dočakala visoko starost, toda ob njeni življenjski poti niso rastle cvetlice. Naj ji bo lahka zemlja, sinovoma in sorodnikom pa izrekamo globoko sožalje. NABREŽINA Nedavno nas je za vedno zapustil 83-letnl Josip Pernarčič, potomec prastare rodovine Pernarčičev iz Prečnika. Bil je med najstarejšimi možaki v vasi. Semkaj ga Je še davno napotil njegov kamnoseški poklic. Pripadal je onemu pokolenju, ki je okusilo borbo za vsakdanji kos kruha v razmerah, ko so bili delovni pogoji mnogo slabši od današnjih in delavstvo še bolj zapostavljeno in izkoriščano, ker ni še bilo tako organizirano in enotno kot danes. Pokojni je bil mož mirnega značaja in je razsodno gledal na takratne razmere, občutil in obsojal pa je krivice, ki so vklepale delavstvo v skromno življenje. Skrbela sta z ženo za svojo družino; četvorica otrok, od kate rlh je en sin v Ljubljani. Bil Je splošno spoštovan, napreden in narodno zaveden. Na zadnji poti smo ga spremili z godbo Vdovi in otrokom naše iskreno sožalje; pokojniku jia naj bo lahka domača zemlja. nih rok so se vrnili nazaj v rodni Doberdob. Njegov oče Štefan pa tudi tu ni našel dela in zaslužka. Zato jo je še trikrat mahnil preko *luže» v u-panju, da bo le našel srečo; pa vse je bilo zaman in še za kritje potnih stroškov je moral poskrbeti njegov stric, bivši kapetan Anton Gergolet, ki je bil preskrbovalec za evropske izseljence v ZDA. Ko so leta 1908 v Tržiču odprli ladjedelnico, je naslednje leto dobil v njej zaposlitev tudi naš Tone. Ob izbruhu prve svetovne vojne leta 1914 pa je moral na delo v tovarno streliva v Blumau v Avstriji. Leta 1916 je ta tovarna zletela v zrak in pri tej nesreči je izgubilo življenje 2000 delavcev. Ferletič se je takrat rešil in ker so ga premestili na Dunaj, je brž pohitel na tamkajšnjo državno gimnazijo, kjer je študiral rojak J Lakovič. Tega je prosil, naj v njegovem imenu piše ženi v domovino, da je ostal živ in zdrav. Lakovič mu je ustregel in mu tudi obljubil, da ga bo ob prostih urah učil branja in pisanja. To je tudi napravil in je imel v Ferletiču pridnega in nadarjenega učenca. Po končani vojni se je naš Tone vrnil na delo v ladjedelnico v Tržiču, kjer se je povzpel do akordnega delavca. Leta 1948 pa je moral zaradi bolezni zaprositi za upokojitev. Pokojnik je bil značajen človek in kot tak priljubljen pri vseh, ki so imeli z njim opravka. Znanci in prijatelji izrekajo družini iskreno sožalje in njim se pridružuje tudi naše uredništvo, dragemu pokojniku pa naj bo lahka zemlja. KMETJE, VRTNARJI Za vtako vato potrebo se obrnite na domačo tvrdko FURLANI EDVARD TRST. 01. Milano 18 TELEF. 35-169 Katera vam nudi po najnlžjlh cenah vsakovrstna semena najooij-4ih inozemskih krajev m semena lastnega pridelka ter razne sadike žveplo, modro galico, umetna in organska gnojila ter vsakovrstno orodje in stroje vsake velikosti. hlkskluzlvm zastopnik z« I ržaSko. Uorišk in Henesko .slovenijo »ve n>ni znan>h strojev za obdelovanje s.rmlir tei kosilnice «A(JKIA» Za Goriško in čedadsko sr obrnite na našega zastopnika: Zavadlav Orlando, Ulica Trleste 349 — Gorica, V četrtek, 5. marca, smo pospremili v Ljubljani k večnemu počitku na Žale tržaškega, pravzaprav komenskega rojaka dr. Vladimirja Perhavca, pesnika, prevajalca, bančnega uradnika, novinarja, mistika in humorista. Za kroniko: Vladimir Perhavec je bil rojen 1. avgusta 1893 v Komnu kot sin tamošnjega sodnika. Bil je dvojček znanega zobozdravnika, ki je tragično padel kot žrtev nacističnega zverinstva. Družina Jerhav-čevih se je bila že pred prvo svetovno vojno preselila v Trst, kjer je Vladimir dovršil klasično gimnazijo in doktoriral na «Revoltelli» — trgovski visoki šoli v Trstu. V prvi svetovni vojni je bil kot rezervni častnik na fronti in v zaledju, nato pa je nastopil službo komercialista v tržaški podružnici Zivnostenske banke. Po nastopu fašizma se je preselil v Ljubljano, kjer je bil nekaj let uradnik pri Kreditni banki, nato pa je prestopil v uredništvo Jutra, kjer ie zaradi znanja tujih jezikov (poleg italijanščine in nemščine še francoski in angleški) prevzel prevajanje in urejanje dnevnih novic raznih tujih a-gencij. Vendar je moral zaradi bolezni kmalu stopiti v pokoj. Toda njegova izredna mu-zikalnost mu je omogočila prevajanje opernih tekstov, katerih je prelil lepo število od Traviate pa do Fausta v slovenščino. To tem bolj, ker se je bil tudi sam poizkusil v pesništvu in izdal okrog leta 1930 v samozaložbi pesniško zbirko, ki izpričuje njegov tenki posluh za jezik, čeprav je po slogu in vsebini precej eklektična. Ce se ne motim, je bilo nekaj njegovih tekstov celo u-glasbenih. Vendar je bil dr. Vladimir Perhavec kot osebnost nek^j vse bolj imenitnega, kot bi sledilo iz zgoraj šnjih skopih podatkov. Bil je povsem svojevrsten original in to v najžlahtnejšem pomenu besede. Bil je izrazit tipološki pojav iz dobe po prvi svetovni vojni, e-den od tistih upovojnih ženi-jev«, ki so živopisno obarvali to dobo in ji tudi v veliki meri vtisnili svoj pečat. Nič čudnega ni, če ga bodo poznejši slovstveni raziskovalci te dobe zasledili v tem ali onem tekstu kot svojevrsten model. Zdi se namreč, kot bi človeška družba v vsaki dobi bruhala iz sebe nekatere zanjo še posebno značilne človeške tipe in karakterje, ki so sami po sebi bogato obdarjeni, ki pa jim ozkosrčnost družbe, pa tudi nekatere osebne lastnosti ne dopustijo, da bi se mogli v družbi polno uveljaviti. Njegovi prijatelji smo velikokrat ugibali, kakšna usoda Sredstva za zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev Zatiranje bolezni in škodljivcev na kulturah in rastlinah je vsakoletno ali bolje rečeno sezonsko opravilo, s katerim se morajo ukvarjati naši kmetovalci v borbi za dvig proizvodnje in kvalitete pridelkov. Za-tiralnih sredstev imamo danes v prodaji nešteto. «Vsak svojega konja hvali«, pravi pregovor in to velja tudi za zatiralna sredstva. Vsaka trgovina ima na razpolago različne «insekti-cide» in «fungicide» tako da se človek ne more odločiti. Ne bo torej odveč, če bomo od časa do časa opisali nekatere glavne bolezni škodljivcev v rastlinski proizvodnji in najbolj upoštevana sredstva za zatiranje istih. Želimo istočasno, da bi se naši kmetovalci obračali do naših kmetijskih strokovnjakov za tozadevna pojasnila in navodila. Pomlad je na pragu. Brž ko se vreme ustanovi se bodo zbudili iz zimskega spanja razni škodljivci in razvile se bodo škodljive glivice, katere bodo ogrožale naše vrtne rastline, sadovnjake in vinograde. Danes bomo omenili zelo hudo in istočasno razširjeno bolezen breskovih nasadov «kodra• vosu. To bolezen povzroča glivica «Taphrina deformans«. Bolezen zelo težko zdravimo. U-spešni so le preventivni ukrepi. Proti kodravosti škropimo brž ko listje odpade pozno v Jeseni z 2—3 °,o raztopino bordoške brozge. Torej z isto le bolj moč- no raztopino, katero uporabljamo proti strupeni rosi (perono-spori) in krompirjevi plesni. Z enako raztopino škropimo proti koncu zime približno 20 dni preden začno brsti spomladi poganjati. Danes se v boju proti kodravosti uveljavljajo vse več brezbakreni preparati (acuprici) in od teh je znan «Crittam». S «Crittamom» škropimo v jeseni in ob koncu zime (torej je sedaj poslednji čas!) v 0,3% raz topini — na 100 litrov vode 30 dkg tega preparata. Najbolj znani škodljivci posebno na vrtninah in sadnem drevju so — uši• Zelo razširjena in škodljiva je «Medenova breskova« uš. Znane so fižolova, solatna, češnjeva uš. Pogosto dobimo uši tudi na okrasnih rastlinah. Napadajo posebno mlade poganjke rastlin. Kako zatiramo te škodljivce? Priporočamo predvsem za ljudi in živali nestrupena sredstva V preteklosti so uporabljali proti ušem razne tobačne izvlečke (estratto di tabacco). Uporabljamo navadno «nikotinol» v 1—2 % raztopini. Zatiramo lahko uši z DDT preparati. Te poslednje pa so danes iztisnili tako imenovani HCH pripravki. Eno od teh sredstev je «Lindan-olje», ki ga z uspehom uporabljamo v 0,1—0,2 % raztopini. Ti pripravki so tem več priporočljivi, ker niso škodljivi za ljudi niti ne za živali. Poznamo pa še: malatox, Fostox, etion idr. Dr. F. J. bi Perhavca doletela, če bi bil na primer rojen kot Anglež. Pri Angležih se namreč težko uveljaviš, če nisi v tem ali onem smislu posebnež. V naši ožini je to precej obratno. Angleški slovstveni zgodovinar Lytton Strachey pravi o svojem rojaku — zgodovinarju in filozofu Carlylu, da je imel marsikatere lastnosti preroka, vendar mu je manjkala ena od glavnih: da namreč je bil nepriznan v svoji domovini. Dr-Perhavec je imel nepriznanja v zvrhani meri. Pred kakimi petintridesetimi leti mi je pokazal spis s kaj obetajočim naslovom: Die Men-schvverdung Gottes» («Učlovečenje boga»). Nekaj poglavij mi je sam prebral. Pisana so bila v svetopisemskem slogu in so tudi v preroških besedah spominjala na evangelije. Dr. Perhavec je imel pri tem dvakrat smolo. Prvič, kaj naj počne z nemškim tekstom sredi Nemcev očiščene Ljubljane? In, drugič, smo Slovenci v pre-nekaterem pogledu podobni svetopisemskim Zidom: preroke ljubimo, ko so mrtvi, razlagati pa si damo njihova preroštva po pismoukih in farizejih. Nepriznanje je dr. Perhavec sprejel s stoičnim mirom in ga vtaknil s spisom vred v predal. Rokopisu, ki je bil pisan z velikanskimi črkami, tako da je spravil komaj nekaj vrstic na stran pole. se je poznalo, da je bil napisan v velikanski notranji napetosti. «Pi-sal sem kakor v transu«, nam je pravil. Odtod vzdevek «dok-tor Inšpiracjonu. Dr. Perhavec je bil tudi po zunanjosti svojevrsten. Bil je visoke, koščene postave, nekako tak, kakršnega Je naslikal Hinko Smrekar na naslovni strani Hlapca Jerneja. Vendar Perhavec ni imel nič jernej-skega na sebi. Bil je za to vse prefeč filozofa, bil Je vse pre-moder in vdan v svojo usodo. Bil je eden od redkih, ki j« znal samega sebe jemati za tarčo svojega lastnega humorja. Koliko ga je veljalo, da se je dvignil do take vzvišene vedrine, tega ne bo nihče več izvedel. Mogoče bi utegnili po-svečanemu o tem kaj povedati njegovi večkratni obiski v sanatorijih. Dr. Perhavec Je ostal vse življenje samski. Toda kot vsak pesnik je tudi on potreboval svojo muzo. Teh je imel v življenju več, čeprav sodimo njegovi prijatelji, da so bile vse njegove vezi platoničnega značaja. Spoznal sem ga bil pred dobrimi štiridesetimi leti, in sicer pri akademskih plesnih vajah. Bil je med starejšimi plesalci, toda plesal je samo z najlepšimi in najmlajšimi dekleti. Pozneje, v moji bohemski dobi, je zahajal pogostoma v našo družbo. Za vsako novo, mlado in lepo dekle, ki ja prišlo zraven, je takoj napisal pesem, ki jih je utegnil i-meti nekatere že pripravljene. Nekoč, ko je prišel ravno iz sanatorija, bi ga bili njegovi prijatelji skoraj oženili. Bilo Je prav čedno dekle, kakih petnajst let mlajše od njega, ki je ravno prebolevalo razočaranje in bi se bilo prav zaradi tega rado omožilo. Po svoji navadi ji je podvoril, a komaj smo mu namignili, da bi ne bilo napak, če bi se zanjo resneje pobrigal, nam je zabrusil nazaj: «Zakaj se pa vi ne oženite z njo?» Iz številnih stisk in razočaranj ga je reševal njegov izraziti smisel za humor. Ce je bil po eni strani samotarski filozof, je bil po drugi nenavadno družaben človek. Anekdote, dovtipe in duhovitosti je stresal kar iz rokava. Seveda se je najbolje počutil v umetniški in bohemski družbi. Bil je neverjetno skromen v jedi in pijači. Te ni nikoli potreboval za svoj humor. Pisal je tudi humoristične pesmi in teh nekaj je bilo objavljenih v raznih časopisih, če se ne motim tudi v «Pavlihi». Z zanimanjem je spremljal vse pomembne svetovne dogodke in ko so prišli na dnevni red leteči krožniki, je požiral vse, kar se Je o njih pisalo. Imel je zanje svojo teorijo, pa tudi svoj — humor. V najglobljem bistvu pa Je ostal tragična osebnost, šel je skozi življenje nerazumljen ln njegova vedrina je bila težko priborjen firniž nad notranjimi prepadi. Da je bil resnična osebnost, smo morali spoznati njegovi prijatelji zlasti po tem, da je po njegovem odhodu zazijala v naših vrstah resnična praznina. Po pogrebu, ki Je bil v hladnem marčevem jutru čudovito lep in ubran, smo prijatelji kar tekmovali med sabo v pripovedovanju anekdot, ki smo jih bili slišali nekoč iz njegovih ust ali ki so se bile dogodile okrog njega. Bilo bi jih za čedno zbirko. Pravil nam je, da bo zapustil za sabo za kakih devetnajst knjig ali knjižic rokopisov. Te bo treba vendarle nekam spraviti. Kako je že dejal Benjamin Franklin: «Kdo more vedeti, čemu je koristen otrok, ko se rodi?« VLADIMIR BARTOL f Vreme včeraj: n-ajvišja temperatura 11.5, najmižja 6.3, ob 19. uri 10; zračni tlaik 1014, stalen, vlage 85 odst., nebo ppcblačeno, morje mirno, temperatura morja 8.2 stopinje. Tržaški < d l. . tt€ 5 VI L J 1 l Danes, NEDELJA, 15. marca Klemen Sonce vzide ob 6.19 in zatone ob 18.11. Dolžina dneva 11.52. Luna vzide ob 7.22 in zatone ob 19.52 Jutri, PONEDELJEK, 16. marca Julijan VPRAŠANJE OTROŠKEGA VRTCA V SESLJANU i 6. premiera slovenskega gledališča v sezoni 19 63-64 1 1 — 'II VHHH Protestna izjava SKGZ spričo diskriminacijskega dekreta Predsedstvo SKGZ nam je poslalo v objavo naslednjo protestno izjavo, ki jo je sprejelo na svoji seji v četrtek 12. t. m.: »Slovenska javnost je z ogorčenjem sprejela na znanje dekret vladnega generalnega komisarja dr. Mazze, s katerim je zavrnil soglasni sklep devinsko-nabrežinskega občinskega sveta za ustanovitev otroškega vrtca v Sesljanu. Ustanovitev tega otroškega vrtca je zahtevalo prizadeto prebivalstvo in je povsem utemeljena in upravičena. Netočne so primerjave med povprečjem otrok v italijanskih in slovenskih otroških vrtcih, saj se ne upošteva lokalnih prilik, kot je tudi netočna ugotovitev, da je za otvoritev otroškega vrtca v Sesljanu premalo otrok. Dejstvo, da najvišji predstavnik oblasti na uraden način zanika pravico za otvoritev otroškega vrtca za štirinajst slovenskih otrok iz Sesljana in Vižovelj, ko istočasno vzdržujejo iste oblasti italijanske otroške vrtce za pet italijanskih otrok v Repentabru, deset v Dolini, devet v Boljuncu, za štiri v Ricmanjih itd. priča o diskriminacijskem ukrepu, ki je naperjen proti narodnostnemu sestavu Sesljana in s tem zahodnega dela devlnsko-nabrežinske občine. Slovenska kulturno - gospodarska zveza ostro obsoja tako ravnanje, saj bi bilo pričakovati, da bi v sedanjem razdobju januarske Izjave štirih strank levega centra o slovenski manjšini in še zlasti splošnega demokratičnega razvoja v državi, najvišji predstavnik oblasti na Tržaškem ozemlju to oblast uporabil v korist in za zaščito slovenske manjšine ne pa v njeno škodo. Slovenska kulturno - gospodarska zveza izjavlja, da bo nudila devin-sko-nabrežinski občini vso podporo v njenih naporih za ustanovitev otroškega vrtca v Sesljanu.* javno nesrečo. Na podlagi tega dekreta bodo lahko dodelili prispevke prizadetim podjetjem in ustanovam. Kakor smo že poročali, je bila zaradi omenjenega neurja prijavljena škoda v skupnem znesku 1,300 milijonov lir. V torek v Miljah ^Politična tribuna KPI» V torek, 17. t. m. ob 19.30 bo v dvorani kina «Verdi» v Miljah politična tribuna KPI o temi: ((Zakonski predlog KPI za gospodarski razvoj dežele«. Govoril bo miljski župan Giordano Pacco. Odgovarjal bo tudi na vsa vprašanja navzočih. Zelo dobra Fojeve farse v uprizoritev Avditoriju Številni gledalci so to tipično fojevsko delo zelo dobro -sprejeli in nagradili izvajalce in režiserja z zasluženim priznanjem - Danes ponovitev v polni meri, da je lahko Fojevo Izbrati Fojevo farso za uprizoritev v slovenščini je tvegana poteza, toda naše gledališče se očitno tveganj ne brani in ne boji. Nasprotno, nekam všeč so mu, morda ali pa tudi prav zaradi tega, ker prihaja prav v takih delih kot je bilo sinočnje, do izraza vsa razsežnost razpona poustvarjalnih sposobnosti njegovega ansambla, njegova mladostna vitalnost, njegova drznost, njegova pripravljenost za eksperimentiranje in če hočete njegova zavestna vloga naprednega, modernega in posredovalnega gledališča. Vsega tega je namreč bilo treba delo *Dve pištoli v rokah,i pa c belim in črnim gleda» doživelo v svoji krstni slovenski izvedbi tak nesporen uspeh, kakršnega je doživelo. K uspehu sinočnje premiere pa so prispevale še druge komponente. Ena izmed njih je 'lep, tekoč in prožen prevod prof. Ivana Šavlija. Prevajalcu je uspelo smiselno, a pri tem še vedno v duhu mnogokrat tipično italijansko zafrkljive farse, ohraniti kvalitete izvirnika. Druga je izvirna glasba Aleksandra Vodopivca, za katero bi se zelo verjetno ogrel in llllllllllllllllllllllllllllll||ll||||||||||||||I||||I|||||l||f|||||||||||||||||||||||||ll||||||||||||mil|l||||l|||||||I|l,l||||||||l||||l|||,l|||l|||l|,||||||||||,|||||||||,l,|||(||,|||,ll,l|IU|||||U SEJA ZGONIŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Svetovalci so soglasno odobrili letošnji občinski proračun Proračun predvideva 13.174.780 lir dohodkov in 39.985.150 lir izdatkov Zahteva po vključitvi osebja otroških vrtcev v občinski stalež Na sinočnji seji zgoniškega občinskega sveta so soglasno odobrili letošnji proračun. Po županovi obrazložitvi posameznih postavk so svetovalci izrazili nekatere pripombe predvsem glede nerazumevanja nadzornih oblasti, ki že nekaj let črtajo iz proračuna zgoniške občine važne postavke. Tako so ostro kritizirali dosedanjo zavrnitev predloga občinskega sveta, da se sprejme v stalno občinsko službo osebje, zaposleno v o-troških vrtcih. Občinski svet je pooblastil župana in odbor, naj ponovno pošljejo pismeno zahtevo prefekturi, naj odobri sklep o sprejemu v stalež občinskega osebja otroških vrtcev. Zato so v ta namen tudi letos vnesli postavko izdatkov otroških vrtcev 5.486.025 lir namesto lanske postavke 3.795.180 lir, da bi lahko zadostovala za plače in druge izdatke za Prispevek oškodovancem lanske povodnji Minister Medici je te dni podpisal poseben dekret, s katerim se neurje, ki je v noči med 3. in 4. septembrom zajelo miljsko in dolinsko občino ter industrijsko pristanišče v Trstu, proglaša za IniimiiimiimiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiliMiimuiiuiiiiiiiiniiiiliiiiiiiiiimMniiiiiiiimiilMfiii* PREDVOLILNA DEJAVNOST STRANK Pokrajinski voditelji PSI določili volilne smernice Sestanku je predsedoval M. Matteotti Delo študijskih komisij PSDI Včeraj so se pod predsedstvom poslanca Mattea Matteotti j a sestali člani izvršnih odborov federacije PSI iz dežele Furlanija - Julijska krajina. Navzoč je bil tudi senator Ercole Bonacina. Na sestanku so obravnavali številna vprašanja v zvezi z deželno volilno kampanjo, ki je še posebno važna, ker gre za prve volitve po sestavi vlade levega centra. Te volitve bodo zato nekaka preizkušnja, katere zaključki ln napotila bodo presegli deželni okvir. Predvsem so razpravljali o načinu volilne kampanje z ustrezno uskladitvijo med štirimi federacijami, o programu in o sestavi list. Glede programa so se sporazumeli, da bodo ustariovili ožji odbor, sestavljen iz paritetskih predstavništev federacij. Nato bodo predložili program v Trstu na bližnjem zasedanju občinskih in pokrajinskih socialističnih svetovalcev In odbornikov iz dežele. Nato so določili smernice za sestavljanje volilnih list. V zvezi z raznimi točkami so spregovorili sen. Bonacina, Pittoni, Semerani, Moro, Castiglione, Semo-la, Angeli, Waltritsch in Zuliani. O drugih vprašanjih, povezanih z volilno kampanjo, bodo razpravljali na deželni konferenci voditeljev štranke, ki bo danes popoldne v Vidmu. * * * Na sedežu tržaške federactie PSDI so včeraj študijske komisiie za deželne volitve nadaljevale svoje delo. Se posebno so proučili program, ki so ga izdelali s stališča, da so razna vprašanja v deželi enotna, ter predloge za statut pristaniške ustanove. PSDI se obvezuje, da bo napel vse sile, da se uresniči ta ustanova skupno z izvolitvijo deželnega sveta. V ponedeljek se zopet sestane v Vidmu deželni odbor stranke, ki bo med drugim tudi razpravljal o kandidatnih listah in jih odobril. V torek pa se bo tajnik tržaške federacije Pierandrei sestal z vsedržavnim tajništvom PSDI. Ustanovitev novega krožka komunistične mladine Včeraj so ustanovili nov krožek komunistične mladine v mestnem središču. Izvolili so odbor, ki bo pripravil načrt bodoče dejavnosti, z nekaterimi pobudami v zvezi z volilno kampanjo. V aprilu bodo priredili dve javni manifestaciji, posvečeni odporniškemu gibanju in mladim volivcem. Sklenili so tudi, da bodo začeli s široko akcijo pridobivanja članov med dijaki in študenti ter po tovarnah in podjetjih. 46 tovornjakov OM skozi Trst v Jugoslavijo Izvedeli smo, da bodo v okviru lanskega gospodarskega dogovorn med Jugoslavijo in Italijo v torek dopoldne pripeljali iz Italije skozi blok pri Fernetičih v Jugo- slavijo 46 težkih tovornikov OM. To naj bi bila prva pošiljka od drugega naročila, 450 tovornikov. Dolga kolona novih tovornikov bo prav gotovo vzbudila zanimanje in radovednost meščanov ter okoličanov. Ob tej priložnosti bodo prišli tudi številni novinarji in fotoreporterji iz raznih italijanskih in jugoslovanskih mest, prehod čez mejo pa bodo snemali tudi za televizijo. Smrtne posledice padca v stanovanju Na tretjem medicinskem oddelku je včeraj podlegel poškodbam 75-letmi advokat Marcello Mosetti iz Ul. S. Anastasio 10. Priletni advokat se je ponesrečil 8. t.m. zvečer, ko je v svojem stanovanju zadremal na stolu in v spanju' izgubil ravnotežje ter padel na tla. Pri padcu si je Mosetti verjetno zlomil desno stegnenico, toda šele naslednji dan so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo. Ker se je njegovo zdravstveno stanje poslabšalo, so ga te dni premestili na tretji medicinski oddelek, kjer je žal včeraj podlegel. Na križišču ceste med Boljun-cem in Dolino je včeraj padel z motorja 17-letni dijak Rino Flego iz Ul. Costalunga 109. Motociklistu je iz neznanih vzrokov zdrsnilo na asfaltu in se je prevrnil. Pri padcu se je ranil v levo sence, zatilje in čelo. Z zasebnim avtomobilom so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v 30 dneh. otroške vrtnarice v primeru, da prefektura odobri predlog o vključitvi otroških vrtnaric v stalno občinsko službo. Pri tem moramo ponovno ugotoviti, kako malo razumevanja imajo nadzorne oblasti za potrebe slovenskih vrtcev in v njih zaposlenega osebja. Zelo obširna razprava se je razvila okrog kritja primanjkljaja vodovodnega konzorcija. V ta namen je v letošnjem proračunu določenih 3.776.005 lir, kar znaša skoraj en milijon in pol lir več kot lansko leto. Odbornik Cibic, ki je tudi predsednik vodovodnega konzorcija, je obrazložil svetovalcem, da je konzorcij zabredel v veliko denarno stisko zaradi nedavnega povišanja cen vode, ki ga je določilo tržaško občinsko podjetje ACEGAT, ki dobavlja vodo zgoniški občini. Odbornik Cibic je izjavil, da ACEGAT noče priznati nižje cene vode za kmetijske potrebe. Zato je občinska uprava za-prosila kmetijsko nadzorništvo, naj bi kaj prispevalo za plačevanje vode za potrebe v kmetijstvu. Doslej pa občina še ni dobila nobenega odgovora. Svetovalci so se sporazumeli, da bodo proučili vprašanje povišanje cene vode za domače potrebe. Na predlog župana Pirca pa so sklenili, naj ostane cena vode za kmetijske potrebe sedanjih 34 lir za kub. m. Poleg tega so svetovalci tudi obsodili nerazumevanje nadzornih oblasti, ki nočejo odobriti izdatka za nakup avtomobila za potrebe občine. Poudarili so, da občina nujno potrebuje avtomobil, ki ga gotovo nihče ne bo uporabljal za kake nepotrebne vožnje. Pri tem je bilo poudarjeno, kako sedaj občinska uprava plačuje zasebnemu prevoznemu podjetju 3.500 lir dnevno za prevoz otrok v otroške vrtce. Ce bi imela občina svoj primeren avtomobil, bi ta strošek odpadel in bi se izdatek za avtomobil a-mortiziral v nekaj letih. Zaradi tega so tudi letos vključili v proračun 1.500.000 lir izdatka za nakup avtomobila. Letošnji zgoniški proračun beleži 13.174.780 lir dohodkov in 39.985.150 lir izdatkov kar znaša 26.810.370 lir primanjkljaja, ki naj bi ga krila državna uprava. Na sinočnji seji je občinski svet odobril tudi nekatere popravke občinskega regulacijskega načrta, ki jih je predlagalo ministrstvo za javna dela. Popravki so zgolj formalnega značaja in ne spreminjajo načrta, ki ga je občinski svet svoj čas sprejel. Občinski svet je tudi soglasno sprejel resolucijo, ki jo je predložil župan Pirc, namenjeno predsedstvu vlade, v kateri zgoniški občinski svet zahteva, naj vlada dodeli bodoči deželni upravi zadostna denarna sredstva, da bo lahko prebrodila velike začetne gospodarske težave. Cestna nesreča dveh Gropajcev Dva Gropajca, ki sta se včeraj zvečer vračala s Fernetičev, sta na Opčinah postala žrtvi cestne nesreče. 24-letni mizar Friderik Gojca iz Gropade 71 in 25-letni kmet Albin Kalc tudi iz Gropade 79, ki sta se vozila na vespi TS 26159 sta na Opčinah pri gostilni «A1 Cavallino Rosso* trčila v avtp giulietta UD 45465, ki ga je iz nasprotne smeri privozil 25-letni Guido Cherbava iz Ul. B.aia-monti 15. Gojca in Kalc sta se zaradi močnega sunka prevrnila z vespe ter se ranila in pojjila. Oba so z avtomobilom RK prepeljali v bolnišnico in metjtgm kp ^o Goj-co sprejeli na opazovalni oVdelek zaradi udarcev ftt ran po levem kolenu, levem zapestju, nosu in piščalni strani, so Kalca sprejeli na prvi kirurški oddelek zaradi ran in udačev po piščali, levi strani prs in levem gležnju. Oba ve-spista se bosta morala zdraviti 8 dni. Do nesreče je prišlo, ker je Gojca. ki je vozil vespo, izgubil nadzorstvo nad motorjem in zavozil na levo stran ceste. navdušil tudi Fo sam. Tretja — scena je bila v slogu fojevske zasnove in koncepcije teatra. Četrto in prav gotovo tudi poglavitno komponento uspeha pa predstavlja režija Jožeta Babiča, ki je dal farsi tempo, ritem in predvsem tisto svobodno kariki-ranost in tu pa tam tudi impro-viziranost, ki je tako značilna za vse Fojeve uprizoritve in brez katerih si pravega Foja, inteligentnega, inventivnega, šarmantnega in neposredno zajedljivega in šibaj očega niti ne moremo prav predstavljati. Igralski ansambel se je v tem fojevskem ambientu naravnost odlično znašel in čeprav so nam znane težke okoliščine in časovna omejenost, v kateri je delo naštudiral, bi mu tudi brez te upoštevanja vredne okoliščine, brez pridržka izrekli vse priznanje. In ne samo zaradi tega, ker je nastopila kot gost, temveč predvsem zaradi njene res sijajne igre, moramo tako priznanje izreči v prvi vrsti tudi Ivi Zupančičevi iz Ljubljane in nato vsem ostalim nastopajočim, začenši s Šilvijem Kobalom in Jožkom Lukešem, da zaradi pomanjkanja časa in prostora ne omenjamo vseh, ki bi to zaslužili. Skratka, lepa in zelo dobra predstava, ki jo je številno občinstvo sprejelo s suverenim smislom za, včasih morda tudi nekoliko oster, humor in duhovitost. j. k. Letovanje otrok Slovenska kultumo-gospodar-ska zveza priredi s pomočjo Zveze prijateljev mladine Slovenije tudi letos letovanje otrok, ki bo v Gorjah pri Bledu v mesecu juliju. Starši, ki želijo poslati svoje otroke na to letovanje, naj se zglasijo v uradu Zveze v Trstu Ul. Gep-pa 9/II, od ponedeljka dalje med 9. in 12. uro. Za letovanje pridejo v poštev le slovenski otroci v starosti od 8. do 14. leta. Vpisovanje bo trajalo do zasedbe razpoložljivih mest AVDITORIJ DARIO FO: DVE PIŠTOLI V ROKAH PA Z BELIM in Črnim gleda IVA ZUPANČIČEVA Režira JOŽE BABIC Gostuje IVA ZUPANČIČEVA članica Drame SNG iz Ljubljane DANES 15. t. m. ob 17. uri v torek, 17. t. m. ob 20.30 v Skednju v sredo, 18. t. m. ob 20.30 na Opčinah Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni dvorane. Neprimerno za mladino pod 18. letom starosti Vhod v Avditorij iz Ul. Tor Ba ndena. SLOVENSKI KLUB v Trstu priredi v torek, 17. marca od 21. ure dalje v Gregorčičevi dvorani v Ulici Geppa 9 DRUŽABNI VEČER Igral bo kvartet. Zaradi tehničnih ovir bo večer, posvečen pesniku Srečku Kosovelu ob 60-letnici njegovega rojstva, v torek 24. marca. Prijatelji Slovenskega kluba vljudno vabljeni. GLASBENA MATICA bo gostovala v soboto, 21. t m. v gledališču «Tartini» v Piranu s KONCERTNIM SPOREDOM, ki ga bo izvajal komorni godalni orkester pod vodstvom dirigenta Oskarja Kjudra ter solisti Danijela Nedoh, Vojko Cesar, Žarko 'Hrvatič in Aleksander Zupančič. iiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiitiiiimriiiittiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiitiriiiitttitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiHiiiiiiiiiiiiiiiiii ŽE DRUGA ŽRTEV PLINA V DVEH DNEH Iz pokvarjene pečice uhajajoči plin usmrtil med spanjem mladega častnika Tragični dogodek je odkril vojak, katerega je poslalo poveljstvo na podčastnikovo stanovanje na Opčinah ka. (Poveljstvo je že obvestilo po- sb jih zaprti v notranjost. Tatovi kojnStdve sorodnike. so v uradih prebrskali vse kote in Spet je bil gorilni plin kriv smrti. Njegova žrtev je bil tokrat mladi vojaški podporočnik. 22-letni čast-nik Francesco Martini iz Rietija v službi pri 82. regimentu »Torino« ni stanoval v vojašnici, temveč v nekem stanovanju na Opčinah, kjer je bil podnajemnik. Včeraj zjutraj bi moral biti v vojašnici že ob 8. uri, toda okrog 9. ure ga še ni bilo na spregled. Zaskrbljeni zaradi njegove neopravičene odsotnosti so predstojniki poslali nekega vojaka na njegov dom, ker so mislili, da se Martini počuti slabo. Komaj je vojak prišel na Marti-nijevo stanovanje, je že na stopnicah začutil značilen vonj po plinu. V hudih slutnjah je vojak takoj obvestil poveljstvo v vojašnici in to je na kraj nesreče pozvalo karabinjerje. Prihiteli so tudi vojaški kapetan Pierl, karabinjerji sodnega oddelka pod vodstvom kapetana Paz-zaglie, sodni zdravnik dr. Nicolini in predstavnik tožilstva dr. Visalli. Podporočnika Martinija so našli mrtvega v postelji, sredi sobe pa jo bila plinska pečica iz katere je uhajal plin. Nesreča se je dogodila zaradi slabega dogorevanja plina v pečici, ki je bila pokvarjena. Zelo verjetno je Martini zvečer prižgal plin, ker se je hotel ogreti, ni pa zapazil okvare ter legel v posteljo, kjer je za vedno zaspal. Po pregledu trupla, ki ga je opravil dr. Nicolini in po dovoljenju, ki ga je izdal dr. Visalli so truplo nesrečnega mladega podporočnika odpeljali. O tragičnem dogodku vodi preiskavo vojaško poveljstvo s sodelovanjem karabinjerjev sodnega oddel- 1.213.000 lir so ukradli iz dveh uradov Neznani drzni tatovi so predvčerajšnjim ponoči kradli v dveh uradih v stavbi v Ul. Filzi 21. Obe tatvini so oškodovanci prijavili na komisariatu na Trgu Dalmazia. V uradih komisariata se je najprej javil 52-letni Mario Monai iz Ul. Vi-dacovich 9, podravnatelj Kmetijske zadruge in agentom povedal, da so ponoči neznanci obiskali urade zadruge. Monai ni vedel točno povedati ali so neznanci prišli v uradne prostore s pomočjo ponarejenih ključev ali so počakali v stavbi, da končno v predalu ravnateljeve mize našli ključe železne blagajne. Potem jim je bilo lahko odpreti težka vrata in pobrati Iz blagajne milijon in 83.000 lir. Denar je bil namenjen uslužbencem kmetijske zadruge za plače. Za Monaijem je na komisariat prišel tudi 52-letni ravnatelj tržaške SIAE Antonio Vinci, ki stanuje v isti stavbi v Ul. F. Filzi 21 ter prijavil tatvino 130.000 lir. Tatovi so po opravljeni tatvini v prostorih Kmetijske zadruge vdrli še v urade SIAE in po dolgem brskanju po vseh predalih končno dobili omenjeno vsoto. Tatovi so potem zapustili urade brez sledu. Agenti so uvedli preiskavo, da bi izsledili drzne tatove. ..........umi...m.................................................. IZ SINDIKALNEGA ŽIVLJENJA Danes pokrajinski kongres Zveze trgovinskih uslužbencev Danes ob 9. uri se prične v dvorani v Ul. Pondares št. 8 tretji pokrajinski kongres FILCAMS (I-talijanske federacije uslužbencev trgovin, hotelov, menz in storitvenih dejavnosti). Na kongresu bodo razpravljali o poročilu dejav. nost( dosedanjega odbora, ki ga bo podal tajnik Livio Saranz o temi; »Za nove pogodbene pridobitve, za širšo dejavnost na pod- ...........................................................................»giiiiiiiiiii»iliiiMiiiiiiiii*uiiu|itnii*iiil1IMl|ii,i,l'ii,|i,|i,l,,,i,,,,,,utliiii»f(tniiiiiuiiniiniuiiiii"ii»ni'ii*iiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimni» DNEVNA SLUŽBA LEKARN .ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 14. marca 1964 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa Je 15 o-seb. UMRLI SO: 814«tna Eugenla Ca-pello por. Chero, 88-letnl Giovanni Missuri, 72-letnl Mario Percovlc, 84-letna Anna PBtana vd. Stefanutti, 66-letni Vittorio Comar. 64-letni Francesco Besednjak, 55-letnil Giuseppe Fraglacomo, 46-letna Pascjua Guisci por. Perini, 72-letnl Glavarini Finder-le, 72-letnl Giuseppe Parovel, 70-letmi Giovanni Imcihlčh, 52-letni Giovanni Mervig, 76-letni Giovanni Pizzamel, 734 etn i Gualtiero Zorzenoni, 81-letna Caterina Parovel vd. Ulcigrai. OKLICI: sel Tullio Bolzich in trg. pomočnica Laura Salvador, mehanik Guglielmo Grknaldi ln frizerka Gior-gina Cafagria, radiotehnik Antonio Verllcehi tn uradnica Daniela Apol-lonlo, uradnik Renato DTsa in gospodinja Caterina Romanelll, strojni kapitan Edgardo Morello in gospodinja Marialuisa Antonaz, mehanik Lo-reto Oivitan in uradnica Iolanda Mu-iesan, mehanik Giovanni Laporta In delavka Maria Liso, mehanik Luciane Urbaz in tekstilka Gianna De-grasst, uradnik Marcello Fioravanti in u-radnica Mariagrazia Demanlns, pomorščak Bruno Pecchlar in Šivilja Florise Berani, sel Riccardo Ber-tuzzi ln gospodinja Margherlta Val-lon, mehanik Mario Carbone ln delavka Nevla Rooco, trgovski posrednik Nerlo Stanco tn delavka Riccar-da Cerut, delavec Albano Radin in delavka Bruna Bonifacio, uradnik Luciane Maranzana in blagajničarka Vceraj-danes Maria AntonieMa Prodan, delavec Andreino Scfhiano dl Zenise in ba-risbka Nidia Mangi nelli, trg. zastopnik Sergio Magazzin ln trg. pomočnica Maria Luisa Sgornba, natakar Arnal-Jo Padoan-Diomedi in Šivilja Giovanna Sigmund, bolničar Nicolo Švara in gospodinja Lionella Osta-necih, risar Michele Salazar |;n uradnica Silvana Fascini, delavec Marcello Steiner in uradnica Maria Mes-ghez, zidar Antonio Dambrosi in delavka Paola Palumbo, mehanik Au-gosto Pozzetto in gospodinja Anna Maria Saccavino, pleskar Luciano Starc ln gospodinja Lucla Ugolini, kemik Mario Braico m frizerka Blanca Maria Matrica, delavec Edoardo Zocchl In gospodinja GiseMa Perini, carinik Antonio ZegarelM in gospodinja Giuseppe Angiierl, ind. izvedenec Claudio Miami in uradnica Luciana Andrianl, frizer Francesco Angelico In gospodinja Maria Mlcale, sprevodnik Aldo Crevatin in trg. pomočnica Bruna Adami, uradnik Sergio Doz tn trg pomočnica Luda Rubini, železničar Renzo Zolle ln gospodinj* Leomna Biloslavo, karosir Sergio Dessenibus in uradnica Anna Maria Furlan, mehanik VViMiam No-vacco in trg. pomočnica Angela Gar-giulo-Piazzolia, uradnik Cario Quar-gnat In uradnica Gabrieli« Marcuzzl, hidravlik Guglielmo Baričevi« In ba-ristka Nadia Minca, trgovec Sergio Zoppclato in trg. pomočnica Dona la Navarra, računovodja Fulvio Mer-mogilia In trg. pomočnica Ines Balt, uradnik Antonio Belle ln sanit. asistentka Erminta Braida, upokojenec Natale Arcanigel! in gospodinja Bian-Ca Rinaldls, Šofer Costaniino Glan-nella in delavka Gianna Gigftnella, karabinjer Domenico Di Blaglo in' gospodinja Maria Squi*llaoiori, agent J V. Liberato Falziti ln gospodinja Elvezia Giannanteii, Šofer Silvano Perossa ln Šivilja Rita Romeo, podoficir Francesco Casagrande in trg. pomočnica Valnea Marzocco, brigadir finance Ralo Simone In uradnica Maria Rubeo, Mario Roncht in Brunel-la Venutti, Sprevodnik Antonio Dam-brosi in gospodinja Anna Ballarj sprevodnik fillgio Col arich in t pomočnica Maria Carla Čepar, ofl Giorgio Brumat Jn uradnica Glusep-pina Camptgnolo, delavec Cosimo AllegretriJ ir, Šivilja Maria Bitritto, kuhar Claudio Barbali in gospodinja Dorotea Sprynar, .prodajalec bencina Giorgio Dreas in služabnici Giorgia Bortott, mehanik Giuseppe Moro ln natakarica Lucla Scurce, gradbeni podjetnik Luigi Demarchi in uradnica Loredana Vlo NOČNA SLUŽBA LEKARN (8.-15.) Godina, Trg sV Jakoba 1; Alla Minerva, Trg sv Frančiška I; Ai Dne Mori. Trg Unitž 4; G. Papa, Ul. Fel luga 46, (9,—13.) Gtustl. Ul. Bonomea 93; dr. Ros-setbl, Ul. Combt 19; dr, signori, Trg Ospedale 8; Tamaro comp Nerl, Ul. Dante 7; Godina, Trg sv. Jakoba 11 Alla Minerva, Trg sv. FrančiSka 1; Ai Due Mori, Trg Unlti 4; G Papa, Ul. Felluga 46. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (16. - 22.) AH'Aiabarda, Ul. delITstria 7; Cen-tauro, Ui. Buonarroti 11; Croce A z-zurra, Ul. Commerciale 26; Mizzan, Trg Venezia 2; Barbo-Carniel, Trg Ggribaljli 4; De Leiienburg, Trg. S. Gtovamrvl 5; Vleknettl. Trg della Bor. sa 12; Milani, Drevored Miramare 117. NOČNA SLUŽBA LEKARN (1*. - 22.) Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 4; De Viel-Miani LOTERIJA 74! 5g 42 83 23 : 53 29 26 13' 36 73 32 82 90 21 52 6 8 18 73 11 1 88 80 31 82 16 34 30 71 35 85 26 82 68 6 74 49 59 21 83 17 22 53 8 1 77 14 ENALOTTO ,121 2 12 1 2 X X X 2 Kvote: Tri dvanajstlce dobe po 8.473.000 lir, 89 enajstih po 276.200 lir in 782 desetic po 24.300 lir. asfisr GENOVA MILAN NEAPELJ PALERMO RIM TURIN BENETKE ročju izboljšanja mezd, za bolj trdno sindikalno enotnost jn za organizacijsko okrepitev FILCAMS«. Na kongresu bodo izvolili novo vodstvo in delegate za vsedržavni kongres FILCAMS. Končno bodo odobrili sklepne resolucije o bodoči programski usmeritvi in akciji sindikata. Kongresa se bodo udeležili tudi glavni tajnik FILCAMS iz Rima Alietto Cortesi, član vsedržavnega sveta za gospodarstvo in delo (CNEL), predstavniki pokrajinskih FILCAMS iz Vidma, Gorice in Pordenona, predstavniki deželnega tajništva delavskih zbornic CGIL in tajništva Nove delavske zbornice iz Trsta. * * * V torek bo zopet stavka delavcev čevljarske stroke po vsej državi. V Trstu bo stavka v edinem podjetju te vrste Lucky Shoe, v skrbništva šolski skrbnik iz Gori-delavk in delavcev. Dve kolesi sira je hotel ukrasti 24-letni trgovski potnik Giorgio Ursich iz Ul. Costalunga 388 je hotel ogoljufati svojega delodajalca 69-letnega Bortola Beltrameja iz Ul, Sergio Laghi 4, laatnika skladišča z živili v Ul. Rio Pri-mario 1. Prejšnji četrtek popoldne je Ursich prišel v skladišče, kjer bi moral prevzeti vrečo sode, toda ko je hotel iz skladišča, ga je ustavil čuvaj, ki je opazil, da je Ursich; namesto sode v vreči no- sil dve kolesi sira. Cuvai je tele-fonsko obvestil Beltrameja in ta je Ursicha prijavil na komisaria-tu pri Sv. Soboti. S tatvino si je Ursich hotel pridržati kar 30.000 Ob šestdesetletnici rojstva pesnika SREČKA KOSOVELA, priredijo gojenci Slovenskega dijaškega doma v sredo, 18. marca ob 20. uri POČASTITEV MLADEGA PESNIKA Najprej bo mladina s primerno svečanostjo položila cvetje h kipu Srečka Kosovela v domskem parku, nakar bo sledil kulturni program, pri katerem bo sodeloval tudi komorni zbor «Jakopus Galus«. Mali oglasi POKRIVANJE PODOV in podi Iz plastike, guma, linoleum od 450 tir dalje kv. meter. Preproge tn plastične preproge za hodnike vseh vrst po zelo ugodnih cenah. Zagotovljena namestitev Izkušenih delavcev A.R.B ITALPLAST. Trst, Trg Ospedale 6, telefon 95-919. VERDI Danes ob 16. uri za dnevni red v vseh prostorih zadnja predstava Rossinijeve opere »Seviljski brivec« z istimi nastopajočimi kot pri prejšnjih predstavah. Dirigent Nino Verchl. Pri gledališki blagajni se nadaljuje prodaja vstopnic. Nazionale 14.30 «11 cardtoale« Tech-nicolor. Tom Tryon, Romy Schnei-der. Arcobaleno 14.30 «Nel beme e nel male«. Excelsior 14.00 »Intrigo a Stoccolma« Paul Nevvman, Elke Sommer. Tecb-nicolor. Fentce 14.30 »Mc Lintock» TeohnicO-lor. John Wayne, Mavreen 0’Hara. Grattacielo 14.30 »I Malamondo (Fol-lie d’Europa)» Technicolor. Strogo prepovedano mladini. Supercinema 14.30 »Laviamoci il cer-vello« Ugo Tognazzi prepovedano mladini. Aiabarda 14.30 «11 disprezzo« Teohnl-color. Brigitte Bardot, J. Palance. Prepovedano mladini. Filodrammatlco 15.0Q t «Sammy va al sud«. Aurora 14.00 »Ii mio amore con Sa-mantha«. Cristallo 15.00 »La ragazza di bube« Claudia Cardinale. Capitol 14.00 «Quel certo non SO che« Teohnlcolor. Doris Day. Garibaldi 14.00 »Toto contro i 4» Totč, Peppino De Filippo. Sledi dvoboj LLston-Clay. Massimo 13.45 »Brenno M nemico d> Roma« Gordon Mitchell. Technicolor. /mpero 14.30 «Prendila i mia». Moderno 14.00 «1 tre della croce del sud« John Wayne, Elisabette Ellen. Technicolor. Zadnji dan. Astoria 14.00 »Blancaneve e 1 7 nami« Technicolor Astra 15.00 »I misteri di Parigi«. Vittorio Veneto 14.30 «L’amore dif-ficile« Catherine Spaak, V. Gass-man, E. Salerno. Prepovedano mladimi . Abbazia 14.00 BOLJUNEC predvaja danes 15. t. m. ob 17. uri film: «L’1D0L0 BELLE D0NNE» (Ljubljenec žena) Igrajo: JERRY LEWIS, HELEN TRAUBEL, KATHLEEN FREE-MAN, HOPE HOLIDAY in LYNN ROSS KINO PRf)SE£-K()NTOVEL predvaja danes 15. t. m. ob 16. uri Universal film: 5 volti deirassassino (5 morilčevih obrazov) Igrajo: TONY CURTIS, KIRK DOUGLAS, BURT JLANCASTER, FRANK SINATRA in ROBERT MITCHUM "Kirn na predvaja danes 15. t. m. z začetkom ob 15. uri Dear film: 10 OSKARJEV «WEST SIDE ST0RY» Igrajo: NATALIE WOOD, RICHARD BEYMER, RUSS TAM-BLYN, RITA MORENO in GEORGE CHAKIRIS V ponedeljek, 16. t. m. ob 18. uri ponovitev filma: W E S T SIDE S T O R Y 141 MO IMS PROSEK predvaja danes 15. t. m. ob 16. url Paramount film: HUD, IL SEL VAGGIO (DIVJI HUD) Ljubezen, upor in nasilje, po romanu Larryja McMurtryja Igrajo: PAUL NEVVMAN, PATRICIA NEAL in MELVYN DOUGLAS tovil, da skuter ni zaklenjen, se je vsedel nanj ter se odpeljal proti postaji. V tistem trenutku pa se je pripeljala mimo z avtom patrulja prometnega oddelka kvesture. Ker se je neznanec zdel policistom sumljiv, so ga hoteli ustaviti in legitimirati. Mladenič pa jih ni počakal, temveč je ugasnil luči na skuterju ter zdrvel z vso naglico po obalni ulici. Policisti so ga seveda zasledovali in ga potem blokirali v Ul. Roma. Cassanella (šlo je prav za njega) je takoj priznal svoj prekršek. A-genti so ga potem prijavili sodišču zaradi tatvine ter vrste cestnih prekrškov. Med drugim je treba omeniti, da ni imel pri sebi vozniškega dovoljenja. Sodniki so ga spoznali za krivega ter so ga obsodili na 1 leto zapora in 40.000 lir globe ter na 20.000 lir denarne kazni. Poleg omenjene kazni bo moral Cassanella prestati tudi pogojno kazen 5 mesecev in 5 dni, na katero ga je sodišče obsodilo pred časom zaradi neke druge tatvine. Tvrdka Ing. E. RIGHI TRST • TRG GOLDONI 9 TEL. 94-022 s preko 40-letnim delovanjem na kmetijskem področju nudi kmetom in vrtnarjem najnižje cene, prvovrstna semena: vsakovrstno kmeti jsk,- orodje in stroje, brizgalke sredstva proti rastlinskim zaiedalcem in proti glivičnim boleznim, piščance in krmo EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK motornin t osi Ime In motormli lopat »HONDINE*, motokultl-vatorjev «SIMAIt» ter »COFU-NA», naravnega in osušenega gnoja prahu. Požar v taborišču zaradi kratkega stika Predvčerajšnjim popoldne je zaradi kratkega stika nastal požar v malem stanovanju -v- drugem nadstropju begunskega taborišča v Ul. Rio Primario, v katerem prebiva družina Sigonič,, Ogenj se je takoj razvnel in zajel nekaj oblačil ter uničil transistor. Ko so gasilci prihiteli v begunsko taborišče je Sigonič z lastnimi sredstvi že pogasil požar, ki je povzročil 60.000 lir škode. Zaradi pregretja plinske jeklenke je nastal majhen požar v trgovini «Calza San Giusto» na Trgu stare mitnice 13. Lastnik trgovine Giovanni Pontoni je takoj poklical gasilce, vendar je tudi sam začel gasiti nastali požar, kar mu je tudi uspelo pred prihodom gasilcev. Na ogrevalni napravi v stavbi št. 147 v Ul. F. Severo je nastal požar, ki je povzročil 100.000 lir škode. Gasilci so imeli le malo dela, ker so že pred njihovim prihodom stanovalci preprečili najhujše in ogenj pogasili. V tovarni je padla Na ortopedski oddelek so s pro-gnozo okrevanja v dveh tednih sprejeli včeraj 29-letno delavko Renato Bre-sciani i,z Domus Civi-ca 13, ki je zaposlena v tovarni Stock v Ul. Montorsino 2. Ko je hodila po nekem oddelku tovarne je Brescianova nerodno spodrsnila in padla ter si pri tem verjetno zlomila desni gleženj. Ponesrečen-ko so v bolnišnico prepeljali z avtom RK. KINO ŠKEDKNJ predvaja danes 15. t. m. ob 14. uri Cinemascope barvni film: IL GRANDUCA MISTER PIMM (Nadvojvoda in mister Pimm) Igrajo: G. FORD, C. BOYER in H. LANGE ZELJA UDELEŽENCEV SESTANKA V POKRAJINSKI PALAČI V GORICI Posledice vojaških služnosti naj se ublažijo z državno pomočjo Goriški župan je zahteval olajšave pri izdelavi regulacijskega načrta - Gradiška zahteva sredstva za kritje primanjkljaja * Odobrena gradnja tovarne v Romansu AT A V, J 1 rt P»!rtn*'et* V* člani bodo pregledali tudi račun zgube in dobička ter odločali o uporabi e-ventualnih presežkov. Ob tej priliki se bodo pogovorili tudi b vseh drugih problemih, ki se tičejo poslovanja banke, katera je naš glavni in če izvzamemo nekatere manjše kmečke posojilnice na podeželju, tudi edini denarni zavod na Goriškem. okužena stebrišča, da zatrejo parazite. Stebla morajo odrezati tik nad zemljo, da ne bodo štrleli iz nje. Ce tega dela ne bodo opravili do 15. aprila, bodo stebla sežgali pooblaščeni delavci, kršitelji pa bodo kaznovani po obstoječih zakonih. Tatovi v goriškl tovarni barv Ponoči od petka na soboto so neznani vlomilci obiskali tovarno barv v Gorici, na Tržaški cesti. V oknu na zadnji strani poslopja so razbili šipo, splezali v notranjost in odnesli iz tovarniškega urada za okrog 280.000 lir denarja, ki je bil pripravljen za tedensko plačo delavcem. Gospodar je tatvino prijavil policiji, ki je u-vedla preiskavo, da bi izsledila vlomilce. KLUB »SIMON GREGORČIČ* Večeri ob sredah V sredo, 18, marca ob 20. uri bo 'i klubskih prostorih na Verdijevem korzu 13 (poleg prosvetne dvorane) Trinkov večer ki ga je pripravil prof. Rado Bednarik. Njegova izvajanja bodo opremljena z glasbenimi vložki in recitacijami Trinko-vih pesmi. Vabljeni! Jutri v Gorici nc bo pouka Zaradi praznika goriških patro-nov Hilarija in Tacijana jutri na šolah v Gorici ne bodo imeli pouka. Prav tako bodo jutri zaprti tudi občinski otroški vrtci. Uničiti koruzne štore Goriški župan obvešča vse pridelovalce koruze, da morajo do 15. aprila uničiti ali uporabiti kot steljo, kurjavo ali živinsko hrano LETOVANJE OTROK Slovenska kultumo-gospodar-ska zveza prireja s pomočjo Zveze prijateljev mladine Slovenije tudi letos letovanje otrok v Gorjah pri Bledu v mesecu juliju. Starši, ki želijo poslati svoje otroke na letovanje, naj se zglasijo v uradu v Gorici Ul. Ascoli 1 od ponedeljka dalje med 9. in 12. uro. Za letovanje pridejo v poštev le slovenski otroci v starosti od 8. do 14. leta. Vpisovanje bo trajalo do zasedbe razpoložljivih mest. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V času od 9. do 14. marca se je v goriški občini rodilo 32 otrok, umrlo je 19 ljudi, poroke ni bilo nobene, oklicanih pa je bilo 6 parov. ROJSTVA: Lucia Usopiazza, Paolo Novelli, Antonio Campagna, Michela Vettach, Giulia Visintin, Lorenzo Antonelli, Paola Pulcini, Fabio Spessot, Franco Mucchiut, Barbara Posa, Marta Furlan, Clau-dio Mucchiut, Maddalena Prinčič, Antonella Francavilla, Cristina Massi, Paola Battaglia, Roberta Battaglia, Ivana Butkovič, Arian-na Plet, Letizia Benedetto, Calo-gero Fortunato, Emanuela Sdrau-lig, Marisa Collenz, Paola Tede-sco, Roberta Bonutti, Amalia Lo-renzoni, Loris Visintin, Rossella Nannini, Patrizia Boro, Sandro Pe-rin, Daniela Tribusson, Enrica B,-gnolin. UMRLI: Upokojenec 68-letni Jožef Vižin, časopisna prodajalka 59-letna Ivana Zimic vd. Vižin, 63-letna Rozalija Gulin por. Grillo, 52-letna Armida Cesehia por. Or-zan, 84-letna Caterina Kordigel vd. Decleva, 15 minut stara Lucia U-sopiazza, upokojenec 75-letni Antonio Filiput, upokojenec 78-letni Raffaele Cotroneo, 77-letna Eugt-riia Zora de Reya vd. Marinič, 81-letna Marija Černe vd. Vuini.n. 5 mesecev star Gavino De Samo, upokojenec 71-letni Felice Slabile, 57-letna Stefania Maurencig por. Bisiach, redovnica 76-letna It resa Munih (Sestra Marija Liduina), upokojenka 65-letna Caterina Colja upokojenka 76-letna Mercede D’Osvaldo vd. Bardi, 79-letna Maria Primosig vd. Codromaz, uradnik 61-letni Vincenzo Stasi, kmet 63-letni Antonio Bevilacqua. OKOLICI: livar Vladimir Primožič in tekstilka Lucia Nassiz, stavbni slikar Luigi Macor in Maria Re, podčastnik Giovanni Fari-gu in otroška vrtnarica Lia Ciar-cia, sindikalist Luciano Businelli in tekstilka Margherita Meden, inženir Bernardo Bensa in Emilia Vendramin, prodajalec Rodolfo Jerman in tekstilka Silvana Ca-sari. VERDI. 14., 17.45 in 21.30: «Lauren-ce d’Arabia», P. 0’Tooln, Aleo Guinnes in Anthony Quinn; ameriški kinemaskopski film v barvah. CORSO. 14.00: «Fammi pošto teso-ro», D. Day in J. Garner; ameriški cinemaskop v barvah. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. VITTORIA. 15.00: «La visita«, Sandra Milo in F. Perier. Italijanski film. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 15.00: «1 diavoll dl Spartiventoii, J. Barryomer jr. in S. Gabel. Barvni kinemaskopski film. Zadnja predstava ob 21.30. v Tržiču PRINCIPE. «Quel certo non so che», Doris Day in James Garner. Barvni film. NAZIONALE. «11 segno di Zorro«, Sean Flynn. Barvni film. EXCELSIOR. «Lawrence d’Arabia», Alec Guinnes in Anthony Quinn. Kinemaskopski barvni film. AZZURRO. «11 grande safari«, Robert Ritchum in Elsa Martinelli. Barvni film. v Ronkah RIO. «Missione in Oriente« (II brutto americano), Marlon Bran-do. EXCELSIOR. «La grande attrazio-ne», Nancy Kwan in Pat Boone. t’ Novi Gorici Nova Gorica: 15. marca angleški barvni film VESELI KLUB MLADIH, 17. in 18. marca nemški film NISEM CASANOVA, 19. mar. ca francoski film SEDEM SMRTNIH GREHOV, 20. marca francoski film POGLED Z MOSTA. Solkan: 15. marca francoski film JULES in JIM, 19. marca francoski film POGLED Z MOSTA, 20. marca italijansko-francoskl film MONGOLI. Šempeter: 15. marca ameriški film ČLOVEK, KI JE UBIL LIBERTI-JA WALANCEA, 17. in 18. marca italijansko-francoskl barvni film MONGOLI, 19. in 20. marca angleški barvni film VESELI KLUB MLADIH. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna CRISTOFO LETTI, na Travniku, tel. 29-72. DEŽURNA CVETLIČARNA Danes 15. marca bo v Gorici obratovala cvetličarna VOIGTLANDER, Ul IX. avgusta št. 3, tel. 24-33. Osta. le cvetličarne pa bodo zaprte. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo dnevno temperaturo 15,5 sto-pinje nad ničlo ob 14.15 in najnižjo 4,6 stopinje nad ničlo ob 5 uri. Povprečna dnevna vlaga 65 odst. S SPD na Tržaško Slovensko planinsko društvo iz Gorice priredi na velikonočni ponedeljek 30. t. m. popoldanski avtobusni izlet na Repentabor in v Repen na Tržaškem Vožnja za člane po 500 in za nečlane po 600 lir. Vpisovanje pri A. Košuti v Gorici, Ul. Mameli 8, do 25 t. m Odhod avtobusa iz Gorice na Travniku ob 13.30 in iz Podgore ob 13.45. Na izletu bo igral trio Elio iz Podgore in priredili bodo tudi srečolov. PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNISKO PODJETJE ■ T LA GORI Zl ANA. GORICA - Ul Duca d'A (ista 180 - Tei 28-46 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Danes popoldne v Nabrežini Danes popoldne ob 15. uri se bodo vsi navijači proseških nogometašev gotovo zbrali na robu igrišča v Nabrežini, kjer bo prišlo do spopada v okviru amaterskega prvenstva H skupine med proseškim Primorjem in Esperio. Prosečani se bodo hoteli v tekmi, ki je verjetno zadnja v letošnjem prvenstvu, izkazati in se tako posloviti od navijačev z uspešnim rezultatom. Z UDELEŽBO ATLETOV BORA Danes zjutraj na Opčinah deželno prvenstvo v teku čez drn in strn Na deželnem prvenstvu v teku čez drn in strn, ki bo danes, 15. t. m. na Opčinah, bodo nastopili naslednji atleti Bora: Košuta Aleksander, Košuta Boris, Pahor Milan, Ambrožič Silvan, Sancin Stojan, Švab Dušan, Koren Lroš, Okretič Teodor, Furlanič Ivan. Atleti naj se zberejo najkasneje do 9.30 na zadnji postaji openskega tramvaja na Opčinah. NAMIZNI TENIS Danes zjutraj deželno prvenstvo za moške in dekleta Danes se bo deželno namiznoteniško prvenstvo odvijalo v dveh krajih: na stadionu «Prvi maj» za moške, na sedežu UNI pa za ženske. Tekmovanje se bo na sveto-ivanskem stadionu začelo ob 8.30, medtem ko se bedo v Ul. S. Pel-lico odvijale borbe od 9. ure dalje. spešnega izida. Sedaj bo treba pač izrabiti tudi to priložnost in se v Bustu potegovati za celotni izkupiček. V prvi tekmi ie zmaga pripadla tržaškim barvam, ki bodo skoraj gotovo hoteli danes pokazati, da SKLEP PREDSEDSTVA NACIONALNE LIGE Dokončno odložena današnja tekma Bologna - Spal V soboto nov sestanek predsedstva MILAN, 14. — Kot je bilo pričakovati je predsedstvo nacionalne nogometne lige sprejelo zahtevo disciplinskega razsodišča FIGC ;n je do nadaljnega odložilo tekmo Bologna-Spal. Ob koncu današnje seje predsedstva je tiskovni urad nacionalne lige izdal naslednje poročilo: Danes ob 15.30 se je sestalo na sedežu v Ul. deli Annunciata pred- V DANAŠNJI TEKMI PROTI PRO PATRU Ferrara ali Rancati v napadu Triestine? V ostalem nespremenjena postava Triestina bo danes gostovala v Bustu Arsiziu, kjer bo v gosteh Pro Patrie. Moštvi sta dosegli varno območje lestvice in nobeno nima posebnih načrtov z boljšo uvrstitvijo. Tržačani bodo tako zaključili ciklus tekem, ki so odigrali z lombardskimi predstavniki. Medtem ko so se morali predati Leccu, Bresci in. Vareseju, so v Monzi nepričakovano prišli do sedstvo nacionalne lige. Seji so prisostvovali predsednik dr. Per-lasca, podpredsednik dr. Ruggiero, tajnik-blagajnik Giordanetti in dežurni svetnik dr. Nuvolari. Predsedstvo je vzelo na znanje zahtevo razsodišča FIGC kot razvidno iz uradnega poročila štev. 139; ker je predsedstvo mnenja, da je treba zagotoviti reden potek prvenstva, je pristalo na odložitev. Na podlagi pravic, ki predsedstvu pripadajo po členih 20 št. 2, odstavek M. 21 št. 3 in 66 št, 2, je enoglasno sklenilo z nujno proceduro odložiti do nadaljnega tekmo Bologna-Spal, ki je na sporedu jutri v nedeljo 15. t.m. in si je obenem pridržalo pravico najaviti vse potrebne ukrerpe za izvedbo sklepa. Podpredsednik lige dr, Franco Evangelisti, ki je bil zadržan, je javil svoje soglasje s sklepom. Predsedstvo je sklenilo, da se bo sestalo v Milanu prihodnjo soboto 21. t.m. ob 15.30. prvi uspeh ni bil le sad sreče. Več ali manj bo v Bustu nastopila enajstorica, ki je že premagala Pro Patrio z izjemo Dalia kateremu je trener dovolil dan počitka. Obramba bo v celoti ista; vprašanje je le, komu bo Mantovani poveril posamezne majice v napadu. Ker ni nobenega dvoma, da bodo Porro, Orlando, Mantovani in No-velli gotovo na igrišču je vprašanje če se bo Montanari poslužil Rancatija ali Ferrare. Ce se bo Triestina poslužila obrambne taktike, tedaj bo prav gotovo igral Ferrara, če pa se bo trener odločil za napadalno, bo poslal na igrišče Rancatija. Predvsem pa se bo morala Triestina paziti pred goleadorjem Pro Patrie Muziom, kateremu bo treba onemogočiti preveč prosto gibanje v tržaškem kazenskem prostoru. S tem bo marsikaj rešeno in če bodo Varglien in tovariši v srečnem dnevu, ni izključeno, da se bodo Tržačani vrnili domov vsaj za točko bolj bogati. Postave trener ni hotel še najaviti. S seboj je odpeljal v Bus'to dvanajst igralcev s katerimi -bo sestavil enajstorico in sicer Di Vincenga, Frigerija, Vitalija, Peza, Varglie-na, Sadarja, Mantovanija, Ferraro, Orlanda, Porra, Raficatija in No-vellija. NOGOMET DANES (8. povratno kolo) ATALANTA-LR VICENZA Lo Bello C AT ANI A-B ARI Roversi , FIORENTINA-GENOA Adami INTERNAZIONALE-ROMA Gambarotta LAZIO-MESSINA De Robbio MODENA-MILAN Sbardella SAMPDORIA-MANTOVA Marchese TORINO-JUVENTUS Campanati »AaJLlS (6. povratno kolo) FOGGIA INCEDIT-CATANZARO Pignatta PADOVA-ALESSANDRIA Acernese PALERMO-BRESCIA Politano PARMA-NAPOLI Angelini POTENZA-COSENZA Di Tonno PRO PATRIA-TRIESTINA Piantoni SIMMONZA-CAGLIARI Righetti UDINESE-LECCO Marengo VENEZIA-VARESE Cirone VERONA H-PRATO Palazzo liiiiiliiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiililiiniiiiiillliniiiiiiilitiliiiiiiuitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillliiilifiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii VČERAJ NA 200 KM DOLGI PROGI Za Uriono dirka Milano - Torino Zilioli drugi, Cribiori tretji TURIN, 14. — Danes se je nekaj manj kot 200 kolesarjev vseh narodnosti predstavilo na startu kolesarske dirke Milano-Torino, ki je potekala n«,201 km dolgi progi. Posebnih vzpetin -ni bilo vse do zadnjega dela proge, kjer je kolesarje čakala strma pot preko Colle di Supsrga, ki je bil tik pred zaključkom. Dirka se je nepričakovano končala z zmago predstavnika kluba KAS Urione, ki je sam privozil do cilja 21” pred Ziliolijem in 37” pred Cribiorijem. Spanec Uriona je izvedel svoj odločilni napad r.a vodilno četvo-rico na vzponu proti Supergi, kjer je našel v rojaku Mopieni precejšnjo pomoč. Ko sta se Spanca oddaljila, je Zilioli napadel, toda Urioni je uspelo ohraniti varno razdaljo do Turina, kjer je nemoteno privozil skozi cilj v trenutku, ko je Zilioli privozil do vhoda v dirkališče. Vrstni red na cilju je bil naslednji : 1. Uriona (KAS) v 4 urah 38’50”, s povprečno hitrostjo 43,252 km na uro; 2. Zilioli (Carpano) z zaost. 21”; 3. Crlblorl (Gazzola) 37” 4. Velez, Sagarduy, Šegu, Gabi-ca, Martin itd. *** AIX EN PROVENCE, 14. — Holandec Zilverberg je zmagal v prvi poletapi dirke Fariz-Nica, Francoz Novak pa v drugi. Nizozemec Janssen je ohranil vodstvo v lestvici. VATERPOLO Canottieri in Partizan premagana ZAGREB, 14. — V drugem' dnevu finalnega tekmovanja za evropski pokal so morali Canottieri iz Neaplja kloniti boljšim nemškim vaterpolistom Duisburga 4:0 (0:0, 1 1:0, 3:0, 0:0). V Zagrebu je prišlo danes do presenečenja. Varšavska Legija je premagala beograjski Partizan nič manj kot s 8:0 (2:0 0:0, 3:0, 1:0). V zadnji tekmi popoldanskega sporeda pa je moskovski Dinamo odpravil magdeburškega 8:5 (2:1, 2:2, 2:1, 2:1). SMUČANJE SARAJEVO, 14. — Danes je bil trening za jutrišnje tekmovanje za Jahorinski pokal. Med današnjimi treningi v smuku je bilo do osem nerodnih padcev. Najslabše je bilo ža Nemko Hilde Bock, ki so jo morali zaradi dvojnega zloma noge odpeljat; v univerzitetno kliniko v Sarajevo. Med poškodovanimi so Poljakinja Ana Skupjeva, lanskoletna zmagovalka na Jahori-ni, Romunka L:lijana Blesea, tri j njene rojakinje in 1 njen rojak. Najtanjša ura, kar jih je - milimetrska - SUPER ŠVICARSKE MARKE (tt) m kwol SUPER TH IN na LUIS D’OR SPLOŠNA PLOVBA - H vzdržuje z modernimi tovorno . potniškimi ladjami redno progo Jadran • Južna Amerika • via Zahodna Afrika (Rijeka • Split . Napoli • Genova • Marseille ■ Casablanca • Dakar • Conakry . Takoradi . Tema. Rio de Janeiro Santos - Montevideo - Buenos Aires). Redno linijo okoli sveta (iz Jadrana v Indijo . Indonezijo • Japonsko • ZDA - Zahodna afriška obala . sredozemske luke) TER NUDI ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8000 do 18.000 ton nosilnosti. — Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja »Splošna plovba«, Piran, Zupančičeva ul. 24, in na naše agente po vsem svetu. Telegrami: Plovba Piran. Te-lexi: 035—22, 035—23. Telefoni: 73 470 do 73-477. VOZNI RED VLAKOV PALAČE HOTELA Pod zdravstvenim nadzorstvom ponovno vsakodnevno poslujejo SVETOVNO ZNANE MODERNO REKONSTRUIRANE MORSKE TERMALNE KOPELI V PORTOROŽU Indikacije: REVMATIČNA OBOLENJA. ŽENSKE BOLEZNI, OBOLENJA DIHALNIH ORGANOV Na razpolago: Tople morske kopeli. Kopeli z morsko slanico. Masaže, inhalacije, blatne obloge, blatne kopeli. Vse informacije v upravi PALAČE HOTELA, Portorož, tel. 73145 e HOTEL »TURIS T" Vf LJUBLJANA, Dalmatinova 13, tel. 37-110 Hotel »TURIST« se priporoča cen. gostom za obisk v sodobno urejenih hotelskih sobah in restavraciji, ki ima “ priznano mednarodno kuhinjo in domače specialitete. Cenjene goste vabimo, da obiščejo tudi naš obrat RESTAVRACIJE »ZLATOROG«, ki nudi predvsem specialitete iz divjačine in obrat »DALMACIJA«, ki nudi ribe pripravljene na vse načine. HOTEL „SLON" LJUBLJANA Titova 10, tel. 20-644, 20-645 (Jugoslavija) Opozarjamo spoštovano javnost na naše usluge, ki jih nudimo v kletni restavraciji, kjer si lahko postrežete s hladnimi in toplimi malicami, kosilom in večerjo iz domačih specialitet po zelo pristopnih cenah. Hotel Vam nudi 177 modemih ležišč. V moderno urejeni hotelski restavraciji Vam nudimo vse domače in tuje specialitete. Dnevno večerni koncert v kavarni. V nočnem BARU se lahko vsak večer zabavate ob prijetnih zvokih in mednarodnem artističnem programu Sprejemamo rezervacije za manjše in večje družbe. Telet. 20-641—44 BENETKE - MILAN -PARIZ-RIM-BARI ODHODI 5.40 A Portogruaro 6.10 R Benetke • Bologna • Milan (1) 6.35 D Benetke . Milan • Tu- rin - Rim 8.46 R Benetke - Rim (obvezna prenotacija) 9.35 DD Benetke - Milan • Geno- va (II) . Pariz 10.08 A Portogruaro 13.00 R Benetke 13.30 A Portogruaro 14.45 D Benetke - Milan - Pariz 16.05 D Benetke - Pariz (2) 16.50 A Tržič - Portogruaro 17.48 DD Benetke • Bari 18.45 A Tržič . Portogruaro 19.25 A Tržič - Cervignano 21.45 DD Benetke - Milan - Tu- rin - Genova . Ventimi-glia - Marseille (spalni vagon in ležišča Trst • Genova) - Mestre - Bologna - Rim (spalni vagoni in ležišča Trst-Rim) (1) Samo prvi razred in obvezna prenotacija. (2) 615 Simplon Express od 1. nov. 1963 do 15. marca 1964 z vagonom za Pariz. t PRIHODI 6.22 A Cervignano . Tržič 7.28 A Portogruaro - Tržič 8.15 DD Turin - Milan • Benetke - Rim (spalni vagon in ležišča Rim . Trst) 9.30 D Marseille - Ventimiglia • Genova - Milan - Benetke (spalni vagon in ležišča Genova - Trst) 11.35 R Benetke 11.45 DD Pariz - Milan (2) 12.50 D Pariz - Benetke (3) 13.55 A Cervignano - Tržič 15.30 D Pariz • Milan . Benetke 17.20 D Benetke - Portogruaro • Cervignano 18.07 A Tržič (**) 18.52 R Bologna - Benetke (*) 19.15 A Portogruaro - Tržič Obiščite kmetijsko trgovino AGRARIA na OPČINAH, Narodna ulica št. 53 • Tel. 221-321 in v TRSTU, v Ulici Udine št. 23 - Tel. 36-258 Pri nas dobite: koncentrirana krmila za živino po zelo nizkih cenah, sredstva proti rastlinskim zajedavcem in boleznim, razne vrste izbranih semen, sadike, kmetijske stroje ter umetna gnojila 20.00 DD Pariz . Milan • Benetke 21.30 R Milan • Rim • Benetke (*) 22.32 A Benetke - Tržič 23.55 DD Turin - Milan - Genov* (II) . Rim • Bologna -Benetke (* ) Samo prvi razred (•*) Ne vozi ob nedeljah ( 3) SE od 17. marca 1964 dalje VIDEM - DUNAJ -SALZBURG-MUENCHEN 3.43 A 5.20 A 6.16 D 6.21 A 7.16 D 9.42 A 12.20 D 12.30 A 14.30 A 17.32 A 19.10 D 19.55 A 20.52 D 21.51 A 1.08 D 7.05 A 7.50 A 8.21 D 9.12 A 9.20 D 12.00 A 15.09 A 17.37 A ODHODI Trbiž Videm ■ Videm Videm Videm Videm Trbiž Trbiž • Dunaj Muenchen Videm . Trbiž Videm Videm Videm Videm Videm Videm Videm - Trbiž • Muenchen Videm PRIHODI Videm Videm Videm Videm Videm Dunaj Dunaj Muenchen Trbiž - Videm Videm Videm 18.58 DD Trbiž . Videm 19.50 A Videm 21.15 A 22.40 A 22.50 D Videm Videm Muenchen • biž ■ Videm Dunaj . Tr- 0.20 D 7.30 A 8.38 D 13.40 A 18.00 A 20.08 A 20.30 D 5.30 D 7.12 A 8.28 D 11.20 A 17.02 A 19.35 D 21.40 A OPČINE-LJUBLJANA-BEOGRAD ODHODI Opčine - Ljubljana Zagreb - Beograd Opčine Opčine • Reka • Ljubljana Opčine Opčine Opčine Opčine . Ljubljana - Beograd • Atene • Istanbul PRIHODI Beograd • Zagreb ljana . Opčine Opčine Beograd • Ljubljana Opčine Opčine Opčine Ljubljana čine Opčine Ljub- Reka Gostilna «Maček» LJUBLJANA Cankarjevo nabrežje 15-17 Vas vabi na razne primorske in druge specialitete ter se priporoča za cenjeni obiski h JOŽA HOR V A T: — Meni pa nič ne gre v. službeno dobo — naveže takoj za'njim najbolj izobraženi in zato najbolj razcapani vojak de-setnije Djak. — Preden sem f>rišel v brigado, sem bil študent prtrva v Zagrebu. 'S politiko -se nikoli nisem ukvarjal, ne jaz ne moj oče ne moj ded! Lepega dne sem na nekem križišču čakal svoje dekle, ko pristopita dva neznana človeka, izvlečeta pištoli in — roke gor! čez pol ure so me že tepli na ustaški policiji. Tepli so me z bikovko kot vola! — Kako ti je ime? — Josip Završki — pravim jaz, ker je to moje ime in priimek, a nekdo od tistih agentov se postavi predme in vpraša: — Djuka? — Ne Djuka, pač pa Josip — pravim jaz, oni pa po meni! Ko prenehajo, me zopet vprašajo: — Djuka? — Josip! — šepnem mukoma, kaj sem pa tudi mogel reči, če ne svoje ime. No. brž ko sem rekel, da sem Josip — oni po meni! Dvakrat sem se onesvestil, a ko sem se znova zavedel, vidim, da sta zdaj v sobi dva, tisti tretji pa se smeje, še trebuh mu bo počil od smeha in kar tako skozi smeh se hihita: — Fanta, to ni Djuka, to je neki drug. .! — Onadva buljita z očmi vame, buljita v njega, a ko sta se domislila, kaj sta naredila, me brcne eden od njiju v zadnjico in zamrmra skozi zobe: — Prav ti je, kaj se za vraga sučeš, kjer te ni treba. Vstani...! — Malo potem sem bil na ulici. Zaveden! Zavednejši kot kateri koli član rajonskega komiteja v Zagrebu. Deset dni potem *“ ~ CK fi ž k.- Jr- . 1 sem prispel na Kalnik in zdaj sem tu. Zgrajen in politično zaveden! In medtem ko je Djak kot dober igralec na odprti sceni sprejemal ploskanje, je delegat zapisal: »Djak, razredno zaveden, zgradila ga je policija!« — Kdo bo dalje? — vpraša Kapara. — Jaz! Jaz sem tu najmlajši — se oglasi Stevica Rada-novič Iz Male Rasinjice na Kalniku. Lansko leto, ko sem do-rastel za puško, sem rekel materi, da grem v brigado. — Sine, rana moja, pravi ona, kaj ti pride na misel! — Pravim jaz, — Ni meni prišlo na misel, mamka, je mobilizacija! — Sine, mobilizacija je za odrasle fante, ne za šibke otroke. — Govori, izmišlja si jih vsake vrste, a Jaz se ne vdam in besedo za besedo se omaje, pristane in mi pripravi torbo. Ob slovesu mi reče: — Sine, pojdi in sreča naj te spremlja, a glej, da prideš v četo, v kateri je komandir Srb. — Začudim se In pravim: — Zakaj Srb, ko smo bratje in se skupaj borimo? — Seveda, otrok... bratje smo in skupaj se borimo, a jaz bi najraje videla, da bi ti bil Srb za komandirja. — Kako mi bo Srb ko mandir, ko grem v brigado »Brača Radič! — Naj bo, sine pravi ona, naj bo brigada, katera hoče, naj bo komandant brigade Hrvat, naj bo komandant divizije celo Turek, samo naj bo komandir tvoje čete Srb! Hudo je prišlo nad nas, sine, od vseh strani in drži se svojega, dokler moreš! še tvoj oče Je prinesel iz prve vojne pesem: »Nemoj nano, plakati za dete. dok je Srba komandira čete ..»! — Vidite, tovariši, tako sem jaz, mali Stevica, prišel k partizanom ln v četo komandirja Laze, on je Srb, pa naj pazi na otroke! — živel, Stevica! živel... Trikrat hura za Stevico: Hura, hura, hura! — Klici so odjeknili, partizani veselo zaploskali, a Kapara doda: — že vidim, Stevica, še pesmi boš pisal. Naj, naj...! Toda, vse gre danes nekam šaljivo. Ali se ne bi, fantje, malo zresnili? Ala, kdo bo nadaljeval? Delegat zapiše: »Stevica, nejasen glede narodnostnega vpra- šanja!« — Bom pa jaz dalje! — se odloči Martin. — O tem, da sem bil šofer v opekami v Križevcih in da sem že tam postal član partije, o tem ne bom govoril. Povedal pa bom, kako sem prišel k partizanom. Ali boste verjeli ali ne, k partizanom me je pripeljala krava! Da, naša domača krava! Nekega dne pride k meni v opekamo moj stric Polšek, terenski delavec. Ta pravi: — Imam dobro strojnico, le kravo moram dobiti! — Kravo? — Da, dobiti moram molzno kravo! — Hm ... s kravo ni težka. Spomnim se, da je na Kalniku precej Slovencev, naseljencev, ki so jih naselili na posestva Srbov. Kravo bomo vzeli kakšnemu kolonistu pa mirna Bosna, šla sva na Kalnik v štab oddelka, ker takrat brigade še ni bilo, in komandant nama dovoli, intendant pa določi, komu bova vzela kravo. Ves tisti dan in seveda vso naslednjo noč sva gonila tisto kravo, dokler naposled nisva prišla v neko vas, daleč od partizanskih baz na zasedenem ozemlju, in tam moj stric potrka na neka vrata. Vse je bilo zmenjeno in ko je kmet videl, da je krava tu, naju je peljal v hišo, postavil pred naju steklenico žganja, sam šel na senik po strojnico. Malo dolgo se je zadržal in preden, se je vrnil, je moj stric izpraznil steklenico. Izpraznil jo je ln se naglo upijanil. Torej, kmet se vme, mi njemu kravo, on nama strojnico, a takoj pripomni, da bova morala kravo odgnati na konec vasi k njegovemu sinu, ker ni prav, da bi bila krava tu. In tako odideva midva s stricem pa še strojnica in krava... Greva, greva, ko se sredi vasi znajdsva pred Žan-darji! — Stoj! — zavpije moj stric. — Kdo je?! — Presene čeni žandarji obstanejo kot vkopani, a eden od njih odgovori: — Tu hrvatski orožniki! Kdo tam? — Moj stric se ni zmedel. Pijan, kakor Je bil, zakriči odločno: — Gospodje hrvatski orožniki, izvolite se umakniti gre narodna vojska! — In trrr...! Spusti rafal, žandarji pobegnejo, krava pa še z repom ne zamahne. Prava partizanska krava! V opekamo me ni bilo več Strojnico na rame in naravnost v oddelek. Tu sem z isto strojnico. To je vse. — Kaj pa tisti Polšek, tvoj stric, kaj je bilo z njim? — živ je tudi on V Križevcih vsi vedo o tej strojnici in o kravi. » Spet se oglasi Kapara: — Malo si si izmislil, malo dodal, a dogodek je zanimiv. Kdo je naslednji? Delegat zapiše: «Martln, šofer, krava ga je pripeljala k partizanom» Potem preleti z očmi, da bi videl, kdo se je še priglasil k besedi. Opazi Kočij aša, kako že stoji pripravljen in čaka. — Tovariši, Ime mi Je Bezjak, pa mi vsi pravijo Kočijaš, ker sem dvanajst let služil pri popu in sem mu bil za kočijaža. Tam sem se naučil: »Vse, kar nam je treba, bog nam pošilja z neba!« — Tudi bombe?! — mu vpade v besedo Kapsula. — Ne moti! — ga opozori Kapara. — Tudi bombe... Najprej sem bil ministrant, pozneje sem dela! v hlevu, čohal živino in bil za kočijaža. Koga vse nisem vozil od popa in k popu! Jaz sem, tovariši, videl rimsko katoliško cerkev od znotraj, tako v trebuh! Ko so prvič prišli partizani v našo vas, to je Peljanec. prav ob Dravi — sem takoj zapregel popove konje in v popovi kočiji sem se odpeljal v štab Kočijo sem oddal intendantu in še danes se kdaj prevaža v njej komandant kalniškega področja. Toliko o tem, kako sem prišel k partizanom, a zdaj še nekaj besed o tem, čemu se borim: borim se za družbo, v kateri nikoli več ne bo popov. Zdravo! — Tako je...! živel! Živel, Kočijaš! živeli popovi konji! živela popova kočija, s katero se prevaža komandant kalniškega področja! Živio! — Dovolj! — jih prekine Kapara — nismo na mitingu! — In medtem ko je delegat vpisoval: «Kočtiaš popov hlapec« — je Ilija zopet vprašal: — Kdo le naslednji , (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCHI 6 II. TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Peilico 1 II. Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA št 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 lir - Vnaprej: četrtletna 2 250 lir polletna 4.400 lir, celoletna 7.700 lir - SFRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiskn Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1 telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14 603 86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir - Mali oglasi 40 Ur beseda. - Oglasi tržaške ln goriške pokrajine W naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societk Pubblicita Italiana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst