Posamezna štev. 60 vin. Poštnina plačana v gotovini. Slev. 73. V LlBMlani, v sredo, dne 31. marca 1920. LeiO ML •SLOVENEC« velja M potil u m strani Jogo- sUvtje ta v Ljubljani: a oalo loto napraj. K 100*— sa pol lata „ .. „ 55*— *a Mirt lota « • • „ 30— .... 10-— la tioMistvo oololetno K140-- ■s Sobotna izdaja: ss laoolo loto.....K 20 — .... 26 - Inserati: Bnostolpna peti t vrsta (59 nim ilroka ln 3 mm visoka ali n]e prostor) w enkrat ... po K 3'— irsdoi razglasi, potilana Itd.....po li 3-50 ?rl večjem naročUn popnst 7n(manjši oglas i8/9mm ti 10. 'shaja vsak dan Izvzemil ponedeljek in dan po prazniku, ob 3. ari zjutraj. HP* Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6/10. Rokopisi so na vračajo; nelranklraua pisma se aa sprejemajo. Dredn. teloL str. SO, uprava, žtv. 328. Političen list za slovenski narod. Oprava Ja t Kopitarjevi al. S. — Rainn poštne hran. ljubljanske it. 650 aa naročnino ln št 349 aa oglase, avstr. in češke 24.797, ogr. 28.511, boan.-Uero. 7563. KaSa politična or§^!-zacp. Pred dvema dnevoma so prvič v Ljubljani javno nastopili komunisti. Par stotin delavcev, prežetih z željo po nasilnem prevratu, pove svoje zahteve v imenu vsega kmetskega in delavskega ljudstva in iz njih besed odseva trdna zavest, da je »ljudstvo« za njimi. Okoli jedra prejšnjega socialnodemokratičnega delavstva se s pomočjo terorja zbirajo nerazsodni nezado-Voljneži, ki si predstavljajo, da bi en sam dekret sovjetske vlade mogel rešiti ljudstvo iz bede, zidati novo tvornice, sociali-zirati obrate in zemljo. Toda naše gospodarsko življenje je preveč zapleteno, pregloboko segajo posamezni členi gospodarstva eden v drugega, da bi ga papirnata odredba mogla do korenin preosnovati. Taki prevratni poskusi, kot si jih zamišljajo komunisti, bi spremenili vso družbo v »splošno kašo«, v kateri bi splavalo na vrh par voditeljev dvomljive moralne kakovosti. Priznati pa je treba, da je domišljavost te skupine, ki zanika vse obstoječe, najsi bo dobro in slabo, zelo velika. Prepričani so, da je vse njihovo. To napadalno silo jim daje trdna organizacija, ki so jo podedovali po socialni demokraciji in ki strokovno, gospodarsko in politično združuje njih pristaše in jaČi moč te politične skupine. Dolžnost onega pretežnega dela ljudstva, ki je krščansko in ki hoče naše razruvano gospodarstvo spraviti v nov, socialen red, je, da postavi zoper organizirani komunizem mogočno armado bojevnikov za krščansko ljudsko in socialno misel. Množice kmetskega ljudstva, ki pripadajo V. L. S., so oi^anizirane v Jugoslovanski kmetski zvezi, ki je s svojimi podružnicami propregla vso deželo. Ta naj-jačja slovenska stanovsko-politična organizacija ima težko in važno nalogo. V njej pride neposredno do izraza kmetov glas, zato morajo iz Kmetskih zvez izhajati opo-zoritve na potrebe kmetskega stanu, ki dajejo delu poslancev in stranke smer. V črne bukve kmetskega stanu je napisala .vojna več kot eno novo žalostno stran. Kmetski stan ne sme pričakovati, da mu bo »država«, ki sedi tam nekje za devetimi gorami, pomagala na noge, zavedati se mora, da je sam bistven del države. Če kmet hoče, da bo država upoštevala njegove pravične zahteve, mora stremiti za tem, da dobi v državi vpliv, ki mu gre. Proti organiziranemu kapitalu, proti mogočni zemljiški posesti, ki izžema malega kmeta, bo prodrla s svojimi zahtevami le mogočna politična organizacija krščanskega ljudstva Na drugi strani pa zadružna organizacija pomaga kmetskemu ljudstvu, da se otrese raznih izkoriščevalcev, ki mu jemljejo sadove njegovega dela. Drugi čimdalje važnejši stan, ki pride pri ljudski stranki v poštev, je delavstvo. Temu se bo kdo začudil in se domislil obrabljenega gesla, da sta si kmet in delavec naravna nasprotnika, ker hoče kmet za svoje pridelke čimvišje cene, delavec pa kar moč nizke. Slovenija se z bliskovito naglico industrializira. Dobra polovica kmetskih otrok je že ob rojstvu določenih, da postanejo industrijski delavci; torej je v interesu kmetskega ljudstva samega, da se socialne razmere delavstva urede. Na drugi strani pa se mora delavec zavedati, da je s kmetom ozko zvezan, ko tlači cba kapitalizem. Zato je nujno potrebno, da ta oba temeljna stanova našega naroda nastopata z ramo ob rami, v avtonomnih stanovskih organizacijah, a na zunaj kot enotna mogočna ljudska stranka. Krščansko delavstvo, združeno v Delavskih zvezah, mora postati nosilec radikalnih socialnih nazorov v krščanskem gibanju. Boj za obdavčenje velekapitala, za zboljšanje gmotnega položaja delavstva, borba za to, da dobi delavstvo vpliv na zakonodajo, — vse to so naloge bližnje bodočnosti. Tisoči delavnih mož in žena, ki se v času najhujšega strahovanja od strani socialistov zbirajo v naših delavskih političnih in strokovnih organizacijah, bodo na shodu zaupnikov po svojih zastopnikih utrli nove poti za delo v bodočnosti. Obrtniki, ki so tudi važen ustavem del našega gospodarstva, so sami ustvarili Jugoslovansko obrtno zvezo, kot del VLS. Napačno bi bilo, podcenjevati pomen tega stanu za narodno gospodarstvo. — Obrtni stan mora dobiti svojemu pomenu primerno zastopstvo v vsem političnem življenju, da bo mogel uresničiti svoje upravičene zahteve. Sicer bi mu grozila nevarnost, da se proletarizira in propade. Shod zaupnikov bo podal pregled sile naiih stanovsko-političnih organizacij. Začrtati jim bo pa moral tudi jasno pot v bodočnost in že v naprej onemogočiti vsa nasprotja, ki bi se mogla izcimiti med težnjami posameznih stanov. § polifIteM Ministri na razpoloženju in poslujoči ministri pišejo urednikom pismo. To je storil tudi minister in narodni poslanec na razpoloženju dr. Albert Kramer. Navzel se je te navade od ranjkega glavnega urednika »Neue Freie Presse« Žida Be- nedikta Moritza. Saj je bil takrat Kramer dunajski dopisnik »Slovenskega Naroda« ter glavni inspirator umazanih napadov na Vseslovensko Ljudsko Stranko in voditelja jugoslovanske borbe za svobodo dr. Kreka in kot tak zvest posnemovalec Moritz Benediktove Prešine taktike o iz-begavanju vsake politične morale. In vendar si je ta minister na razpoloženju upal zapisati v »Slovenskem Narodu« besede: »Metoda, da v vsakem človeku vidim že vnaprej lopova in da ga moram preganjati, če ni moje politične barve, se mi ni nikdar dopadla in nikdar se je nisem posluževal.« To je zapisal mož, ki je že vnaprej v predvojnem času sovražil iz dna duše vsakega, ki ni stal na popolnoma svobodomiselnem stališču ni ki ni brezpogojno podpisal vsega, za kar se je zavzemala tedanja liberalna stranka. Vsa tedanja poročila dr. Kramer-jeva so bila tedaj po veliki večini potvor-be dejanskega stanja in pisana samo v duhu fanatičnega strankarja, ki je že vnaprej iskal načina, kako bo mogel nasprotnika najbolje razmesariti in ga stigmatizirati za škodljivca naroda. Pojem »klerikalca« je bil za dr. Kramarja, tedanjega dunajskega urednika »Slovenskega Naroda«, istoveten s človekom, s katerim se ne more govoriti drugače, kakor z blatenjem in sramotenjem. naj je še tako koristil narodu. In Kramer je stopil kmalu po začetku vojne v uredništvo »Slovenskega Naroda«. Takrat je pisal »Slovenski Narod« popolnoma v avstrijskem duhu in se naravnost cedil avstrijskega patrijotizma ter denun-ciral »te slovenske klerikalce, da so srbo-fili,« kot smo to že svoječasno objavili v »Slovencu«. Tega svojega avstrijskega patrijotizma ni zatajil »Slovenski Narod« tudi takrat, ko je Malovrh moral zapustiti uredništvo in je postal dr. Kramer glavni urednik lista. Vsak se bo spominjal — če nič drugega — vsaj na izredno krvave ki-lometcrske naslove pri poročilih z bojišč, kjer se je vedno poročalo o »zmagah hrabrih avstrijskih, ncmšk:h in turških armad.« Samo to naj omenim, da se ne spuščam v podrobnosti. A kljub temu je že novembra meseca 1919 prinesel »Slovenski Narod« članek. datiran v Belemgradu, v katerem se napada naš dr, Korošec, ki je bil od avstrijske vlade cel čas vojne zaznamovan kot najhujši veleizdajalec, kot avstrijakant in škodljivec Jugoslavije. Dr. Kramerju gotovo ni neznano, kdo je ta članek pisal, oziroma inepiriral. Med vojno bi moral dr. Kramer najbolje vedeti, kakšen odpor je vladal v vrstah Vseslovenske Ljudske Stranke proti dr. Šušteršiču in njegovi protinarodni politiki. Vendar ima danes demokratsko-so-cijalistično časopisje drznost — in to gotovo ne brez vednosti dr. Kramerja — da očita sedanji Vseslovenski Ljudski Stranki in najd-^slednejšim protivnikom Šuštersi-čijancke pogubne politike šušteršičijan-stvo. In slovenski liberalci — Kramer že ve kdo — očitajo celo v svojem najodlič-neišein revolver-žurnalu (seveda poleg »Domovine«) »Beogradskem Dnevniku« celo dr. Korošcu šušteršičijanstvo. Prišel je prevrat. Takrat je pričel Kramer šele v polnem toku politično krama-riti. Obšla ga je sla po moči in po vladanju. Dr. Korošec je odšel z dr. Žerjavom v Švico in Francijo, To jc dr. Kramerju in prijateljem dobro došlo. Hoteli so se tu na vsak način v odsotnosti dr. Korošca golastiti politične moči v Sloveniji in v elgradu. Kljub temu, da dobro vedo in so vedeli, da nimajo ogromne večine naroda za seboj. Ranjki dr. Rogulja mi je pripovedoval: Ko sem sporočil dr. Kramerju, da se dr. Korošec vrača iz Švice v domovino in da je že na slovenskih tleh, je bil dr. Kramer ves zelen od jeze in se je kregal z menoj, da ne sme tega zvedeti časopisje in s tem jugoslovanska javnost. Bog ve, kakšne načrte so imeli takrat slovenski liberalci, da so se tako bali prihoda dr. Korošca. Potem se je pričela v glasilih liberalne stranke politična kramarija. Enkrat sta bila Protič in Pašič največja in najideal-nejša narodna junaka, ki jim je pel »Slovenski narod« v decembru 1918 cele sla-vospeve, a kmalu potem sta bila v očeh liberalcev največja lopova, ker se nista hotela pokoriti diktatu dr. Kramerja in tovarišev. Ko so demokrati prevzeli vlado in je bil parlament brez kvoruma, takrat se je vlekla skozi liberalno časopisje cela visoka pesem parlamentarizma in na smrt je bil obsojen vsak, ki ni brezpogojno paruiral liberalni volji in ji oddal svojega glasu. Potem je postal kar naenkrat paralemnt pri liberalcih smešna kreatura, katere se treba iznebiti. Vladali so brez njega. A danes, ko je sklicano Narodno predstavništvo, je izdajalec tisti, ki še vlada, a mu manjka en glas do kvoruma. Poprej pa je bil vsak izdajalec, kdor je le glasoval proti vladi. Slovenijo je hotel dr. Kramer z Žer-javovo diktaturo popolnoma vpreči v jarem diktature JDS. Kakšne nepostavno-sti so se vršile takrat in kako se je vladalo, ve dobro slovenska pametna javnost, ki še ni izgubila pojma o politični poštenosti. Kdo ne pozna nebroj grdih napadov iz Belgrada na dr Korošca in tov., napa- LISTEK. Milan Skrbinšek: Hoja p©t.1 Ob priliki, ko odhajam v Celje, je potrebno, da opišem svojo pot, ki leži med Trstom in tem novim mestom mojega delovanja. Storim to rcsnici na ljubo, ker so razširjene o meni najraličnejše govorice, in se mora priznati vsakomur pravica, da brani svoj pošteni sloves. In tu je treba, da omenim predvsem moje pogajanje z ljubljanskim g 1 e - 1 Predno jc prišel moj članek v tisk, je odgovoril (?) g. Pavel Golia na moj podlistek, ki sem ga bil objavil pod naslovoru, ki ga je nosilo tudi njegovo poročilo, na katero sem reagiral: Pol sezone v drami. — Vsakdo, ki je bral imenovano poročilo, moj podlistek in odgovor (?) g. Pavla Golie, ki žc v naslovu (»Pol sezone v drami ali razkačeni krivi prerok«), kaže svoje pravo nestvarno lice, si je takoj na jasnem, kje je boj vskrbi za dobrobit naše drame in kje — šarlatan-stvo. Za zdaj naj poderem samo bajko o onih 100.000 K, ki sem jih baje zahteval za eno leto. Prvič se je g. člankar spet malo zmotil, ker gre le za vsoto "0.000 K in to ne za eno leto, temveč za d v c leti, Ln ni v tem znesku zadržana !c gaža za ti dve leti, tern več tudi vsota 30.000 K za e n ol e t n i d r a-mnturgični in režijski študij v tujini« To je resnica, vse drugo je — laž. dališkim konzorcijem. — Že tekom lanske sezone so prihajale na mene iz Ljubljane v Trst od gledališkega sveta, od ravnatelja drame in končno tudi od dramaturga dramskega gledališča, povabila na engagement. Jaz nisem na vsa ta povabila mogel dati definitivnega odgovora, ker ni bilo gotovo, če bom sploh šel iz Trsta. Koncem sezone mi je poslalo tudi »Dramatično društvo« v Mariboru po svojem predsedniku povabilo, da naj prevzamem za prihodnjo sezono vodstvo tamošnjega gledališča in dramatične šole. Tudi mariborskemu dramatičnemu društvu sem odgovoril v tem smislu, da še ne vem, če mi bo mogoče, priti v Jugoslavijo, da pa se v tem slučaju pri- Ravno tako je laž, da v Ljubljani nisem bil angažiran, ker sem stavil »tako pretirane zahteve«. Res jc pa, da sem engagement — odklonil, a nc radi denarnih pogojev, radi katerih sem sc z ravnateljstvom konzorcija z e d i n i 1, temveč radi moralnih pogojev. Tretja laž je, da nisem mogel dobiti nikjer drugod engagementa, ko sem bil vendar na dve gledališči angažiran in mi je bilo ponujeno pri tretjem mesto ravnatelja in na nadaljnih dveh prvovrsten engagement. — Da se 5 svojim kritičnim člankom nisem nameraval dvigniti na stolcc ravnatelja ljubljanske drame, sledi jasno iz dejstva, da sem istočasno sprejel vodstvo celjskega mestnoga gledališča! — Stvaren odgovor na nestvarni sedanji podlistek g. Golic — ne izostanell dem osebno v Maribor domenit. Opomnim takoj, da je to bil edini dopis na mariborsko dramatično društvo, in da se pogajal ž njim sploh nisem! Prišel sem po končani tržaški sezoni v Ljubljano in sem prejel povabilo, da sc pridem domenit k dramaturgu ljubljanske drame radi engagementa. Pričakoval me je tudi ravnatelj z a -grebške drame, S tem je bila moja pot začrtana v toliko, da sem misel na Maribor čisto opustil, dasi me je ondotno dramatično društvo potom tretjih oseb še dvakrat povabilo na razgovor. Imel sem trdno voljo, nastopiti engagement v Ljubljani, in sem se z Zagrebom in Sarajevom pogajal le za slučaj, da bi mi v Ljubljani z ozirom na umetniško pozicijo, ki sem jo hotel zavzemati, l nc kazalo nastopiti engagementa. Vodili so me pri tem pogajanju z rav-; nateljstvom gledališkega konsorcija pred-j vsem splošni in moji umetniški interesi in I moram takoj ob tej priliki poudarjati, da ;se ta pogajanja niso razbila i morda na mojih prevelikih d e -| narnih zahtevah, kakor se splošno in tudi z najmerodajnejše (!) strani govori, temveč so bili moralni pogoji, ki jih nisem mogel sprejeti vzrok temu, da sem končno engagement — odklonil! Javnosti natančni potek mojih pogajam a konzorcijem ne zanima- ali eno ie treba, da poudarim. Meni pri vprašanju engagementa ne zadostuje, da imam svojo materijalno eksistenco, temveč mi je oredvsem za to, da zavzemam z umetniškega stališča ono mesto, na katerem morem ne le edino se sam razvijati v resnem stremljenju po izpopolnitvi svojih zmožnosti, temveč morem, kolikor je pri danih razmerah le mogoče, pripomoči tudi k dviganju splošnega umetniškega nivoja do-tičnega odra. (Zato sem že lansko sezono, ko sem se bil že čisto zedinil radi denarnih pogojev, v zadnjem trenutku, ko sem imel v Trst mi doposlano pogodbo samo še podpisati, engagement — odklonil, kakor hitro sem bil izvedel, da je imel postati intendant gledališča človek, pod katerim je bilo vsako resno in sistematično umetniško delo v drami in pravično postopanje s člani izključeno. Razun tega me je dotični gospod hote! okaniti, tako da bi nc bil dal jaz kot vrhovni režiser sezoni smer, temveč drug za to mesto čisto nepoklicani igralec, dasi jc po zvito sestavljeni pogodbi bilo sklepati, da je tudi ta moj ppgoj izpolnjen.) In tako sem tudi za tekočo sezono, videč, kaj so ljudje, ki so lansko sezono vodili naše dramsko gledališče, iz njega napravili, stavil kot pogoj, da sc mi poveri vrhovna režija. Kako potrebno bi to bilo, sc vidi žc zdaj, ko je preteklo komaj »pol sezone v drami«. Hotel sem torej vrhovno režijo v skrbi za procvit naše dra- da pošteno založi dijaške tnenze, da ne začnejo naši dijaki po vrsti legati v grobove. Gro za zelo priprosto stvar: Živeti ali umreti! Študent. Dr. K.: V »Slovencu« in »Slovenskem Narodu« z dne 27, marca 1920 je sprožil dr. D. misel, naj se sodstvo porotnih sodišč glede dcliktov zoper varnost lastnine ukine. Spričo naravnost žalostnih izkustev, ki nam jih je podala porota v poslednjem času, mora vsak kriminalist z veseljem pritrditi temu predlogu. Ali treba bo, da začnemo razinotrivati še drugo vprašanje, vprašanje namreč, ali naj porota sploh ostane. Porota je rrastla na angleški zemlji, presadila jo je pa na naša tla revolucija leta 1848, ki je videla v njej cvet napred-no-demokratskih idealov. Spričo tedanjih sodnih razmer je bil klic po poroti docela umljiv. Zakaj birokratizem je takrat mogočno razprostiral svoje poroti in neusmiljeno dušil prosto gibanje na vseh po-priščih; malone vsako mesto, vsak trg, vsak gradič so imeli svoje sodstvo in svoje sodnike, sodno postopanje se je vršilo tajno za zaprtimi durmi, sodniki so bili zvesti hlapci gospodujočih slojev in gorje podaniku, ki je imel opraviti s tako pravico, A kje je danes v pravosodju tisti bohotno se šopireči birokratizem, ki ga omenja dr. D.? Zdavna je že odklenkalo vsem naštetim izrodkom srednjeveškega mračnjaštva! Čemu torej porota, ki je nihče ne mara razen tatov. Kar drugod dobro služi, ni vedno tudi pri nas za rabo. Če sta se krompir in ameriška tj-ta na naši zemlji prijela, ali mora tu uspevati tudi angleški pravni inštitut, ld je nerazdružljivo spojen z angleškimi pravnimi nazori in z angleškim, našim pravnim pojmom tujim kazenskim zakonom? Celo na domačih tleh v Angliji porota navzlic večstoletnemu obstanku ni brez velikih hib, to nam izpričujejo spisi duhovitega angleškega pisatelja Dickensa, ki jo biča z žgočim sarkazmom. Pri nas se pa porota vso dobo svojega bitka v najvažnejših ozirih ni obnesla. Ni še dobro dojela svojega pomena in bistva, že se je otresla spon zakona in se dvignila nad njega. Res je. tatove so porotniki v prejšnih časih večinoma obsojali, ali opro-ščali so dosledno vkljub priznanju matere, ki so zadavile svoje novorojenčke, opro-ščali ubijalce, ki so se lažnjivo izgovarjali s pijanostjo (po angleškem pravu sklicevanje na pijanost sploh ne velja), opro-ščali lahkomiselne uzmoviče, kj so posegali v državni žep; oprostili so celo morilca, ki je bil hladnokrvno zaklal lastno mater in ki je zločin brez ovinkov in kesa priznal. O tiskovnih pravdah, kjer naj bi se bile najsija:neje očitovale vrline porote, raje molčimo; sodbe so tu izrekale razpaljene strankarske strasti, pravica je pa stala zaničevana v kotu. To so plodovi, ki nam jih je rodilo tuje drevo. In če je porota sedaj izgubila še čut za najprimitivnejšo in najboli priznano vrednoto, zasebno last, kako naj sodi o napadih na druge vrednote n. pr. čast in življenje? Zato pa proč s sodniki, ki jih ne izbira ozir na vestnost in zmožnost, ampak slepi žreb in dokler to ni mogoče, ukinimo poroto za vse delikte brez izjeme! Boljševizem v sodstvu moramo za-treti, ako naj država obstane. Dr. D. priporoča še drugo sredstvo zoper tatove: oddajo v prisilno delavnico. To žalibog ni izvedljivo. V tem pogledu velja sedaj zakon z dne 24. maja 1880, štev. 89 drž. zak., ki veli v § 16. da se nihče ne sme oddati v prisilno delavnico razen v slučajih, določenih v zakonu. § 7 tega zakona pa navaja kot take slučaje samo prestopke navedene v §§ 1 do 6, in med temi tatvine ni. Tudi osnutek avstr. kazenskega zakona iz leta 1909 v členu 18 uvajalnega zakona tatvine ne šteje med pogoje, pod katerimi se obsojenci morejo držati v prisilni delavnici. S prisilno delavnico po veljavnih zakonih tedaj tu ne gre. Umesten pa bi bil pripor zavoljo občne nevarnosti, kakršnega ima v mislih osnutek avstr, kaz, pravdnega reda leta 1909. Morda merodajni činitelji uvidijo nujno potrebo take odred be in se po/pno do določbe, ki bi bila večje koristi kot zastareli pruski zakoni. & Povratelt vojnih ujetnikov. LDU. Split, 30. marca. (DDU.) Italijanski pamik »Pietro CaJvi« je došel v Dubrovnik z 2226 našimi ujetniki, med katerimi je 15 častnikov. Iz Tarenta je došel v Dubrovnik parnik »Bornima«, ki je pripeljal iz italijanskega ujetništva 937 mož in 23 častnikov. Masaryk pride v Dalmacijo. LDU. Split, 30. marca. (DDU.) Po časopisnih vesteh namerava predsednik če-hoslovaške republike Masaryk priti letos v Dalmacijo na oddih. Nastanil bi sc v Dubrovniku ter bi med potjo ostal nekaj časa tudi v Splitu. Iz Dalmacije. LDU. Split, 30. marca. (DDU.) Predsednik pokrajinske vlade za Dalmacijo je bil včeraj pri poveljniku italijanske bojne ladje »Puglia« ter ob tej priliki izrazil svoje obžalovanje zaradi incidenta, ki se je nedavno zgodil nekim italijanskim častnikom. Italijanska okupacijska oblast je od predvčerajšnjega dne ustavila ob »aši obali ves promet ladij, ki so pod italijansko zastavo, namreč italijanskih ladij, ki imajo italijanske pomorske listine. Italijanske jadrnice, ki so bile v splitski luki, so dobile nalog, naj ostavijo obalo ter so bile prepeljane v Šibenik. Tudi vsi parniki pod italijansko zastavo so zapustili luko in odpluli v Šibenik. Kakor se vidi, je to represalija radi nedavnega incidenta z vo. jaškim zdravnikom ladje »Puglia«. Kavarna »Gospič«, v kateri se je dogodil ta incident, in ki je bila zaradi tega zatvorje-na, je še vedno zaprta. LDU Berlin, 29. marca. (DKU) »Vor-warts« javlja iz Elberfelda: Socialnodemo-kratska stranka v Elberfeldu je sinoči državni vladi javila, da zahteva tridnevno podaljšanje roka na ultimat, ki ga je državna vlada dala 28. t. m. »Pohod čet državne brambe v industrijsko ozemlje«, tako pravi to naznanilo, nas je prisilil, da smo proglasili skupno s stranko neodvisnih socialistov in s komunisti splošno stavko in da se bomo posluževali vsakršnega orožja, da porazimo državne brambe. Hkrati bomo pozvali tovariše po vseh drugih krajih, da se solidarno priključijo splošni stavki in da se upro z orožjem. — Kakor javlja »Freiheit«, sodijo vladni krogi, da se ultimat ne more podaljšati, a vojaškim poveljnikom je naročeno, da ničesar ne ukrenejo brez soglasja centralnih komisarjev. LDU Berlin, 30. marca. (DKU) Kakor poročajo Usti, prete v Duisburgu izbruhniti delavski izgredi, ker podjetja delav- dov strani onih, ki so se držali vedno načela: »Vsak človek je lopov in mora se preganjati, če ni moje politične barve.« Dr. Kramer je dobro vedel za te članke, kakor je tudi vedel, kdo sramoti našo VLS pred Srbi, kdo denuncira naše voditelje in celo škofa dr. Jegliča pred nepoučeno srbsko javnostjo. In Kramerja ni bilo prav nic sram. In končno vprašamo še dr. Kramerja« kdo je začel v časopisju zopet umazano politično gonjo? To je samo mala skica o političnem poštenju in kramariji dr. Kramerja in Kramerjev. O tem režimu, kateremu je bila izročena uboga Jugoslavija, naj bi minister na razpoloženju raje pisal. Peza svetovne vojske je padla s polno težo na dijaštvo. Prvič je prekinil študent za več let duševno delo in se razbil, drugič pa je dejansko izgubil štiri leta, ki jih mora loviti sedaj, ako hoče priti do cilja. Kmet in delavec in uradnik, ki so prišli iz vojne, so prijeli enostavno znova za staro delo. Ti so štiri leta trpeli, študent pa je štiri leta izgubil, prišel iz duševnega dela, se postaral in se znašel nakrat na cesti. V komer je ostala le še trohica idealizma, ta ni nasedel vabam pisarniških in računskih praktikantov ter železniškim aspirantom ali jugoslovanski vojaški ro-seti, marveč je vzel kovček v roke in šel študirat. Kjerkoli je bilo treba nujne pomoči, kjerkoli je bilo treba agitatorične požrtvovalnosti, kjerkoli je bilo treba udej-stviti komaj izpeljiv načrt, tam je bil dijak zraven, O, kadar je treba delavcev in poma-gačev, tedaj apeliraj samo na mlado akademsko dušo! V vodo bo skočil dijak za lepo misel, ker večja je sila njegovega idealizma, kakor pa ovire, ki se mu stavijo na pot. Zato se nam danes nc zdi prav, ko vidimo, kako malo smisla imajo odgovorni činitelji za zboljšanje neznosnega dijaškega stanja. V Pragi je letos umrlo že več jugoslovanskih akademikov, mnogo jih leži v bolnišnicah, drugi jedo komaj enkrat na dan. O Dunaju ni govora, položaj po vseh drugih mestih pa je komaj za las boljši. Poglejmo samo Ljubljano! Akademski dom v hotelu »Tivoli«, kjer je dijaštvo nadro-pano po sobah, kjer ne manjka niti od vojakov znanih domačih živalic, je pač vojni surogat, ki nudi priliko za spanje in telesni počitek, nikakor pa ne pospešuje duševnega dela in samopoglobitve. V takem položaju marsikomu klone sila in če se le preveč mladih, nadarjenih ljudi izgubi, so tega mnogo bolj krivi odgovorni faktorji kot dijaštvo. Tak in tisočkrat slabši je položaj. Slepomišenje ne pomaga nič. Povejmo odločno svojo misel. Država, ki hoče veliko bodočnost, mora imeti veliko vsestransko naobraženih mož. Ti ne skačejo nikomur iz glave liki Istena, rode se in če nimajo eksistenčnih predpogojev, umirajo in se razgubljajo v milijonsko morje nezadovolj-nežev in brezpomembnih nergačev. Zato je sveta dolžnost države, oziroma n;e ekse-kutičnih organov, da za revni inteligenčni naraščaj skrbi pošteno in po načrtu. To, kar se je dogajalo danes, je bilo vse premalo in to, kar se je zgodilo zadnje dni, pomeni stoterim propast. Dijaštvo ima vso pravico zahtevati, da se mu dovoli, izvažati živila za lastno potrebo na Dunaj in v Prago. Ali pa naj vla- '■.J-l-i__LJU--1-----LJ---------- DJJ...---LUL-.-B----—- - —'- -'- ----- me, v želji, da ves nivo iste dvignem, Ali tega pogoja (ki ni bil menda v zvezi z večjo gažo!) konzorcij ni hotel sprejeti. To je ena točka, radi katere sein odklonil. Druga je pa sledeča. Stavil sem kot pogoj tudi to, da me konzorcij angažira za tri leta. Prvi dve leti (prvotno eno leto, a sem to dobo izpremenil v dve leti, kakor hitro mi je bilo ponujeno mesto glavnega učitelja na dramatični šoli ljubljanskega konzervatorija) bi deloval v dramskem glodališču kot vrhovni režiser in prvi karakterni igralec, tretje leto pa bi imel celoletni dopust s polno plačo in vsoto 30/000 kron kot podporo za študije. Hotel sem študirati dramaturgijo in se spopolniti v strokovnih režijskih vedah. Po končanih študijah sem se zavezal ostati gotov čas v Ljubljani. — Konzorcij je bil pripravljen mi tisto leto dopusta dovoliti, mi privoliti tudi neko vsoto kot podporo za študije. Ta vsota je znašala 12.000 K, torej več kot za polovico manj, kakor sem želel jaz, t odi gažo mi je ravnateljstvo konzorcija v svojih protipredlogih reduciralo, in vendar sem se s temi f i n a n -cijelnimi pogoji zadovoljil! — Ali tu sledi sedaj druga točka pogojev, radi katere sem moral enganement — odkloniti. Konzorcij je namreč bil pripravljen, me angažirati za ta tri oziroma štiri leta, ali le pogojno, le v slučaju, če bi orv« leto — »-vsestransko zado- voljil«. Tudi če bi mi bil konzorcij hotel poveriti vrhovno režijo, bi z ozirom na ta pogoj ne bil mo^cl sprejeti engagementa. In tako sem se bil odločil in sem pod- f)isal engagement za dobo enega eta pričenši s prvim avgustom 1, 1, pri sarajevskem pokrajinskem k a z a 1 i š t u kot prvi karakterni igralec in režiser. Ali dokler do otvoritve tega gledališča, ki se je šele osnovalo, ni prišlo, nisem bil v toliko vezan, da bi ne bil smel drugod podpisati engagementa, in sem, ker sarajevsko gledališko vprašanje ni šlo nikamor naprej, podpisal k o n -trakt v Zagrebu, kjer sem imel zavzeti Borštnikovo mesto, kjer pa engagementa nisem mogel nastopiti, ker sam nisem hotel živeti v Zagrebu, stanovanja za družino pa nisem mogel dobiti. Čakanje na otvoritev sarajevskega gledališča je postalo nam trem tja en^azi-ranim Mariji Veri, Emilu Nadvorniku in meni, predolgo. Nismo mogli prenašati več te brezdelnosti in smo začeli prirejati v Sarajevu v gledališki dvorani »Napredka« naše znane sarajevske komorne pozorišne igre, Končno so nas hoteli angažirati deloma v Belgrad, deloma v Novi Sad, kar pa smo odklonili, ker smo hoteli ostati skupaj. Imeli smo iste idealne cilje, si tc nazore o moderni umetnosti in o programatičnem repertoariu modernega gledališča, in bilo nam je težko se ločiti. Pozneje sem imel gostovati v B e 1 g r a d u in mi je bil na tamoš-njem gledališču ponujen tudi engagement, ki sem ga pa o d k 1 o-n i 1. Končno so nas vse tri vendarle hoteli engažirati v Novi Sad. Vprašanje mojega gostovanja, ki je postalo z moje strani s 15. t, m. končno mogoče, in pa naš engagement v Novem Sadu pa se. spet nista pomaknila nikamor naprej. Medtem je postalo zrelo vprašanje podržavljenja ljubljanskega gledališča. Ljubljanski pododbor »Udruženja glumaca Srba, Hrvata i Slo-venaca« je postavil za ta slučaj svoje kandidate na mesto intendanta in ravnatelja drame in opere in določil za dramo mene. AU podržavljenje se še zdaj ni tako daleč izvedlo, naveličal sem se čakanja in se ozrl po drugem delovanju, ki bi odgovarjalo mojemu stremljenju, stati na mestu, kjer se morem umetniško udejstvovati intenzivneje, kakor samo v toliko, da sem angažiran kje kot igralec in režiser, ker mi na ta način ne bi bilo mogoče u p 1 i -vati na smer razvitka celokupne gledališke umetnosti. Čutim se za to poklicanega in sem svoje zmožnosti v tem oziru imel tudi žc priliko preizkusiti, tako da bi mi vest nc dala miru, čc bi se samovoljno izgubil v komodnem ! delu med množico. in tako sem hotel n. pr. dati tdeli cem ne morejo izplačevati mezd. Mestni uradniki v Duisburgu stavkajo, ker se nahaja župan v zaporu. Kuslja. LDU. Moskva, 30. marca. (DKU. — Brezžično.) Ljudski komisar za' zunanje posle Čižerin je poljski vladi naznanil, da ne more privoliti, da bi se sovjetska in poljska vlada pogajali v Borysovu, kakor je to predlagala poljska vlada. Kot razlog navaja, da stoji Borysov v vojnem ozemlju. Predlagal je, da se izbere za mirovna pogajanja med poljsko in rusko vlado kako estonsko mesto. LDU. Moskva, 30. marca, (DKU, —, Brezžično.) Pri sovjetskih volitvah v Ta. škentu je bilo izvoljenih 245 komunistov, 14 men,ševikov in 25 nadstrankarjev. LDU. Moskva, 30. marca. (DKU. — Brezžično.) Volitve v moskovski sovjet se je od 612.000 oseb, ki imajo volilno pravico, udeležilo 570.000 oseb. Izvoljena sta bila 1302 komunista, 47 menjševikov in 143 nadstrankarjev. Poiifiine novice. •f Tuji konzulati v Jugoslaviji. Pres* biro objavija uradno: Ministrstvo za zunanje stvari daje v vednost interesovanim; I. Do sedaj so bila izdana načelna dovoljenja za otvoritev nastopnih inozemskih konzulatov na ozemlju našega kraljestva: 1. Grški v Skoplju. 2. Franciji v Zagrebu in Skoplju. 3. Angliji v Zagrebu. 4. Španiji v Belgradu. 5. Cehoslovaški v Belgradu in Sarajevu. G. Nizozemski v Belgradu in Zagrebu. II. Dala so se začasna dovoljenja za poslovanje nastopnim inozemskim konzulatom: 1. Belgiji v Belgradu in NiSu. 2. Franciji v Negotinu (konzularna agencija). 3.Poljski v Sarajevu. 4. Švici v Belgradu. 5. Nizozemski v Sarajevu. 6. Rusiji v Zagrebu. 7. Italiji v Ljubljani (konzularna agencija). III. Dala so se definitivna dovoljenja za poslovanje nastopnim inozemskim konzulatom: 1. Angliji v Belgradu in Skoplju (vicekonzulat). 2. Zedinjenim državam v Belgradu. 3. Rusiji v Belgradu (vicokonzulat). V zadnjem času so se mnogi posamezniki in posamezne korporacije obračale lc do inozemskih misij v kraljestvu s prošnjami in zahtevami, da bi se v nekaterih krajih na našem ozemlju ustanovili inozemski konzulati. Ministrstvo za zunanje stvari opozarja na neumetnost težkega postopanja, ker se s tem ne samo tujo misije, katerim moramo kot domačini posvečati vso pozornost, spravljajo v neprijeten položaj, temveč to tudi ni pristojna pot- Nove konzularne oblasti tujih držav v našem kraljestvu se morejo ustanavljati samo po predhodnem odobrehju ministrstva za zunanje stvari, ki mora sporazumno z drugimi nažimi oblastmi presoditi, ali je v kakem kraju z ozirom na trgovske odnošaje na-Se drŽave potreben tuj konzulat. + Bcssda g. Nitliju, Tržaška »Edinost« prinaša: »Prisrčnih kulturnih odno-šajev« z Jugosloveni želi ekscelenca. gospod ministrski predsednik Nitti, kakor je te dni slovesno zagotavljal v italijanski zbornici, In besede v dotičnem odstavku njegovega govora so bile tako smotreno — nočemo reči preračunjeno v kak ne-lep namen — zložene druga poleg druge, da so napravljale vtisk, da ekscelenca resno in pošteno misli s to željo. Tu pa se nam postalja kočljivo vprašanje: koliko in ali so dejanja njegovih podrejenih organov v skladu z lepo besedo ministra, in: ali so taka. da morejo prispevati k dosegi prisr- »Ljudskega gledališča« v Ljubljani vzmeta s tem, da sem se ponudil kot vodja takšnega gledališča, ki bi moglo vzrasti iz tal sedanjega »Ljudskega odra« kot pravo poklicno gledališče. O potrebi takšnega gledališča, kamor bi se moglo zateči ono občinstvo, za katero repertoar obeh sedanjih gledališč ni primeren, in ki fudj ne more plačevati tako visokih vstopnin, pač ni treba na široko govoriti. Ker do uresničenja te prelepe ideje iz različnih vzrokov trenutno ne more priti, sem se odločil prevzeti ravnateljstvo najmlajšega stalnega gledališča v Sloveniji — v Celju! — Nemci so si zgradili tam čedno gledališče z zadostno velikim odrom. Svoje delovanje v Celju pričnem po velikonočnih praznikih. Igrali bomo tu zadnja dva meseca tekoče sezone še samo z diletanti in ustanovil bom obenem dramatično šolo. Medtem si poskrbimo podporo ter engažiramo za prihodnjo sezono za zdaj še skromen enzembl poklicnih igralcev. Moj program bo imel svoj značilni začetek z vprizorit-vijo izvirne slovenske drame — Kralja na Betajnovi, ki bo otvoril tako ciklus vseh Cankarjevih dramatičnih del... čnih kulturnih odnošajev? Celo to bi mo-tjii vprašati, ali so odredbe in ukrepi centralni]) oblasti v Rimu, ki so neposredno pod očesom gospoda Nittija. v skladu z željo po prisrčnih odnošajih med italijanskim in jugoslovanskim življem?! Bridke tožbe našega ljudstva v zasedenem ozemlja od vseh strani dajo izčrpen odgovor na taka vprašanja — odgovor, ki ne vzbuja posebne vere v željo po prisrčnih odno-šajih.. .1 Ali — nekaj posebno, naravnost drastično-značilnega smo hoteli ugotoviti. Gospod Nitti si želi prisrčnih kulturnih odnošajev z Jugoslov eni, vsa zasedbena — politika pa naravnost zapira poti sadovom kulturnega snovanja v Jugosovenih na naše ozemlje. Ne mislimo tu na kak? politične časopise, brošure, pa<5ir>dne spise. Odklanjanje sposov bi bilo koncu konca še umljivo. Ali meja jasedbenega ozemlja zapira poti med nas tudi spisom zgolj kulturnega, gospodarskega in celo verskega aH cerkvenega značaja!! Oblasti smatrajo menda tudi plodove takega snovanja kot nevarn« — ne vemo kakim koristim. Če je tako, potem js beseda, izra-zujoča željo po »prisrčnih odnošajih« prazna, brez vsebine, ako ne neiskreno pre-računjena ia izrečena le radi potrebe tre-nutkal Zato vedi gospod Nitti, da bomo njegovi lepi besedi dajali vero šele tedaj, ko ji bodo odgovarjala dejanja. -f Wilson za Italijane dobro skrbi. — Kakor se je dognalo, so italijanske oblasti ob demarkacijski črti javno razglasile, da bodo pričeli v zasedenega ozemlju z re-kvizicijo živil in živine. Javili smo že, da so uvedli v celi Italiji in v zasedenem ozemlju Italijani s 1. aprilom izkaznice za vsa živila, od 15. marca sem so pa uve-depe nakaznice za sladkor in moko. •f Komunisti in prisega. Pri sestavljanju občinskih odborov zahteva 9 10. občinskega reda za Hrvatsko, da morajo vel občinski odborniki prej položiti prisego, predno se vrže volitve župana. Hrvatski komunisti podajejo pri sestavi občinskih svetov sledečo izjavo: »Izjavljajoč se za načelne nepomirljive protivnike monarhi-stičnega državnega ustroja pripominjamo, da smatramo edino konstituanto za kom-petentno, da reši vprašanje ustroja naše države. Ravnotako protestiramo proti nezakonitosti točke 10, po kateri se nam predpisuje prisega monarhu, o katerem, kakor tudi ne o definitivnem ustroju države, še ni končnoveljavno reševal zgoraj imenovani kompetentni forum. Ne smatrajoč to za noben prejudic za našo republikansko zahtevo po ureditvi jugoslovanske socialistične sovjetske republike, priznavamo v današnjih prilikah silo realnih razmer ter v interesu proletarijata in njegove borbe, ki bi nam bila v protfrmem slučaju v mestnih in podeželnih občinah onemogočena, zadovoljujemo § 10. ali s protestom proti njemu in ne priznavaje mu zakonske moči kličemo: Živela jugoslovanska socialistična sovjetska republika.« — Zanimivo bi bilo zvedeti, kaj mislijo naši dinastiSni liberalci o tej izjavi. Na svojih shodih imajo polna usta monar-hičnih udanostnih krilatie, na Hrvatskem se pa bratijo s komunisti in nastopajo skupno z njimi. Cenjesifni naročnikom in inserentom! Ker so se vsled nove splošne podražitve vseh tiskarskih potrebščin znatno povišale cene v tiskarni, se je morala iz-nova dvigniti naročnina vsem časopisom v Jugoslaviji. »Slovenec« velja šd 1. aprila dalje: v Jugoslaviji: mesečno...... . 15 K četrtletno ....... 45 » polletno.......90 » celoletno ....... 180 » Za vse inozemstvo: mesečno ....... 20 K letno...........240 » Sobotna izdaja celoletno . 30 » Posamezne številke v nadrobni prodaji veljajo 1 krono. * * * Inserati veljajo do visokosti 27 mm (takozvani mali oglasi) po 1 krono za 1 mm X 60 mm prostora. Inserati nad 27 mm pa 1 K 50 vin. za I mm visočine in 60 mm širine. Uradni inserati za isti prostor 2 K. Poslano, enak prostor, po 2 kroni; ženitne ponudbe in poroke na prostoru 60 X 30 mm 80 kron za vsako objavo. Navzlic gorenjim cenam ostanejo tlo-trenski časopisi še vedno najceneji v Jugoslaviji Dnevne novice. — Dr. Avguštin Stegenfiek f. V Mariboru so v nedeljo, dne 28. marca pokopali bogoslovnega profesorja C. g. dr. Avguština Stegcnška. Pokojni je bil rojen 7. julija 1875 v župniji Sv. Lenarta nad Laškim. Gimnazijo to bogoslovle J« dovršil v Mariboru, kjer je bil 1. 1898. posvečen v mašnika. Nato ga je škof poslal v Rim, kjer se je uglobil v arheološke in umetniške študije. Ostal je v Rimu 3 leta. Leta 1006. je bil na graškem vseučilišču pro-moviran za doktorja modroslovja. S smrtjo dr. Stegenška Je zadela našo znanost in lavantinsko bogoslovno učilišče nedopovedljiva izguba. Mož s takimi talenti, s tako čisto vnemo za znanstvo, plo-dovitimi idejami in velikopoteznimi načrti bi bil dika vsaki univerzi. Kaj je predstavljal dr. Stegenšek, se bo morda bolj čutilo sedaj, ko ga nI več, kakor poprej, ko je delal in študiral v svoji sobici. Ustvaril je mnogo, dasi je učakal le 45. leto svoje dobe in so mu v polnosti moške delotvor-nosti odpovedale fizične moči. Bog mu bodi plačnik! — Shod dekanov ljubljanske škofije, ki je bil glasom razpisa z dna 1. jamarja t. L t »Škofijskem listu« sklican za dan 7. aprila t. 1., se žal na določeni dan ne more vršiti, ker je za isti dan pravkar sklican shod zaupnikov VLS. Vsled tega se bo vršil shod dekanov dan kesneje, t. j. v četrtek, dne 8. aprila 1920 po na-značenem redu. — Škc/.'jsk! ordincriat v Ljubljani, dne 30. marca 1920. — Ustanovitev »Kfeca slovenskih akademikov »Jugoslavija« v PaiizJ. Na sestanku vseh slovenskih visikcšcicev v Parizu, dne 27. februarja 1920, se je ustanovil v okvirju tukajšnjega »Udružetija jugoslovanskih študentov,« — »Klub slovenskih akademikov Jugoslavija«, z namenom, pomagati pozabljenemu slovenskemu akademiku v Parizu. Klub je zgoli stanovski, torej izven vsake stranke, ter je tovarišem v domovini z vsemi informacijami na razpolago. Prosimo vse prijatelje 'n dobrotnike dijaštvi, da podoirajo to našo akcijo. Prispevki, dopisi in katerasi-bodi vprašanja naj se blagovolijo poslati na tajnika, tovariša Sava Jovanovič-Kat-nik, čtudiout en droit et sc. pol. Pariš Vle 8, rue Vaugirard, — Tovarišem medicincem! Glede podpor iz medicinskih fondov sporočam tovarišem sledeče: 1. Tovariši, ki imajo že podpore, naj predložijo kolokvijsko izpričevalo vsaj do pričetka poletnega semestra zdravstvenemu odseku- 2. Prošnje za podpore oziroma zvišanje podpor so končno rešene. Tovariši, ki so vložili proš-nje, naj prevzamejo tozadevne odloke osebno pri zdravstvenem odseku. 3 Obrok za mesec april dobimo nakazan ob pričetku poletnega semestra skupno z ob rokom za mesec maj. Za eventualne nadaljnje informacije naj se tovariši slobodno obrnejo name. — Predsednik D Z. M med. Ivo Peršuh, Slovenjgradec. — Poverjenik za kmetijsvo Jakob Jan sprejema stranke do nadaljnega vsak torek in vsak petek od 11. do 13. ure — V Kamniku se je 19. t. m. ustrelil uslužbenec smodnišnice Prohinar. Do tega žalostnega koraka so ga privedle nečuvene razmere, ki vladajo v smodnišnici. »Slovenski Narod« pripominja k temu žalostnemu dogodku: »Ker je bil (Prohinar) klerikalec, dal mu je dekan Lavrenčič zvoniti z velikim zvonom, navzlic temu, da je zdravnik odločno izjavil, da je bil pri pravi pameti.« Ves Kamnik bo hvaležen »Narodovemu« dopisniku, če mu pove, kje je ta »veliki« zvon, kajti Kamničani ga pogrešajo, odkar je vojska pobrala vse večje zvonove in pustila v vsakem zvoniku le po en najmanjši zvon. — Bogoskrunstvo. Blejski Sokoli so se proslavili s čini, ki so na sramoto celemu sokolstvu. Pred tremi tedm se je spravila skupaj družba 14 mladih Sokolov, med njimi učitelj Grundner iz Gorij, v gostilni Sokola Florjančiča na Bledu. Duh in razpoloženje te družbe je bil tak. da si ie dal duška na ta-le način: Sneli so s stene križ, ga zasramovali in štrli. Potem so šli v gostilno Mangart in tam storili enako bogoskrunstvo s križem. Odtod so šli na piano — razbijat kapelice. Poškodovali so tri kapele, katerih dve sta bili delo arhitekta Vurnika, vse tri pa so bile blagoslovljene in služijo kot oltar o Sv. Rešniem Telesu. To divjaštvo — ki ie le člen v doltfi verigi protiverskega početja blejskega Sokola — je vse ljudstvo do skrajnosti razburilo in na praznik Marijinega oznanjenja dne 25. marca se je vršila javna zadostilna procesija ob ogromni udeležbi prebivalstva, Svojo sodbo bo izreklo še sodišče. Stražmojster Rakovšček je v svojem poročilu na sodnijo omenil samo eno kapelico in obtožil samo dva preprosta fanta, toda ljudstvo pričakuje, da bo sodna roka dosegla tudi ostale krivce, pa naj bodo tudi sinovi »višjih« družin in bogatašev. A vodstvo Sokola poživljamo, nai pazi, da se sokolske telovadnice ne bodo izpreminjale v tolo-vajnice. Uubllanske novice- lj Vodstvo VLS in vsi krajevni odbori za Ljubljano imajo danes, točno ob 8. uri zvečer v čitalnici Jugoslovanske tiskarne zelo važno sejo, pri kateri naj uihč« funkcl-jonari«v ne mnnika. lj Krekova prosveta. Seja osrednjega odbora bo danes 31. t. m. ob 8. uri zvečer Prosim, da se vse odbornice seje gotovo udeleže. — Fani Videmšek, predsednica. lj Pevska vaja »LJubljane« danes ob pol dvajsetih za mešani zbor. Vsi točnol lj Ljudski oder. Danes zvečer je aranžirana vaja za »Kralja na Betajnovi«. Udeleže naj se je vsi oni, ki žele sodelovati. lj Društvo Prijateljev poljskega naroda v Ljubljani si jo na občnem zboru dne 26. marca izvolilo ta-le odbor: dr. Fr. Ilešič, predsednik-, dr. Fr. Štele, podpredsednik; gdč. Lina Čermdkova, tajnica; dr. Jos. De-bevec, blagajnik; odborniki gg.: Branimir Kozinc, Viljko Mazi, dr. Jak. Mohorič, Albin Prepeluh, dr. R. Mole. Preglednika računov sta gg. dr. J. Vrančič in A. Zaje. Članarina znaša odslej letnih 10 K; članov šteje društvo že nad 80; največ jih jo v Ljubljani, so pa tudi po drugih krajih; zlasti se oglašajo gospodje Jki so bili med vojno kot vojaki ali uradniki na Poljskem in imajo samo prijetne spomine na bratski poljski narod. — Pojasnila o društvu dajeta zlasti prof. Ilešič in prof. Debevec, oba " Ljubljani, Zarnikova ulica. — Na predlog društvenika g. konzula MieČislava Mistata in kr. opernega pevca R. Zatheya razširi društvo kmalu svoj delokrog. Dne 19. aprila priredi v Ljubljani v Unionu velik koncert s samo poljsko glasbo. lj Društvo državnih uslužbencev kraljestva SHS v Ljubljani ima odborovo sejo 3t. t. m. ob 8. uri zvečer v običajnem lokalu. PoWštevilno! — Predsedstvo, (k) lj Brivnice bodo na Velikonočno ne>-deljo cel dan zaprte, na Velikonočni po-nedeijek pa od 8. ure zjutraj do 12. ure opoldan odprte. (k) lj Smrtna nesreča na glavnem kolodvoru. Dne 27. marca t. 1. se je pripeljala na ljubljanski glavni kolodvor iz Ptuja begunka Frančiška Kranjec, katera se je nameravala vrniti v Miren pri Gorici; toda ker je prevoz beguncev za zdaj prepovedan, so njen vagon začasno prestavili na 14. tir poleg drugih begunskih vagonov. Dne 30. marca t. 1., ob 6. uri 20 minut jc zlezla Kranjec pod vagon, ravno v tistem trenutku so pa premikačj premikovali tovorne vozove in je bila ob tej priliki Kranjčeva povožena čez prsa, vsled česar je precej nastopila njena smrt Na lice mesta poklicani policijski zdravnik dr. Derč je konstatiral smrt ponesrečenke in odredil, da se prepelje truplo v mrtvašnico pri sv. Krištofu. lj Tatvina v Lattermanovem drevoredu. Pri prodajalki slaščič Neži Zaje v Lattermannovem drevoredu so neznani vlomilci 27. marca t. 1. vlomili in revi blaga v vrednosti 404 K ukradli. Akademska omladina poživlja vse di-jaštvo in zainteresirano občinstvo na Dar- PROTESTNI SHOD v Ljubljani proti nerazumevanju, ki ga kaže centralna vlada napram našemu težkemu gmotnemu položaju. Pridite vsi visokosolci, srednješolci in vsi, ki imate hčere in sinove na visokih šolah. Shod se vrši v četrtek, dne 1. aprila ob 15. uri v hotelu »Tivoli«. Nalnoisislša LJUDSKA STRANKA V BOSNI IN HERCEGOVINI. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Sarajevo, 30. marca. V nedeljo je bil v Zavidovičih velik javen shod ljudske stranke, na katerem so poslanci ljudske stranke iz Sarajeva poročali o notranjem in zunanjem položaju naše države ter o socialnem in kulturnem programu ljudske stranke. Program ljudske stranke je bil sprejet z velikim navdušenjem, nakar se je izvolil krajevni odbor stranke. Mostar, 30. marca. Dne 25. marca je bil tukaj velik kmetski shod ljudske stranke za Hercegovino. Navzočih je bilo okrog -480 delegatov iz vso Hercegovine, med temi tudi nekaj pravoslavnih in muslimanov. Bila so zastopana vsa sela iz Hercegovine. Shod je otvoriJ predsednik začasnega odbora Mandfč. Na zborovanje so došli tudi poslanci ljudske stranke iz Sarajeva in Zagreba. Demokratska in te-žačka stranka sta skušali zadnji čas z vsemi silami zmanjšati vtis, ki ga je na Mo-star napravil prihod tolikega števila kmet-skih odposlancev. Demokratski predstojnik v Ljubuškem, dr. Politeo, je n. pr. prepovedal zadnji čas odhod iz bližnje okolice Ljubuškega na shod. Toda mahina-cije nasprotnikov niso uspele, kar priča veliko število udeležencev tega kmetskega zborovanja. Zbor je izvolil za predsednika kmeta Mato Zubca, za podpredsednika pa kmeta Ivana Vlašiča. Po živahni debati zlasti o vprašanju agrarne reforme in o kulturnih načelih ljudske stranke js bil v celoti sprejet strankin program. Nato se je vnela živahna debata v varnosti življenja, ki so se je udeležili tudi muslimani. Protestirali so proti postopanju Atanazije Šole, ki je dal dobrovoljcem orožje, da morejo napadati mirno ljudstvo. Shod |e odločno obsodil demokratski batinašlci si- stem in nasilje. Končno je bil Izvoljen odbor ljudske stranke za Hercegovino in sicer za predsednika kmet Mato Zubac, za podpredsednika pa kmeta Ivan Petrovič in Mato Damjanovič ter štirje tajniki. Govoril je tudi v imenu ljudske stranke za Bosno dr. Zvonko Spreizer iz Sarajeva, ki je poudarjal temeljno razliko med ljudsko in težaško stranko. Na shodu je vladalo zlasti veliko nerazpoloženje proti težaški stranki zaradi zlorabe težaške stranke. Sprejete so bile resolucije, ki se tičejo agrarnega vprašanja, gospodarske povzdl-ge Hercegovine v vseh panogah, na kar se je tudi razpravljalo o gospodarskih razme. rah sadilcev tobaka. Bili so poslani brzojavni pozdravi vsem tajništvom ljudske stranke, ministru kmetu Roškarju, ministru dr. Korošcu, podpredsedniku Jugo« slovenskega kluba dr. Simraku in drugim. PAČI6 NA POTI V BELGRAD. (Izvirno poročilo »Slovenca«.) Zagreb, 30. marca. Danes v torek je do» šel z orient-ekspresom V Zagreb naš delegat na pariški mirovni konferenci, Pašič. ki potuje v Belgrad. Na kolodvoru ga je sprejel podban dr. Potočnjak, nakar je g, Pašič nadaljeval svojo pot. NOTRANJI POLOŽAJ. LDU Belgrad, 30. marca. »Politika« piše o notranjem položaju: Včeraj se niso podvzeli nobeni koraki za dosego sporazuma. Splošno se pričakuje prihod Paši« čev, od katerega pričakujejo, da bo v razgovore prinesel več pomirljivosti in popustljivosti. Vladne stranke stojijo še ved« no na stališču, da mora biti ministrski predsednik radikalec, mesto notranjega ministra pa naj bi dobili demokrati. Kar se tiče vprašanja hrvatske pokrajinske vlade, sodijo vladne stranke, da bi bilo najbolje, ako bi hrvatski ban postal dosedanji podban dr. Potočnjak. Demokrati računajo s tem, da bo vlada Protiča po sobotni seji narodnega predstavništva odstopila in mislijo, da se bo potem lažje dosegel sporazum. Mnogo poslancev je že odpotovalo domov. Obe skupini želita velikonočne praznike izkoristiti za svoje strankarske cilje. Belgrad, 30. marca. Regent prestolonaslednik Aleksander se je v poslednjih dneh posvetoval z dr. Pavlovičem, Davi-clovičem, Spalajkovičem, dr. Ninčičem in Slobodanom Jovanovičem. Sodijo, da so te avdijence v zvezi s sedanjo krizo. Zdi se, da zastopajo demokrati mnenje, da se naj sestavi nevtralen kabinet, ki bo dovršil samo volilni zakon in izvedel volitve. BORZNA POROČILA. LDU, Zagreb, 30. marca. Borza. Devize. Berlin 228—230, Milan 885—900, London 640—650, Pariz 1175—1250, Praga 209—212, Dunaj 66—68. Valute. Ameriški dolarji 15.600—16.100, avstrijske krone 65—67, čehoslovaške krone 197—■ 205, bolgarski levi 220, carski rublji 210--. 220, angleški funti 625—645, francoski franki 1150—1200, švicarski franki 3000, italijanske lire 900, napoleondorji 630—' 638, nemške marke 235—242, leji 260— 270. REVOLUCIJA NA DANSKEM. LDU Kodanj, 30. marca. (DunKU — Wolff.) Kralj je odklonil ultimat. Socialno-demokratična stranka je nato za jutri zjutraj prr.klamirala splošno stavko. Stranka namerava sestaviti posebe kabinet in zahtevati od kralja in vlade, ki je sestavljena po nalogu kralje, naj odstopita. LDU Kodanj, 30. marca. (DunKU) Na ultimat združenih strokovnih organizacij in drugih organizacij je kralj odgovoril, da vztraja pri svojem odgovoru, ki ga je sinoči dal odposlanstvu, da namreč po njegovem mnenju ni ravnal proti ustavi. On želi, da se izvedejo volitve in da se sestavi ministrstvo sporazumno z večino novega Folkethinga. LDU Kodanj, 30. marca. (DunKU) — Kakor javljao »Berlingske Tidende«, je kralj poveril državnomu pravdniku pri državnem sodišču, Liebeju, sestavo poslovnega ministrstva, ki bi imelo nalogo, razpisati volitve v državni zbor. Za ministra za zunanje posle je določen danski poslanik v Londonu pl. Grevenkop. Radikalne stranke levice so izdale včeraj proglas, kjer označujejo odslovitev ministrov za grožnjo proti političnemu miru, STRAŠEN VIHAR V AMERIKI. LDU New Tork, 30. marca. (DKU) Reuterjev urad javlja: V severno-zapad-nem delu države Illinois in v nekaterih krajih držav Ohio, Michigan, Indiana, Missouri, Georgia, Alabema in Wisconsin je nastala silovita nevihta, pri kateri je izgubilo mnogo ljudi svoje življenje. Škoda znaša več milijonov dolarjev. Več sto poslopij je docela porušenih. Tisoči ljudi so brez strehe. Bolnico so prenapolnjene ponesrečencev. Natančnih poročil še ni, ker so vsa občila porušena. VEZUV SE PRIPRAVLJA. LDU Rim, 30. marca. (DKU — Brezžično.) Vodno bolj se množe znaki, da začns Vezuv bljuvatl. Razne novice. r Jeruzalem pod snegom. Angleški listi poročajo, da je v prvi polovici t. m. v Jeruzalemu silno snežilo. Meteži so napravili mnogo škode. Pod veliko snežno težo sc je precej streh zrušilo. Ponekod je ležal štiri metre debel sneg. Streha Omarove mošeje je znatno poškodovana in prekrasne preproge so morali nemudoma odnesti, da bi se ne pokvarile, ker se je sneg tajal in bi bile kmalu vse pod vodo. Najbolj je pretreslo Turke, da je snežni vihar podrl spominsko drevo »butmi«. ki stoji tik pred meste im" ' rati. Drevo ;e služilo za vislice in med narodom je živela pravljica, da se bo turško gospodstvo obdržalo, dokler se bo obvarovalo drevo. Zato so trhlo drevo podpirali od vseh strani in ga obdali z železnimi obroči. A zdaj ga je podrl snežni vihar. Verni Turki stoje vdano okoli parobka in čakajo na svoj »kismet*, r Naramnice skladatelja Rossinija. Pariška opera je našla v svoji knjižnici znamenito relikvijo: par hlačnih naramnic, ki so bile last skladatelja Rossinija, ki jih pa nikoli ni nosil. Neka osemnajstletna deklica se je bila zaljubila v skladatelja, ki ga ni nikoli videla. Da da izraza svojemu navdušenju zanj, je naredila naramnice iz rožnate svile in jih vpletka s cvetjem in svojim podpisom. Mislila pa je, da je Rossini človek vitkega stasa, zakaj naramnic radi obilnosti svojega telesa ni mogel nositi, ker so mu bile pretesne. Tega gospodična nikoli ni izvedela. r Letalca našla v Sahari smrt. Skoraj ni več upanja, da bi bila general Laperrine in njegov pilot Bernard, ki sta na 18. dan meseca februarja odletela iz Tamanraseta v smeri proti Timbuktu, srečno pristala. V Parizu so tega mnenja, da sta našla svoj grob v Sahari. Guverner timbuktovski je osnoval smotreno poizvedovanje, ali brez uspeha. Tamanrasset je oddaljen od Tim. bukta 400 milj. Vsa ta razdalja je skoraj brez človeškega bivališča in brez vode. Prvotno je hotel odleteti z Bernardom general Nivelle, ali v zadnjem trenutku je bil odpoklican na Francosko. r Duševni in ročni delavci na Angleškem. Lord Burnham, predsednik velikega shoda časnikarskega tiskovnega zaklada Ki (Newspaper Press Fund), ki se je nedavno vršil v Londonu, je izrazil svoje zadovoljstvo, da so se izboljšale razmere vseh slojev, kar jih je nameščenih v časnikarstvu, tako duševnih kakor ročnih delavcev. Tisti, kateri se trudijo obrniti usodo naroda na nova pota, menijo, da je duševno delo samo na sebi manj vredno kakor manualno delo. Na duševne delavce se gleda kakor bi spadali k zajedalcem ali celo k podrejenim slojem, kojih plače so že dosegle svojo višino, a so dosti nižje ko plače ročnih delavcev. Veseli ga, da dobivajo vsake vrste delavci primerno mezdo, ali poleg tega bi zastonj prikrivali dejanj-ske razmere, ki se nam kažejo. Cona pirja je štirikrat do petkrat višja pred vojsko, azaloge so se zmanjšale, dočim je povpraševanje narastlo. Produktivni stroški so trikrat večji. Te razmere bo-gel redno sestaviti odbor. Pri vsem primer-Cis*o prav je, da so ročni delavci zahtevali in prejeli večje plače, ali ne misli, da bi duševni delavci imeli ostati v pomanjkanju in ob takih okolnostih bi se ne mogel redno setaviti odbor. Pri vsem primernem priznanju vloge, katero igrajo ročni delavci, sodi, da taki nedostatki, ki brez-dvomno vladajo, temeljijo na nerazumnem uvaževanju. V celi industriji je treba imeti smisel za dostojnost. Cerkve«! vsstraik, c Misijonska ustanova sv. očeta Benedikta XV. Na Kineškem ima misijonsko delovanje katol. Cerkve lepe uspehe. Vsako leto izkazujejo poročila okrog 100.000 novokrščencev. Misijonarjev pa primanjkuje. Škof lazarist Reynaud se je obrnil do papeža s prošnjo, naj bi se ustanovila »misijonska križna vojna« za Kitajsko, ki bi zbirala ustanovni kapital, iz katerega bi bilo možno podpirati in vzdrževati večje število misijonarjev ter vzgojiti več domačih misijonskih duhovnikov. Papež Benedikt XV. je želji radevolje ustregel ter to misijonsko podjetje toplo priporočil, obenem je pa daroval vsoto 50.000 lir. Obresti tega kapitala se bodo porabile za vzdrževanje misijonarjev, ki se bodo imenovali »papeževi misijonarji«. Opozarjamo ob tej priliki, da misijone na Kitajskem posebno pospešuje »Dejanje sv. Detinstva«, ki je v škofiji ljubljanski vpeljano skoraj po vseh večjih župnijah. — Te dni odpotuje zopet na svoje mesto na Kitajsko preko Amerike in Tihega oceana misijonar o. Veselko Kovač. c V Rimu je umrl vsled pljučnice kardinal Filip Giustini, rojen 1. 1852. v Tivoliju pri Rimu. Kardinal je postal 1. 1914. Pokojni jo bil izboren jurist ter prefekt kongrogacije zakramentov. c Francija in Vatikan. Diplomatsko zastopstvo Francije pri Vatikanu bo v kratkem obnovljeno. Zakonska predloga pride v parlamentu čimpreje v razpravo. Daei je v državnem zboru še okrog 200 ra-dikalcev in socialistov, vendar se sploSno pričakuje, da bo predloga sprejeta. c Svetniški proces. Na kvaterno nedeljo v postu je bil v lconzlstorijalni dvorani Vatikana prečitan dekret o končanem procesu, po katerem je bila prišteta med svetnike usmiljena sestra Marija Magdalena Fontaine in dve njeni tovarišici, dalje častivredna Marija Klotilda od sv. Frančiška Borgia ter devet drugih uršulink, ki so 1. 1794. v Arrasu med francosko preku-cijo pretrpele mučeniško smrt. Hkrati je bil prebran tudi dekret o beatifikaciji 22 mučencev iz Ugande; 9 jih je bilo mučenih, 13 jih je prestalo mučeniSko smrt v ognju. Papež je imel pri tej priliki prisrčen nagovor, ki je v njem poveličeval novo svetnike kot vzornike srčnosti in žive vere. OpSovsKS vesJnif«. Seja vaditeljema zbora O. Z. Danes v sredo ob pol 8. uri zvečer se vrši seja zvezinega vaditeljskega zbora v Jugoslovanski tiskarni. Bratje pridite gotovo vsi. — Načelnik. (k) Predsedstvena seja O-IIške zveze se vrši v četrtek 1. aprila ob 5. uri popoldne v Jugoslovanski tiskarni, III. nadstropje. — Predsednica. (k) pr I. komorni večer godalnega kvarteta Zika. G g. Rihard Zika (I. gosli), I. Karel Sancin (II. gosli), Ladislav černy (vi-jola), Ladislav Z ika (Čelo). Naše koncertno občinstvo bo v torek po praznikih brez-dvoma napolnilo veliko dvorano Narodnega doma, da podpre idealno stremljenje štirih mladih, navdušenih umetnikov, ki so si osnovali godalni kvartet in se posvetili reprodukciji komornih del najboljših skladateljev. — Vstopnice so naprodaj v Dolenčevi trafiki v Prešernovi ulici, (k) pr Maks Halbe je spisal novo dramo Hortense Ruland, ki so jo igrali pretekle dni s precejšnjim uspehom v monakovskejm narodnem gledališču. Pesnik kaže v delu resno stremljenje za tem, da postavi ljubezenski problem na višino in ga potom vpeljave simboličnih in demonskih oseb pesniško dvigne. a Telečje meso. »Vnovčevalnica za živino [n mast« razdelila je sledečim mesarjem: Škrianc, Trtnik, Rihtar, Kastelic, Marija Ham, Matija Ham, Lebin, Javornik, Cu-zak, Dolničar, Prime, Kovjan, Bizilj, Ivan Janežič. Černivec, Ocvirk, Janeš, Ivan Zaje, Brezi. Češek, Novak, Ahlin, Zupančič, Zag-meister Šiška, in Seljanu vsakemu po dva teleta, kojih meso se bo prodajalo v sredo 31. marca 1920. Kilogram zadnjega mesa s priklado velja 19 K, kilogram sprednjega mesa s priklado 18 K. Vsaka stranka dobi največ 1 kg mesa. Našlo se je dno 27. t. m. na južnem kolodvoru 400 K. Dobi se pri g. Jankotu Um-nik, II. orožn. četa, Bleiweisova cesta 1. ebelost od 18 cm na pre) po zmožnosti suhe, knpi Rcfjovc & Co sip. LJubljana, Kolodvorska ul. st. 31. 1264 (3) 3hi?p m oprava za jedilno soiio sa [jI\J5 pioda. Naslov pove F. Schan. tel, Mestni trg št. 18. I. nadstr. od 1— —2 ure popoldne. sprejme notar Fran Štupica pil Sv. Len ar ti pr- Slov. gor. Ponudbe z zahtevki in sposobnoHtmi naravnost. — Nastop takoj. »JJjiUHil lil vltUJ zmožua popolnoma nemškega in slovenskega jezika se Fpre me takoj. Ponudbe s snko in naveabo že'jene plače pod N. A. O. na anončno enspedicijo Al. Matel o, Ljubljana, Kongresai trg št. 3, I. nadstropje. sisrrfflsa Sdnjth^S; gre tudi za deklo. Naslov pove uprava lista pod št. 1257. Sprejme se korespondentinja vešča ___,— knjigovodstva, strojepisja ter slovenske in nemške stenografije. Ponudbo na anončni zavod Drago Bcsr.iak, Ljubljana, Cankarjevo nabiežjo štev. 5. Kini SP 200 d0 300 sifon"k'h steklenic. nUjll iju Ponudbe na anončni zavod Diago Beseljak, Ljubljano, Cankarjevo nabrežje štev. 5. 500 Kron iioorsiie od 29. na 30. marca ponoči, iz hleva moje tovarne, ukradeno kompletno konjsko prsno vpiego z ujzdo in vajeti vred, za enega konjn. G. Tonuies, stavbeno podjetje, Ljubljana. Silite „Slovsnca"! izoDOils se le drž. policiie do ad- dnijskih zaporov «vofa 40.000 K. Pošteni najditelj n«i odda denar proti dobri nagradi v Trnovski ulici 25. p. SlBUO« ?brano iz Semena za vrl kakor peteršilj, solatno peso, mora on cvetljice v najlepši izbri na debe'0 in drobno priporoča SEVER & Kom p. Ljubljana, Wolfova ul ca 12. Išče se za gospciično iJiUSfU UfllJG vso oskrbo tiri boljši družini. Plača po«transi