Posamezna Številka Din t Št. 88. V Ljubljani, v soboto 12.aprila 1924. Poštnina v gotovini« Leto 1« ) | Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. I ? Mesečna naročnina: ? j • i V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. I Q. ........................................... ..~....„....~..Q Neodvisen političen list. ?• tta/Ntii »d -n- Urednlštvo: Wolfova ulica št. 1/1. — Telefon 213. Upravništvo: Marijin trg 8. — Telefon 44. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. i f Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor, f Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633. Italijanska volilna nasilja. Da ubijejo resnico, so prepovedali fašisti tujim žurnalistom vstop v Italijo in naročili vsem svojim organizacija?’ Se mora ’zvr^6 vsako nasilje J*°’.da.ni prič, da ne bo mogoče iz-rsenih terorističnih aktov dokazati. To-ua vse zaman. Resnica je nepremaglji- * a 111 vedno bolj se zgoščuje doicazni •nnterijal o izvršenih nasiljih, vedno jas-vejf niso v nedeljo zmagali Italiji fašisti, temveč teroristi in da je a 21naga fašistov dosežena le pod Srozo samokresov. Zlasti pa velja to za Primorsko in še f?Sebno za mučeniško Istro. Nepopis-v^o je, kaj je moral tu pretrpeti naš «rod. Vsi registri nasilja so bili odpr-ien v.^a^ fascio so bili znova spre-j^1 vsi oni fašisti, katere je moral svo-j. 1“ni fascio sam vsled njihovega zlo-, sicega po5etja izključiti iz svoje sre-ie v ro ie vec*el tržaški fascio, zakaj jje nedeljo mobiliziral ta izrodek veli-J” fhesta, zakaj človek mora biti v taj^? z^°činec, da se more spozabiti k faš K01 dejaniera» kakršna so zagrešili 1S« v nedeljo — proti našim ljudem. bro *° *reka Podčrtati. Fašisti se do-ko Zavedai°’ da so naši bratje tanvpre-njihovi najlojalnejši državljani in da ' rekhlr°m na njdiovo državljansko ko-.nstnost sploh ni nobenega dvoma. Vsaj Cel° sam Mussolini to dejstvo nedvo-g- Potrdil in priznal, da pripada na- Stir . atonf poIna pravica, da manife-_ ajo svojo nacionalno pripadnost ju-slovenskemu narodu. Kljub vsemu te-Pa so udarili na naše ljudi in s tem .i’ ^a sovražijo Jugoslovene tako •el°. da ne morejo krotiti svojega sovraštva niti takrat, kadar vrše Jugoslovani svojo italijansko državljansko dolžnost. To sovraštvo Italijanov si treba dobro zapomniti in preko tega sovraštva ne sme iti noben Jugosloven. To italijansko sovraštvo mora biti nam vsem pred očmi in zlasti tedaj, kadar sklepa-m<> z Italijani pogodbe. Dne 6. aprila je lil dejansko razve-’j£vljen rimski pakt, dne C. aprila so ita-sovj! dokumentarično dokazali svoje waStvo do nas. Ne preostane nam nitim drugega> ko da vzamemo ta do-tre?«?11* na znani'e Ih da izvajamo po-ima 6i *£onsekvence. Zlasti sedaj, ko se Ijjo skleniti trgovinska pogodba z Ita- prijateljstva med nami in Ita -krivd 1)1 bila ta P°Sodba. ni naša la n 3’ s? Italjjani v nedeljo izjavili, e marajo z nami prijateljstva, ker ia mar mislijo Italijani, Padw lagosI°venski narod tako nizko ko r t k° Podajal prijateljsko ropi;,,^rm,^ ki bije njegovega brata, ki si .niegov° čast? Te žaljivke naj alijani ne dovolijo niti v mislih! stat* ave^'m srcem smo mogli pri- jeml na to, da pripadejo naši bratje tu-u državnemu telesu, ne moremo pa Sen v nbbovo nacionalno smrt, pa štn7nV 86 nam 150 abruški meiodi poba samokres na prsa. im- ?J si zapomnijo Italijani. Naš trota nf narod preživlja trenotno krizo, to-naiw daIed čas- ka bo ta kriza za v&taT ° k° Ju2oslavija popolnoma sam!!-111 ko bo nevarno ji nastavljati Sn i? ,s na prsa- In še eno. Naša prsa krepka in zdrava, ki prenesejo rnar- dai« 1?n?’ naJ.lažie Po ono, ki jo za- oni ..^fdenkostni sovražniki, kakršni so na ’ ki so Mii v nedeljo ponosni ^oje sovraštvo do nas. v mo^an človek pogleda resnici m0 am zat0 vemo tudi mi, da mora-z itni- ?. Vselei ’n ob vsaki prilik &mo ^)Vraštvo,m- In čeprav ni- ni , k bomo v bodoče to v polha 7 j apobtevali in trgovinska pogod-nikoJ fi110 se mora sklepati s sovraž-Pa ann Prijateljem. Radovedni svoj?^^°,tudi tedai ponosni na govci lndustrij?alci0inn^brtaS’aMSibolto «Sem "* Kei>ns™ A"- Italijanska volivna nasilja so hiia PrL?rVraŽnOSti Prf nan^ zakai Proti runorcem so nastopili lalijani samo k°,t 3lovani* ker so ^darUi svojo naaonalno zvestobo do ***«« Zato so ih smatrali italijanski za- Skupščina se sestane po Veliki noči. Prvo zborovanje bo 3. maja. Beograd, 11. aprila. (3) Med 10. in 11. uro so imeli v predsedništvu vlade konferenco gg. Pašič, Ljuba Jovanovič, Dragovič in dr. Edo Lukinič o sklicanju skupščinskih sej. Sklenilo se je, da se bo seja sklicala na vsak način šele po velikonočnih praznikih. O tem sklepu so sklenili obvestiti kralja. Ob 11. uri se je vrnil g. Ljuba Jovanovič v parlament. Pri tej priliki je sporočil Dragovič g. Laziču, da bo seja narodne skupščine sklicana šele po Veliki noči. Beograd, 11. aprila. (B) Danes ob 16. uri je predložil g. Pašič kralju sklep o sklicanju sej narodne skupščine po Veliki noči ter ga utemeljil z na- do, da se bo do takrat politična situacija v marsičem razčistila. Kralj je vzel to na znanje. Nato je imela vlada kratko konferenco, na katero je bil povabljen g. Dragovič. Na tej konferenci se je sklenilo, da se seja narodne skupščine skliče 3. maja z dnevnim redom: določi-dnevnega reda. Beograd, 11. aprila. (B) Nocoj ob 20. uri 30 minut je bilo v narodni skupščini pismeno objavljeno, da se vrši seja narodne skupščine 3. maja ob 9. uri dopoldne z dnevnim redom: določitev dnevnega reda. Podpisan je podpredsednik Miljutin Dragovič. Ministrski svet. Vlada nastopi proti Nemcem. Beograd, 11. aprila. (B) Nocoj je imela vlada plenarno sejo. G. Pašič je poročal, da je krona pristala na to, da se seja narodne skupščine skliče za 3. maja. Vlada je pozvala g. Dragoviča, da izda tozadevno objavo. Nato je vlada razpravljala o tekočih vprašanjih, kakor o kreditu za pomoč oškodovanim vsled poplave itd. Na predlog ministra prosvete g. Pribičeviča je vlada naročila ministru notranjih del g. Srskiču, da takoj razžene vse organizacije nemškega kulturbunda z utemeljitvijo, da niso vršilu kulturne misije, do česar imajo pavico, temveč nacionalno politično in strankarsko misijo, s čimer so prekoračile delokrog in izgubile eksistenčno pravico. Naš dopisnik je do-znal, da bo vlada ukrenila še nadaljne mere proti Nemcem v odgovor na njihovo dosedanje držanje in prestop v opozicijonalni blok. Istotako bo prepovedana nemška organizacija »Agraria« in nato vse ostale gospodarske, nacionalne kulturne, socijalne, politične in strankine organizacije. Prepovedala se bo sploh vsaka manifestacija, vsako združevanje in vsaka javna ustanova. Ukinile se bodo gimnazije in vše osnovne šole. Radikali nameravajo sedaj organizirati nemško radikalno stranko s tendenco, da noben nemški poslanec ne bi prišel več v parlament in da bi se nemško ljudstvo ločilo od svojih voditeljev. Beograd, 11. aprila. (B) Popoldne je imel nemški poslanski klub dolgo sejo o politični situaciji in o ukrepih vlade jJroti nemškim organizacijam. Nemci še niso dobiii službene vesti, da je njihov Kulturbund prepovedan, kakor tudi vsa nemška strankarska gibanja. Za slučaj, dia bi se ta vest potrdila, bo nemški klub vložil interpelacijo. Zemlioradniki za pomoi oškodovancem po poplavah. Beograd, 11. aprila. (B) Zemljo-radniški klub je na svoji današji seji, ki je trajala od 16. do 20. ure, določil besedilo zakonskega predloga o naknadnem kreditu za nujno pomoč vsled poplave poškodovanim. V tem zakonskem predlogu se zahteva kredit v znesku 100 milijonov dinarjev za pomoč vsem državljanom, ki so oškodovani vsled povodnji. Zakonski predlog ima vsega skupaj 12 členov in predvideva tudi postopanje pri določitvi in podelitvi pomoči. Zakonskemu predlogu je priloženo pojasnilo, da je bilo poplavljenih mnogo vasi in mest ter posejanih polj, tako da bodo poljedelci ostali brez vsakih sredstev za življenje, in da zemljo-radniški poslanci predlagajo, da se sprejme ta zakonski predlog. Predlaga se tudi, da se temu predlogu prizna nuj- nost. Obenem se zahteva čimprejšnje sklicanje narodne skupščine, da se ta nujni in neodložljivi predlog reši. Podpisali so ta predlog vsi člani zemljorad-niškega kluba. Razpravljalo se je tudi o politični situaciji in ugotovilo, da zemljo-radniki niso pripravljeni na volitve, vsled česar je treba začeti s čim živahnejšo agitacijo med narodom. Določeni so že kraji in delokrog, vsakemu posameznemu poslancu za agitacijo, kakor tudi glavna gesla. Nato je bilo sklenjeno, da ?e vrši okoli 30. t. m. v Sarajevu kongres zemljoradnikov, katerega se bodo udeležili vsi člani zemljo-radniškega kluba, člani glavnega odbora in delegati vseh organizacij. Pri tej priliki se ima določiti nadaljna taktika zemljoradnikov v sedanji politični situaciji. OpozicSjonalni blok. Beograd, 11. aprila. (B) Ob 10. uri dopoldne je posetil podpredsednika narodne skupščine g. Dragoviča predsednik zemljoradniškega kluba g. Lazič ki je zahteval pojasnila, da-li in kedaj se bodo sklicale seje narodne skupščine. G. Dragovič mu je odgovoril da mu ne more o tem dati nikake izjave, dokler se ne vrne g. Ljuba Jovanovič. Beograd, 11. aprila. (B) Ob 18. 30 minut so predstavniki opozicije gg. Korošec, Spaho, Davidovič in Predavec v imenu opozicionalnega bloka ponovno odšli v predsedništvo parlamenta in najodločnejše protistirali proti odložit- vi skupščinskih sej. Dobili so odgovor, da je odložitev neizogibna in da skupščina med velikonočnimi prazniki nikdar ni poslovala, četudi so bili na dnevnem redu še nujnejši posli nego sedaj. grizenci kot pego, ki jo morajo na vsak način iztrebiti. Zato njih nasilja. Častna dolžnost jugoslovenskega naroda pa je, da z dejanjem dokaže, da so Primorci svetla točka jugoslovenskega naroda, na katero je vsak napad nedopusten. V nedeljo je bil udarjen jugosloven-sM narod in ta udarec je treba kvitiratil Beograd, 11. (B) Nocoj se je vršila v muslimanskem klubu kratka konferenca opozicijonalnega kluba, na kateri so bili samo klerikalci, muslimani in radičevci. Za jutri dopoldne je bila določena plenarna seja predstavnikov opozicijonalnega bloka, da se določi nadaljna taktika. Zagreb, 11. aprila. (Z) Dr. Lorko-vič, predsednik hrvatske zajednice, se je povrnil iz Dunaja v Zagreb in imel konferenco z radičevci, nato pa je odpotoval v Beograd, da priobči radičevskim jx)slancem navodila od Radiča. ORGANIZACIJA DAVIDOVIČEVCEV V ZAGREBU. Zagreb, 11. aprila. (Z) Nocoj pride v Zagreb g. Ljuba Mihailovič, jutri pa g. dr. Iv. Ribar, da se z Davidovičevimi pristaši izvede organizacija, ker se je bila dosedanja demokratska organizacija izjavila za Pribičevičevo politiko. PODRUŽNICA DRŽAVNE HIPOTEKARNE BANKE V ZAGREBU. Beograd, 11. aprila. (Z) V ministrstvu trgovine in industrije se delajo Priprave za ustanovitev podružnice državne hipotekarne banke v Zagrebm Odredbo o ustanovitve podružnice je minister za trgovino že podpisaL Sofijska vlada in makedonski revoluciionarji. Bolgarska vlada je prepovedala izhajanje listov makedonske revolucijonarne organizacije. — Beograjski krogi tega ne smatrajo za odkritosrčnost. Sofija, 11. aprila. (ML) Vlada je izvedla danes svoj sinočni sklep. Prepovedano je izhajanje vseh listov makedonske revolucijonarne organizacije v celi državi. Beograd, 11. aprila. (B) V Beogradu se ne pripisuje nikaka vežnost sklepu bolg. vlade, s katerim je prepovedala izhajanje listov makedonske revolucijonarne organizacije. Smatra se. da je to samo krinka, s katero hočejo Bolgari prikriti svojo nelojalnost Zvezi narodov. Pričakuje se, da bodo listi začeli zopet izhajati v kaki drugi obliki. »Vreme« pravi, da hočejo Bolgari s tem prevarati evropsko javnost« vsled česar se vest o prepovedi sprejema z nezaupanjem. »Politika« pa vidi v omenjeni prepovedi le novo komedijo Cankove vlade. Sofija, 11. aprila. (ML) Poslanec Karančulo, bivši državni pravdnik je vložil v sobranju na ministra notranjih del Ruseva interpelacijo, kdaj bodo izpuščeni zaprti Macedonci na svobodo. Minister Rusev je odgovoril da so bile aretacije izvršene v višjem državnem interesu in obenem v dokaz, da se pomiri razburjenje v Jugoslaviji. Make« donci bodo izpuščeni, ko bodo to dovolili državni interesi. Pet let dela in miru . . . Mussolinijev govor v Rimu. — Fašisti so skušali zažgati Narodni dom v Opa tiji. Rim, 11. aprila. (K) Včeraj ob 4. uri zjutraj je dospel Mussolini z avtom v' Rim. Ob 6. uri zvečer se je vršil velik slavnostni sprevod množice, da se pokloni Mussoliniju pred palačo Chigi po-podom volilne zmage. 12 letalcev je obenem krožilo nad mestom. Mussolini je stopil na balkon in imel ob frenetičnem vzklikanju množice nagovor, v katerem se je zahvalil za manifestacijo in izjavil, da ostane udan sin Rima. Opozoril je na manifestacije ki so se mu prirejale na potovanju po raznih mestih in iz katerih je čutil popolno odobravanje ljudstva.. Končal je z besedami: »Fašizem mora dati Italiji pet let dela in miru. Cim večja je zmaga, tem večje so dolžnosti dela discipline in narodne sloge. Množica je sprejela Mussolinijeve be- sede z navdušenjem in je vzklikala kralju in Mussoliniju. Fašistovsko delo In mir... S u š a k, 11. aprila. (Z)V soboto pred volitvami so zažgali iašisti v OpatUI Narodni dom. Z bencinom so polili oder in ga zažgali, nato pa pobegnili. K sreči so ogenj pravočasno zapazili in pogasili, tako da ni nastala nikaka večja škoda. Dr. Wilfan izvoljen. Trst, 11. aprila. Pri primerjanju končnih rezultatov volitev v italijanski parlament se je ugotovilo, da ima dr. Wilfan več glasov, kakor dr. Uiikse Stanger. Poplava narašča. Beograd, 11. aprila. (B); Sava in Donava pri Beogradu še nista začeli padati. Višina vode pri Beogradu je danes nad normalo, namreč 620. Tekom teda tedna je voda naraščala takole: nedelja 520, pondeljek 545, torek 570, sreda 587, četrtek 610, danes 620. Minister finanč je danes v motornem čolnu obiskal poplavljene vasi Barč in Ovčo, katerima preti velika nevarnost. Tjakaj je poslana tudi ladja »Graničar« in velik del vlačilcev, da rešava prebivalstvo. Na cesti proti Borču so telegrafski drogi že pod vodo. Reparacijf ko vprašanje Berlin, 11. aprila. (B) (W) Državni kabinet je vzel danes zvedeniško mnenje v pretres in sklenil izvršiti z največjo naglico pripravljalna dela za izvedbo vseh podrobnosti zvedeniških mnenj. V ponedeljek bi se imela vršiti skupna seja državnega kabineta z državnimi oziroma ministrskimi predsedniki dežel. Pariz 11. aprila. (Agence Havas) Reparacijska komisija je soglasno odločila, da nudijo poročila izvedencev praktično podlago za rešitev reparacijskega vprašanja. 1 KOROŠEC PREIDE K RADIKALOM. Beograd, 11. aprila. (B) Neki politični krogi se nadejajo da bo g. Korošec prešel k radikalom in sicer iz sledečih razlogov: sedanja vlada ne bo dovolila agitacije radičevcem na periferiji, t. j. v Sremu, ter v Bosni in Hercegovini, temveč jo bo dopustila samo v banski Hrvatski ter bo spravila Radiča v borbo s Korošcem. Korošec bo prisiljen, da se pridruži vladi, ker bi bil sicer oškodovan. SNEG. Inomost, '11. aprila. (K) Tukaj je že več ur gosti snežni metež. Temperatura je močno padla, tako da sneg na prostih mestih In na strehah obleži. Solno grad, 11. aprila. (K) V jutranjih urah je pričel močno padati sneg. Opoldne še sneži dalje. Vojaška zveza med Francijo In Romunijo, London, 11. aprila. (K) »Daily Mail« javlja iz Pariza, da je ob priliki bivanja rumunske kraljevske dvojice v Parizu prišlo do sklenitve obrambne zveze med Francijo in Rumunsko, kakor že obstoja taka med Francijo in Češkoslovaško. VREMENSKO POROČILO. Dunaj, 11. aprila. Napoved za 12. aprila. Hladno, po največ oblačno vreme bo trajalo dalje. Mestoma padavine. Borzna poročila. Beograd, 11. aprila. Devize. Dunaj 0.1138—0.1139, Budimpešta 0.115— 0.125, Bukarešta 41.15—41.25, Ženeva 1417.25-1418, London 351.50—351.75, Milan 357.75—358.25. New York 80.55—80.90, Pariz 480—485. Praga 241—241.25, Solun 148—149. — Valute. Zaključki. Francoski franki 479, češkoslovaške krone 240. Zagreb, 11. aprila. Devize. Dunaj 0.11305-0.11505, Dunaj, ček 0.1130— 0.1150, Bukarešta 41—44, Italija/izplačilo 356.30—359.30, Italija, ček 356—359, London, ček 349.50—352.50, New York, izplačilo 0— 80.75, New York, ček 80.20-81.20, Pariz 476.50—481.50. Praga 239.30—242.30. Švica 1417.50—1424.50, Švica, ček 1413.50— 1423.50. — Valute. Dolarji 79.625— 80.625, avstrijske krone 0.11325—0.1152.5 češkoslovaške krone 235.50-238.50, italijanske lire 354.50—357.50. C ur Ih, 11. aprila. Beograd 7,075. New York 5('9.50, London 24.68, Pariz 31.50, Milan 25.05, Praga 16.90, Budimpešta 0.0077, Bukarešta 2.96, Sofija 4.12, Dunaj 0.005025. Berlin, 11. aprila. Beograd 5.63, Dunaj 6.08, Milan 18255, Praga 12.56, Pariz 24.74. London 18.205. New York 4.19, Cu-rih 73.72. Praga, U. aprila. Beograd 42.875, Duna! 4.835, Berlin 7.475, Rim 152.75, .avstrijske krone 4.82, italijanske lire 157.25, Budimpešta 4.70, Pariz 206, London 147.925. New York 34.20, Curih 601. Dunaj, 11. aprila. Devize. Beograd 876—880. Berlin 14.95-1525, Budimpešta 0.92—0.98 (izpremenrba napetosti), Bukarešta 369—371, London 307.700-308.700, Milan 3119-3131, New York 70.936 —71.185, Pariz 4217-4233, Praga 2110— 2120. Sofija 508—512, Curih 12.465—12.515. — Valute. Jugoslovanski dinarji 873— 879, dolarji 70.560—70.960, bolgarski levi 491—499, nemške marke 14.40—14,80, angleški funti 305.900—307.500, francoski franki 4185-4215. italijanske lire 3130—3150, romunski leji 363—367, švicarski franki 12.350—12.430, češkoslovaške krone 2092— 2108, mad .rsfce krone 0.90—026 (izprt» memba na- .--osrj Sokolstvo narodu 1 Vsem bratom In sestram!, Borba za državljanske pravice In Svoboščine naših bratov v neodrešeni domovini se je zanje končala le z delnim uspehom, ki je po številu oddanih glasov in po pridobljenih mandatih manjši od uspeha volitev v Italijanski državni zbor leta 1921. Vsak, kdor priznava načela pravice in svobode, obsoja besnost in brezobzirnost nasilja, ki Je našemu narodu v zasužnjeni zemlji onemogočilo nepo-tvorjen izraz pravega mišljenja in res-ničnega čuvstvovanja. Vzlic vsemu pa le vendar dala Julijska Krajina 29338 iugoslovenskih glasov, kar ugotavlja ce- lo italijansko uradno poročilo. Ti glasovi so jasna govorica zavedne in značajne narodove duše, ki se ni ustrašila nikogar in ničesar v usodni uri, ko je bilo treba položiti izpoved o veri ali neveri, o izdajstvu ali zvestobi. Ta dolga vrsta sinov našega narodi a stoji ponosno vzravnana v ljutem viharju sovraštva — živa priča nezmagljive 'jubezni do rodnih tal in do svojega naroda, vedno pripravljena na vsako žrtev, samo ne m Judežev poljub na lice lastne matere! Veselimo se uspeha, ki ga je pribori-!a možatost naših bratov dobremu imenu našega naroda, a obsojati moramo Izdajstvo in strast, ki sta zrahljali v narodu enotnost in disciplino, prelomili dano besedo, zasadili v tisoče src neko- io bol prevare in nezaupanja in ki sta v odločilnem trenutku postavili pred ob- lo narodno korist zasebne, sebične ali strankarske interese. Naj se to pogi-belino dejanje ne maščuje nad narodom, ampak naj ga iztrga iz objema zaslepljencev, ki hočejo — drveč v temo prokletstva — potegniti za seboj svoj narod, da razdvojen in razcepljen utone in izgine v povodnji tujinstva. Danes moremo dati mi, ki živimo v svobodni domovini, svojim nesrečnim bratom zgolj moralno oporo v pretežkem boju za obstanek. Bratom opora bodi sovražniku strah in opomin! Ako pa hočemo to, moramo biti sami močni, zdravi, edini, složni in krepostni, ker se na slabiče, samopašneže, nestalneže in koristolovce ne more nihče naslanjati in iz nezdravih, otrovanih razmer tudi nihče ne more črpati moralne moči in odpornosti. Vsakega, ki je bil kdaj naš, pa je sedaj prodal sebe in zatajil svoj narod, je izdajstvo samo za vedno pahnilo iz našega števila! Njegovo Upe ne skruni naše časti! Vse druge, ki žive v svobodni domovini, poživljamo pod sokolske zastave, da bo v eni misli in v eni volji združen ves narod! Ne razmetajmo in ne drobimo svojih moči v svobodi, ki se je premnogi ne zavedajo, ki jo premnogi zlorabljajo, a ki po njej hrepeni uplenjena naša zemlja! Uživajmo svobodo tako, da dvigajmo in množimo telesne in nravstvene moči vsega naroda, da bo sam v polni zavesti svojih pravic ir, dolžnosti dal svobodo onemu delu samega. sebe, ki je danes nima! . Zdravo! Starešinstvo Jugoslovenskega shega Saveza, Sokol- v Ljbuljani, dne 10. aprila 1924. Sedanja in bodoča Rusija. Po najnovejših virih spisal A. G. VIII. Kulturno življenje. Slika današnje Rusije ne bi bila popolna, ako ne omenimo vsaj v glavnih potezah kulturno stanje in delovanje sedanje generacije pod boljševiškim režimom. Kar se tiče literature in grafične obrti smo imeli na dunajskem velesejmu precej točen vpogled v kulturno delovanje na tem polju v boljševiški dobi. — Leposlovje je zlasti prva leta suženjski služilo komunističnim teorijam. Zadnje čase postaja v tem pogledu bolj inde-ferentno in hoče služiti edino le umetnosti. Naklade so ogromne; pol milijona iztisov je nekaj vsakdanjega. Toda sijajno se nam predstavlja manstvena in strokovna literatura v vseh možnih panogah. Videl sem odlično vrsto knjig za poljedelca, rokodelca, obrtnika, tovarnarja, inženerja, zdravnika itd. — Neki koledarji za ruskega kmeta, polni slik in poučnih spisov, so Izšli v milijon iztisih. — Videl sem krame knjige o poljedelstvu, vinarstvu in kletarstvu, živinbreji, čebelarstvu itd; lepo so ilustrirane in pisane kolikor mogoče popularno. Vsaka naklada gre v stotisoče. — Tudi glasba ima svoj delež v tem najnovejšem razvoju ruske kulture. Videl sem veliko tiskanih skladb, ali nič lascivnega ni med njimi. Pač pa je marsikaj pobarvano po boljševiškem okusu in duhu. Boljševizem se tudi hvali, kako je napovedal uspešen boj — analfabetizmu. V dokaz navajajo, da kmečki list »Bjednota« tiskajo nad milijon iztisov. Ljudsko šolstvo zelo podpirajo; šole čudovito hitro, rastejo, kakor ni bilo niko- li za dob carske Rusije. — Srednje šole so zelo preustrojili, da je pouk bolj za praktično življenje. — Pozneje kdaj napišem o šolstvu poseben članek. Vlada obrača zadnja leta posebno pažnjo gledališču, ki bodi zabavišče le do neke meje, v glavnem pa zavetišče umetnosti. — Popolnoma je zgrešeno in po nepotrebnem, da se toliko ruskih fiudožestvenikov potika po svetu, kjer jim ni vedno in povsod dobro, dočim bi imeli doma dovolj dela in boijšega jela. Tudi na Dunaju jih imamo prav veliko. Čestokrat čujem njehove, po domovini hrepeneče pesmi: »Volga, Volga, matj rpdnaja« ali »Teure Iieimat, sei gegriisst ih der Ferne sei gegrtisst!« Zaplakal bi človek ž njimi, ako bi rte pomislil, da ni namestu taka sentimentalnost. .Večina bi prav lahko šia domov- kjer bi imela silno hvaležnega posla in pripravljala na rodovitni zemlji — novo Rusijo. Velik del tistih lepih sanj, ki nam jih oznanjajo Miljukov iz Pariza in naš dr. Kramaf iz Prage, bi mogli uresničiti ti odlični kulturni ruski delavci, ki se vla-Cijo od mesta do mesta po vsem svetu. Aleksander Moissi, rodom Albanec in italijanski vzgojen v Trstu, je gotovo eden največjih igralskih umetnikov. Njegov talent so odkrili in dalje izobrazili Ndmci. — Glavno torišče mu je Be-rolin ali dvakrat na leto po nekaj tednov gostuje na Dunaju. (D. Volksthea-ter.) — Zdaj je bil dva meseca v Rusiji in se je vrnil v Berolin, kjer je opisal svoje vtise in jih priobčil v uglednem listu. Moissi piše med drugim: »V Moskvi pihlja vse drugačen veter nego v ostali Evropi. Ako je res, da se v gledališču zrcali svet in s tem tudi značaj ljudstva, potem moram reči, da nisem te resnice nikjer tako globoko občutil kakor prav v Moskvi. Rusko gledališče današnjih časov nima nič skupnega z evropskimi odri. — Evropska gledališča nadvlada erotika, imajo le redkokdaj še kaj opraviti z umetnostjo, ker hočejo vstrezati edino le nagonu po zabavi. Ni samo v Berlinu tako, marveč tudi v Parizu, na Dunaju ali v Londonu isto tako! Rusko gledališče pa služi edino le onim idealom, ki jih moremo iskati in najti na odru. Operet in nagih žensk ni v Rusiji. Vsako delo, ki ga predstavljajo, postane nosilec kake ideje. V Moskvi so pred kratkim igrali »Li-zistrato«; ali dočim bi naredili v Beroli-nu iz te Aristofanesove pesnitve opereto, v kateri bi nastopalo krdelo napol oblečenih žensk, je postala ta starogrška komedija v rokah ruskega režiserja odjek proti vojni, pacifistiška demonstrar cija nečuvene sile. — Rad priznavam, da Aristofanes ni niti od daleč mislil na kako pacifistiško demonstracijo, ko je pisal svojo komedijo; toda za to »Li-zistrato« je vendarle nekje dremala nejevolja proti vojni. In kakor so v Moskvi našli v komediji prav to misel, tako tamkaj doni iz vsakega komada, ki ga igrajo, kaka prikrita misel. Ruski igralec živi izključno za svojo umetnost. V boljševiški Rusiji igralec ne pozna osemurnega delavnika; zgodi se, da ima poskušnje do 6. ure zjutraj, a v Moskvi je izključeno, da kak igralec nima časa za poskušnje, kdr je zaposlen pri filmu. Ruskemu gledališču se pozna, da igralci še niso posegli po filmu. Osta- li so pač igralci, žrtvujejo duh in telo svoji umetnosti in Idealom, ki jih v teh krajih še smejo imeti. Sp Plače igralcev so majhne. Srednji igralci imajo na mesec 120 do 200 mark (predvojnih!) — samo veliki umetniki so sjajno plačani, kajti že odnekdaj so ime- li boljševiki zdravo načelo, da je treba izredno nadarjenost tudi izredno dobro nagrajevati. Rusko gledališče je emana-cija duha, to sem enako občutil v Petrogradu kakor v Moskvi. Igral sem Hamleta, Fedjo v »Živem mrtvecu« in kralja Oedipusa. Igram nemški — v ruskem ensemblu, imenitno smo se strinjali in nikoli nisem imel le najmanjše težave s svojimi soigralci. . Ko sem se poslavljal iz Rusije, so mi priredili v slovo banket; prišel je tudi Cičerin, ki me je jako ljubeznivo nagovoril in me povabil na novo gostovanje. Temu vabilu se tudi odzovem in se popeljem v oktobru na novo turnejo v Rusiji. Zdi se mi, da ne moremo najti boljšega ocenjevalca današnjega ruskega gledališča in te umetnosti sploh. Kar Moissi danes v tem pogledu reče, to je pribito, tako je. In bolj laskave sodbe si ne moremo misliti. — V sobotni ilustro-vani prilogi »Neue Freie Presse« vidimo sliko nekega gledališča med predstavo. Polno je poslušalcev tudi lože — skoro sami moški — in zdi se nam pri pogledu na to sliko, kakor da čitamo na obrazih v« tisto, kar nam je povedal Moissi, SodJaiistična magistralna vlada. Bližajoče se nove občinske volitve in osnovanje Narodnega bloka je naše socijalne demokrate, ki že tri leta pašujejo na magistratu hudo razkačilo. Najprej so v svojem nemškem listu »Volksstimme« nabasali kanone in otvorili ogenj proti skupni narodni fronti, obenem pa so tudi pričeli koketirati z Nemci Iz tega snubljenja pa se ni hotela roditi zaželjena ljubezen, zato so sedal še bolj divji. Posebno gospod župan se nikakor ne more sprijazniti z mislijo, da bo treba odstopiti mesto na magistratu drugemu. Ker so se znaki skupnega nastopanja slovenskih strank, ki bodo šle združeno v volitve pokazali tudi že pri zadnji občinski seji, ga je to tako spravilo Iz ravnotežja, da je začel zmerjati občinske svetnike in ker žaljivk ni hotel preklicati, se je njegova garda odstranila samo da seja ni bila več sklepčna. Povod teinu eksodusu je bil menda tudi še drugi. Slo je za nek tajen fond, ki znaša baje 33.000 dinarjev. Nek svetnik je predlagal, naj se nakaže podpora brezposelnim iz tega fonda, gospodom socijalistom, ki sicer vedno kriče o ljubezni do brezposelnih, pa to očivklno ni prijalo. Najbrle imajo s tem tajnim fondom drugačne namene. Sicer so pa tudi vse tople besede socijalnih demokratov na naslov brezposelnih le prazne agitacijske fraze, kar najlepše dokazuje slučaj tozadevne ankete. Zupan Grčar je sklical anketo že pred dobrim mesecem in izvolil se je takrat tudi poseben odbor za izdelavo konkretnih predlogov. Sejo tega odbora bi bil moral sklicati seveda župan kot predsednik, tega pa še do danes ni storil. Na zadnji burni seji je bilo tudi sklenjeno, da se izroči odseku v proučavanje osnutek r^di gradbenega posojila, ki naj ga pripravi do prihodnje seje, ki se skliče teden pozneje. Teden je pretekel, seja pa še ni sklicana. Očividno se je župan s svojim štabom boji, ker bo ostal v manjšini in bo moral preklicati žaljivke. To je tudi dokaz, da hoče sabotirati delo občinskega sveta, kakor bi rad odgodil tudi volitve. Lep dokaz, da občinskim gospodarjem ni do mesta in ravno tako ne do meščanov, ampak samo do agitacije za svojo stranko, je tudi sedanja originalna zaposlitev nekaterih brezposelnih. Mesto da bi se ti ljudje zaposlili s koristnim delom, so se zaposlili s škodljivim; kajti uničevanje naših krasnih drevoredov pač ne moremo označiti drugače. Drevoredi so najlepši okras našega me- Maribor, 10. aprila. sta. Leta In leta so se urejevali in gojili, da so dosegli sedanje stanje, zdaj pa se je gospod župan naenkrat spodtaknil nad njimi in jih izročil brezposelnim, da jih pokončajo. Pričeii so naše lepe kostanje obsekavati in to tako nestrokovnjaško, da je naravnost škandal. Delavce, ki izvršujejo to delo pa plačujejo dražje kakor olepševalno društvo svoje ljudi, ki so v tej stroki izvežbani. Pri tem delu podpirajo župana in njegove ljudi menda tudi znani nemčurji pri stavbenem uradu, ki vživajo posebno milost, čeprav so že neštetokrat dokazali svojo popolno nesposobnost. Tu bo treba, ko pride na magistrat župan Narodnega bloka, temeljito počistiti Sploh pa bo treba poslati v zaslužen pokoj vse tiste mestne uradnike in uslužbence, ki se še do danes niso hoteli naučiti našega jezika. Socijalisti so jih pro-težirali in jih seveda še vedno drže, čeprav bi morali že davno izginiti. Kako so socialistični magistrami gospodi pri srcu. dokazuje slučaj Mestnega kina. Pri tem občinskem podjetju, ki donaša radi birokra-tične in uestrokovujaške uprave mestne blagajni komaj smešnih par tisoč dinarjev čistega letnega dobička, so še vedno zaposleni večinoma Nemci. Letos je hotel nek privatni podjetnik vzeti kino v zakup in so se tudi že vršila tozadevna pogajanja. Ponudnik pa je bil tako nepreviden, da se je nekje izrazil, da bodo potem Nemci morali iti in to je bilo gg. socijalistom dovolj. Ponudnik ni dobil kina v zakup. Tako velika je ljubezen naših socijalistov do Nemcev, med katerimi se nahajajo celo tudi inozem-ci. Skrajni čas bi torej bil, da se socialistična kiikaška vlada že enkrat prežene z magistrata ter da se razpišejo nove volitve. Nesocijalisti so v občinskem svetu v večini zato že sami lahko dosežejo ostavko župana Grčarja. Ce ne gre drugače, naj se z vodstvom volitev poveri komisar. Tako bomo vsaj gotovi, da se pri tem ne bodo vršile kake mahinacije, kajti g. Grčar se že sedaj hvali, da do volitev letos še ne bo prišlo in da bo Narodni blok — razbil. Kako si to oboje zamišlja, nam ni znano, vemo pa, da njegove mahinacije ne smejo uspeti in da tudi nikdar ne bodo uspele. Socijalistična magistratna vlada, ki je v teh treh letih pokazala toliko nesposobnosti, se mora čim-prej umakniti. To zahtevajo prav vsi interesi našega mesta. Pred odločitvijo. (Od našega stalnega pariškega dopisnika.) V začetku usodepolnega meseca aprila stojita dva dogodka evropske in medkonti-nentalne dalekosežnosti: Poincarejeve vladne izjave in zaključek preiskave izvedeniške komisije. Med obema je izvestna notranja odvisnost vsaj toliko, kolikor sta usmerjena Poincarčjeva nova vlada in njegov novi program na veliko mednarodno pogodbo. Možje kot sta Loucheur in Henry de Jouve-ncl so visoko nad notranjepolitičnimi intrigami, ustvarjeni za velike tradicije... Nova entente cordiale. Gosp. Poincarč je v svojih govorih redko večan. Zato je vsak čutil važen trenutek, ko je gospod Poincarč pred zbornico povdaril potrebo ozke zveze med Francijo in njenimi zavezniki. Treba je žrtev in najbrže zelo velikih žrtev. O tem ni v Franciji nobene iluzije. Najpreje je Poincarč privolil v ustanovitev izvedeniškega odbora, ki naj bi preiskal plačilno zmožnost Nemčije. Znan je odpor moža — ki ga imenuje Thi-baudet v ravnokar izšli knjigi »lorenskega kneza« — napram podobnim mednarodnim organizmom, in še celo v vprašanju, ki se tiče v prvi vrsti samo Francije in Nemčije. G. Poincarč je vedel, da odbor — sestavljen iz najboljših ameriških in angleških mož, ki uživajo oficijelno podporo Zedinjenih držav in Anglije — ne bo po vzgledu časopisnega reporterja kratkomalo sestavil poročilo in se vrnil potem domov. G. Poincarč je od vsega začetka razumel dvoje: 1. Da bo preiskava teh izvedencev prekoračila meje, ki jih je pravzaprav v začetku določil sam, na pr. da bodo morali govoriti o Poruhrju in da tudi Francija ne bo mogla kratkomalo zavreči zaključkov teh izvedencev, v slučaju, da bi ti zaključki ne bili v skladu z željami in politiko ene ali druge države. S tem je bil storjen prvi veliki korak in mi smo na tem mestu ponovno opozorili nanj: sedaj ni mogoča več nobena izolacija. Reparacijski problem je oklenil vse prizadete, v prvi vrsti Francijo, Anglijo in Nemčijo. To solidarnost je treba sedal v praksi uresničiti. Gospod Poincarč je brezdvomno kazal, da mora priti v bližnjih tednih — torej še pred velikimi volitvami v Franciji in Nemčiji, ki ne bodo najbrže prinesle toliko razočaranja kot se navadno misli — do velikih sklepov, od katerih je odvisna bodočnost Evrope. V prvi vrsti misli tu vsak na zasedbo Poruhrja. Položaj je popolnoma Jasen. Izvedenci zahtevajo kot pogoj za nemško plačilno zmožnost vzpostavitev gospodarske enote nemške države skupno z zasedenim ozemljem. To pomeni konec fran-cosko-belgijske režije, konec carinske meje, konec celokupnega gospodarskega sistema v Poruhrju. Gospod Poincarč je trdno odločen, napraviti ta korak. Ko le govoril usodepolne besede, je vladala v parlamentu velika tišina. Vsakdo je čutil, da se je s tem pričela nova doba evropke povojne zgodovine. Garancijski in varnostni sistem, kakršnega sta si Francija in Belgija sami ustvarili v Poruhrju, bo moral prenehati ter pride na njegovo mesto sistem splošnega in zgolj gospodarskega značaja. Začasno bodo sicer ostali v Gelsenkirchnu in Essenu nekateri francoski polki, toda zasedba je »ne- Pariz, 8. aprila. DOMAČA ŽARNI« TOVAnMAV0lT/Ul»*AAf*OR vidna« ter ne sega več v vsakdanje življenje prebivalstva. Sicer pa je g. Poincarč že sam dal uvideti, da bo vsake zasedbe v kratkem času konec, ako Nemčija lojalno izpolni svoje nove obveznosti. Zaključki izvedencev. Glavni znak tega poročila je, da pridejo glavne_ evropske in ameriške države v tako ozko interesno skupnost, iz katere takore-koč ne bodo mogle več nazaj.. Kar ni zmogla politika, to zmorejo gospodarske in obnovitvene potrebe: Narode združuje trdna vez solidarnosti, ki izključuje vsako izolacijo. V bodoče bo nesreča enega naroda povzročila tudi nesreče druge. Dosedaj so politiki stare šole še vedno zanikali to medsebojno odvisnost, v bodoče pa bo postala ta odvisnost zakon, kateremu se ne bo mogel izogniti noben še tako močen narod. Gospod Poincarč je v svoji vladni izjavi jasno omenil, da bo Francija sprejela izvedeniške zaključke z vsemi njihovimi posledicami. Sedaj ostane še velika uganka: Nemčija. Razumljive so težkoče. v katerih se nahaja sedanja berlinska vlada. O volilnih rezultatih se še ne more govoriti. Nihče »e ve, ako pride po 4. maju večina, ki bo ratificirala sklepe Marx-Stresemannovega kabineta. Znova se govori, zlasti po bavarskih volitiah, da se je reakciiouarna nevarnost v Nemčiji povečala le umetnim potom. Nemčija je zelo oddaljena od kake ustavne spremembe ali celo od monarhistične vzpostavitve. V tukajšnjih merodajnih krogih so prepričani, da se ne bi mogla niti za spoznanje bolj na desno orijentirana nemška viada odreči brez nadaljnega sprejemu izvedeniškega poročila. Življenjske potrebe nemškega naroda bodo močnejše, kakor pa fanatizem nekaterih zmešanih glav. Nadzorstvo oboroževanja. Kot zadnjo etapo nemške razorožitve so predlagali zavezniki splošno preiskavo, ki naj bi v 5. točkah natančno ugotovila: reorganizacijo policije, oddajo nepotrebnega vojnega materijala, predajo dokumentov, or-gnizacljo državne brambe ter preustrojstvo municijskih in orožnih tovarn. Nemčija je odgovorila na to noto, ki je v formi zelo uljudna, vsebinsko pa je tajila ravno to, na čemur je zaveznikom največ ležeče: ugoto-ffPV a Nemčija izpoijnjuje določbe ver-saillske mirovne pogodbe. G. Mac Donald je hotel to v mirovni pogodbi predvideno nadzorstvo nadomestiti z nevidno kontrolo Društva narodov. Predno pa se to zgodi, pa se mora končnovejavno ugotoviti, ako je za to spremembo že prišel ugoden trenutek. Ako je, res, kar pravi g. Stresemann. da le Nemčija v smislu določb mirovne pogodbe popolnoma razorožena. potem se ji ni treba oati nobene preiskave in vsi oni, ki govorijo danes o nemškem oboroževanju, bodo postavljeni na laž. Torej je v največjem interesu Nemčije same, da prizna predlog, ki je v bistvu misel g. Macdonalda. Ako bo izid te zadnje preiskave ugoden, potem je brpz-dvomno, da bo moglo Društvo narodov izvajati svoje pravice. Ko se to doseže, potem je le še en korak do sprejema Nemčije v Društvo narodov in s tem do definitivne stabilizacije svetovnega miru. Nadaljna usoda reparacij. S predajo izvedeniških poročil je stopilo reparacijsko vprašanje v novo fazo. Vsi svetovni listi v političnih in finančnij^kro-gih, izražajo nado, da je ustvarjena baza za rešitev Evrope iz velike zagate. Nadaljna usoda reparacijskega vprašanja pa je vsekakor odvisna od zadržanja Nemčije in Anglije. Smer nove francoske vlade se ni mnogo spremenila in nekateri inozemski krogi hočejo celo vedeti, da je govorila z usti finančnih in gospodarskih strokovnjakov Francija. To bi bilo do gotove mere pravilno in Poincarč si lahko šteje.samo v čast, ako so nepristranski strokovnjaki — in ne-pristranost se jim v veliki meri priznava — 1 takorekoč sankcionirali njegove zahteve : Sicer bi no a glede Francij* utegnita aouti dvoje. Predvsem se nahaja v novi vladi grol de Jouvenel, ki je znana osebnost v krogu zagovornikov Zveze narodov, ln bi tak ko-rak pomenjal nekako previdno bližanje Mac-donaldu, ki je napel vse stle, da povzdigne ugled ženevske mednarodne ustanove in.r®j ši reparacijski pioblem. Na drugi strani bi pomenjalo imenovanje Loucheurja za_ trgovinskega ministra, da je Francija pripravljena razpravljati o višini reparacij. Loucheur je namreč leta 1919 mnogo višje taksiral plačilno sposobnost Nemčije. Pozabljati pa ne smemo, da sta v novem Poincarčjevem kabinetu vojni minister Maginot in minister javnih del Le Torquer, ki sta oba vneta zagovornika poruhrske politike. Francoska vlada ni torej spremenila svojega stališča, čeravno se je morda navzela več elastičnosti in predpostavila več možnosti Poleg tega je treba imeti pred očmi. da je Poinca-rejevo stališče z zadnjo zaupnico znatno utrjeno in bi bilo težko verjeti, ko bi Poincare naenkrat opustil svojo politiko, ki jo J« vztrajno zagovarjal tekom dveh let. Nekoliko drugačna je stvar z Nemčijo. Vsem je še v spominu pisanje nemških listov meseca decembra lanskega leta, ko se je sprožilo vprašanje izvedeniških odborov. Nemci so tedaj pričakovali, da je vendar nastopil čas, ko bo imel svet z njimi usmiljenje. Računali so na naklonjenost Angležev in Amerikancev. Danes pa, ko so nepristranski strokovnjaki povedali svoje mnenje, so Nemci mnenja, da poročila ne odgovarjajo dejanskim razmeram. Tako pravi »Deutsche Allgemeine Zeitung«, da se Nemčiji naložena plačila bližajo številom londonskega ultimata z dne 11. avgusta 1923, o ka* terem je angleška vlada izjavila, da je p®* izvedljiv. Nadalje pravi list, da je poročilo pomanjkljivo, ker je pustilo vprašanje zasedbe _ nemškega ozemlja odprto, čeravno govori o nujni potrebi vzpostavitve gospo- ^ darske enotnosti države. Svoja razmotrlva* nja zaključuje omenjeni list z vprašanjem* ali bo Nemčija v stanju prenesti ta ogroum* bremena. Dozdeva se torej, da se je pričel® ponavljati stara pesem. Razlika je samo ta da je danes, po petih letih, nemški naro« zbran pod zastavo nemških nacionalistov, ki že odkrito govore o razveljavljenju ver-zajske mirovne pogodbe in sanjajo o veliB bitki pri Lipskem. Nemška vlada pa še zavzela konkretnega stališča, ker zahteval® obširna poročila mnogo dela. Sicer pa obf°' čajo Nemci tudi danes svoje oči na Angle®8 in čakajo, kaj bo rekel Macdonald oz. k®*' servativci in liberalci. In res pomenja za Macdonalda predaji poročila važen moment v njegovi zunatm politiki. Znano je namreč, da se je Macao-nald tekom prvih mesecev svoje vlade orne' jil samo na izmenjanje misli s francoskim ministrskim predsednikom in z ustvaritvi0 ugodnega ozračja za poznejša pogajanja. Sicer pa je sklenil »počakati na poročila Iz* vedencev. S predajo teh poročil je tore! dobil proste roke. V splošnem se sedaj domneva, da ne bo angleška vlada obravnavala tega vprašanja zase, marveč skupno * angleško politično in gospodarsko politiko. Sicer pa je bilo poročilo izvedencev na Angleškem sprejeto zelo simpatično in je torej gotovo, ga se tudi tokrat izjalovijo nemške nade na razdor med Parizom in Londonom-Podana je stvarna podlaga za razpravljanje o reparacijskem problemu in naj Angleži razpravljajo o njem tudi s splošnega angleškega političnega stališča, razpravljati bodo morali vendar tako, kakor zahtevajo tudi francoski interesi. Samo na ta način je možno spraviti s sveta vprašanje, ki še danes moti evropski mir. Naglasiti je tudi treba, da postaja angleška zunanja politika, osobito kolonijalna, z vsakim dnem bolj pereča, kar je predvsem pokazala zmaga nacionalističnih strank v južni Afriki. Malo verjetno Je torej, da bi ne bili Angleži dostopni francoskemu stališču, predvsem, ko ga do gotove meje odobravajo celo nepristranski strokovnjaki. Politične vesti. = Vprašanje koncentracijske vlade* O tern razpravlja Cicvarič v svojem Dnevniku. kjer pravi med drugim: Davidovih-va vlada bi bila kot vlada opozicijonalneg* bloka z državnega stališča preveč slaba I9 to je bil brezdvomno razlog, da je kr OP poverila vlado gg. Pašiču in Pribičevi«11; Sedanja viada je na vsak način močnejša projektirane Davidovičeve vlade. Ker pa kroni mnogo ležeče na tem, da je v driay kar največ miru, bi ji bilo brezdvomno P1,1' jetno, ako bi se mogel najti način, da se d®‘ strani borba med obema blokoma. Najboli* bi bilo, ako bi se mogla vstvariti konce*?' tracijska vlada, ki bi dokončala najuujnei' še zakonodajne posle in potem razpisala volitve. Pašič-Pribičevičeva skupina v načel0 brezdvomno ne more biti nasprotna koncentracijski vladi in se celo zdi, da je g. Pa”c v tem smislu naperavil gotove korake, ki Pa niso bili uspešni. Zdi se pa, da opozicijonal-ni blok niti malo ni razpoložen za konce®" tracijsko vlado ter neprestano upa, da Pf poinoma izključi Pašiča in Prlblčeviča. Tod® opozicijonalni blok mora biti enkrat že 110 jasnem, da je to nemogoče. Na podlagi R*' dičeve izjave o Pribičevičevi poštenosti ®? more biti torej Priblčevič nobena ovira. P® Pa bi mogel biti g. Pašič. G. Davidovič še ni izjavil, zakaj je proti g. Pašiču. kar b‘ bilo zelo zanimivo in zelo potrebno. Davi; dovič ni proti Pašiču zato, da onemogo01 koncentracijsko vlado, pač pa upa še vednc na vlado apozicijonalnega bloka, kateri ®al bi predsedoval seveda on. Ako ostanejo P°' litiki opozicijonalnega bloka pri svoji l&h* vi in proti sporazumu v smislu koncentr®' cljske vlade, potem ostane sedanja vlada ** nadalje na državni upravi in bo Izvršila volitve. Tedaj pa se bo med vlado in opor?01' jonalmm blokom vodila odprta borba In »j . se bo zgodilo, to si bo moral opozicijo®*1®1 blok pripisati sam sebi! ~ Fašistovske demonstracije proti®8" sprotnim listom, Ojunačeni po izidu volit®' so fašisti v Milanu napadli avtomobila K so peljali na postajo »Corriere della Sera-* razgali so vozove in uničili vsako nakl*»?• Napadli so tudi list »Mondo« in ogrožali izd*)® lista »Voce Republicana«. Karabinerji in. ®£ rodna milica je po poročilih fašistovskf ® stov intervenirala — se -eda. ko je bil* * prepozno. Fašisti razsajajo tudi nad del®’" skimi domovi, ker so uvideli, da je socij®1' zem še vedno živ. = Fiziognomija nove italijanske zbornice. V novi italijanski zbornici je 259 sta rih In 276 novih poslancev. = Italija 11I demonstrirala v Črnem Listi so prinesli vest, da sta demonstru* proti Romunski v Konstanci dve It*11!8®!:, križarki. To vest italijansko vojno stvo odločno zanika. Demonstracija » • baje vršila, da bi Romunska ugodila z*®-* vam italijanskih državljanov P° p dnicov. Štev. 88. »NARODNI DNEVNIK«, 12. aprila 1924. Stran 3. Dnevne vesti. >ASIM &TATELJEM NENAROCNIKOM! Z današnjim dnem smo pričeli pošiljati »Narodni Dnevnik« na ogled na nekatere nove naslove. Vse te prosimo, da si list O&edajo in naroče, ker smo uverjetii, da jim *> ugajal. »Narodni dnevnik« je neodvisen političen list. ki si je nadel nalogo pomagati po svoji moči pri zdravljenju naših razdrapanih poli-“«nlh razmer. V kratkem času si je list pridobil veliko zaupanje in število naročnikov raste od dne do dne iz vseh slojev našega iiudstva. Po veliki noči pričnemo tudi nov, vele-'ianimiv roman. List bomo pošiljali samo nekaj dni. V svrho naročbe prilagamo položnico, da plačate naročnino naprej. Na položnici navedite natančen naslov. Uprava. — Triumf macaiizeljštine. Prostaštvo »Jutra« je včeraj doživelo rekord. V uvodniku svojih domačih vesti se trka maca-nzelj »Sek.« ponosno na prsa, da se je od vseh slovenskih dnevnikov zlagalo edino »Jutro«, ko je že 9. t. m. poročalo o volilnem mandatu Pašič-Pribičevičeve vlade, do-cim je v resnici za dne 3. maja sklicana seja skupščine. In od strankarske strasti čisto zaslepljeni bralci »Jutra« pravijo tej njegovi laži — informiranost. Ni čuda, da dali mladini svodjm pristašem dosedaj samo — udarce. —- Dobro je precenilo sebe »Jutro«, ko se je kot trgovska tvrdka udeležilo modne rsvje in si plačno reklamo. Smelo bi biti toliko kolegijalno in povabiti v družbo »Slovenski Narod«. — Včeraj zvečer 'ni padel sneg v Ljubljani, ker ga Jutro« ni napovedalo. — Samospoznanje. Tujci v Ljubljani so vedno redkejši — v »Jutru« namreč, ker . Pričelo polagoma tudi samo spoznavati, “a ie tista slavna rubrika... no, saj sami Sospodje okrog »Jutra« vedo, kaj. > — Gospod arh. prof. Kregar Rado se je s svojm včerajšnjim zakasnelim odgovorom v »Slovencu« na našo (ne »Jutranjih Novosti«) kritiko o plesalki Odys temeljito dis-sValificiral kot kritik. Ta suha konstatacija “aJ zadostuje, ker nimamo prostora, da bi grobno zavračali neaktuelne in napačne trditve g. Kregarja. Po nepotrebnem sta .Posegla v debato tudi gg. Trobiš in Vlček, , ** se enako kot kritika nista Izkazala. 2e rjjno negacija zmožnosti plesalke Pavlovne vse. Prav res, da plesalki bolj prijala, če razgali svoje telo, ko pa če pokaže kritik svojo nesposobnost. — Njegošev mavzolej. Kakor smo že JJ^očali, se preneso zemeljski ostanki Petra ‘'legoša iz Cetinja na Lovčen. Na Lovčenu zgradi mavzolej na stroške kralja Aleksandra, ki je poveril izvršitev dela kiparju "ieštroviču. — Sprejem gojencev v podoficirske sole. V podoficirskih šolah v Beogradu in fagrebu bo meseca maja sprejetih več gojencev. Prošnje je vlagati potom ljubljanska vojnega okruga do 30. aprila 1924 “Ja L pešadijsko podoficirsko šok) kralja Aleksandra v Beogradu in na IV. pešadij-sKo podoficirsko šolo v Zagrebu. . ,— Razpis službenih mest. Delegacija •naustrstva financ v Splitu razpisuje več mest davčnih pripravnikov s prejemki V. skupine II. kategorije držav, uradništva. prošnje je vlagati do 30. apriia. Poleg tega Je v Splitu pri delegaciji ministrstva financ Prostih še več drugih uradniških mest. Natančen razpis služb je razviden v Zadnjem »Uradnem listu«. — Otvoritev telefonskega prometa z ‘talijo. Dne 10. aprila t. 1. se je otvoril neposredni telefonski promet med našo kra-r?Vv?° in Italijo in sicer za sedaj samo za “luoliano; Zagreb in Beograd in Benetke-I~me- Gorico. Trst in Reko. Pristojbine za sov0nino enoto so določene tako-le: Benet- Ljubljana 50 Din, Videm—Ljubljana 34 ^ Gorica—Trst—Ljubljana 28 Din, Reka ~Mubljana 18 Din. Za navadne časnikar- Pogovore med 21. in 8. uro se pristojna *v vsetl relacijah zniža za 40%, za •rocene stalne nočne časnikarske pogo-ore ob določenih urah pa za 50%. S • aprilom t. 1. se je že otvoril telefonski {7°ttiet med Reko in Sušakom, Bakrom in ^aljevico. c , ~ Nov Ust. Te dul prične izhajati v r-iSr* I'st »Država«, katerega bo izdajala likalna stranka. a — Kongres gasilcev. Jugoslovanska v!otu a 2Veza Priredi dne 2., 3. in 4. junija Driin ^otigres gasilcev v Šoštanju. Pri tej Praznuie tudi gasilno društvo v Šo-jan]u svojo 45 letnico. Ministrstvo želez- je dovolilo udeležencem gasilskega kon-*.resa polovično vožnjo po državnih želez-n*cah. Ljubljana, 11. aprila. — Nova vinogradniška šola. Ministrstvo za kmetijstvo je odredilo, da se ustanovi nova vinogradniška šola v Tetovu. Zemljišče za novo šolo bo dala na razpolago tetovska občina. — Avijatična razstava v Pragi. Iz Prage javljajo, da se bode letošnja III. avijatična razstava vršila v Pragi v dneh od 31. maja do 9. junija. Razstava, ki se vrši pod protektoratom prezidenta češkoslovaške republike T. G. Masaryka, bode obsegala vsakovrstne panoge avijatike, tako n. pr.: aeropiane, balone, motorje in sploh vse, kar je v zvezi z avijatiko. — Nov poklic Riharda Zanelle. Bivši predsednik reške konstituante Rihard Za-nella se je odločil, da se popolnoma umakne iz političnega življenja in da se nikakor več ne vrne na Reko. Zanella se stalno nastani na Sušaku, kjer je kupil kinematograf »Balkan« za 600.000 Din in se bo potemtakem sedaj udejstvoval na mesto v politiki, v kinematografiji. — Iz policijske službe. Upokojeni so pri policijskem ravnateljstvu v Mariboru: policijski pristavi Franc Guli n, Ivan Senica in Josip Švajger ter policijski oficijal Ivana K a r a r a, pri okrajnem glavarstvu v Celju pa policijski pristav Josip S t r n š e k. — Umrla je v Beogradu v torek Nata-lija-Neti Munk, znana zaslužna žena, ki je delovala pri raznih dobrodelnih ustanovah in si iztekla posebnih zaslug kot bolničarka za čas srbsko-bolgarske vojne leta 1885, v balkanski vojni leta 1912-13 in za čas svetovne vojne 1914—1918. O priliki okupacije Srbije po avstro-ogrskih četah je imela pokojnica pretrpeti veliko preganjanj. — Raje v smrt kot k vojakom. Miha Knez, 21 let star, doma iz Loža pri Št. Rupertu, se nikakor ni mogel spoprijazniti s tem, da bi nosil vojaško suknjo. Že potrjen se je dolgo časa skrival, da mu ni bilo treba oditi k vojakom. Naposled so ga iz-sledili orožniki in oddali vojaškim oblastem. Ni pa ostal dolgo časa pri vojakih. Kmalu je ušel. In zopet so ga lovili orožniki, dokler ga niso izsledili v Jurkloštru in odvedli preteklo sredo v Laško. Z ju-trašnjitn vlakom so nameravali orožniki odpeljati Kneza v Celje. Cez noč so orožniki zapTli Kneza v občinske zapore. Ko so pa hoteli orožniki zjutraj odpeljati Kneza iz zaporov, so našli mladeniča obešenega. Pokojnega Kneza so nato odpeljali v mrtvašnico v Laškem. — Seja ljubljanskega občinskega sveta se vrši v pondeljek zvečer ob 6. uri. Na dnevnem redu so točke, ki se niso obravnavale ua zadnji seji občinskega sveta v četrtek. — Narodna Čitalnica v Šiški priredi danes v soboto 12. aprila in jutri v nedeljo 13. aprila t. 1. vsakokrat ob 8. uri zvečer v dvorani pri Valjevcu igro: »Velika repatica«, burka v treh dejanjih. — Družabni večer »Bosancev« vabi vse bivše »Bosance« na običajni družinski sestanek, ki se vrši danes ob 8. uri zvečer v salonu restavracije Mrak na Rimski cesti. Posebnih vabil se ni razposlalo. Vabljeni vsi. Po 'članih vpeljani gostje dobrodošli. — Živinski sejem v Ljubljani. Uradno se naznanja, da se v sredo 16. aprila že zopet vrši v Ljubljani sejem za konje, govedo to prašiče. — Umrli so v Ljubljani: Dne 9. aprila: Janez Juhant, kočar, 59 let. — Leopold Štrukelj, sin pivovarn, delavca, 5 mesecev. — Dne lCt-aprila: Marija Rihar, žena mestnega delavca, 73 let. — Ivan Goršič, mestni ubožec, 78 let. — Ana Drobec, ko-v carica, 59 let. — Rado DjordjeviČ, pripravnik finančne kontrole, 25 let. — Pobegnila Je iz jetnišnice dež. sodišča v Ljub’jani brezposelna služkinja 28 letna Frančiška Bajde, doma iz Hotiča pri Litiji. — Iz blaznice na Studencu je pobegnil Karel Krumtag, doma iz Studenca pri Mariboru. — Izgon. Za dobo .8 let je bila dne 9. t. m. izgnana iz Ljubljane služkinja Antonija Ivančič, rojena 1. 1900 v Šalkavasl, okraj Kočevje. Bila je že večkrat predkaz-novana radi viačugarstva in tajne prostitucije. — Policijske prijave. V zadnjih 24 urah so bili javljeni policiji 1 slučaj poneverbe, 7 prestopkov cestno-policijskega reda, 3 Prekoračenje policijske ure, 5 prestopkov zoper predpise pasjega kontumaca, 1 prestopek fijakerskega reda, 1 lahka telesna poškodba, 1 najden samokres. — Kot sokrivca Sitarjeve vlomilske družbe sta bila prijeta še Stanko Jereb, čevljar, stanujoč na Dolenjski cesti in Ivan Prosveta. Stoji, stoji Ljubljanca... StojL — Cisto mlada, drobčkana v prvem krilcu.'' Povsem nesigurna. Malo dete, *} zre z zvedavimi očmi, kako se suče krog “|eSa ves lepi in pisani svet. Pestrobojm “‘etuiji leto po zraku, leskečejo se jim v »°lncu žametna krila. — In mala Ljubljan-ca stoji na svojih okroglih, otroških nožicah ~~ ta gleda. — Gleda in želi — Želi in hre-Pen‘- Oj, tl lepi metulj, ti pisani metulj — 6 en korak — Ljubljanca ga stori. — Hopla! — toliko, da si ni razbila noska. J'1. ti nerodna pestunja, ti! Da ni štrbunknil T*.*® Pobi] otrok, se ima zahvaliti le svoji oikinl konstituciji. Zdrav otrok to, ta naša *~lubljanca... Kn ^erajšnja prireditev modne revije le *» eksperiment, ki bi se bil lahko posrečil — r? s® ni- Nič zato; prvi poskusi se radi po-esrečijo. Hoditi je treba korak za korakom, r* napredek zadovoljuje, stagnacija je nazadovanje. In s tega vidika bi tolmačili vče-r*iSnjI dogodek. Brezdvomno se je naša obrt izkazala v *en strokah z ukusom In eleganco. Škoda, 'J? zelo Improvizirana igrica okoli vse te p.^niške pridnosti ni razvila vsaj nekoliko »Č? Ja fantazije ali poezije. Saj okvir In na-v sta bila tako mikavna. Malo srečna je bila misel, razkazovati r°derne toalete v orijentalskem mlljčju; a sre^na misel je bila tudi nesrečno j* na- Mesto da bi vkorakali manekSni Prt.ega ozatiia. iz zračne galerije po zikPj v kolikor mogoče veliko ln pra-kn«i* vor,ano’in borile tu harmonične in sli-itnio* s, upi2e’ nastala na odru pestra oriit * domačinov in tujcev, kot v kakem ^lentaiskem bazarju, kamor so zašle pa-internacionalnega parnika. V nastopanju manekenov nismo našli ■"“»enesa sistema, nobene gradacije elegan- ce, premalo različnosti in — premalo harmonije. Imeli smo vtis, da je vsaka tvrdka podala najboljše, a da ni bilo mojstra, ki bi bil zlil vse te lepe edinice v simfonijo. Pa kot rečeno, nič za to. Edinice so tu. In to je glavno. Danes pozdravljamo edince. Mojstri pa ne padajo z neba. Le vztrajnost dovede do mojstrstva. Včeraj smo imeli prvo, bralno skušnjo. Uprava velesejma pa le iznova dokazala toliko inicijative, dobre volje lu požrtvovalnosti, da smo sigurni, da dovede tudi misel modnih revij do uspešnega viška, in da bo generalna preizkušnja ob letošnjem velesejmu že popolnoma »v for-rai‘- »Femina«. Y nedeljo dopoldne ob 11. url v Unlon- i i ,Y®ranl Matineja orkestra Narodnega gledališča, pod vodstvom Antona Balatke. Izvaja se celotni Smetanov ciklus »Ma iu' stopnice v Matični knjigarni. Na cvetno nedeljo zvečer ob pol 8. uri se vrsi v tukajšnji Frančiškanski cerkvi cer- kveni koncert, katerega priredi Glasbena Matica ljubljanska. Kakor že javljeno, poje se pri tej priliki Dvofakova »Stabat Mater*. Posetnike koncertov opozarjamo na tiskani spored z razlago dela- in v tem sporedu je tokrat tiskano tudi ^slovensko besedilo pesnitve. Občinstvo opozarjamo, da se vstopnice prodajajo v Matični knjigarni danes v soboto cel dan ter v nedeljo dop. od 9.—12. ure v Matični knjigarni. Začetek koncerta je točno ob pol 8. uri zvečer. , Otroške pesmL Uredil Srečko Kumar. Izdala in založila zveza učiteljskih društev v Trstu. Naslovno stran narisal akad. slikar F. Kralj. Zlata knjiga! Zbirka enoglasnih, dvoglasnih In troglasnih pesmic brez In s spremljanjem klavirja, namenjenih šolski mladini. Doblya se v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Šolam in mladini jo toplo priporočamo v nakup. Podrobno oceno Še objavimo. Škapin, ključavničar, Gosposvetska cesta št. 13. Osumljena sta, da sta bila soudeležena vloma in tatvine v gostilno Lovšin v Gradišču. — Na Bregu je bil aretiran radi postopanja Feliks Kobal, rojen 1. 1900, doma baje iz Idrije. Policija ga je zasledovala že dalje časa radi dveh tatvin. Aretiranec je brez dokumentov. — Tatinsko-vlomilski naraščaj. Te dni je ustavil v mestu policijski stražnik 2 fanta, v starosti od 13 do 16 let. Fanta sta peijala na malem vozičku vrečo orehovih jederc, Ker se je stražniku zdelo, da so ta jederca sumljive provenijence, Je odpeljal oba dečka na policijo. Deloma po ugotovitvi policije in deloma po priznanju mladih dveh zlikovcev se je dognalo, da Imata fanta kljub svoji mladosti precej kosmato vest. Tako sta izvršila dne 21. marca t. 1. tatvino v izložbo trgovine Pavle Podboj na sv. Petra c,esti št. 95. Tu sta ukradla eno cigaretno dozo, 2 noža in eno listnico v skupni vrednosti 100 Din. Dne 28. marca sta poizkušala vlomiti v barabo Marije Ste-blaj na Gruberjevem nabrežju, a 3. aprila v barako Franceta Dobnik na vogalu Domobranske ceste. V noči od 21. na 22. marca sta posetila stojnico branjevke Ane We-stermajer v Sv. Florijana ulici to ukradla raznih bonbonov, čokolade in drugih sladkih stvari za 415 Din. Dne 3. t. m. sta vlomila v izložbeno okno trgovca Urana na Mestnem trgu ter pobrala 60 komadov toaletnega mila v vrednosti 400 Din. Dne 6. t. m. sta se spravila nad izložbeno okno trgovke Marije Suhadolnik v Gradišču, odkoder sta odnesla nekaj čokolade, klobas in pomaranč v vrednosti 60 Din. Pri tej priliki je gospa Suhadolnik zalotila enega od tatičev, a ta se ji je strgal in zbežal Med 6. in 7. aprilom jx> noči sta ukradla Ivanu Bučarju na Opekarski cesti 21 4 kokoši vredne 200 Din. Dne 3. L m. sta predrzneža vzela izpred stojnice Ter. Ipavec na Pogačarjevem trgu več komadov pomaranč, nekaj suih češpelj v neugotovljeni vrednosti. V noči od 6. na 7. aprila pa sta šla k isti branjevki po usodna orehova jederca, ki so bila vredna 800 Din. Pri tem sta ukradla še en zabojček suhih češpelj, vreden 54 Din. 12 vencev fig, vrednih 96 Din in 45 komadov pomaranč v vrednosti 45 Din. K temu sta še priznala, da sta začetkom tega meseca zmaknila iz ročnega vozička neke mlekarice na Tržaški cesti en dežnik. Lastnica tega dežnika naj se javi na policiji. Skupna vrednost ukradenih predmetov znaša 2344 Din. — Nepošten trgovski potnik. Franc Klemen, trgovski potnik, rojen 1. 1887. v Farni vasi, okraj Prevalje, nameščen pri tvrdki Durjava v Mariboru je osleparil različne stranke v škodo svoje tvrdke za 30.000 Din. Tako se glasi kratko policijsko poročilo. V podrobnostih pa izgleda cela stvar tako-le: Frančiška Lauž, trgovka v Tržiču, je Javila meseca novembra, da je koncem septembra lanskega leta izročila potniku Francu Klemenu 21 srajc za tvrdko Durjava. Klemen je srajce prodal in denar zapravil ter oškodoval tvrdko za 8137 Din, kolikor so bile srajce vredne. Ob neki priliki je zaprosil Klemen trgovca Ign. Mo-riča na Jesenicah, naj mu posodi 1000 Din, češ, da mu Je zmanjkalo denarja. Pri tej priliki Je pokazal Moriču, položnico tvrdke Durjava, potom katere naj bi Morič tvrdki Durjava nakazal svoj debet v znesku po 4918 Din. Da se izogne nakazilu po pošti, je Morič enostavno izplačal Klemenu omenjeni znesek. Denar si je Klemen prisvojil za sebe, namesto, da bi ga bil izročil Dur-javi. Istotako Je iztirjal nepooblaščen od trgovca Maflyja v Tržiču začetkom decembra 1. 1. znesek 11.000 Din za Durjavo. Tudi tega denarja ni izročil na pristojno mesto. Začetkom novembra I. 1. se je Klemen oglasil pri trgovcu Antonu Leben v Borovnici in ga nagovoril, da Leben nakupi polhovih kož za tvrdko Stanzer in TadeT v Karlovcu. Leben je nakupil 180 komadov polhovih kožic in Jih poslal na od Klemena označeno tvrdko v Karlovec. Po par dneh pa je dobil pošiljko neotvorjeno nazaj s pripombo, da tvrdka Stanzer to Tader v Kar'*ovcu ne obstoji. Vsled tega je bil Leben oškodovan za 1300 Din m za 200 Din, katere je Klemenu izročil na račun provizije pri tej »kupčiji«. — Napravil je še več podobnih goljufij in Izvabil od raznih strank večje ali manjše vsote na račun Durjave. Policija ga je že dalje časa zasledovala in poslala celo nekaj svojih organov na deželo, da poiščejo prefriganega trgovskega potnika. Ta pa se Je znal dobro zavarovati. Prejemal je pisma kot poštno-ležeče, označena z izmišljenimi imeni. Pisma so dvigali zanj vsak čas drugi ljudje. Dne 4. t m. pa ga je zagrebška policija izsledila in poslala v Ljubljano. Tukajšnja policija pa ga je izročila sodišču. Šah. (Urejuje M. Kragelj; podpredsednik »Lj. šah. kluba«.) V sredo se je doigralo 16. kolo: Dr. Tar-takower je porazil v 31 potezah Janowske-ga, dr. Lasker Retija v 45 potezah. — Capablanca je igral z Marshallom renids (46 potez), Aljehin — Ed. Lasker istotako po 53 potezah. — Stanje po 16. kolu: Dr. E. Lasker 10‘/>; Capablanka 10; Aljehin 9; Reti 8; Marshall, dr. Tartakower 7K; Bogoljubov, Maroczy 7; Ed. Lasker, Yates 4lh; Janowsky 3M. — a »•»: • •«■* * • * M »I • • • • • m Same Se danes 12. in Jutri 13. aprila (irlia farriiH \M i Heleea Morto v KINO TIVOLI. Poleg tega evntioM 1.1923. Gospodarstvo. FUZIJA JADRANSKE BANKE I PODU-NAVSKOGA TRGOVAČKOGA AKCI-JONARSKOGA DRUŠTVA. Upravna odbora Jadranske banke d. d. u Beogradu in Podunavskoga trgo-vačkoga akcijonarskoga društva v Beogradu sta sklenila na skupni seji, da na svojih prihodnjih rednih skupščinah predložita svojim delničarjem, da se ta dva velika domača in čisto narodna denarna zavoda s*pojita pod firmo »Ja-dransko-p 'iunavska banka«. S spojenjem je predvideno tudi povišanje kapitala tako, da bo popolnoma vplačani delniški kapital znašal 120 milijonov dinarjev, rezervni fond pa 32 milijonov dinarjev. Za prevzemanje eventualno neopti-ranih delnic je ustanovljen sindikat pod vodstvom Srpske banke v Zagrebu, Hr-vatsko-Slavonske Zemaljske hipotekarne banke v Zagrebu in Banke i Stedio-ne za Primorje na Sušaku. Tržna poročila. ŽITO. Novi Sad, 10. aprila. Pšenica 315 do 320, Ječmen 330 do 340, oves 245 do 250, koruza 227.5 do 240, fižol, beli 725 do 735, moka »Os« 505 do 510, »Oss* 510 do 515, »2* 450 do 455, »5« 380 do 390, »6« 320 do 330, »7« 280 do 290, otrobi 210 do 215 Din. Dunaj, 9. aprila. Rž romunska 1.52 češkoslov. kron, oves 2600 avstr, kron, pšenica jugoslov. 1.27 češkoslov. kron (šlep Dunaj) in 1.29 češkoslov. kron (vagon Dunaj). Koruza Jugoslovanska 2600. avstr. kron. Budimpešta, 9. aprila. (V tisočih madžarskih kron.) Pšenica 307 do 320, ri 270 do 275, ječmen za krmo 270 do 290, za pvovarne 315 do 340, oves 255 do 260, koruza 327.5 do 242.5, otrobi 200 do 205. lucerna 0 do 10.5. MAST. Beograd. 10. aprila.eČista svinjska mast 37 do 38, salama 95 do 115, sušena slanina 36 do 39, polkajena šunka 55 do 60, prekajeno mesto 35 do 45 Din za kg iui debelo. Zagreb, 10. a prta. Tovarniška mast v sodih 35 Din in 2% embalaže, čista domača 36.50 na debelo. 37 na drobno. Sveža slanina 34 Din na debelo, slanina debela prekajena 38, papricirana 36, hamburška 37, slanina za nadevanje 37, pražka Sunka 52, hrbet 44, vrat 44, cesarsko meso 37, zvita šunka brez kosti 39. kranjske klobase 27, krakovske 26, mortadela 39, safalade, ekstra klobase to pariške 37 Din za kg. ŽIVINA. Zagreb, 10. aprila. (Letni sejem.) Voli domači I 14 do 14.75, II 13 do 14, IU 10 do 15.5, bosanski I 12.50 do 13, II 11 do 12, IU 9 do 10, junice domače i 16.5 do 18.5, II 12.5 do 14.5, junci domači I 17 do 19, II 13 do 14.75, bosanski 10 do 12, krave domače I 16 do 20, II 10.5 do 12, III 8 do 10, bosanske II 10 do 11.80, III 9 do 10, teieta 15 do 16, svinje mesnate 21 do 22, prašiči do enega leta 20 do 20.30, nad eno leto 20 do 24. Konji (za rep) težki 15.000 do 17.000. navadni 12.500 do 15.750, lahki 14.000 do 15.000, kmetski 6000 do 10.000, vozni lahki 6000 do 7500, srednji 7000 do 8000, jezdni 10.000 do 12.000 Din. KOŽE. Zagreb, 10. aprila. (Na debelo.) Domače lahke kože 17 do 18, srednje 18 do 19, nad 30 kg 20 do 21, bosanske 13 do 14 Din. Promet Je malenkosten, ker pričakujejo. da bodo cene okrog Veblke noči i* nazadovale. USNJE. Zagreb, 10. aprila. Vache-krupcmi težki 95 do 98, srednji 90 do 9?, lahki 86 do 90, vache polovice težke 72 do 74. cepa-nice 60 do 62, vrat 45 do 48, okraj Ine 35 du 38 Dto za kg. boks volovski 22 do 24, t® lečje usnje 27 do 30 za stopinjo. • I • J !i • # • > V’« 'l i l i;i * i i iii * • • Olimpijski, dan se vrši 13. aprila 1924. Kupujte olimp. srečke I Maribor. — Nova premijera v Narodnem gledališču. Prihodnji teden se vrši v našem Narodnem gledališču premijera znane igre »Matiček se ženi«. — Koncert opernega pevca g. Šimenca. V pondeljek 14. t. m. zvečer se vrši v veliki kazinski dvorani koncert tenorista ljubljanske opere g. Šimenca.' — Predavanie g. StiplovŠka o moderni umetnosti se radi koncerta g. Šimenca, ki se vrši v pondeljek, vrši v torek. — Mariborska številka revije »Češko-slovaško-jugoslovenska liga«, ki prinaša zanimive članke o Mariboru, se dobi v razprodaji pri llginem tajniku g. dr. Rapotcu v njegovi odvetniški pisarni. — Odbor za zgradbo otroške bo indice priredi dne 4. maja na Glavnem trgu javno tombolo. Dovoljenje za tombolo je že prispelo. w — Lep napredek Ljudske knjižnice. Mladinski oddelek Ljudske knjižnice Ima sedaj že preko 500 vpisanih Izposojevalcev in so se morale radi tega zopet pomnožiti izposojeva;'ne ure. Knjižnca namerava svoj mladinski oddelek v kratkem še izdatno pomnožiti in bo v ta namen priredila dne 3. n 4. maja nabiralno akcijo po mestu. — Obrtna dovoljenja. V mesecu marcu je izdalo okrajno glavarstvo kot obrtna oblast 25 novih obrtnih dovoljenj, 11 obrtnih pravic pa je bilo zbrisanih. — Imenovanje. Za provizornega sekundarnega zdravnika v tukajšnj Javni-bolnici Je bil Imenovan dT. Milan Gregorič. — Nesreča pri delu. V tukajšnjo javno bolnico so prepeljali 32 letnega delavca Aleksandra Mogfljevskega, kateremu Je med razkladanjem gramoza z nekega vagona na Pragerskem padla stena vagona na glavo in ga težko poškodovala. — Ponarejeni koikL V zadevi ponarejenih kolkov, o katerih smo že svoj čas poročali, je bilo dosedaj aretiranih devet oseb. Preiskava se še nadaljuje. Kolikor je blo mogoče dosedaj dognati, se ceni število ponarejenih kolkov na 100.000 koamadov po 10 in 30.000 komadov po 5 Din. — Promocija. V soboto 12. t. m. bo na graškem vseučfišču promoviran za doktorja vsega zdravilstva cand. med. Franc Rudi, sin znanega mariborskega trgovca in posestnika Rudolfa Rudla. , — Odvetniška substitucija. Ker bo tu- kajšnji odvetnik dr. Franc Irgolič dalje časa zadržan izvrševati odvetništvo. Je odvetniška zbornica imenovala kot njegovega sub-stituta dr. Vekoslava Kukovca v Mariboru. — Aretacija. Zaradi nameravanega požiga treh hiš je bil dne 10. t. m. aretiran 16 letni posestniški sin I. I. Njegovo namero mu je orožništvo še pravočasno preprečilo in ga izročilo sodišču. Celje. — Ljudsko vseučilišče. Prihodnje predavanje na našem ljudskem vseučilišču se bo vršilo šele v pondeljek po beli nedelji t j. dne 28. aprila. — Sneg Je v noči od srede na četrtek {»belil višje hribe v smeri Vojnika proti Vitanju. Vreme je pri nas še vedno deževno in hladno. Zadnjih 14 dni menda nismo' Imeli dva ali tri lepe dneve. Pomladanska dela na poljih, v vinogradih ln drugod zaostajajo. — Zadružna Zveza v Celju ima svoj redni občni zbor v nedeljo 13. t. m. ob 9. uri dopoldne v dvorani Mestne hranilnice. — Občinske doklade v mestu Celju v letu 1924. Mestni magistrat je izdal razglas, glasom katerega se bodo v bodočem letu v mestu Celje pobirale naslednje občinske doklade odnosno pristojbine od oblastveno ugotovljene naiemine oziroma najemninske vrednosti: 10/« najemninski vinar, ivou-ni vinar in 4% kanalsko pristojbino od najemnin, ki znašajo več ko 25 Din ra leto. se kodo pobirale v štirih letnih obrokih. Šport. OLIHPIJSKIDAN13.IV. Najbolj svečana to$ka programa olimpijskega dne bo pač manlfestacljskl spre* vod športnikov po mestu. Po prijavah so deč bo spored veličasten. Preko 800 šport nikov bo v pestrih dresih svojih klubov ma/ nifestiralo za olimpijsko in športno Idejo. Sprevod otvori 20 dirkačev kolesarjev. NJtai sledi olimpijska zastava, ki jo nosi naš smi* čarski prvak Zdenko Švigelj. Nato slede voditelji in organizatorji našega športnega po-kreta In to Olimpijski pododbor. Športni zveza, J. Z. S. S. in vsi podzavezl ter pred sedstva vseh klubov. Za njimi Aero-klub v 20 člani, 14 nogometnih moštev v dresih, vratarji z žogo. Sledi okrog 150 lahkoatle-tov s kopji in diski ln istotako lahkoatlettnji s kopji in diski, nadalje hozenašice z žogo Težkoatleti 20. Okrog 100 plavačev sledi ^ civilu; nato okrog 30 veslačev s dirkalnim čolnom in vesli; tenis Igralci okrog 50. Veliko grupo tvorijo zimski športniki. Nastopi preko 100 smučarjev v nordijskih dresih, i smučkami in polno opremo, nato 10 sankačev s sankami ter 20 drsalcev s drsalkami. Sledi 20 turistov v polni opremi. Spored *a-ključi 50 kolesarjev, 25 motociklistov ta 10 avtomobilistov. V sredini povorke godb* Dravske divizijske oblasti. Nogometna tekma v korist olimpijskega fonda. Na igrišču S. K. Ilirije se VTši y nedeljo ob pol 16. url nogometna tekma. Nasproti sl bodeta stala team Ilirije In team, sestavljen iz najboljilh igralcev ostalih klubov. Prerokovati zmago enemu alf drugemu moštvu je danes nemogoče, ker bo Imelo sicer homogeno moštvo Ilirije za nasprotnika močno enajstorico. Borba bo vsekakor zanimiva in priporočamo občinstvu, da >i jc že radi namena, kateremu Je posvečena, ogleda. Pred in med tekmo se vršijo moške ln damske lahkoatletske tekme. Dijaške ta vojaške vstopnice samo v predprodaji r ttw fiki Sever v Šelenburgovi ulici. v Današnje prireditve: V Ljubljani: Drama: »Ana Karenina«. Premijera Izven. Opera: »Plesni večere In »MožKek« Red E. Narodna Čitalnica v Spodnji Šiški: »Velika repatica«. Burka v 3 dejanjih. Kino Ideal: »Skozi džungle in pragozde v Južni Afriki*. Velik senzac. potovalni film, Predstave ob: 4., pol 6., 7. In 9. url Kino Tivoli: »Tiger cirkusa FarrinU I. del. V glavni vlogi Helena Makowska. Predstave ob: 3, 5., 7, In 9. url. Kino Ljubljanski dvor: »Nižava«. Pc istoimenski operi. Predstave ob 3., pol 5, četrt na 8. in 9. uri. V Maribora: Narodno gledališče: »Divji lovec«. Red A. 12. aprila > Nižava« po istoimenski operi. V gl vi. Lili Dagaver, Michael Bohneo. Predstave ob delavnikih: 3., 7,5., l/*S. in 9. Ob nedeljah in praznikih: ‘/,11, 3., 7,5* 6., 7,8. in 9. Francoska armada. Po vojni j« pristopila Francija k refomi svoje armade. Pri tem je uporabila izkušnje iz svetovne vojne. To veliko delo bo v kratkem dovršeno. Pri tem naj naglasimo eno, da ]e bilo res znižano število vojaštva, da so bile pa opuščene take čete, ki nimajo pri modernem načinu vojskovanja posebno velike vloge. Posebna pozornost je bila posvečena predvsem tehnični strani, bodisi, kar se tiče hitre mobilizacije, bodisi bojnih sredstev. Pred vojno je bilo v Franciji, kakor v drugih državah: mobilizacija je zahtevala nekaj dni. Danes se je to spremenilo. Francoska armada je lahko pripravljena v nekaj urah k pohodu na ogrožene meje. V tej armadi je le malo rezervistov, ki se zberejo šele za njenim hrbtom v ve-tiko »narodno armado«, ki vsebuje vso obrambno silo naroda. Važnost te reforme leži v tem: prvi udarec sovražniku naj bi bil tako močan, da je neverjetno, da bi se mogel ojačati, predno bi ne bila pripravljena ■»narodna armada«. Velikansko večino armade tvorijo danes belokožci, od katerih je 80% Francozov; kohmijalne čete tvorijo komaj 30% armade. Danes je v francoski armadi 216.000 črncev, začetkom vojne jih je bilo 400.000, njihovo število pa se lahko zviša do leta 1926 za 600.000. Potemtakem razpolaga Francija z enim milijonom črncev, ki jih lahko v par letih postavi na bojišče. Jasno je, da mora Francija skrbeti za čim hitrejši in varen prevoz teli svojih afriških čet v Evropo. Radi tega skrbno pazi na dogodke v sredozemski politiki. Z zgradbo Trans-Sahara-že:eznice lahko pre-prepelje svoje afriške čete v Evropo v petih dneh. Dosedaj je zahteval prevoz štiri tedne. Tudi se skušajo v Sahari uvesti avtomobili. Izdelani so bili tudi dalekosežni načrti za takojšnje kritje potrebe vojnega materi-jala. To nalogo imajo mobilizacijski okraji, ki lahko takoj izdajo na tovarne svojega okoliša ukaz za proizvajanje vojnega mate- rijala. To gre tako daleč, da se že danes proizvajajo n. pr. pri avtomobilih tipi, ki bi se lahko z malimi spremembami uporabljali v vojni. Isto se dogaja tudi pri zrakoplovih, strojih, telefonih itd. Roko v roki s tem se se vežba tudi mladina. Važno vlogo ima vprašanje petroleja. Vsi uvozniki petroleja morajo imeti eno četrtino vsega uvoženega blaga tekom zadnjih 12 mesecev v skladišču. Nekateri so celo mnenja, da bi se nakopičila zaloga tega materijala, ki bi lahko krila potrebo treh let. Jeseni 1923 je štela armada s koloni-jalnimi četami vred 785.924 mož (in sicer 35.845 častnikov in 750.079 podčastnikov in moštva). Od moštva je 533.328 belih in 216.751 črncev. V častniškem zboru so črnci le malo zastopani in še ti imajo povečini samo nižje čine. Moštvo je razdeljeno sledeče: 454.045 v Franciji, 103.000 v Porenju, 55.000 v Poruhrju, 5796 v saarskl pokrajini, 67,980 v Alžiru in Tunisu, 85.692 v Maroku, 26.500 v Levanti, 52.059 v kolonijah. Finančni zakon določa za leto 1924 735.000 mož. Zanimivo pri tem je, da je število generalov in štabnih častnikov za 2540 večje kot leta 1914. * Posebna pozornost se posveča zboljšanju zrakoplovstva. Brezdvonmo je danes, da bodo imeli zrakoplovi v bodoči vojni najvažnejšo vlogo. N. pr.: Poljski poslanik v Berlinu preda ob 12. uri vojno napoved nemški vladi, že par ur nato se lahko povzpne nad nemško ozemlje zračno brodovje in v nadaljnih treh urah so uničeni berlinski kolodvori, porušeni važni mostovi, zlete v zrak razna skladišča vojnega materijala. Tako je z vsemi drugimi državami. Francija ima danes 4000 letal, ki jih lahko takoj uporabi za bombardiranje. Francija razpolaga danes brezdvomno z najmočnejšo armado, ki žre ogromne vsote denarja, ki bi se lahko kje drugje plodovi-tejše naložil. Ustvarila pa jo je iz bojazni pred nemško »revanšo«, o kateri kaj radi govore nemški nacijonalisti. Močna armada je danes njena življenska potreba, brez močne armade bi danes Nemci sploh ne hoteli priznati svojih obveznosti, izhajajočih iz mirovnih pogodb. Mesto torej, da bi Nemci neprestano kazali na francosko armado, naj bi skušali vzgojiti narod v drugem smislu, kakor z njihovo dosedanjo teorijo, »da je v pravici oni, ki ima moč.« Dopisi. St. Jurij ob južni železnici. »Sokolski dom«. Mirno in smotreno kulturno delo našega Sokola kaže kljub besni protigonji od strani klerikalcev lepe uspehe. Dokaz temu je ustanovni občni zbor stavbene zadruge »Sokolski dom« v Št. Juriju ob j. ž., ki se je vršil ob veličastni udeležbi Sokolov in prijateljev sokolstva iz trga kot okolice dne 24. marca ob 4. uri popoldne v prostorih brata Herman Kincl. Občni zbor je otvoril predsednik pripravljalnega odbora brat Josip Drofenik s pozdravom zastopnika celjske zadružne zveze in utemeljevanjem žive potrebe lastnega doma. kjer bi naj našla zavetje vsa naša narodna društva. Iz poročila je razvidno, da je že pred občnim zborom vstopilo v zadrugo čez 60 članov z 100 dinarskimi deleži. Komaj ustanovljeni zadrugi so darovali dobrotniki Sokola obširno stav-bišče na najlepšem mestu v trgu. Pri volitvah je bilo soglasno izvoljeno sledeče načelstvo: načelnik brat Josip Drofenik, namestnik brat Franjo Mastnak, tajnik brat Franjo Seručar, blagajnik brat Vekoslav Re-celj, odborniki: brat dr. Franjo Svetina, brat Josip Saveli stareji, brat Joško Zupanc. V nadzorstvo so izvoljeni bratje: kmetijski svetnik Ivan Belle, Anton Sivka, Rudolf Kincl, Janko Liška in Blaž Urleb. Registracija zadruge pri trg. sodišču se je izvršila dne 1. aprila. Vodstvo te nove sokolske zadruge se obrača tem potom do cenj. denarnih zavodov, do vseh prijateljev Sokolstva, osobito do vseh Sokolov, ki so doma iz Št. Jurja, Dramelj in Ponikve, širom naše lepe domovine, da s pristopom k naši zadrugi in dobrotnimi podpornimi zneski pripomorejo k čim hitrejši udejstvitvi plemenitega nacijo-milnega namena zadruge. Sevnica. »Tiha n e d e 1 j a. Ni vse zlato, kar se sveti in tudi Tiha nedelja ni vedno tista idila, kakor nam jo slika sveto pismo. Pri nas se je iz »tihe« razvila zelo veseia in bučna nedelja, kajti dobili smo ta dan tri nove zvonove, ki smo jih med bobnečo turško godbo in med neprestanim pokanjem topičev srečno spravili v zvonika line. Vse je bilo Židane volje, ker turška godba je razveseljevala Sevničane ves božji dan pa tja do polnoči. Novi ubrano doneči zvonovi pa so se prvič oglasili šele v pondeljek, ker v nedeljo zbog Židane volje ni bilo časa za obešanje. — Splošna gospodarska zadruga je imela v nedeljo dopoldne v lastnih prostorih svoj letni občni zbor. iz čegar poročila je posneti, da je znašal skupni promet v hranilniško-posojilniškem in v trgovinskem oddelku 1. 1923 D 7 milijonov, čisti dobiček pa D 11.631.—. Ta leta 1919 ustanovljeni zavod se razvija solidno in mirno ter obeta ob primernem upoštevanju kmetijskih interesov vseobči uspeh. —- E1 e k-t r a r n a. Štirje napredni Sevničani so ustanovili konzorcij za napravo elektrarne ter upajo do sredine 1. 1925 preskrbeti Sevnico in okolico z električnim tokom za razsvetljavo in pogon strojev, žag in mlatilnic, če se oglasi povoljno število reflektantov. — U b e g iz zapora. Nevarni tat in vlomilec Zeme si je s pomočjo svojega druga izdolbel luknjo v zidu jetniške celice ter se od tam spustil na tla. Sledeči mu drug je pomagal Zemetu še čez visoko zidno ograjo iz sodnega dvorišča, a dospevši na vrh zidu, je Zeme, pozabivši na dogovor, da potegne i svojega druga čez zid, pokazal le-temu figo ter sam zbežal v tiho noč. Pet orožnikov ga zasleduje. — Preme m ba posesti. Nekdanjo Praunseisovo hišo je kupil trgovec Franjo Remic, Siegerhoferjevo hišo pa odvetnik dr. Jesenko. 9li si man JugDslovenslie Matice? : Spomenik na kolesih. Minulo so imeli Parižani priliko videti spomenik, ki so ga vozili na kolesih po pariških ulicah. Je to namreč spomenik v čast generalu ual-lieni, ki je 1914 rešil Pariz. Določeno je bilo, da mora posebna občinska komisija najti primeren prostor, kamor naj bi postavili spomenik. Zato so napravili mouei spomenika iz lesa in platna v naravni velikosti, ga pritrdili na kolesje in ga v soboto prevažali po raznih trgih, kjer je komisija skušala učinek kipa na cestno sliko. V soboto se občinska komisija kljub tej generalni vaji ni mogla odločiti za nobeno mesto. Najverjetnejše je, da bodo postavili spomenik pred — invalidski dom. NA3CENE3ŠE, NA3BOL3ŠE, V NAJVEČJI IZBERI IMA 1 Maček, Ljubljana Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani. Henrsii Murger 88 La Boheme. Prizor! Iz življenja ciganov. (Nadaljevanje,) »Dobro,« je povzela Mimi, »prišla sem prav enostavno zato, da vas vprašam, če bi mi ne mogli presrkbeti sobe v vaši hiši. Zapodili so me iz mojega hotel garni, ker sem dolžna najemnino za dva in pol meseca in ne vem, kam bi šla.« »Hudiča,« je dejal Marcel in zmajal z glavo, midva nisva na dobrem glasu pri svojem gospodarju in najino priporočilo bi bilo slabo, ubogo dete.« »Kaj naj potem storim?« je vprašala Mimi, »ko ne vem, kam naj grem?« »No, ali niste več grofica?« je vprašal Marcel. »Ah, moj Bog, ne, nikakor ne.« »Od kdaj pa ne?« »2e dva meseca ne.« »Bili ste torej mlademu vicomteju nadležni?« »Ne,« je rekla in kradoma pogledala Rudolfa, ki je bil sedel v najtemnejšem kotu v sobi, »vicomtc mi je delal očitke radi stihov, ki so bili zloženi name.. Prepirala sva se, potem sem ga zapustila; to vam je velik prevzetne!« »Kljub temu,« je dejal Marcel, »pa vas je zelo lepo oblekel, v kolikor sem videl oni dan, ko sem vas srečal.« »Dobro!« je dejala Mimi. »pomislite, da mi jc vzel vse nazaj, ko sem odšla, in zvedela sem, da ie dal moje stvari na loterijo v zanikrni krčmi, kamor me je vodil jest. Pa vendar je ta dečko bogat In pri vsem svojem imetju skop kot vrag in neumen kot gos; ni hotel, da bi pila samo vino in ob petkih me je postil. Verjamete, da je hotel, da obuvam nogavice iz črne volne, češ, da se manj umažejo kot bele? Ne morete si niti predstavljati, kakšen je. Slednjič pa me je pošteno dolgočasil. Lahko rečeni, da sem bila pri njem v vicah.« »In ve, kako se vam sedaj godi?« je vprašal Marcel. »Nisem ga več videla in ga nočem videti,« je odvrnila Mimi, »kadar mislim nanj, dobim morsko bolezen. Rajši umrjem od lakote, kot da bi ga prosila 'za groš.« »Toda,« je nadaljeval Marcel, »vendar niste ostali sami, odkar ste ga zapustili.« »O!« je živahno vzkliknila Mimi, »zagotavljam vam, da sem, gospod Marcel: delala sem, da sem se preživela; ker pa sem kot cvetličarka, prav malo zaslužila, sem si izbrala drug posel: stojim za model slikarjem. Če imate zame delo ...« je veselo pristavila. Ker je Mimi zapazila naglo kretnjo na Rudolfu, od katerega ni odmaknila pogleda med govorjenjem, je povzela: »Kot model pa stojim samo za glavo in roke. Imam mnogo dela in dolžni so mi na dveh ali treh krajih; denar dobim v dveh dneh, samo za toliko, časa bi rada dobila stanovanje. Ko dobim denar, se vrnem v svoj hotel. Glejte no,« je dejala in pogledala na mizo, kjer je še stala skromna večerja, ki sta se se je oba prijatelja komaj pritaknila, »vidva gresta večerjat?« »Ne,« je odvrnil Marcel, »nisva lačna.« »Kako sta srečna!« je naivno rekla Mimi. Pri teh besedah je čutil Rudolf, kako se mu strašno krči srce; dal je Marcelu znamenje, ki ga je ta razumel. »Saj res,« je rekel umetnik, »ko ste že tu, Mimi, pojdite k nama jest! Z Rudolfom sva nameravala praznovati sveti večer in potem... pri moji veri, sva mislila na druge stvari.« »Potem sem prišla prav.« je rekla Mimi in s skoraj sestradanimi očmi pogledala na mizo, kjer so bile jedi. »Nisem obedovala.« je prav tiho poše-petala umetniku, da bi je ne slišal Rudolf, ki si je grizel robec, da bi ne izbruhnil jok. »Pridi vendar sem, Rudolf,« je rekel Marcel svojemu prijatelju, »gremo vsi trije jest!« »Ne grem,« je dejal pesnik in ostal v kotu. »Ali vam je mučno, Rudolf, da sem prišla sem?« ga je nežno vprašala Mimi; »kam pa naj grem?« »Ne, Mimi,« je odvrnil Rudolf, »samo boli me, da vas tako vidim.« »Sama sem kriva, ne pritožujem se; kar je bilo, je bilo, ne mislite na to bolj kot jaz! Bi mi ne mogli biti več prijatelj, ker ste-mi bili že kaj drugega? Da, kljub temu, kaj ne da? Torej dobro, ne držite se hudo name in sedite z nama za mizo!« Vstala je, da bi ga prejela za roko, a bila je tako slaba, da ni mogla napraviti koraka, in se je zopet zgrudila na stol. »Toplota me je omamila,« je rekla, »ne morem se držati pokonci.« »Daj,« je dejal Marcel Rudolfu, »pridi nama delat druščino!« Pesnik je stopil k mizi in začel z njima jesti. Mimi je bila zelo vesela. Ko so pojedli preprosto večerjo, je rekel Marcel gospodični Mimi: »Moj dragi otrok, ni nama mogoče, preskrbeti vam sobo v hiši,« »Potem moram oditi,« je rekla in poskusila vstati. »Ne, ne!« je vzkliknil Marcel, »imam drugo sredstvo, da uredim stvar; vi ostanete v moji sobi, jaz pa grem stanovat k Rudolfu.« • »To vam bo sitno,« je dejala Mimi, »a trajalo ne bo dolgo, dva dni.« »O ne, to nama ne bo prav nič sitno,« je odgovoril Marcel; »tako je torej dogovorjeno, vi ste tu doma in midva bova šla spat k Rudolfu. Lahko noč, Mimi, dobro spite!« »Hvala,« je rekla in dala svečo Marcelu in Rudolfu, ki sta odhajala. »Se hočete zakleniti?« jo je vprašal Marcel, ko je prišel do vrat. »Zakaj?« je dejala Mimi, »ne bojim se.« Ko sta bila oba prijatelja sama v sosedni sobi na istem hodniku, je nenadoma rekel Marcel Rudolfu; »No, kaj boš storil sedaj?« »Ne vem,« je jecljal Rudolf. »Daj, ne trati časa, pojdi nazaj k Mimi! Če s* vrneš, ti prerokujem, da bosta jutri spravljena.« »Kaj bi storil ti, če bi bila prišla Musette?« j® vprašal Rudolf svojega prijatelja. »Če bi bila Musette v sosedni sobi, ti odkrito povem, da mislim, da bi ne minilo četrt ure, ko bi ne bil več v tej.« »No,« je rekel Rudolf, »jaz bom pogumnejši kot ti, ostanem.« »Za vraga, bomo videli,« je dejal Marcel, ki se je bil že spravil v posteljo; »greš spat?« •J Oblastveno dovoljena popolna razprodajaij našega oddelka za pletenine, trikotažo In perilo: Dovoljujemo si cenjene odjemalce opozoriti, da se nahajajo v zalogi še večje množine različnega blaga kakor: 2l3 dSIHB peril°! b*uze’ predpasniki, nogavice in _ , triko perilo, sviterji, srajce, ovratniki, u3 OOSDOOe nflramnice, nogavice, rokavice, gamaše , ar jn dokolenice. f 7a ntnnbp *n dolenčke perilo, osobito znamke „Te- Ull UllUnu tra“, pat. nogavice, sviterji, čepice idr. Brisače, različna galanterija in kosmetika. Vse to blago prodalamo pod tržnimi cenami samo dotle], dokler traja zaloga. 1 y E. Staberne, Ljubljana l Mestni trs 10. Jugoslovanska hranilnica in posojilnica r. z. z o. z. Maribor, Frankopanova ul. 17. VABILO k III. letnemu občnemu zboru ki se vrši v nedeljo, dne 27. aprila 1924 ob 9. uri dop. v zadružnem lokalu gostilne BERNKOPF DNEVNI RED. 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo nadzorstva in potrjenje letnega računa jn bilance za 1. 1923. 3. Volitev 1 člana načelstva in 3 članov nadzorstva. 4. Določanje visokosti obrestovanja deležev. 5. Predlog glede čistega dobička. 6. Odobritev poslovnega pravilnika. 7. Slučajnosti. Predsednik. Dolžnost vsacega Člana je. da se udeleži občnega zbora I rlminalne romane; ________________ Green.,. . . Za milijoni ... I. 260 str.,broš. Din 12 —, vez. Din 15 — Gaboriau . . Akt it 113 ... . 239 str. , „ 22 — „ , 28’— Gaboriau. , Zločin v Orcivalu, 246 str. „ „ 25'— , .30'— Orel .... Pasti in zanke . . * 7‘50 priporoča Zvezna knjigarna v Ljubljani. Marijin trg it. 8. OLIMPIJSKI DAN 13. APRILA MALI OGLASI Cena oglasom do 20 *>ssed Din 5*—; vsaka nadaljna beseda 2L para z davščino vred. Gmotno slabejšim slojem dovoljuje uprava poseben popust pri inseriranju v malih oglasih I II električno knisenie se sprejemajo rabljene britvice (Gilette. Mem itd.) v drogeriji »Adrija«, Šelenburgova ulica 5. PO®! Ostanki za perilo so naprodaj po polovični ali zelo znižani ceni. Ne zamudite ugodne prilike. Resljeva cesta 30/1. desna. lelo. pik. kumno, fižole, suhe gobe in mak proda VID MURKO, trgovec, Maribor. želimo tl srečen imendan in na mnoga letal Tonček in Jurček. U kupil sem ti v Zvezni knjigarni modni žurnal Revue Parisienne in Astra Piši kam naj jih pošljem. Srčen pozdrav tvoj Pepe. (ali tudi opremljeno) išče zakonski par proti dobremu plačilu za takoj ali pozneje. Po-uudbe pod »Brez otrok« na opravo. Trgovina dobro vpeljana z mešanim blagom v Mariboru se radi selitve proda, Plača se samo inventar. Naslov pove ogl. zavod Sušnik, Maribor. la Valentina Vodnika v masivnem pozlačenem okvirju se proda po nizki ceni. Na ogled in naslov v upravi lista- Gosli tričetrtinske, stare več let, dobro zveneče, na prodaj. Naslov v upravi lista. Hill v sredini trga Laško v najboljšem stanju z 6 sobami in 3 kuhinjami, velike in snažne kleti, pri hiši ograjen vrt, v bližini trga ob poti v Rimske toplice 4 njive — tudi za stavbišče se ugodno proda. Poizve se pri Blaž Zupanc v Laškem. Deklica poštenih starišev, z 0 razredi ljudske šole želi vstopiti kot učenka v trgovino, kjer bt imela popolno oskrbo. Ponudbe pod: »Revna in marljiva«, na upravo lista. Mont milne kakor prave: krisanteme, vrtnice, nageljčki v vseh barvah, lilije itd. za cerkev, salon in vence izdeluje po naročilu in nizki ceni Josiplna-Špan, učiteljeva soproga, Slovenska Bistrica. Seznaniti se želi z inteligentnim, mladim gospodom istotaka gospodična v svrho skupnih izletov na planine. Ponudbe na upi 1. pod: „Ljubi-teljica narave". Žganji 1 samski gospod, vsestransko izobražen In prikupljive zunanjosti z Inteligentno gospodično v starosti 17—28 let — Tajnost zajamčena. — Cenj. dopise na upravo lista pod »Športnik«. Enodražinska kila v mostu ali v okolici Ljubljana se kupi. Ponudbe z navedbo lege in cene na upravo pod »Takoj prazna«. Vetje količine krompirja, fižola se kupi po dnevni ceni. Ponudbe na upravo Usta pod »Zdravo blago«, Folf aliioi aparat. 9X12 na prodaj. Naslov: Sp. Šiška, Celooška setu 13. rnmm za Veliko noč priporoča Zvezna knjigarna, Ljubljana, Marijin trg št. 8. moško kolo v dobrem stanju. Ponudbe na upravo lista pod »Dobro« in poceni V svrho izpopolnitve nemškega in italijanskega jezika želi dopisovati, mlad, inteligenten gospod z damo, ki ima smisel tudi ** humor. Ponudbe pod šifro »Duševno osamljen idealist« — n* upravo lista. z nekaj preostalih dolarjev žel* zapraviti jih z ne premlado >D veselo družabnico. — Ponudbe pod »Stroga tajnost« na upravo. suha, dobro žgana se kupi U* večje množine. Podbe na upr«* pod »Dobro žgana«. ^ carske kupim. Ponudbe * vedbo cene »Rubli« na unr ^ Usta.