Slev 96. r1 Naročnina -■.u za državo SHS: sa oelo ieto naprej Dl< .170*— sa pol leta „ .. „ 60 — ■a četrt leta H .. m 30 — sa en meneč „ .. „ 10*— za inozemstvo: oelole.no.....D a. a t — me-ečno ..... „ 18-— = Sobotna izdala: s t Jugoslaviji. . . D,n 15 -v inozemstvu ... „ 35 — Posamna Slev. 75 par. v mM v cetneK m 27. oprno 1922. Leio L. s Cene lnseratom:^ Enostolpna petitna vrata mali' oglasi po K 4'— In K 8 —, veliki oglasi nad 45 mm vl> Sine po K 8 —, poslana iti' po E 12 —. Pri večjem naročilo pomit. Izhaja vsak dan lzvzemSl ponedeljka in dneva po prazniku ob 5. uri zjutraj. Mesečna priloga: Vejtnlk SKSZ. Uredništvo je v Kopitarjevi ullol iter. B/I1L Rokopisi se ne vračajo; netrunhlrana pismu se ne >pre|ema|o. Uredn. teleL itv. 50, upravn. itv. 328. Političen list za slovenski mmi Oprava |e v Sopltarjevl ul. 6. — Račun poštne hrau. l|ubt|aniko št. 850 za naročnino tn št. 349 za oglase, zsgrob 9.011, sirajav. 7SB3, pra^.e !n dnnaj. 24.797 Razprava PROTESTNA IZJAVA JUGOSLOVANSKEGA KLUBA. - INTERPELACIJA 0 POSTOPANJU S SLOVENSKIMI VOJAKI. Za norca nas ima ... (Nar. pesem.) Vlada se iz uradništva brije norce. V dvanajstinah za marec in april je bilo določeno, da se izplačajo uradniške draginjske doklade 1. aprila za januar, polovico [ebruarja in za april. V Sloveniji se je za izplačilo teh uradniških doklad izvršilo pravočasno nakazilo. Finančni minister dr. Kumanudi je pa protizakonito brzojavno lkinil določeno izplačilo novih draginjskih loklad in grozil finančnemu delegatu za Slovenijo z disciplinarno kaznijo, ker je le-a dokazoval, da je zadnji trenotek izpre-nemba v izplačilu tehnično neizvršljiva. )gorčenemu protestu Jugoslovanskega klu-)a, ki so se mu pridružili tudi razni drugi joslanci, se je dr. Kumanudi udal. Dvanaj-itine za meseca marec in april pa določajo :udi, da se morajo nove draginjske dokla-ie izplačati 1. maja za mesece marec, maj n polovico februarja. Kakor koncem mar-:a, tako je finančno ministrstvo tudi kon-em aprila prekršilo zakon o proračunskih Ivanajstinah in odredilo, da se izplačajo loklade za mesec maj in polovico februar-a 1. maja, za marec in mesec junij pa šele >o definitivno izvršeni redukciji uradni-tva, to je koncem maja ali začetkom julija. Čemu imamo zakone, čemu imamo na-odno skupščino, ako finančni minister sme ia svojo roko kršiti zakon, kadar in kakorkoli se mu ljubi, z izgovorom, da nima po-rebnega kredita? Kakšna pravna država >mo, ako vlada sama skrbi, da se tako ruši državna avtoriteta in zaupanje v oblast? Mesto da bi vlada izvršila izenačenje uradniških plač tostran in onstran Save in Do-lave, jemlje uradništvu za časa najhujše iraginje še to drobtinico, s katero je misli-a uradništvo zadovoljiti. Ne samo to; ka-£or slišimo, namerava vlada kakor za niž-e državne uslužbence uvesti tudi za urad-lištvo maksimum plač brez ozira na število Iružinskih članov, redukcija uradništva se )a vrši prav po naši svoječasni prognozi, la bo ta redukcija korupcija. Ne kvalifika-;ija, ne službena starost, ne kak drug ute-neljen razlog je dejansko pri redukciji me-'odajen, ampak strankarska pripadnost, rako vlada sama ruši temelje državi in če )i bil sploh kdaj zakon o redu i radu na nestu, bi bil edinole za sedanje »državo-vorce«. Ko bi bila tako postopala vlada za časa, ko je imela Slovenska ljudska stranka ivojega zastopnika v vladi in je bilo vod-itvo deželne vlade v rokah SLS, bi bile gr-nele ulice od demonstracij, da bi se bila leželna palača tresla. Po vseh uradih, po ilicah in zasebnih stanovanjih, po vseh kasarnah in beznicah bi se zabavljalo čez »sovražnike uradništva« in na protestnih sho-lih bi se govorilo zoper vladne može, da bi se kar bliskalo in treskalo. Vsega tega danes, ko vlada sama gazi :akon in briskira parlament, ne vidimo. Razumemo. Damoklejev meč nasilstva in ibsolutizma visi nad uradništvom, ni svo-)ode, kakor je bila za časa, ko je imela na 'ladi besedo še SLS. »Prijatelji uradništva« lemokratje in vladni možje imajo samo lese besede za uradništvo, katerega shodom Predsedujejo celo predstavniki sedanjega ežima, dejansko jim je pa za uradništvo samo tedaj, kadar potrebujejo pri volitvah Jradniških glasov. Zagrebški pokrajinski namestnik Demetrovič je vsaj zagrozil finančnemu ministru z demisijo, ako ta ne nmakne svoje protizakonite odredbe, pokrajinski namestnik za Slovenijo pa se vo-:ari po inšpekcijskih potovanjih po Sloveniji n pripoveduje delavstvu o naklonjenosti dade do delavstva. Ko bi bilo v tem le kaj resnice! Toda bližajo se samo volitve in skrahirane vladne stranke potrebujejo glasov, da oslabijo opozicionalne stranke; v ta namen bodo brez dvoma po stari balkanski metodi deležni vladnih drobtin posamezniki in posamezne režimu vdane organizacije, da bi se po volitvah vzdržala sedanja korupcija. Kako dolgo še? ODSTOP POLJSKEGA VOJNEGA MINISTRA. Varšava, 26. aprila. (Izv.) Poljski vojni minister je odstopil. Spri se je namreč s inančnim ministrom radi ča*tniikih plač. Belgrad, 26. aprila. (Izv.) Na današnji seji narodne skupščine se je pričela načelna razprava o dvanajstinah za maj in junij. V imenu zemljoradnikov je govoril La-zič, za njim soc. demokrat Golouh in narodni socialist Deržič. V imenu Jugoslovanskega kluba je podal poslanec P u š e n j a k naslednjo izjavo: Člen 33, zadnja točka zakona o državnem računovodstvu iz 1. 1919 se glasi: Državni proračun prošlega proračunskega leta ne more v nobenem slučaju veljati za več nego za leto dni, razven za tisto leto, za katero je bil prvotno odobren. Na podlagi proračuna za 1920 in 1921 so bile odobreno proračunske dvanajstine za junij do incl. decembra 1921 in za januar incl. april 1922, skupno za 11 mesecev. Sedaj gre za odobrenje dvanajstin za maj in junij, skupno tedaj za 13 mesecev. S tem se krši zakon o državnem računovodstvu. Z ozirom na to jasno zakonito odredbo, kakor tudi z ozirom na potrebo, da se čimpre-je prične razprava o rednem proračunu, odločno nasprotujemo proti predloženim dvanajstinam za maj in junij. Treba je jjov-dariti, da se na ta način onemogoča gospodarska ureditev države. Protestiramo proti Moskva, 26. aprila. (Izv.) Moskovski sovjet je pod predsedstvom Kamenjeva sklenil resolucijo na centralni izvršilni odbor ruskih sovjetov, v kateri ostro protestira proti londonskemu memorandumu zaveznikov, ki da ima namen Rusijo ponižati do kolonije za udejstvovanje zapadnega kapitala in bi povzročila novo imperialistično vojsko. Moskovski sovjet trdno upa, da bo ruska vlada ta napad z vso odločnostjo odbila Moskva, 26. aprila. (Izv.) »Izvestja« pišejo o zahtevah zaveznikov, da se da govoriti samo o priznanju ruskih dolgov, glede katerih je spričo miroljubnih namenov Rusije vedno lahko doseči kompromis. Pač pa je o eksteritorialnih pravicah inozem-cev v Rusiji in o poizkusu uvesti v Rusiji zasebni kapitalistični režim potom ingerenče v zakonodajo vsaka debata izključena. Sicer pa to nasprotuje določbam v Cannesu in sploh ni resno mišljeno, ampak bi. zavezniki s to taktiko radi le izsilili kakšne koncesije v drugem oziru. Rusija tudi ve, da je londonska spomenica delo ^francoskih oderuhov« in da niti Anglija niti Italija teh zahtev resno ne vzdržujeta. »Spomenica je Protesti Slovenije radi redukcije sodnih uradnikov. Belgrad, 26. aprila. (Izv.) Sem so do-šli številni protesti iz Slovenije radi prevelike redukcije sodnega uradništva. Protesti zahtevajo, da se sprejme predlog apelacijskega sodišča. Draginjske doklade se izplačajo. Belgrad, 26. aprila. (Izv.) Na včerajšnji seji ministrskega sveta je bilo sklenjeno, da se tekom maja izplačajo draginjske doklade državnim nastavljencem. Za izenačenje častnikov. Belgrad, 26. aprila (Izv.) Poslanec Jugoslovanskega kluba dr. Šimrak je vložil na vojnega ministra interpelacijo radi nepravilnega postopanja z bivšimi astro-ogrskimi častniki glede napredovanja in plače. Interpelant zahteva, da se krivice popravijo in bivši avstro-ogrski častniki izenačijo s srbskimi častniki. Zadrske koncesije. Belgrad, 26. aprila. (Izv.) Zunanji minister dr. Ninčič je zaprosil vlado za nova navodila v zadrskem vprašanju in je vprašal, kake koncesije namerava napraviti vlada v tej zadevi. Vlada stoji trdno na stališču, da ne stori nikakih koncesij in da zahteva striktno izvedbo rapallske pogodbe. »Pravda« piše, da je italijanska vlada predložila dr. Ninčiču nove predloge glede spo-mmnnc izvedbo pogodbe. Dr. flin&č je o postopanju vlade, ki zavlačuje delo finančnega odbora s tem, da je predložila nad 80 členov zakona o dvanajstinah, s katerimi je zahtevala nove davke, notranje posojilo itd. Vlada je radi odločnega odpora finančnega odbora morala umakniti večino členov. Protestirati moramo, da se jemljejo vsote iz investicijskega posojila in porabljajo za tekoče izdatke železniškega ministrstva, kar je v ostrem nasprotstvu z namenom investicijskega posojila. Obsoditi moramo postopanje vlade v pogledu kredita ministrstva za narodno zdravje za vzdrževanje bolnišnic. Vlada ne vpošteva predlogov tega ministrstva. Nujno je potrebno, da se urede naše finance, kar je mogoče doseči le z gospodarstvom na podlagi rednega proračuna. Gospodarstvo na podlagi dvanajstin ne škoduje samo državnim financam, marveč tudi državnim interesom sploh. Z ozirom na navedene razloge bo Jugoslovanski klub glasoval proti predloženim dvanajstinam. — Na jutrišnji seji narodne skupščine pride na vrsto interpelacija poslanca Brodarja radi postopanja s slovenskimi vojaki. drzen atentat ne samo na premoženje nego tudi na suvereniteto celokupnega ruskega naroda, na njegove življenjske koristi in na njegovo čast.« Ali bo konferenca stališče francoskih »veleoderuhov« zapustila ali pa se bo razbila. Moskva, 26 aprila. (Izv.) Z ozirom na rusko-nemško pogodbo piše »Pravda«, da je velika antanta skušala v Genovi Rusijo na ta način premotiti, da jo je velikodušno sprejela v krog zmagovalcev. V tem oziru je značilno, da so se seje politične komisije, kjer je tudi Nemčija zastopana, začasno prekinile in nadomestile s privatnimi konferencami, katerih se je na strani velike antante udeleževala Rusija. Rusija pa na ta lim ne pojde. »Mi nismo tako kratkovidni kakor n. pr. Poljska in Romunija, ki kakor šakala računata na to, da se lahko nasitita nad kostmi, katere jim prepuščajo velike zverine. Naša naloga ni igrati lakaja zapadnih velesil., ampak kot avantgarda delovnega ljudstva vsega sveta začrtati smer-nice novi mednarodni politiki, ki je v popolnem nasprotju s temelji, položenimi od avtorjev verzajske pogodbe.« tem obvestil svojo vlado. »Pravdas meni, da vlada ne bo storila novih sklepov v tej stvari, ampak da bo v svojih navodilih zunanjemu ministru dr. Ninčiču samo ponovila svoje staro stališče, da je treba rapallski dogovor popolnoma in takoj izvesti. Dr. Ninčič se ima lo o tem pogajati, kako naj se ta izvedba za obe stranki najlažje izvrši. Upor vojaštva v Pievlju. Belgrad, 26. aprila. (Izv.) Današnja »Politika« javlja iz Plevlja: Danes so sc uprli vojaki 48. pehotnega polka, ki tvori tukajšnjo posadko, upor pa so kmalu udu-šili. Preiskava se je takoj uvedla in je dognala, da je upor pripisati brezvestni agitaciji v naši vojski. Posadko tvorijo skoraj sami Hrvatje. Domenili so se na prigovarjanje tujih agentov, da zapuste vojašnice na dogovorjeno znamenje in da se povrnejo na Hrvatsko. Pred tremi dnevi, dne 23. t. m., je bil zadnji končnoveljavni porazgo-vor. Določilo se je, da se da znamenje s strelom, ki naj se odda na dvorišču iz puške ob določeni uri. Danes se je čul na dvorišču strel iz puške, nakar so iz vseh sob prihiteli vojaki s puškami. Vojaki so se zbrali in nato odšli iz vojašnice. Pri tej priliki je bilo oddanih kakih 300 strelov. Deloma s silo, deloma s prigovarjanjem se je posrečilo spraviti vojake nazaj v vojaščni-co. Ko so preiskali puške, so dognali, da so streljali le iz kakih 30 pušk, ostale so bile snažne, vse pa ostro nabasane. Vsi vojaki so imeli municijo. Preiskava je nadalje dognala, da so se med vojaki vršile agitacije, naj zapuste kraj. Med vojaki so bili tudi »tfenti iz Zagreba. IZ FINANČNEGA ODBORA. Belgrad, 26. aprila. (Izv.) Na seji finančnega odbora je bilo sklenjeno, da se ustavi sodno postopanje proti onim posestnikom, ki so do konca leta 1920. kuhali žganje, ne da bi kuho prijavili. Plačali bodo samo redno trošarino. Belgrad, 26. aprila. (Izv.) V današnji seji finančnega odbora je muslimanski poslanec Fehim Kurbegovič zahteval pred prehodom na dnevni red besedo in je govoril o zakonskem načrtu glede proračunskih dvanajstin za maj in junij. Naglašal je, da v tem načrtu pogreša znesek 90 milijonov dinarjev za odkup kmetov in za izplačilo beglukov. — Minister Trifkovič kot zastopnik ministrskega predsednika Pašiča in minister dr. Markovič kot zastopnik finančnega ministra sta takoj izjavila, da sta v imenu vlade pripravljena predlagati, naj se znesek 90 milijonov dinarjev vstavi v dvanajstine kot amendement. — Zaradi tega nastopa poslanca Kurbegoviča v imenu muslimanskega kluba je danes minister Rafajlovič v zastopstvu finančnega ministra predlagal v seji narodne skupščine pred prehodom na dnevni red, naj se tozadevni predlog takoj dostavi finančnemu odboru. RAZMERE NA REKI. Reka, 26. aprila. (Izv.) Posebna številka »Voce del Popolo« prinaša obširen razglas predsednika reške vlade g. Zanelle na reško konstituanto in prebivalstvo. Predsednik reške vlade navaja podrobne podatke o dogodkih, ki so povzročili njegovo nasilno ostavko, in zaključuje, da je lojalna izvedba reških klavzul rapallski pogodbi edina rešitev za Reko. Reka, 26. aprila. (Izv.) Predsednik: reške vlade g. Zanella je izdal na državne občinske uradnike poziv, da niso obvezani izvrševati naredb sedanje nepostavne vlade. Konferenca v Genovi. Odločen angleški odgovor na Poincarčjev govor. Genova. 26. aprila. (Tzv.) Sir Edvard Grig je podal v imenu britanske delegacije zelo odločne izjave. Rekel je med drugim: ^Govor gospoda Poincareja je zelo težak, posebno ker ga je govoril, ne da bi se bil preje posvetoval z zavezniki. V kolikor je g. Poincare naglašal, da morajo zavezniki delati složno, angleška vlada iskreno pritrjuje; toda izjava, da more Francija v nekih slučajih storiti korake, ne da bi se preje posvetovala s svojimi zavezniki, je jako čuden način, da si zagotovi njihovo sodelovanje. Sicer se da reči, da ta govor ni imel neposredne zveze z genovsko konferenco, vendar kaže, kako razburjeno je francosko javno mnenje vsled nemško-ru-ske pogodbo. In to razpoloženje izvaja težak vpliv na konferenco. —■ Sedanji položaj je tako kočljiv, da zna sejanje sumov dovesti do težkih nevarnosti. Prizadevamo si,, da uverimo Francijo o ciljih, ki jih zasledujemo s svojo politiko nasproti Rusiji in upamo, da se nam to posreči. Mi mislimo, da ako se z Rusijo ne sklene miru ali se vsaj pošteno ne prizadeva za to, ako gre politika držav, ki so v ugodnejšem položaju, za tem, da se Rusija izolira in pusti v bedi — in to bodi rečeno tudi za Nemčijo — potem bo neizbežna posledica bojna zveza med Nemčijo in Rusijo proti celokupnemu zapadu. O politiki, ki bi mogla dovesti do takih uspehov, Anglija noče ničesar vedeti, ampak hočemo storiti vse, da preprečimo, da bi Evropa znova postala klavnica. Zato obračamo svoj pogled na ruski narod in hočemo z njim skleniti mir, pa naj bo njegova vladavinska oblika kakršnakoli Ruski narod so je boril za našo stvar nad dve leti in pol in je trpel težje izgube nego katerakoli druga dežela.« GOSPODARSKA KRIZA NA ČEŠKEM. Praga, 26. aprila. (Izv.) V seji zveze industrijcev so razpravljali o poostritvi gospodarske krize na Češkoslovaškem. Ugotovili so, da je bilo v prvem četrtletju letošnjega leta štirikrat toliko konkurzov kot celo'leto 1920. Brezposelnih je 59.000 delavcev. Produkcija je padla od 8 in pol milijona na 4 in fcotrt milijona oiotr. aiottjv. Napetost med Rusijo in Poljsko. Moskva, 26 aprila. (Izv.) Ljudski ko-tnisarijat za zunanje zadeve je izročil poljskemu zastopniku v Moskvi Štefanskemu noto, v kateri sporoča ,da ima ruska vlada v rokah obširen materijal, ki dokazuje, da se na Poljskem organizirajo oborožene čete proti sovjetski republiki in izvršujejo dejanske vpade v ruski teritorij. Ruska vlada predlaga, naj se sestavi mešana komisija, ki bo določila odškodnino za škodo, katero so povzročili ti napadi. Nota trdi, da Poljska ne ravna po določilih riške mirovne pogodbe. Pariz, 26. aprila. (Izv.) Kakor javljajo listi iz Genove, je čičerin poslal načelniku poljske delegacije znnanjemu ministru Skir-muntu pismo, v katerem ga prosi, naj se Poljska ne udeležuje več posvetovanj komisije za ruske zadeve. Ker so sklicujoče države zaradi rusko-nemške pogodbe odločile, da se nemška delegacija ne sme več udeleževati teh posvetovanj, mora isto storiti tudi Poljska ki je podpisala riško pogodbo, katera urejuje razmerje med Rusijo «n Poljsko. ' BOLGARIJA PLAČA 40 MILIJONOV , FRANKOV VOJNE ODŠKODNINE. / 4 Sofija, 26. aprila. (Izv.) Sedaj je objavljena vsota zahtev po vojni odškodnini, ki jo ima plačati Bolgarija. Reparacijska komisija zahteva, da ima Bolgarija plačati do 20. maja 10 milijonov zlatih frankov, prihodnje leto pa 30 milijonov. Kot jamstvo za to plačilo zahteva reparacijska Podpredsednik deželnega sodišča, dvorni svetnik Fran Regally: Preosnora porote. (Datie.) yn. Kdaj naj se sme porotnik odkloniti? Po sedaj veljavnih zakonitih določbah se sme vsakdo odkloniti kot porotnik, ni pa potreba navesti nobenega razloga, zakaj se to stori. Ta določba se je gotovo vsaj v dveh tretjinah slučajev uporabljala le v to, da so stranke oziroma njih zastopniki delili porotnikom milosti. Cesto sem bil priča, kako so se vršile skoro »kravje kupčije«, četudi neodplatno, za to, kdo da se odkloni; vzrok odklonitve razen v kazenskih pravdah s političnim ozadjem je bil po ogromni večini ta, da je porotnik prosil stranko ali zastopnika, da ga odkloni. Tako ravnanje ni vredno resnega sodstva. Zato je glede na izredno važnost in resnost stvari le najtoplejše pozdraviti določbo načrta, da se sme porotnik odkloniti le iz istih zakonitih nikakor ne ozkosrčnih razlogov kakor sodnik, osobito kadarkoli nastane dvom o polni nepristranosti; ako pa je bil po kaznivem dejanju oškodovan sam, njegov zakonski drug ali bližnji sorodnik ali usvaščenec, ali ako je državni pravdnik, obtožitelj, oškodovanec, njegov zastopnik, obtoženec ali njegov zagovornik do gotovega kolena z njim v rodu ali v 8vaštvu, ali ako gre za njegovega posinov-nika ali posinovljenca, rednika ali rejenca, varuha ali varovanca, potem pa vobče no sme soditi niti sodnik niti porotnik, tudi ne, ako bi to vse prizadete osebe želele. Včasih pa je stranki izredno neprijetno povedati razloge odklonitve, osobito bodisi ker so strogo privatne narave, bodisi tudi ker se — čeprav neupravičeno — boji, da bi odklonitev, ako bi ji sodišče ne ugodilo — neugodno vplivala na razpoloženje porotnika napram odklonilcu. Zato bodi vsaki stranki stranki dopuščeno odkloniti dva porotnika brez naved- ■ be razlogov, vsakega pa iz razlogov, iz katerih sme odkloniti sodnika. To po mojem mnenju povsem zadošča, ako naj se zasigura povsem objektivno sodstvo. Nadučltelj Lavne kot šafjivec. (Konec.) Ko je bila 1. 1903. v škocijanu nova maša, je bil Lavrič že upokojen in je stanoval v Dobruški vasi. Svatje z novomaš-nikom so se vozili k župni cerkvi in nazaj 6kozi Dobruško vas. Novomašnik je bil sin kmetskih staršev. Zato mu je postavil Lavrič v Dobruški vasi poseben slavolok, sestavljen iz samega kmetskega orodja. Na sredo je pritrdil velikansko reto, okrog nje pa v lepem soglasju koso, grablje, vile, motiko itd. Sploh je ob slavnostnih prilikah vse take priprave sam vodil z velikim veseljem in razumevanjem. V Škocijanu je imela biti birma. Bila je silna vročina. Lavrič se muči v šoli, otroci zdehajo, nobenemu se ne ljubi nič. Kar potrka nekdo na šolska vrata. Lavrič odpre in zagleda svojega sorodnika-bogo-elovca, ki je prišel na obisk. Ves vesel ga potegne v šolsko sobo in pravi: »Otroci, »am škofov namestnik je prišel iz Ljub-, ljane, da vse pripravi za birmo. Zdaj pa le hitro domov in pridni bodite!« Veseli so bili otroci prostosti, le bolj pa Lavrič. komisija kontrolo bolgarskih državnih dohodkov in proračuna. Ta vest je v bolgarski javnosti vzbudila veliko pozornost in razburjenje. Demokrati, naprednjaki in radikalci so žo ustanovili blok zoper ministrskega predsednika Stambolijskega, ki nima pričakovati zase ugodnega izida pri bodočih volitvah v parlament, kakor se da sklepati iz izida zadnjih občinskih volitev. ČEŠKOSLOVAŠKI PARLAMENT 0DG0-DEN. Praga, 26. aprila. (Izv.) Z ozirom na to, da bo genovska konferenca zborovala čez določeni čas, se češkoslovaški parlament ne bo sešel 3. maja, marveč šele 10. maja. POLJSKA IN MALA ANTANTA. Rim, 26. aprila. (Izv.) Poljski poslanik v Rimu je izjavil, da Poljska ni vstopila v malo ar.tanto, pač pa sodeluje z njo v gospodarskih zadevah. Z Romunijo je Poljska zvezana, s Češkoslovaško ima gospodarsko-politično pogodbo. Z Jugoslavijo odnošaji niso posebno prijateljski, vendar se vedno boljšajo. RUSI NA PRAŠKEM VELESEJ3IU. Praga, 26. aprila. (Izv.) Jesenski prašiči velesejm bo obiskala številna deputa-cija ruskih industrijcev in trgovcev. MONGOLIJA NEODVISNA. London, 26. aprila. (Izv.) Vlada severne Mongolije, katera stoluje v Urgi, je proglasila svojo neodvisnost. Obenem je sklenila pogodbo z Rusijo, katera se obvozrje varovati Mongolijo proti eventualnemu napadu od strani Kitajske. VIII. Ali naj porotniki tndi soodločajo pri odmeri kazni in kako? Bistvena naloga porote je, kakor že uvodoma povedano, da ugotovi dejanski stan in s svojim pravorekom ustvari pod-stavo, na kateri morajo poklicni sodniki uporabiti zakon v konkretnem slučaju, ne pa uporabljati zakon sam, torej le izreči, ali je obtoženec kriv gotovega dejanja ali ne, dočim je stvar sodnikov po poklicu, dn na tej podstavi izreko, ali je obtoženec s tem de;an'em zakrivil kako zločinstvo in katero, in mu, ako se je to zgodilo, prisodijo zakonito kazen. Edinole na tem stališču je bila naša dosedanja zakonodaja. Ljudstvo pa vedno bolj napreduje. Izobrazba prodira v vedno širše kroge. Za kar ljudskih sodnikov pred dobrim pol stoletjem, ko se je uvedla sedanja porota, še niso smatrali sposobnimi, za to je ljudstvo danes docela zrelo; nobenega povoda ni več, zabranjevati mu še nadalje sodelovanje pri odmeri kazni. Zato sem z največjim veseljem pozdravil določbo načrta novega zakona, da naj porotniki — kakor doslej v Vojvodini, tako odslej povsod — po dveh odposlancih sodelujejo pri odmeri kazni. Misel takega sodelovanja sem že davno propagiral, ker sem se opetovano na najbolj poklicanih mestih uveril, da ljudstvo to naravnost želi, kakor tudi da bi včasih pra-vorek o krivdi izpadel drugače kakor sedaj, ako bi imeli porotniki kaj ingerence na odmero kazni, ker se često boje, da ne bi sodniki, alro bi se potrdilo vprašanje o krivdi, naložili obtožencu kazni, ki bi bila po njih mnenju preostra. Menim pa, da ne bi bilo umestno določiti, naj sodelujeta dva odposlanca porotnikov pri odmeri kazni. Ker so pri poroti trije poklicani sodniki, bi tako dobili skupaj liho število pet, kar bi ne bilo obtožencu v korist kakor že gori razloženo. V obtoženčevem interesu bi bilo torej, določiti, naj sodeluje pri odmeri kazni eden porotnik ali pa trije. Ker pa je manjše število sodnikov ugodnejše za obtoženca, in ker je prvomestnik porotnikov itak svobodno izvoljeni njih glasnik, bi bilo želeti, da se določi, da vstopi v zbor poklicanih sodnikov, kadar gre za odmero kazni, še prvomestnik porotnikov, pa tudi samo ta. Ta mora glasovati vedno prvi, da tem si-gurnejše odda svoj glas brez vsakega morebitnega nedopustnega, četudi nenamera-vanega vpliva poklicnih sodnikov kot strokovnjakov. IX. Kdaj naj se vrše porotne razprave in koliko časa naj trajajo? Doslej so bile redoma vsake tri mesece. Trajale so, dokler se niso rešili vsi slučaji, v katerih so bile obtožbe že pravo-močne, ko se je pričelo zasedanje porote. V načrtu pa ni povedano, kdaj naj se porotne razprave vrše in v kakih presledkih, marveč samo, naj ne trajajo nad deset dni. Ta določba je nedostatna. Gotovo bo vsakdo pozdravil zadnjo določbo, ker se s tem dolžnost državljanov, sodelovati pri kazenskem sodstvu, primeroma omeji, osobito, ker naj bo število porotnikov manjše. Vsekako pa je treba določiti tudi, kdaj in v kakih presledkih naj se vrše porotne razprave. Brez take določbe bi se lahko preiskovalni zapor poljubno podaljšal, ker bi se zasedanje lahko poljubno odredilo ali pa kdove kako dolgo čakalo, da bo dovolj slučajev. To pa v dobro urejeni pravni državi nikakor ne sme biti. Po mojem mnenju bi kazalo določiti, da se morejo porotne razprave vršiti pri zbornih sodiščih najmanje vsake tri mesece, pri večjih sodiščih pa najmanje vraka dva meseca, po potrebi, ako je slučajev vsai za šestdnevno razpravljanje, pa takoj, ko se jih toliko nabere. Ako bi pa pri kakem zboro-vem sodišču tudi v treh mesecih ne bilo, vsaj treh slučajev, naj bi apelacijsko višje sodišče odkazalo zadevne slučaje drugemu bližnjemu zborovemu sodišču svojega okoliša, da razpravlja in sodi o niih. Tako bi se trajanje zapora skrajšalo, ljudskim sodnikom prihranilo breme, državi pa stroški. Iz Ataije. Časnikarstvo. V Skadru so 3 tiskarne, ki so vse v katoliških rokah. Tiskarna »Brezmadežnega spočetja« je last jezuitov in je okoli 35 let stara Začela je z majhnim mesečnikom še pod turško vlado. Imela je izpočetka težave, ker je bil javni poduk v albanskem jeziku takrat prepovedan, toda je vsled zaščite, ki jo je takrat katoliškemu kultu v Albaniji nujala Avstrija, mogla.izhajati dalje. Danes ima 16 strani in se imenuje >La-imtari i Zemers s' Jezu Krishtit«, to je »Glasnik presv. Srca Jezusovega«. Drugo tiskovno podjetje vodi katoliški duhovnik Nikaj. Ta je pred 15 leti začel izdajati dnevnik »Koha« (Čas), potem »Ba-shkimi« (Zedinjenje), potem »Besa Shqyp-tare« (Albanska zvestoba). Med črnogorsko in avstro-ogrsko okupacijo je bilo izhajanje prekinjeno. Anton Nikaj je napisal in natisnil mnogo knjig v albanščini in svoje pa-triotično delo neumorno nadaljuje. Po padcu Avstro-ogrske je »Besa« zopet izhajala, končno pa prenehala. Končno imamo frančiškanski tisk, ki pohaja od leta 1917. Začeli so s »Posta e Shqypnies« (Albanska pošta), ki je izhajala dvakrat na teden in je morala prenehati ob prihodu zaveznikov v Skader, ker je trdno zastopala načelo albanske neodvisnosti. Zdaj izdajajo frančiškani v jezuitski tiskarni mesečnik »Zani i Shna Ndout« (Glas sv. Antona), ki je bil že preje več kot 20 let izhajal in je tudi med muslimani zelo razširjen. Med vlado zaveznikov v Skadru je izhajala »Kylli i Dritej« (Jutranja Zvezda), v kateri so frančiškani delovanje med-zavezniške komisije tako zelo grajali, da je moral list prenehati, urednik, P. Jurij Fish-ta, pa pobegniti v samostan Troshoni. P. Fishta je albanski pesnik, ki je izdal že veliko knjig in je od leta 1919 do 1920 bil tajnik lješkega škofa Bumci v Parizu, kjer je zastopal Albance. Potem je bil izvoljen za narodnega poslanca in je danes podpredsednik parlamenta v Tirani. Zdaj »Jutranja Zvezda« zopet izhaja kot politični in kulturni mesečnik in je tako središče vsega kulturnega prizadevanja albanskih katoličanov za povzdigo dežele. Njena tendenca je v prijateljstvu s sosedi, zlasti z Jugoslavijo, utrditi mir v deželi, jo konsolidirati in napraviti iz nje koristen člen v zvezi balkanskih neodvisnih narodov. -f- Dra milijona kron za Sokole. Vlada nima kredita za bolnišnice, nima kredita za uradniške doklade, za nižje državne uslužbence, nima kredita za stotine revnih cestarjev, ki jih hoče spoditi iz službe, da se »izenačijo ceste« mesto plač, nima kredita za ljubljansko univerzo, nima kredita za železnice in železničarje, nima kredita za invalide, nima kredita za penzije upokojenih častnikov, nima kredita za plačo katoliških duhovnikov, kredit ima samo za sokolske in poročno slavnosfi. Za vsesokol-ski zlet je dovolila dva milijona kron. + Državno posojilo. Zagrebški »Obzor« javlja, da je najugodneša ponudba za posojilo doslej ponudba Morganove skupine. Ta skupina je ponudila posojilo v znesku od 200 milijonov dolarjev, in sicer polovico v gotovini in polovico v materialu. -f- Vojvodinski Nemci so sklenili, da se bodo pridružili oni stranki, ki bo imela v bodočem parlamentu večino. — Bravol Gott ist immer bei den starken Bataillonen — je rekel že Napoleon. -f Kaj se Francozom ne dopade? Poročila francoskih listov o genovski konferenci so jako strupena. Najbolj pa se je gotovo osmešil nek ugleden francoski list, ki očita genovskemu nadškofu msgr. Signo-riju, da se je tako ljubeznivo razgovarjal i čičerinom in da sta izpila na dinerju drug drugemu na zdravje kozarec »asti spuman-te«. Tega bi msgr. Signori ne smel storiti napram morilcem ruskega carja. Te neslanosti prodaja francoski list v uvodniku, kjer zamerja tudi italijanskim damam, da so obsule čičerina s cvetjem in seveda tudi kralju, da se je s carskimi morilci razgovarjal. Ampak najhujše je seveda to, da se cerkev v interesu katoliške vere razgovar-ja s predstavitelji moderne Rusije, ne da bi za to vprašala dovoljenja gospoda Po-incareja. -(-Italijani in Rusi. Posebni poročevalec »Epohe« javi a iz Genove: Italijani so ustanovili poseben izvrševalni odbor za učvrstitev in za razvijanje rusko italijanskih odnoša ev. Odbor je imel že več sej. -f Italija proti Franciji. Italiiansko časopisje je začelo kljub veliki obzirnosti napram vsem tujim delegacijam ostro kriti-kovati držanje Francozov, katerim pripisuje sabotiranje konfercncc vsled neprestanega rovarenja proti rusko-nemški pogodbi. Napram Jugoslaviji je pa italijansko časopisje zelo konciliiantno. -f Rumuni in Čehoslovaki iščejo zveze z Rusijo? Berlinski »Lokalanzeigcr« javlja, da se govori v diplomatskih krogih, da so tudi Rumuini in Čehoslovaki zaprosili rusko vlado, da sklene z njimi sličen dogovor, kakor so ga Rusi sklenili z Nemčijo. Tudi razne nevtralne države so baje Rusiji predložile slične ponudbe. Jugoslavija pa bo ostala osamljena in na cedilu. + Bog daj norcem pamet. Švicarski listi poročajo, da so ruski monarhisti na tajnem sestanku v Berlinu izvolili z večino glasov za naslednika pokojnega carja Nikolaja II. velikega kneza Cirila Vladimiro-viča Romanova. JugosL novinsko illaničarsko društvo. Posiv »Slobodne Tribuno«, izhajajoče v Zagrebu. na vpisovanje delnic »Jurfoslovenskog no-vinskog dtoničarskog društva«, daje povoda večini slovenskih listov, da so smatrali osnovanje tega društva kakor osnovani«} nove politične stranke ter da so si vsak po svoje vstvarjali iz te predpostavke razne zaključke. Ker stili omenjeni pozi* sopodpisal, kar ti slovenski listi povdarjajo in ker ni res, da osnovanje omenjenega delniškega dni* žtva znači tudi osnovanje nove politične stranke, marveč ima to društvo v prvi vrsti služiti izHa-janju »Slobodne Tribune*, prosim slavno uredništvo, da blagovoli vzeti na znanje ter objaviti načrt političnega programa »Slobodne Tribune«, ki se glasi: V ogorčeni politični borbi med hrvatskim i® srbskim ekskluzlvizmom, v težki politični atmosferi. polni šovinistično-plemenskih navskrižij i" sporov, nastopa »Slobodna Tribuna« oKaj imata?« vpraša Lavrič, >no po- vejta!« Takoj eden vstane in pove: »Ta je pa rekel, da imate nos kakor en pipec.« Šola v smeh, dobrodušni Lavrič pa tudi. Pride drugič v šolo. Pogleda na urnik in vpraša: »Kaj se bomo pa danes učili? Aha, tukaj stoji, da nemško petje.« Vzel je nalašč na urniku dva predmeta skupaj: nemško in petje. »Katero pa čemo zapeti? Že vem: O mein lieber Augustin... ta bo prava.« Nato nauči dobro otroke to pesem, odpre okna na stežaj in daleč po Mokronogu se razlega vesela nemška popevka. Ljudje pa postajajo in pravijo: »Poslušajte, kako Lavrič uči.< Tako se je tudi na ta način šole oprostil. Zapisal sem te priče šaljivosti pokojnega g. nadučitelja Lavriča, ker so končno verno ogledalo njegove blage duše. Bil je dobrodušen šaljivec, katerega šale so vedno razvedrovale, pa nikdar žalile. Zato je bil tako priljuben. Živel je lepo meščansko. Njegovo družinsko življenje je bilo vzorno. Vse sinove in hčere je v pravem duhu vzgojil. Tudi njegovo delovanje v šoli j« bilo vzgledno. Blag mu bodi spomin! K. 0. Edinstvo ia nerazdeljiTOst jugoslovanske dr- Sat o, brez hegemonij in brez separatizma, centralno vodstvo in reprezentiranje, a decentralistič-no organiziranje v malem številu večjih avtonomnih pokrajinah, s posebnimi krajevnimi narodnimi predstavništvi. Reševanje odnosov in sporov med plemeni (posebno hrvatsko-srbskega odnosa) in raznimi kraji potom sporazuma in narodne samoodločbe v okviru edinstva in države. Duhovno ujedinjenje naših plemen kakor predpogoj ureditve današnje krize v narodnem in socialnem življenju našega naroda. Socijalne pred pravice naj zamenja socialna pravičnost, razredno nepopustljivost socialno sodelovanje; reforme v pravcu socializacije naj preprečijo revolucijo, delo in red anarhijo; vzgoja in prosveta naj vsposobijo široke narodne sloja za prevzetje vladanja in ustvarjanja novega društva in reda v društvu. Sodelovanje in solidarnost zavednih in orga-nizovanih kmetovalcev, mehaničnih delavcev in duševnih produktivnih delavcev naj zbliža mesta in vasi, delo in duh; odpravijo naj se stari in uvedejo novi elementi, mentalitoto in metode v našo politično, socialno in gospodarsko življenje. Onemogočavanje protekcionizma, korupcije in policijskega nasil;a v notranji politiki, a imperializma, militarizma in napadnosti v zunanji politiki; depolitizacija upravne in gospodarsko politike in uvajanje sposobnosti kakor edinega kriterija v upravi, a princip javnosti v diplomaciji. V zunanji politiki stalno aktivno uveljavljanje, a resnično miroljubje; grajenje bloka in zveze malih demokratskih podonavsko-balkanskih narodov s prislonom na severno Slovanstvo. Na tem temelju je mogoča konsolidacija nagega narodnega in državnega življenja, a »Slobod-na Tribuna« kakor govornica svobodnih djuhov bo sodila brez predrazsodkov, pisala brez žolča, izogibala se osebnemu, a držala stvaren govor. — Nadejaje se, da slavno uredništvo ugodi gornji prošnji, zahvaljujem so v naprej na uslužnosti ter beležim z odličnim spoštovanjem Dr. GUSTAV GREGORIN. Ob volitvi župana v Kastvu. Kasta v, 22. aprila 1922. Dne 20. aprila t l. so je prvič sestal novoizvoljeni kastavski občinski odbor, da izvoli župana. V popolni slogi in enoglasno je bil izvoljen g. Matija Cueančič. 2e preje pri občinskih volitvah je kastavsko ljudstvo pokazalo, da ni šlo zaman skozi šolo tuje, italijanske okupacije ter je istotako soglasno izvolilo svoj prvi redni občinski odbor po lotu 1914. Kastavska občina jo edina istrska občina, ki je po rapallski pogodbi še ostala Jugoslaviji, vsekakor tudi ona znatno okrnjena — šteje samo 16 davčnih občin z 8000 prebivalci. Po izvolitvi župana je občinski odbor soglasno sprejel naslednje sklepe in jih brzojavnim potom odposlal naslovom: Ministrskemu predsedniku v Belgrad: »Dasi smo z rapallsko pogodbo raztrgani na trojo, vendar želimo, da se rapallska pogodba izvrši in vse naše ozemlje, okupirano po Italijanih, kakor tudi Reka izprazni. Prosimo, da se da rapallska pogodba temeljem člena 16. pravilnika zveze narodov registrirati.« iMinistru Ninčiču v Genovi: »Zastopniki občine Kastav, zbrani na svoji prvi seji, prosijo, da se rapallska pogodba registrira in izvrši z izpraznitvijo Reke in zasedenega jugoslov. ozemlja.< Kralju Aleksandru se je poslal udano3tni pozdrav z obžalovanjem, da tudi ostali deli Kastav-ščine in vsa druga jugoslovanska Istra ni pripadla Jugoslaviji, kamor po naravi in narodnosti spada. — t Alojzij Kummer. Dne 26. aprila ob 2. uri zjutraj je umrl v Kranju v Sirotišnici upokojeni župnik in zlatomašnik g. Alojzij Kummer. Rojen je bil v Kranju 8. maja leta 1343. Pogreb bo dne 27. aprila ob 5. uri popoldne v Kranju. Pokojnik je bil pobožen in bistroumen mož ter radodarnega srca. Naj mu sveti večna luč! — Velik papežev dar. Papež je daroval za katoliški tilozotski institut v Kolnu 3 milijone mark. — Odgovor »Slovenskemu Narodu«, ne dr. šušteršiču. Pod našo častjo je, polemizirati z zavijanji in lažmi v dr. Šuster-žičevi brošueri in zato nanje nismo reagirali. »Slov. Narod« pa ponatiskuje odstavke iz dr. Š. pamfleta z iluzornim namenom, da bi nas prisilil v ta poniževalni posel. V današnji številki ponovno pogreva dr. Š. izmišljotino, da je SLS pred prevratom, ko je šlo za to, da se uveljavi v Avstriji tako-zvani trializem, dovolila v to, da se od ostalih jugoslovanskih dežela odcepi slovenski del Koroške in »da so klerikalci (reete SLS) med svetovno vojno hoteli napraviti konec avtonomiji kranjske dežele ter so se v zvezi z nemškimi nacionalci zavzemali za to, da bi bil takratni deželni odbor razpuščen in da bi vse posle takratne avtonomne deželne uprave prevzel nemški vladni komisar«. »Slov. Narod« dobro ve, da je eno kakor drugo golo natolcevanje, pa kljubtemu skuša temu natolcevanju dati resno plat, češ, »na ta poziv so klerikalni listi še dames dolžni odgovora« in da je ta molk sumljiv. Enkrat za vselej pribijemo, da SLS ali njen izvrševalni odbor in tudi ne kaka druga skupina v stranki ne o enem ne o drugem nikdar nič ni &klepala, in če bi bila, bi se bil od slovenskih Korošcev, oziroma njenega vodstva dvignil vihar ogorčenja. Kar se pa osebne dr. S. zakulisne politike tiče, pa je znano povečini samo njemu. Vemo pač to, da dr. Š. nikdar ni napravil za Koroško nobene resne akcije, vsled česar je bil odpor Korošcev proti njemu (ne proti stranki) že dalje časa pred vojno oster in so zato prvi streli zoper dr. Šušteršiča (ne zoper strankino politiko) pred vojno in med vojno po- čili tudi iz Koroškega. Vsa javnost ve rav-notako, da se SLS nikdar ni vezala z nemškimi nacionalci in je bila ž njimi vedno, zlasti med vojno v najostrejšem nasprotju. »Slov. Narodu« je tudi to znano, zato ni preplankal naslednjega stavka iz brošure, ki se glasi: »Obrnili so se tudi do narodno-napredne stranke za kooperacijo, ki pa jih je odbila iz narodnih vzrokov.« Pač ve, da se je ravno dr. Š. (ne stranka) obrnil tedaj do narodno-napredne stranke za kooperacijo, pa je bil iz nacionalnih vzrokov odbit. To je dr. Š. prikrival tedaj celo svojim tedanjim ožjim somišljenikom, ni pa ostalo to prikrito nam. — Demokrati in dr. šusteršič. Radikalna >Straža< v Osijeltu št. 86 piše: >Zdi se, da demokrati s Šustersičem zasledujejo svoje cilje. V pisanju njihovih listov se oči-to vidi izvestno angažirovanje zanj. To v nobenem slučaju ni zastonj. Preveč je jasno, da demokrati hočejo šušteršiča politično reaktivirati in mu poveriti neko misijo v Sloveniji. Te metode pri demokratih niso redke; one se periodično ponavljajo z ozirom na težke situacije, v katere prihaja ta stranka. Samo da je to to zelo nemoralno in da vsi oni, ki se takih sredstev poslužujejo, nujno prej ali slej morajo izgubiti ves kredit v narodu.< — K temu je pristaviti samo, da niti demokrati niti dr. šusteršič nimajo več med slovenskim ljudstvom nobenega kredita izgubiti. — Pogreba t Milico Sa\inšek, predsednice Orlic na Jesenicah, ki je umrla v deželni bolnici vsled vnetja slepiča, se je včeraj 26. aprila udeležilo večje število ra-stopnikov vseh odsekov katoliškega delavskega društva na Jesenicah, zlasti Orlice in Orli z zastavo. Pevci so zapeli ob mrtvašnici in na grobu, Orli v kroju so spremljali krsto ob vozu k sv. Križu. Tudi Orlovska in Orliška Zveza sta bili zastopani. Obilna udeležba z Jesenic je zelo častno spričevalo za člane, ki so doprinesli veliko žrtev v počeščenje blage pokojnice. Naj v miru počiva! — Povrnitev naših ujetnikov iz Rusije. Dne 25. t. m. je dospel v Zagreb iz Rusije preko Nemčije in Avstrije transport 20 naših državljanov, ki so bili doslej ujeti v Rusiji. S transportom je prišlo tudi sedem žen, ki so jih naši ujetniki pripeljali seboj iz Rusije. — Ponesrečeni deček. 9 letni Lojze Ver-hovnik z Bakovnika pri Kamniku je odšel dne 20. aprila ob 10. uri dopoldne z doma proti reki Bistrici. Ker se ni vrnil domov, so ga stariši z otroci iskali in oče ga je našel drugi dan ob 8. uri zjutraj v strugi Bistrice mrtvega. Mladega utopljenčlca so prenesli domov in ga pokopali na pokopališču v Podgorjah. — Smrtno ponesrečil se jc 13 letni Vlad-ko Semen dne 24. t. m. v Kranju. Vladko in njegova 11 letna sestra Josipina sta bila sama doma. Na mizo je postavila Josipina pol literski lonček kropa, sama pa je bila zaposlena pri štedilniku in ni zapazila, da je prišel Vladko k mizi in pričel piti krop, misleč, da je mleko v lončku. Fantek se je polil s kropom in hude opekline so povzročile, da je ob 11. uri zvečer umrl. — Protestni sh;d zagrebških državnih uradnikov. V Zagrebu se je vršil protestni shod državnih uradnikov, ki je bil zelo dobro obiskan. Govorniki so zelo ostro nastopili proti vladi radi njenega postopanja v zadevi zvišanja doklad in izplačila istih. Svo>mu nezadovoljstvu so dali navzoči ponovno duška in končno sprejeli precej ostro rcsolucijo. — Prevoz potnikov s poštnimi vožnjami. Ponovno prinašajo časopisi napade na poštno upravo, ker ne vzdržuje poštnih voženj med posameznimi kraji oziroma poštnimi uradi. Ker temeljijo vsi taki napadi na napačnem pojmovanju dolžnosti poštne uprave, naj služi sledeče pojasnilo: Dolžnost poštne uprave je, skrbeti za redno vzdrževanje poštnih zvez med posameznimi uradi in vzdržuje ista vožnje le tam, kjer jo to vsled obilice in teže tvarine potreba. Drugače pa se pošta prenaša po poštnih slih. Napačno je torej naziranje, da mora vzdrževati poštna uprava poštne vožnje v svrho prevoza potnikov. Dokaz, da temu ni tako, je že okolnosi, da poštna uprava nima nikakih dohodkov od potniških pristojbin, ampak podjetniki sami. Kjer pa vzdržujejo avtomobilne družbe redni potniški promet med posameznimi kraji, jim poveri poštna uprava tudi prevoz pošte proti primerni odškodnini, če temu ne nasprotujejo prometni časi avtomobilskih voženj. Nikakor pa se ne more od poštne uprave zahtevati, da bi plačevala podjetnike edino radi potniškega prometa. — Oblaslni direktor L razreda: Dr. Debelak. — Roparhki napad na ižanski eesti. Ko je šla popoldne ob 3. uri dne 17. aprila kuharica Terezija Kunstek iz Ljubljane proti Igu domov, so se približno 3 km od šole v Črni vasi proti Igu med Koslerjem in razpoljem iškološke ceste pripeljali trije kolesarji. Zadnji kolesar je obstal in zaklical Kunstekovi trikrat: »Denar ali smrti«, jo prijel za ramo in ji nastavil odprti žepni nož. Vsa prestrašena Kunstekova je ponujala roparju denarnico, v kateri je bilo 48 K. Ropar pa ni vzel denarnice, marveč zaklical: »Izgubi se!« in se odpeljal proti Ljubljani. Denarnice zato ni vzel Kunstekovi, ker je videl, da more biU le malo denarja v njej. — Zasačeni tatovi. Posestniku Petru Vrhov-niku iz Ježe pri Črnučah sta bila ukradena dva zlata prstana, srebrna verižica in 20 mernikov pienlce, Vrhovnik je bil oškodovan za 11.400 K. Orožniki v Mengšu so ugotovili, da sta okradla Vrhovnika Josip Skok in Andrej Vrhovnik iz Malega Mengša. — Kamniški orožniki so aretirali leta 1905. v Loki-Tuhlnj rojeno Ivano Inreršek, ker J« kot Hekl« « tatvinami oškodovala Franceta Rodeta v Kamniku za 4700 j. K in za 2000 a. K. — Kamniški orožniki so zaprli mnogokrat pred-kaznovanega Franca Pirša z Vira, ker je vlomil v noči na & aprila v delavnico Karla Albrehta v Kamniku in ukradel 33 vitrihov; dne 10. aprila pa je vlomil v tovarno v DuplM, kjer s« ga »rož- niki prijeli, ker je vlomilca pravočasno opazila Ciika Krekova in obvestila orožnike o vlomu, ko se je še Pirš skrival v tvoruici. — Tatvina. F.-ancu Marinu v Gostincah pri Trebeljevem je bila ukradena 3000 kron vredna suknja. — Samoumor kapetana. V Brodu je to dni skočil v Savo bivši kapetan Grujič in utonil. — Trije samoumori na en dan. V nedeljo so v Belgradu skočile tri osebe v Donavo s samomorilnimi nameni: 251etni ruski begunec, 221etna deklica Miladinovič iz Sarajeva in godbenik Živo-jinovič. Poslednjega so rešili, dočim sta prva dva izginila v valovih deroče reke. — Justilikacija zločinca. 22. t. ni. je bil v čupriji v Črni gori ustreljen ropar Ljubomir Jez-dič, ki je bil obsojen radi večkratnih umorov in ropov na smrt. —■ Oproščen komunistični poslane«. Ko se je komunistični poslancc Grulovič vrnil iz Rusije, ga je policija v Srein. Mitrovici aretirala in držala več mesecev zaprtega. Sedaj ga je sodišče izpustilo, češ, da ni zakrivil ničesar tožljivega. — Podiranje trdnjav. V okolici Novega Sada in Petrovaradina se nahaja več dobro ohranjenih bivših avstrijskih utrdb. Občinski svet v Novem Sadu je sklenil, da se te utrdbe takoj podro, opeka in drug materijal pa proda na javni dražbi. fSffifcp^^fit^fvfi, g Prodaja lesa in drv. V verskoznklad-nili gozdih Pokluka-Mežakla na Gorenjskem so proda v eksploatacijo v 1. 1922 do 1928 vsakoletna množina približno 17 tisoč plm smrekovega in bukovega lesa za tehnično porabo, 3500 plm trdih in mehkih drvi in 4000 prrn smrekovega lubja. S ko-lekom 2 Din, takso 20 Din in vadijem 250 tisoč Din opremljene ponudbe je viožiti do 8. maja 1922, 11. ure pri direkciji šum v Ljubljani, katera (kakor tudi šumska uprava na Bledu) daje vsa potrebna pojasnila. 1581 g III. vseslovonski trgovski shod v Celju. V soboto, dne 29. aprila ob pol štirih popoldne se vrši v sejni dvorani posojilnice v Celju tretji redni občni zbor Zveze trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo. Po občnem zboru je zvečer prijateljski sestanek udeležencev in gostov z vojaškim koncertom v Narodnem domu. V nedeljo se vrši nato vseslovenski trgovski shod ob pol devetih zjutraj v veliki dvorani Narodnega doma, na katerem poroča o valutnem vprašanju g. ravnatelj I. Lesni-čar, o aktualnih prometnih vprašanjih tajnik I. Mohorič in o organizaciji trgovinskih zvez ravnatelj Fran Marinšek. — Čas zborovanja je določen tako, da je vsem udeležencem mogoč prihod s sobotnimi opoldanskimi vlaki Iz Ljubljane, Zagreba, Maribora in Dravograda, odnosno za shod r. nedeljskimi jutranjimi vlaki in je povratek še isti dan mogoč. Za prenočišča udeležencev skrbi pripravljalni odbor trgovskega gremija v Celju. g Trgovska in obrtniška zbornica v Ljnbljani opozarja interesente, da je generalno zdravstveno ravnateljstvo kraljevine Italije odredilo v sporazumu a finančnim ministrstvom, da se v svrho olajšanja hitre opreme zaklane živine in mesa iz naše države in iz Mažarske v Italijo carinjenje in zdravstveni pregled pošiljatev, ki so namenjen' za mesta, kjer se nahajajo carinarnice v zaledju, izvrši v dotičnih namembnih postajah, namesto na meji. To postopanje pride v poštev za enkrat za Turin, Trento, Novaro, Como, Milano, Genovo, Benetke, Udine, Verona, Florenca. Rim in Trst. g Kolekovanje vlog xa železniške reklamacije. Trgovska in obrtniška zbornica opozarja vse interesente, da veljajo pri reklamacijskem postopanju glede pristojbin po naredbi železniškega ministrstva št 87.286 z dne 16. novembra 1921 sledeči predpisi: Reklamacijsko vloge, v katerih se prosi za povračilo voznine, toda ne za refakcije, kakor tudi reklamacije za povračilo škode, so proste kolekovine po točki 1. iz zakona o taksah z dne 27. Junija 1921, izvzemši one slučaje, v katerih je prošnja neumestna. Pri neumestnih prošnjah je treba doplačati za kolekovino prošnje 2 dinara, za kolekovino za rešitev 5 dinarjev. Kolekovine proste so reklamaciiske vloge samo v kolikor se nanašajo na prvo reklamacijo. Vse nadaljne vloge v isti reklamacijski zadevi so podvržene predpisani kolekovini 7 dinarjev. Enako so refakcijske prošnje podvržene kolekovini. Razen tega se ima v zmislu zakona o taksah z dne 17. junija 1921, tarifna postavka 33 odbiti od izplačane vsote polovica odstotka za pobotnice. Za cesije se plača pol odstotka dobljene odškodnine. Polnomoči morajo biti kolekovane s koleki Din 2 (čl. 15 imenovanega zakona). Trgovska obvestila in nakazila se kolekujejo kakor menice po lestvici I. Glasom obvestitve ministrstva za promet se smatra vsaka urgenca kot nadaljna vloga, katera je podvržena predpisani kolkovini. g Dinarska valuta tudi na nove^ad^ki pro-duktni borzi. S 25. aprilom se jo uvedlo tudi na novosadski produktni borzi dinarsko kotiranje. g Žitni trg. V Vojvodini so cene žitu sledeče: pšenica 1700 K, oves 1200 K, koruza 1180 K. Tendenca še vedno nejasna. g Tovarna zrakoplovov v Slavonskem Brodu. Neka hamburška tovarna aeroplanov namerava v Slavonskem Brodu zgraditi s pomočjo jugoslovanskega kapitala tovarno aeroplanov, ki naj bi služila zračni črti Pariz—Carigrad kot glavna postaja za Jugoslavijo. g Tretji obrok nemške vojne odškodnine Jugoslaviji. Koncem tekočega meseca dobi naša država iz naslova vojne odškodnino blaga v vrednosti treh milijonov zlatih mark. g Svetovna produkcija premoga. Svetovna produkcija premoga jo znašala leta 1921. 994 milijonov ton premoga. Leta 1913. pa 1224 milijonov ton. g Znižanje izvozne carine ca porcelan na Češkoslovaškem. Češkoslovaška je znižala izvozno carino na porcelan za 1 odstotek. g Stanje papirnatega denarja na Češkoslovaškem. V drugem tednu meseca aprila je bilo na Češkoslovaškem za 9797.2 milijonov čsl. kron papirnatega denarja v prometu. Stanje se je zmanjšalo za 327.4 milijone čsl. kron. g Madžarsko-avstrij-ka trgovska zbornica. Dne 20. aprila se je osnovala na Dunaju madžarsko-nvstrijska trgovska zbornica. g Zvišanje brzojavnih in telefonskih pristojbin na Madžarskem. Na Madžarskem so zvišali brzojavne ln telefonske pristojbine. g Podraienje sladkorja v Nemčiji. V Nemčiji se je podražil sladkor za 250 mark pri meterskem stotu, in sicer se je dvignil od 750 mark na 1000 mark. tf Goveja kuga ▼ R muntii, V Romuniji se te ooiavila goveia kuga. vsled česar ie ore-povedan nvoz živine v rašo državo. g Poljaki n« zagrebškem volesejmn. Kakor poroča »Kurjer Lwow*ki< se udeleži poljska industrija t •oJelcvanfem poljskega »umujega mi-aiatntv« Mfrabikeg« vdeaejma. BORZA. Zagreb, 26. aprila. (Izv.) Devize: Dunaj 0.84 do 0.87, Berlin 23.50-25, Budimpešta 8.50—9, Bukarešta 48—50, Italija 320—330, London 200—265, Pariz 550-610, Praga 121—125, Švica 1150—1250, Varšava 1.80- 2.25. Valute: ameriški dolarji 54 do 56, češkoslovaške krone 0—120, napoleondori 200—0, romunski leji 0—50, ital. lire 300—310. Belgrad, 26. aprila. (Izv.) Devize: Pariz (zahteva) 565, Ženeva (ponudba) 1220, Praga (zahte* va) 114, Berlin (ponudba) 24.75, (zahteva) 24.25, Bukarešta (zaključek) 49, Budimpešta (zaključek) 8.70, Dunaj se je v manjših množinah zaključil po 0.85. Valute: avstrijsko krone 0.86. Curih, 26. aprila. (IzvJ Berlin 186, New-york 514, London 22,74. Pariz 47.65, Milan 27.65, Praga 10, Budimpešta 0.66, Zagreb 1.95, Varšava 0.13, Dunaj 0.0675, avstrijske krone 0.06875. Berlin, 26. aprila. (Izv.) Dunaj 3.55, Budimpešta 35.20, Milan 1525.05, Praga 548 30, Pariz 2636.70, London 1140.90, Newvork 279.40, Curih 5578. Y Praga, 26. aprila. (Izv.] Dunai 0.56, Berlin 18.30, Rim 276, avstrijske krone 0.61, italijanske lire 273, Budimpešta 0, Pariz 477, London 226.25, New\ork 30.90, Curih 993. ^fsitairefca vtmvrgpa š »Pisatelj« Mirko čepe — čepi. V vojaških zaporih v Mariboru čepi žo dalj časa znamenit g03t, gospod Mirko Čepe, tudi Friderik Tscliepe, po poklicu — pisatelj, česar mu naše eivilne in vojaško oblasti nočejo priznati in ga v rubriki: poklie nazivajo brezobzirno — brez poklica. Do časti pisatelja so je dvignil sam po pobegu otl vojaške obveznosti iz Maribora v Nemško Avstrijo, kjer se je s svojo ženo in otrokom nastanil v Nemški Bistrici. Tu je postal pisatelj. Njegov gospodar Tivero se je sicer čudil pisateljevanju svojega najemnika, ampak ker jo redno plačeval najemnino, so ni dalje brigal zanj. Zanimati se je začel šele, ko jo Čepova žena z otrokom odšla po hudem sporu s soprogom pisateljem. Kmalu za njo je odšel tudi g. »pisatelj« Čepe. Svojemu gospodarju je rekel, da gro samo v Gradec na obisk k deželnemu glavarju Rintelenu, s katerim se hoče razgovoriti o manitestadjskem govoru, katerega bo imel on, g. »pisatelj; Čepe, ob priliki razkritja »Heldondenkmal-a« v Pegau-u. Minil je dan in še drugi in tretji dan. a gospoda »pisatelja« ni bilo nazaj. Ker je v njegovem stanovanju ves ta čaa gorela električna luč, so šiloma odprli vrata, sluteč kakšno nesrečo. Druge nesreče ni bilo, razen da jc g. »pisatelj« vzel s seboj več gospodarjevih stvari, posteljnega perila itd. ter ključe. Po tem šole so spoznali, da so imeli pravega pisatelja pod streho. Med tem ko so ga v Nem. Avstriji iskali, se je g. Čepe nastanil v Mariboru v Cvetlični ulici štev. 8, slučajno v tisti hiši, kjer je neki VVolfan svojo veliko sobo spremenil v zagonetno skladišče, za katero se šele zdaj zanima stanovanjski urad v Mariboru. Ker slavni možje, kot so pisatelji, ne ostanejo prikriti tudi vojaški oblasti, so kmaiu našli tudi g. Čepeja, za katerega so se že od leta 1920. zanimali ne le radi begunstva, nego, kakor on sam trdi, ludi radi drugih »delikatnih stvari« (protidržavne agitacije). In tako g. Čepe čepi že dalje časa v vojaškem zaporu, od koder ga spremljajo v častnem spremstvu tudi na civilno sodišče, kjer se že daljo časa zagovarja radi njegovega odhoda iz Nemške Bistrice. Trdovratno vztraja, da je pisatelj in da svojega gospodarja v Avstriji ni okradel. Za to jo navedel nove priče. In tako g. »pisatelj« čepo še daljo Čepi med dvema stoloma, v vojaški in civilni ječi. imice. lj Rakovnik. Prišel je iz Aleksandrije g. Josip Šiška. salezijanski novomašnik, ki bo v nedeljo 30. t. m. ob pol 10. uri dopoldne na Rakovniku slovesno obhajal svojo prvo sv. mašo. Govornik mu bo kanonik g. J. Šiška. lj »Ljudski oder«. V nedeljo, dne 30. aprila priredi Ljudski oder burki: »Kdor drugim jamo koplje« in »Umor v Florijanski ulici«. Vstopnice se dobe v predprodaji v soboto, dne 29. t. m. od 3.—6. ure popoldne in na dan predstave, v nedeljo, od 9__12. ure dopoldne in od 3. ure dalje do zaključka pred-> stave v »Ljudskem domu«, I. nadstropje. lj »Ljubljana«. Danes zvečer vaja mešanega zbora. — Pevovodja. lj Družba sv. Elizabete. V zadnjem poročilu družbe sv. Elizabete se je vrinila neljuba tiskovna pomota. Konferenca v Ljubljani je imela v 1. 1921. 75 ia ne 15 podpirancev, kakor je bilo tiskano. lj Krekova prosveta. Zveza uradnic in trgovskih nastavljenk priredi v nedeljo, dne 30. aprila svoj prvi letošnji izlet k Sv, Joštu nad Kranjem. Za sv. mašo je preskrbljeno. Odhod ob pol sedmih zjutraj z južnega kolodvora. Vse članico in prijatelji društva iskreno povabljeni. lj Društvo »Soča« naznanja vsem članom In prijateljem društva, da predava v soboto, 29. aprila točno ob osmih zvečer v salonu hotela Lloyd g. dr. Ernest D e r e a n i o higijenj očesa. Vstop prost. lj Povišanje cen v kavarnah. Od gostilni-čarske zadruge smo prejeli: Kavarnarji v Ljubljani tožijo, da vsled podraženja vsega, kar se v obrti potrebuje, ne pridejo več na svoj račun, ter bodo s 1. majem dvignili cene; črni kavi na 1 in pol Din, beli kavi na 2 Din in nekoliko tudi vsem drugim pijačam. (K) lj Zdravstveni izkaz. V Ljubljani jo od 16. do 22. t. m. umrlo 13 moških ln 10 ženskih, 6kupaj 23 oseb; med temi je bilo 9 tujcev. Umrli so: 1 vsled življenjske slabosti, 4 vsled jetike, 1 vsled davice, 1 vsled škrlalice, 1 vsled zastrupljene rane, 3 vsled možganske kapi, 2 vsled srčne hibe, 2 vsled raka, 7 vsled raznih drugih naravnih smrtnih vzrokov, 1 pa vsled smrtne poškodbe. Od nalezljivih bolezni je bil prijavljen po 1 slučaj davice, škrlatice, trebušnega legarja in griže. — Ro> dilo se je 9 moških in 9 ženskih, skupaj 18 otroki od teh je bU 1 mrtvorojenček. lj Neznani mrtvec. Dne 21. aprila je priSel v Rašico 82 let stari neznani berač, kateri je Um onemogel in ležal v neki šupi. Za njega je Izvedel rašiški župan Andrej Aleš ki je dne 25. aprila peljal neznanega mu starca z vozom v ljubljansko hiralnico. Med vožnjo je pa neznani starec umrl. Mrtveca so prepellali v mrtvašnico k sv. Krištofu. V mali mrtvečevi vrečici so našli 35 dinarjev in 5 par in neko nemSko knjižico. Sodi m, na je neznani starte bil pristojen v Preterj« pri Borovnici. lj Policijska kronika. Na Resljevi cesti je bil postrešeku Juntezu ukraden voziček, vreden 3000 kron. — V nekem ljubljanskem hotelu je bil aretiran neki Gartner, kateri je ukradel večjo množino denarja. — Policija je aretirala 2 Hrvata, namenjena v Ameriko, katera sta imela veliko srebrnih, zlatih in dolarjev v bankovcih. Ameriško valuto sta imela všito v obleki. Eden je imel tudi ponarejen potni list. lj Neprimeren pouk policiji. Višji policijski stražnik Andrej Pirih je dne 15. februarja letos dostavil gostilničarju Jakobu Jesihu na Rudniku plačilni nalog. Ob tej priliki je g. Jesih nadstraž-niku govoril sledeči govor: »Policaji ne delajo drugega, kot da lovijo siromake po cesti; tatov in falotov pa ne primejo. Ali res drugega ne delate, kakor da gledate tistega konja! Pred nekaj dnevi so mi udrli v mojo mesnico; tistih tatov pa ne primete!« — Njegov govor so Jesihu pri deželnem sodišču nagradili s 300 Din globe. , lj Parfum v vrednosti 3750 kron je ukradel Josip Svetlin Josipu Denglerju. Obsojen je bil na dva meseca težke ječe. lj Damski dežnik se je našel v nedeljo na Fužinah. Dobi se pri H. Šolar, Sv. Petra cesta 74. Narodno gledališče. Slavnostna predstava. Sinoči se je vršila v proslavo 70 letnice dr. Tavčarja v ljubljanski drami slavnostna predstava. Igrali so njegovo po Borštniku dramatizirano novelo »Otok in Struga«, katere zanimiva dejanja se odigravajo v romantični okolici Novega mesta. Gradova Otočce (Otok) in Struga stojita še sedaj in sta popolnoma ohranjena. Dramatizacija novele je sicer malo nenavadna, vendar je prav prijetna, Igralo se je prav dobro in so posebno ga. Juvanova, gdč. Danilova in gg. Kralj, Plut, Peček in Strniša zelo ugajali. Gledališče je bilo nabito polno občinstva, ki je igro simpatično in skoraj navdušeno sprejelo. Med drugimi smo opazili g. deželnega predsednika Hribarja, župana g. dr. Periča, fin. delegata g. dr. Šavnika, dekana g. dr. Šerka, pisatelja g. Finž-garja in precejšnje število slovenskih umetnikov in drugih. OPERA. 27. aprila, četrtek: Hoffmannove pripovedke. Gostovanje ge Vesel-Pola iz Zagreba. B. 28. aprila, petek: Werther. A. 29.aprila, sobota: Bajaja. D. 30. aprila, nedelja: Faust. Izven. 1 maja: ponedeljek: Plesni večer gdč. Lidije Wisiakove. Izven. 2. maja, torek: Bajaja. C. D R A M A. 27. aprila, četrtek: Hamlet. Izven. 28. aprila, petek: Revizor. Dijaška predstava. Znižane cene. Začetek ob 3. uri pop. Izven. 29. aprila, sobota: Otok in Struga. E. 30. aprila, nedelja: Pohujšanje v dolini šent-florjanski. Delavska predstava. Polovične cene. Tzven. 1. maja, ponedeljek: Otok in Struga. B. 2. maja, torek. Zaprto. Pr^vi&t^. pr »Socialna misel«, IV. zvezek. Vsebina: Ivan Bukovnik: Nasprotstvo med krščanstvom in marksizmom. — Franc Ter-seglav: Odgovor. — Dr. Anton Brecelj: Socialno vprašanje z družinskega vidika. — Kopališče Hilarij Vodopivec, nač. fin. ministrstva: Socialna načela v moderni davčni zakonodaji. — Dr. Anton Korošec: Razred, stan, stroka. — Dr. Andrej Gosar: Kolektivizem — sin-dikalizem — cehovski socializem. — Pregled: Genovska konferenca — Konferenca treh socialističnih internacional. — Načela P. P. I. glede šolstva. — Stavbne gilde v Nemčiji. — Nekaj prebivalstvene statistike Francije. — Revije: L' Europa orien-tale, Rivista internazionale di scienze so-ciali, Rivista romana, Revue de deux mon-des, La Revue de France, etc. — Marksizem in vera. — Ženska v občinski upravi. — Problem socialnega skrbstva v Nemčiji. pr Društvu »Narodna galerija« v Ljubljani. Klub »Mladih« s sklepom z dne 23. aprila 1922 objavlja sledeče: Narodna galerija je institucija celega naroda in vseh panog njegove umetnosti. Točka 2. društvenih pravil se glasi: »Namen društva je ustanovitev, izpopolnjevanje, vzdrževanje in varstvo slovenske umetnostne galerije, t. j. zbirke slikarskih, plastičnih, grafičnih in stavbarskih umotvorov umetnikov slovenskega pokoljenja, bodisi moderne, bodisi starejše dobe.« Naš pokret si je priboril tal šele po ustanovitvi galerije, vsled tega ni mogel biti soustanovnik tega kulturnega zavoda. Narodna galerija kot taka mora presojati vsak umetniški pokret popolnoma objektivno s stališča dolično dobe. Druga točka pravil se nadalje glasi: »Istotako je društveni namen vzbujanje zanimanja za upodabljajočo umetnost (op. tudi najnovejšo!) med občinstvom, pospeševanje razvoja domače upodabljajoče umetnosti.« — Tega pa ni zmožna ona v sedanjem ustroju — zato je že pred letom dobila od gotovih sedanjih članov kluba nezaupnico. — Ker je v interesu splošnega umetniškega napredka, da dajo od slovenskega naroda v to postavljene osebe upravičenega umetniškega razmaha vsakomur, zahteva klub sledeče: 1. da pridejo takoj v odbor »Narodne galerije«: trije člani umetniki; 2. da prideta takoj v umetniški svet »Narodne galerije« dva člana (2:2) ali trije (3:3). — Klub »Mladih«, Orlovski vestnik. Orlovska akademija v Vel. Laščah. V nedeljo, dne 30. aprila ob treh popoldne bo v Vel. Laščah ponovitev orlovske telovadne akademije. Prvikrat je bila vprizorjena dne 26. marca in je izvrstno uspela. Ker je to zadnja prireditev tukajšnjega Orla v letošnji sezoni, vabimo vse domače, predvsem pa vso sosednje prijatelje orlovske misli, ki niste bili pri prvi prireditvi, da se je gotovo udeležite! Ljutomer, Ljutomersko okrožje Orlov ponavlja v nedeljo, dne 30. aprila po večernicah v Slomškovi dvorani v Križevcih telovadno akademijo. Na sporedu je proizvajanje telovadnih točk članov, članic ter naraščaja, skupine in alegorija. Med 'posameznimi točkami udarja tamburaški zbor in na stopajo domači pevci. Vstopnina: sedeži I. vrste 3 Din, II. vrste 2 Din; III. vrste 1 Din. Ker je čisti dobiček namenjen za vseorlovski zlet v Brno, se preplačila hvaležno sprejemajo. Prijatelji naše mladinske orlovske organizacije iskreno vabljeni. Dijaški vestnik. d »Danica« bo imela jutri 28. t. m. ob S. uri zvečer v dvorani Akademskega doma disku-sijski večer. Referira g. dr. Grivec- »Naše razmerje do pravoslavja«. Za člane je udeležba obvezna! Tovariši *Zarjani« in gg. starešine vljudno vabljeni. mi Poslano/ Cefieslov. ZDRAV.: '(Trganje, revmo, isehlas it3. —Sezona je že v polnem teku. Izvrstna brzovozua zveza. - Tnermia PaSate kopališni hotel je zgrajen nad izviri. — ur^nu Loia! R yai v zdraviliškem parKU. Zdravil, g ist e iz države SIIS dobijo za i/.ravnanje valute znat e popuste. — Pojainha tudi za domače zdravljenje z oris-, zdrav, glino ,,Pi. Qua* daie: Tourist Office, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6 in zdrav, ravnateljstvo PHtany. — Dalje Medjunar dna banka d. d. Zagreb. Nikoličeva ul. 7, ki preskrbi tudi denarna nakazila, feke ia kreditna pisma. DBcncmnai OTVORENO PISMO goepodinu kraljerskom namestniku Ivann Hriharn. Nekako u isto vreme, kada ste Vi, gospodine namestniče, bili imenovani Kr. namesnikom za Sloveniju, bio sam i ja imenovan dekretom kr. Ministarstva za agrarnu reformu državnim upravi-viteljem na velikom posedu ostavštine Windiscn-griitz-a u Planini. Sečam se Vaših reči prigodom dolaska na Ljubljanskoj stanici kao što i Vašeg proglasa prigodom nastupa službe na javnost U oba na /rata obečali ste, da čete štititi zakon. čistoču uprave, korektnost i pravilno uredo-vanje činovništva te uopšte državno-nacionalne interese. Doista je u početku tako izgledalo. Poznalo mi je točno Vaše delovanje i nasto-janje u svrhu zaštite državnih interesa u Planini obzirom na protidržavni rad Windischgriltz-ove porodice. Poznati su mi Vaši ukazi političkim upravnim vlastima kao i agrarno-reformnoj vlasti, u ko-jima ste kategorično zahtevali, da se u svrhu zaštite državnih interesa održi državna uprava na tom posedu. Nastaje pitanje kako i zašto ste Vi preko noči promenili svoje osvedočenje i svoj postupak naprama mome radu i naprama porodici Win-dischgriitz? Koliko je meni poznato, nije porodica Win-dischgratz podnela nikada nikakve pritužbe proti mojoj upravi kod jedino kompetentno agrarne oblasti, dapačo se ie sam dr. WindischgrHtz pohvalno izjavio o mojem radu kao državnog upravitelja. Vi ste, gospodine namesniče, na temelju osobnog pogovora sa Otonom Windischgr3tzom smatrali dovoljno utemeljenim i potrebnim, da promenite potpuno svoje mnenje o meni, mome radu i o radu i nastojanju porodice Windisch-gratza, dok se niste obazirali na mnogobrojne iz-vještaje o radu i ponašanju te porodice, koje ste imali u rukama od jedino kompetentnih vlasti. Mesto da ste ostali veran svome proglasu prigodom nastupa službe i izničili pritužbe Win-dischgrStza jedino nadležnoj vlasti agrarne reforme, Vi ste izrabljajuči svoj visok položaj, uzeli u zaštitu porodicu Windischgr8tz i izigrali interese agrarne reformo i naše države. Vi ste, da nadjete način, kako bi mogli po-stupati proti meni i udovoljiti zahtevima porodice VVindischgriitz, poslali savetnika dr. Vodopivec-a sa nalogom, da vodi istragu i podnese izveštaj. O tome izveštaju reču samo to, da je subjek-tivan. tendenciozan a mestimiee direktno namerno lažan. A i takav izveštaj nije mogao da dovoljno posluži Vašim namerama, jer uza svu subjektivnost priznajo u njemu Dr. Vodopivec, da sam upravu vodio pošteno i korisno. Zato ste Vi, gospodine namesniče, smatrali za potrebno, da u svojem izveštaju i predlogu na kr. Ministarstvo Unutrašnjih Dela što jače pod-uprete izveštaj Dr. Vodopivca te nazivate izričito moj rad, ukaze i sve korake državnih vlasti, koji su poduzeti proti porodici VVindischgriitz jedno-stavno sokaturama. Kot toga zaboravljate, da ste baš Vi, gospodine namesniče, pozivali pismeno i usmeno iste oblasti na strogo izvadjanje zakona proti porodici Windischgr3tz. A sada Vi sami, kao kraljevi oamesnik i glavni zaštitnik zakona, nazivate ovo izvadjanje zakona s e k a t u -rama. Koji motiv Vas je dakle vodio, gospodine namesniče. da ste u ovom predmetu toliko zabo-raviii? U interesu ugleda države i u interesu ugleda naše kraljevske porodice, za koju sam kroz punih * Uredništvo za spise pod tem naslovom ni odgovorno. 20 godina prolevao krv i nosio svoj život na pazar te bio osudjen na 101 god. tamnice samo radi moga nacionalnog rada, izjavljujem, da ste to uči-nili samo radi nakupa vile Otona VVindischgrfttza na Bledu. Ta vila imala bi da predstavlja nacionalni dar Slovenije svome kralju prigodom njegovog venčanja. Vi ste, gospodine namesniče. radi te vile izigrali potpuno državni interes, za koji ste se sami pre kratko vreme borili time, da ste isposlovali moje ostranjenje, Vi ste se radi te vile tako poni-zili, da ste osebno i putem svojih istomišljenika, viših državnih činovnika, kao na primer agrarnog direktora dr. Lukana, prosjačili i iznudjivali kod naših narodnih protivnika, nemačkih veleposed-nika, novčane svote, da platite tu vilu. Vi ste još dalje pošli, te ste zahtevajuči, da ae ukine svaki državni nadzor, sve državne uprave i svi sekvestri hteli izigrati agrarnu reformu kao preku socijalnu potrebu a Ume i jedan op-stoječi državni zakon, koji je i u samom ustavu utemeljen, a svo to radi par pišivih groša naših nacionalnih protivnika, ili da si osigurate njihovu provrženost i pomoč za postignuče Vaših ambicija. Dali ste pomišljali, gospodine namesniče. da je baš izvedba agrarne refvrme zagarantovana kraljevskom reči is»og onog kralja, komu kanite Vi pokloniti tu vilu, radi koje ste izigrali i žrtvovali njegovu kraljevsku reč? Zašto se niste obratili kao najviši državni funkcionar na narod i pozvali ga, da dobrovoljno i iz srca dade svome kralju venčani dar? Niste U pomišljali Vi i Vaši prijatelji, da takvim postup-kom ne samo izigravate državne interese, nego da so nabacujete blatom na ceo slovenački rod, koji bi drage volje u najkračem roku bio sakupio potreban novac i nebi bilo potrebno, prosjačiti odnosno iznudjivati taj novac od naših narodnih protivnika. Niste li nadalje pomišljali, gospodine namesniče, da bi bilo mnogo pametnije, da se Vi povu-čete sa poprišta te da legnete na stečene lovorike, mesto da sprečavate radi svojih zastarelih ambicija u radu ljude, koji su pripravni žrtvovati za državu i narod ne samo imanje nego i krv i život svoj? Planina, dno 25. aprila 192. ATANASIJE RISTIC, bivši državni upravitelj \Vindischgratzovog velikog poseda u Planini. (Opomba uredništva: G. Atanasije Ristič ni istoveten z g. Kosto Rističem, bivšim državnim upraviteljem v Libojah) Meteorologično poročilo. Ljubljana 306 m n. m. vfš. Uas OprttU-vftn » Haio- m ti t n i T mm lurmo-meter v V L'.!uruu> tlilorenott T O Nebo, vetrov tJa«iavwo v mm 25. 4. 21 h 727-2 4-7 0-5 dež s. zab. 26. 4. 7 h 729-5 6-5 1-2 obl. ]Ug 4'9 26./4 14 h /28-7 93-5' 1-9 d. jas. j. vzh Iiliii rm^-rm is Dragocenost vsake hiše je lekarn. Feller-ja prijetno dišeči »Elsafluid«. ki je najtioljše sredstvo za drgnenje hrbta, rok. nog in celega telesa, kot kosmetikum za negovanje zob, zobnega mesa, ust, glave itd. Je močnejši in boljši kot Franc, žganje. 3 dvojn steklenice ali 1 špec. steklenico z /.»motom in poštnino pošlje za 72 K: Engcn V. Feller, Stu-bica donja, Elsatrg 134, Hrvatsko. Organist - cer eeciljansko izvežban, s 14 letno prakso in postranskim dohodkom želi službo za j takoj za plačo: Nekaj žitne bire, nekaj j zemljišča s sadnim vrtom, prosto stanovanje in drva. Naslov v upravi pod št. 1.90 - KUHARICA ~ se sprejme, ki zna vsa hišna dela, v trgovsko hišo k dvema osebama. Plača dobra. — Poizve so pri gospej: KATI DEŽMAN, Ljubljana, Mestni trg št, 13 HLAPCE h konjem išče mestna pristava. Stanovanje in hrana v hiši. Zglasiti se je: Cesta na Kode-ljevo štev. 8. 1583 industrija za centralno kurjavo, za zdravstvene naprave, kakor za izdelavo aparatov kemične industrije, išče strokovno zastopstvo. — Ponudbe pod: »I. D. 9926« na RUDOLF MOSSE, Berlin, S. W. 19. Sostanovalko k skupnemu gospodinjstvu išče boljša gospa. Ponudbe pod: »Gospodinjstvo« na upravo SLOVENCA. Več tesarjev in tesarskih preddelavcev sprejme iakoj IVAN ZAKOTNIK, mestni tesarski mojster, parna žaga v Ljubljani, Dunajska cesta št. 46. i" BSOEVNIKI pravi tržaški, gladki in orehovi, pleteni, razni biči, jermena za ževljo in cere, gože, motvoz (špaga) ter raznovrstne Itrtačo v veliki izbiri na zalogi. 154b OSVALD D0BEIC, Ljubljana, Sv. Jakoba trg št, 9. — Glavna zaloga lesenih žebljev znamke »Zora«. aBSBaBnaiiiaiBimai a ■ Kovina za tečaje (Larjermetall) znamka „OLOBB". Sooperior- v originalnih zabojih po 50 kilogramov na debelo pri BrsčSlovenca<. Odgovorni urednik Mihael Moiiat« v Ljubljani. Jugoslovanska tiskarna t Ljubljani.