Letnik 111. (LVIIl.) V Ljubljani, 7. mal. travna 1905. List 14. DANIC CERKVEN ČASOPIS ZA SLOVENSKE POKRAJINE. Jezus sreča svojo žalostno mater. Sonet za 4 trto postajo. Moj sin, moj sin, živenje duše moje, Ti moj zaklad, ti moje lepotičje; S krvjo oblito vidim ti obličje, In težki križ teži ti rame tvoje. Krog tebe vidim le sovražne roje. Telo presveto tebi ranil bič je, Glasneji vedno tolovajev krič je: Na križ da moraš — za dobrote svoje. Le enkrat še naj mati-mučenica, Moj sladki Jezus, srčno te objame: Odstopi rabelj. . . odstopite zmame! Tako zdihuje blažena Devica, V bolesti zatopljena, prej neznane: Oj grešnik-rabelj, te li nič ne gane? Radoslav Silvester. VI. nedelja v postu ali cvetna nedelja. Oče! v tvoje roke izročam svojo dtišo. (Luka 23.) Na Kalvariji stoji sv. križ in na križu visi naš lzveličar. Jezus čuti, da se bliža smrtna ura: zato kliče: „Dopolnjeno je!" (Ivan 19, 30.) Človeška narava mu je trepetala, ko se je v duhu oziral Krist v vse svoje prihodnje trpenje. Radi te groze je potil naš Od rešeni k v vrtu Getzemane krvavi pot. Toda sedaj je končano vse to krvavo dejanje le počivaj v smrt nagnjena Izve-ličarjeva glava: „Dopolnjeno je!" Dragi! Krist je prišel radi vseh nas iz večnih nebes na to revno zemljo ter je postal človek. Učil je, a ga niso hoteli umeti: čudeže je delal, a plačilo mu je bila nehvaležnost; mir, veselje, pravico, prostost in večno izveličanje je svetu ponujal a zvezali so ga zato, bičali in križali. Toda do polnjeno je sedaj to neumrjoče delo: izpit je iz ljubezni do nas ljudi bridki kelih trpenja do dna — in svet je odrešen. To vekovečno zgodbo nam naznanja Krist sam z besedo, s kojo umira: „Dopolnjeno je!~ Vedna hvala ti za to, naš lzveličar. ker: „Dopolnjeno je." Kmalu potem je zaupil Jezus z velikim glasom: „Oče! v tvoje roke izročam svojo dušo!" (Luk. 23. 46.) Ob tem je izginila vsa njegova moč; nagnil je glavo in izdihnil svojo dušo. To Jezusovo smrt. najsvetejšo na zemlji, hočemo danes premišljevati. Ne zameri nam, Gospod, da se predrznemu s človeško besedo govoriti o tvoji smrti, ki je odrešila svet saj bi zvok te naše človeške govorice rad se pridružil onim slavo-spevom, ki so doneli po nebesih, ko si stopil van-je kakor premagalec smrti in pekla. S spominji o čudežih, ki so spremljali tvoje sv. umiranje, pa naj bodo končana ta šestnedeljna postna premišljevanja o tvojem trpenju in o tvoji smrti, ki je vsem nam vstajenje. .le/as je umrl. Do sedaj smo ga videli na svetu čudežnega dobročinitelja vsem. ki so se mu bližali vernim zaupanjem. Smrtjo je izstopil iz naših vrsta. Toda njegova smrt ostane med nami v naše poučen je; v našo tolažbo; srečo našo in v naše živenje njegova smrt nam je vseh milosti vir. Jezusova smrt. s katero je odrešil svet. je vedna priča zoper svet sam. ker greh sveta je vzrok Kristove smrti. Jezusova smrt. s katero je odrešil svet, je vedna svedočba tisti neskončni božji pravici, po kateii večni Sin božji mora umreti mesto nas grešnih ljudi. Jezusova smrt, s katero je odrešil svet. očitno kaže. da ljudje sami niso v stanu zadostiti za svoj greh. s kojim je brezmejno razžaljena božja svetost. Jezusova smrt. s katero je odrešil svet. dokazuje, kako neskončno ljubita nas ljudi Bog oče in Bog sin: Oče je v dar dal Sinu in Sin se jc radovoljno podvrgel Očetovemu sklepu; da enake ljubezni ni videl še svet in je tudi več videl ne bo. Jezusova smrt. s katero je odrešil svet. je toiažilno oznanilo vsem nam, da bodo doli s Kristovega križa izvirale od slej vse milosti, katere nam dele sv. zakramenti. Povzdignjen na drevo sv. križa kliče Krist namreč nas vse. naj le hitimo zajemat i/ potok« »v ki vi. izvirajočih izpod drevesa živenja. izpod križevega drevesa, poječih te milostne vire. ki so v sedmerih sv. zakramentih našemu svetnemu blagostanju zastava; našega dušnega živenja pa vir, krepilo in tolažilo. Dragi! Spodobi se nam torej, da z zaupljivo hvaležnostjo pogledujmo na sv. križ. na katerem Izveličar visi v odrešenje sveta. Hvaležno so spominjajmo Jezusove smrti, ki je osrečila nas vse. Spominjajmo se je, kadar koli delamo n. pr. sv. križ; kadar sploh vidimo križ stati bodi si v svojih izbah doma; na križpotih; v naših cerkvah. Hvaležni« se je spominjajmo, kadar koli se nekrvavo ponavlja na sv. maši pred našimi očmi. Molimo, dragi, danes in vselej v nje- govi smrti neskončno svetega, neskončno pravičnega, neskončno ljubečega Jezusa. Med tem, ko je še trpel naš Odrešenik. omračilo se je solnce in po vsi zemlji je nastala tema narava je namreč morala žalovati ob mukah tega, ki jej je bil stvarnik. Nejevernika, ki je bival v daljni deželi, je groza moralo biti te nepričakovane solnčne temnobe - saj ni vedel, da v tem trenutku Bog umira za nejevernike, torej tudi zanj v judovski deželi, na hribu jeruzalemskega mesta. — Mislimo si judovskega potnika, ki je hodil prav sedaj morda brezmiselno in brez vse skrbi proti svojemu odmenu naprej. A kar na enkrat je postalo temno; zemlja se mu je stresala pod nogami, ustavil se je nehote in polastila se je neka notranja slutnja njegove duše. Vedeti ni mogel, kaj bi to pomenjalo. In kedo bi umeti mogel, kakošni bi mu bili čuti, ko bi mu bilo razodeto, da prav sedaj umira njegov Odrešenik; judovskega ljudstva - ki mu je zavdalo smrt — Odrešenik, Odrešenik vseh nas, vesoljnega človeštva Odrešenik. Sedaj je premagana smrt: zato so v spričbo tej zmagi pokale skale; grobovi mrtvih so se odpirali; iz smrti v živenje vstali so šli iz grobov; prišli v sveto mesto in se prikazali mnogim bivalcem jeruzalemskega mesta. - Tako je Oče pričati hotel za Sinu. Končana je ob enem stara zaveza." Nič več naj sam veliki duhovnik od slej sme v templjevo najsvetejše; saj se je pred očmi vsega ljudstva odgrnilo: ker 55 vatlov dolgo in 16 široko zagrinjalo med najsvetejšim in med svetim se je pretrgalo ob Jezusovi smrti od vrha do tal. Prvokrat je judovsko ljudstvo kar naravnost smelo zreti v presvetišče. A za nas kristijane v naših svetiščih ni več nikake zavese; nas cerkev vabi naravnost na zavžitje svojega Boga - pot nam je odprta v krščanstvu noter v božje srce. In vse ljudstvo, ki je bilo priča tem čudom, je trkalo na prsi ter se ginjeno vračalo domu. Nejeverski stotnik pa, ki je poveljeval vojakom ob križu, je hvalil Boga, ko je videl, kar se je godilo, in rekel: „Zares, ta človek je bil Sin božji!" (Mark. 15, 39.) Ce je to človek, zakaj da se stresa zemlja; če je pa Bog, kako da je mogel umreti: tako se je samega sebe ob Jezusovi smrti popraševal morda nejeverski stotnik. - Sedaj stotnik ni še vedeti mogel, kar mu bode znano prav kmalu, da ni umrl namreč sam človek in ne sam Bog - nego da je sklenil prav sedaj Bog-človek, Jezus Krist - Bog-človek je umrl za grešni človeški rod: za ves rod, kar ga je bilo pred njim, kar takrat, kar ga je danes in kar ga bode — za-te, dragi, zame! Stvarnik Adamovega domu: zato se temni ta dom; zato se stresa ta dom v vseh podslombah svojega bitja. Jezus, nasOdrešenik, brezkončno zahvalo bi ti ko bi nam smrtnikom to mogoče bilo - brezkončno zahvalo bi ti danes izrekli za tvojo smrt, s katero si odrešil svet. Molimo te danes v tvoji presveti smrti in te prosimo, da bi nam poleg presvetih imen zadnja beseda na zemlji bila tudi tvoja beseda: „Oče! v tvoje roke izročam svojo dušo." Sramotno znamenje je bil križ do Kri-stove smrti na njem. A po njegovi smrti na sv. križu je častno postalo znamenje sv. križa. Na kraljevi kroni se lesketa danes križ kakor njen naj vrhnji kinč: vojak si pri služi z nevarnostjo lastnega živenja križ, da si okiti z njim prsi. Od zibeli do mrtvaškega odra spremlja to sv. znamenje slednjega nas. Tudi ti, dragi, si želiš, da bi kedaj križ bil vsajen nad hribčekom, pod katerim bo počivalo tvoje telo. Dal Bog, da bi to sv. znamenje nad tvojim, nad mojim grobom vsacega memohodečih opominjalo na molitev za tvojo, za mojo neumrjočo dušo. Da bi. ko bo vgledal znamenje sv. križa nad tvojim, nad mojim grobom, memogredoč vzdihniti se navadil: Naj se mu zgodi, ki pričakuje tu doli svojega in nas vseh vstajenja - kakor je upal. Oče! v tvoje roke izročena njegova duša. Amen. V proslavo Marije sedem žalosti. Bliža se nam Marijin žalno-sprelepi g«»d. Mislimo, da ga ni kristijatia. katerega rahla čutila bi ne ginil ta praznik. •• krog nje mnogo lučie. To jc Marijina pobožnost bolj veselega značaja. Pisale«' teh vrstic pozna na i iorenskem kraj. kjer se enako, samo popolnoma po tihem prenaša U dni podoba Žalostne Matere božje, in sicer od predvečera njenega praznika do večera Velikega petka. Ta devetdnevnimi se na takozvani žalostni ali Cvetni petek prične, na Veliko soboto zvečer pa skonča. V vsaki novi hiši se Marijina podoba obesi ali pa postavi na pripravljeno mesto. časti z »'iin ali več lučicami ter s pobožno molitvijo. kolikor je to storiti mor. Te«ra naj l>arii«*a pt»voljno omenja sedaj v pritožnem •'•asu. ako ima kedo čas in voljo za tako ♦ L'V»'i-«ln»'vm» •"■♦•šč»-nje. (so dovolj žalostni iu rrsni. Kar -lisinio iti beremo o družili krajih: Kedo nam jr porok, da hi tudi pri na- im- doživeli kaj enakega. Sploh «V nam ni potrebno Marijne priprošnji. Im* čakajmo hujšega! Nadučitelj Josip Levičnik. Črtice iz župne kronike Trnovske na Notranjskem. (Konec.) Za /upnika Salona j«* župnijo in župnika zadala iM -rrča. Treščilo jr 20. avgusta 17o2 \ župnišče. ki jc vsled trga pogorelo do tal. Pri tej nesreči s»» pogorela vsa pisma in matrik«*. \ j»- mrorjeno in sc pozna, da so !»ilr matrike iz oirnja rešene. Mož je umrl avj il>ta inesei-a 1712. D'» lickaj Ilicsrrrv 11111 jr prišel naslednik. župnik Anton Spinirarolli. ki jr v Trno-\ ein župnikov ai od leta I71.-1 do 17oS. torej tu i. t. Kil je mož. kakor večidel vsi takratni duhovni Trnovski, po rodu Istrijan. Pisava takratnih duhovnikov je Lila zeio slaha. tako da -e j»« komaj l»rala. j«' redki so Lili duhovniki. kateri so lepo. čedno pisali. Med lake duhovnike jr spadal župnik Spinirarolli. ki je pi-al prav umevno. Preirledovaje stare matrike sem tudi opazil, kaka ljubezen in spoštovanje r-a je navdajalo do svojih sode-lalee\. duh pomočnikov. Ko seje pripetilo, da mu j»* umrl kak kapelan. katerih je ime-\;ii po štiri. zapisal je njegovo sinit v mrliški /api>nik in zraven pridejal opazko, ki je kratko povdarjala z minljivimi hrsedami vriine in vse blage lastnosti umrlega. Na primer o pokojnem kapelami Uistričanu. • Iriurju Sainsi. je beležil: Imrl je danes V i i«>«s. Kakor je blairi mož svojim umrlim ka-pelanom zapisal v spominj par ljubeznivih besed, tako je tudi o župniku Antonu de Spimrarolli-ju zapisal vikarij in potem njegov naslednik Frančišek baron Lazzarini besede: »Danes je v (iospodu zaspal župnik Anion dr Spimrarolli. nevtrudni. pobožni in dobri pastir Trnovske župnije, katero je pasel relih šest in štirideset let. L Bile Romarjeva pisma. XI. Jeruzalem. 15. aprilja 11HJ4 Te vrstice Ti pošiljam iz mesta, vsakemu kristijanu nad vse drajrejra. <> blažena noga, ki stopa po taki sveti zemlji! Iz dale smo se odpeljali danes ob dveh popoludne. Zaradi velike množice romarjev so morali prirediti dva vlaka. V prvem ni bilo nobenega prostora več. zato sem moral počakati drugega vlaka, ki je pobral ostanke in odšel takoj za prvim. Progo od dale do Jeruzalema, iznašajočo 7o kilometrov smo prevozili v približno štirih urah. Železnica se vije nekaj časa med samimi vrtovi. Ob levi in desni nas spremljajo pahne, med njimi pa so celi irozdovi oranž, polnili rndečkasto-ruinenega sadja. Na obeh straneh železnice je ograja iz smokev s širokim mastnim perjem. Polagoma izginjajo vrtovi in pted očmi se razgrinja saronska planjava, kjer so nekedaj gospodovali Kilistejri. Prostrano polje jr bilo posejano z ječmenom, zrelim za žetev. Nad žitom so šviualp lastovke, ki se ločijo od naših po tem. da so ob spodnji strani lemnorujave barve. Tu»li vrabcev je dovolj. Ta tie je itak domačin na vsem svetu. Trvi večji postaji sta Lin L l (hihliško ime Lvdda) in Ifamleh. Na obeh j.- Lilo mnogo arabskega ljudstva v svojih uličnih nošah. Dečki s<» letali ob vozovih in vpili driIIges ! oringe* ! ponujajo debele oranže. Marsikedo jih je kupil, da si ohladi žejo. Ilatnleh je Lajo eno in isto kakor Arimatcja. Vsted tega se lahko trdi. da je Lil tukaj doma Jezusov prijatelj Josip Ariniatejer. i Iti in Nikodetn sta snela Gospodovo truplo s križa ter je položila v grob. Nadaljua vožnja gre št- vedno po sami ravnini, ki je na njej mnogo kamenja, a je tudi dovolj travnikov in pašnikov. l'o njih se pasejo kamele ter eele trope o\ae in črnih koz. Ogoreli pastirji hitijo do vlaka s šopki evetlie. da i»i dobili kak belič za-nje. Marsikedo jih kupi in skrbno spravi kakor spomitij s sarotiskf* planjave. IVišli smo do stare naselbine A in Se h e m s. Ua/.lagalei svetega pisma 1 rdijo, da so tod mimo Tilistojci peljali skrinjo zaveze. ko so j<* morali vrniti pravemu gospo darju. izraelskemu ljudstvu. IVva knjiga kraljev poroča v šestem poglavju . da ^o itlleli Kilistejei sedelll llleseeev skl illjo za Veze v svoji oblasti, toda naposled so jo nazaj dali Izraeleem. Naredili so nov voz. vpregli vanj dve kravi, ki še nista nosili jarma ter naložili na voz skrinjo zaveze. Kravi sta grede mukali in se nista v inaknili ne na desno tie na levo. temveč šli naravnost proti mestu Ketsaines na izraelski meji. (Betsames se imenuje dandanes Ain Seliemsi. V knjigi kraljev eitaino dalje, da so HeKaniešani uprav pšetiieo Želi v dolini, ko so od daleč v gledali skrinjo zaveze. Silno so se razveselili. Kravi sta obstali z vozom na Jozvctovi njivi. Tu so razsekali voz. položili lesene kose«« na kainenit oltar, podkurili ogenj ter kravi darovali Bogu. Totem so leviti vzdignili skrinjo zaveze ter jo položili na tisti kraj. kjer sta Lili darovani kravi, v žgalno daritev. Ko >nio zapustili ta velezatiiniivi zgodovinski kraj. začenjala se je spenjati železna e««sta ob izsušenem potoku navzgor. Ovink je sledil ovinku in kinalo nas je sprejela skalnata soteska Zarar. Začenjale so -e judejske gore. precej v isoke razčesatle \ išilie. na katerih poganja redka trava med kamenjem. Tropa velikih tičev. menda jastrebov, je krožila v zraku ter vsedala po pečinah. Mislim, da smo se peljali ver nego eno uro skozi to osamelo divjeroniantično dolino. I »olj prijazno liee dobiva okolica proti Jeruzalemu. Y bregovih opazuješ skrbno gojene gre«liee. ki stoje v vrstah ena nad drugo, (igrajenc so ^ kamenjem in zasajene z vinsko trto. ki daje izvanredno sladko kapljico. I'o rebrili pa samevajo oljike. ozna-iuijoče. da se bližamo tisti gori. ki ima po njih svoje ime. Kedo Li nestrpno tie čakal, kedaj >c prikaže Zveliearjevo niesio! A ni ga. 1'ač sr vidi mnogo naselbin, med njimi precej lepih i io v i »zgra jot i i 11 poslopij. Jeruzalema pa ni opaziti. Tudi potem, ko smo že obetali na zadnji postaji, se še skriva očem. Kolodvor je namreč za nizkim robom, ki zabranjuje pogled proti Sijonu. .> , , • , .x /upnik .1 < > k i |i Lav 11 žar Zgodovinske črtice iz Bele Krajine v turški sili. (Dalje. I L. 142.Y so se spustile, kakor poroea hrv aški kronist Ivan Toinasicli. minorit i/ Bosne, ropue čete na Hrvaško, katero so opustošile in drle naprej na Kranjsko. Domača po vernica liani tega napada ne omenja, pač pa onega leta I42n. To leto je prihrtll Ali paša z sooo silno predrznimi možmi preko Kolpe, planil naravnost na ubogo, nedavno toda preslabo utrjeno Metliko. I/ lesa narejeno nie^to hitro obvladajo, v mestu in okoliei mlado in staro, moške in ženske pobijejo, eerkve razrušijo. živino in sploh vse pograbijo, kar je bilo kake v rednosti. I riio jo vdarijo čez < ior-jance. Bližali s<» se Rudolfov emu. I'rodno so dospeli pr»-d mesto, bila je novica o napadu že v Ljubljani. Kranjski deželni glavar TIrih Sen k < Ktrviški in Stepali grof Monitor! sta Lila prav tačas v Ljubljani / vsim svojim spremstvom. Ko je prvi izvedel žalostno no-vieo. Lil je spreten dovolj, da se je v treh dneh postavil Turku pri Kudolfovein nasproti, ki je bil jel mesto resno naskakovati. 4< m n > mož je bilo pod vodstvom Stepana Mont Tor ta. Milo jih je sieer dokaj manj nego Turka, za polovico manj: a kar je manjkalo števila, to je n ad omeni est i 1 pogum, navdušenje, dobra obo-rožba.*Tmki so jo pošteno skupili. Celih 4ul. se jih ni polotila želja, da bi bili vdrli zopet na Kranjsko.* Ce tudi se je čul na Kranjsko turški grom le od daleč, pripravljali so se vender v vednem strahu pred njim na zopetni napad. Dasi je imel cesar prav v tem času obilo posla doma. ko se je dvignil zoper njega sovražnik za sovražnikom, dal je vender vtrditi razna mesta, da bi se ob njih zanesljivem obzidju razbili turški navali. Z njim vred so se tudi stanovi kranjski obilo trudili za obrambo meje. Dali so vtrditi obe belokranjski mesti, zlasti še Metliko. V pismu z i), decembra I4U4. je pustil cesar Metličanom na štiri leta polovico vseh davkov iti dohodkov, ki njemu gredo, da si s tem ložje napravijo trdno obzidj** mesta. Istega leta je dovolil papežev legat ljubljanskemu škofu, da pobira poseben turški davek: cesar je opominjal ljudstvo, da pridno moli in hodi na božja pota. da Hog odvrne milostno preteči turški naval. Na njegovo prošnjo je papež Pavel II. 2. majnika L 14t»s. razpisal odpustke za vse. ki se bojujejo v slovenski krajini v obrambo Metliškega zoper Turško. Notranjeavstrijski deželni stanovi so se na pogostili skupnih deželnih zborih pripravljali na obrambo slovenske meje: a vse priprave so bile preslabe, neizdatne. To je najbolj dokazal turški naval na Kranjsko L 1400. Morebiti bi bili vživali dalj časa mir. da ni bilo na Hrvaškem * Zgodovinarjev porofi la ee o tem napada na Kranjsko ne vjemajo v letniri. Eni ga stavijo v teto 1431., drugi v leto 1429 oziraje se ra navedene in druge okoliščine, zlasti na ono. da l irik Šenk Ostrviški 1 1430 ni l»»I več med živimi in tega leta spleh ni doživel, izvršil se je torej ta napad 1 1429, ko je bil Ulrik še glavar Kranjski. L. 1430 nahajamo med deželnimi glavarji kranjskimi Ulrikovega sina Jošta. notranjih razprtij, ki so privabile Turka iz juga. Na Hrvaškem sta bila dva mogočna gospoda Krup in Krankopan v ostrem prepiru radi zemljišč. Imela sta vsak svojo stranko. Ker je bila Krankopanova močnejša in si s premočjo delala pravico v kvar slahejšeniu nasprotniku. povabil je Krup na pomoč Turke. Ti so se vabilu odzvali z največjim veseljem. Ckrotili so Krupovc nasprotnike Frankopane: a prejemši obljubljeno plačilo se niso vrnili, nego šli dalje. Vodil jih je stari turški paša. osemdesetlotni Vejh beg. Ta so je bil zaklel v hudi bolezni, da v slučaju, če ozdravi, napade Kranjsko. To leto se mu je nudila prilika in jo je porabil, da se Alahu zahvali za zadobljeno zdravlje. Meseca junija 14UU. je probredel /. 10.000 turških ko-njikov Kolpo pri Metliki in se všotoril pred mestom. O pravem času so se bili umaknili Metličani in okolica v mesto, oziroma v trdni metliški grad. kamor jih je rade volje sprejel Andrej Hohen\vart. Hlagi glavar je imel dovolj posla, daje preži vil toliko množico. Ves teden je divjal Turek po okolici in je Metliko čisto razdejal. Plaho so zrli iz gradu ljudje po mestu, katero jo vničeval požar: gledali, kako se sipi jo v razvaline frančiškanski samostan pri Treh farah . Pred Metliko so se razdelili Turki na tri oddelke. Z enim je ostal paša pri Vinici, da v slučaju sile olajša umikanje na Turško. Drugi oddelek jo vdaril čez (iorjance proti Rudolfovemu. Tretji oddelek je odrinil proti Kočevju, in drl do Ljubljane. Kranjski stanovi so naglo nabirali vojake: vsaka hiša jo morala poslati enega v vojake. Kmalu, a vender prepozno je peljal Andrej Ilohemvart okoli 2o.on0 mož proti združeni turški moči. Ta so je umaknila pred njimi do Kolpa. Cez njo ni mogla tako naglo, ker je bila narasla radi obilnega deževja. Silni strah je imela krščanska vojska pred Turki, zato so je le počasi pomikala proti njim. Posekali so na tisoč Turkov na bregu, rešili bi bili tudi vjeto in ves plen in so pošteno maščevali za njih grozovitosti. da bi bili navalili malo urneje. Dolge vrste ugrabljeno živine in obilo tovorov dragocenega blaga je rešil Turek čez Kolpo: vesel j e h i t e 1 b e g do sultana, peljal mu ha je v dar i>00 zalih dečkov in ravno toliko deklic in poročal o srečno izvršenem napadu, ki j«* tudi prizadel Beli Krajini silno gorje in jo vničil do dobra. Ta turški napad je menda enkrat za vselej odvedel frančiškane iz Bele Krajine. Na Hrvaško so bili pribežali takrat, ko so se Turki polastili Bosne. Ko so pa izprevideli. da tudi tu ne bodo varni, preselili so se dalje na Kranjsko m si izbrali Metliko za svoj novi dotn. Vselili s<> se v prejšnji samostan nemškega reda pri Treh Karali imonasterium St. Mariae ad insulam prope Metlicami. Za njimi so se podale sem nove družine frančiškanskega reda in oba črnomaljska gospoda brata Jurij in (iašpar sta jim začela stavili samostan pri (iradacu. Delo. v najboljšem tiru. se je ustavilo L 1400. To leto so zrli frančiškani Turke tudi na Kranjskem. Požgali so Tri Kare in kar je bilo dela gotovega pri (Jradaeii. Bili so tudi na tem nevarnem kraju brez strehe. Spoznali so. da jim tudi tu ne bo prestajati. Zato so si prizadevali poiskati si miren in varen kraj oiiostran Gorjancev ter si izbrali tedaj dovolj močno Novo mesto. Mesto takrat še ni imelo svojega župnika in ne svoje župe: spadalo je pod mirnopeško. ker tudi kapiteljna še ni bilo. V stanovi! se je dvajset let pozneje. Duhovna opravila so opravljali vedno tnirnopeški duhovniki Novo meščan i so frančiškanom, ki so jih prosili. naj jih sprejmo v svoje ozidje. vstregli drage volje. vzlasti še. ker sta želela to eesar Friderik IV. in papež Pavel II. Zato je ukazal Andrej, škof Kerentinski in generalni vikarij oglejski. 31. oktobra 1. 1409. kosta-njeviškemu opatu Tilnu. naj uvede frančiškane v Novo mesto. Ta je izpolnil ukaz in jim od kazal 7. januarija 1. 1470. stero cerkvico sv. Lenarta (sedanjo frančiškansko cerkvico). V to cerkvico je ljudstvo zahajalo že takrat v obilnem številu. V nji ste se že nahajali dve bratovščini in sicer sv. Lenarta in sv. Petra. A cerkvica je bila kaj skromna. N' vpeljalnem pismu od 17. januarija 1470. se imenuje le kapelica: rpumdam capellam st. Leonhardi confessoris in oppido Uudolfs\\ ert . Samostan so si morali pa šele sezidati. Lotili so se dela ter ga tekom dveh let dovršili, namreč 1. 1472.. kar spričuje napis nad sam os t a u s ki tuji vrati. Ta samostan je bil pač majhen, imel je le dvanajst celic, a zadostovale so: kajti prvih frančiškanov je bilo le^osein. Za nakup zemljišča in za zidanje samostana potrebni denar*je podarila Klizabeta Snopčan. vdova hrvaškega bogataša Jana Snopčana. rojena iz sloveče rodo-vine črnoineljskih gospodov. To najstarejše zidanje je ohranjeno še danes. To je (»ni četverokotnik. v čegar središču se nahaja samostanski ^vodnjak, ki so ga izkopali isti čas. ko so gradili samostan.* (Dalje pride). — r. Iz sveta. Pravice papeža in kardinalov po italijanskih državnih postavah. Tako zvani garančni zakon sklenjen od \italijanskega državnega zbora dne 13. velikega travna 1*71 zagotavlja papežu poglavitno te-le privilegije: priznanje vrhovništva (suverenstval za papeževo osebo z vsemi kraljevimi častmi: pravico, da sme papež imeti svojo stražo (gardo); pravico, da sme svoje diplomatiške zastopnike pošiljati in tuje sprejemati: pravico {do'oskrbe: pravico do nekaterih papeških dvorov, ki se proglase za izvandeželne (ekstcritorijalne): popolno svobodo v izvrševanju jpapeškcga vrada: pravico narejati v Vatikanu in v drugih rezidencah poštne in brzojavne \ rade in nameščati v njih potrebne vradnikc: • pravico pošiljati kurirje, katerinuse^priznava isto dostojanstvo. kakor kabinetnim kurirjem, tujih vlad idr. Tudi kardinalom so obljubljene gotove pravice po italijanskem državneinj>ravu. približno take. kakoršne so imeli ali jih še imajo J v katoliških državah. Na|Kraneoskem so dajali izza 10. stoletja kardinalom častni naslov »eousins du roi. Na Avstrijskem jih cesar še dandanašnji v pismih njim namenjenih ogovarja kakor svoje ljube bratrance. Prav tako je na Španskem. Portugalskem, v Belgiji in še drugod. * Vrhuvec Zg. N. M. st M. in Hb V Italiji j.- ostalo pravim stališč«- kardinalom M<». kak«>iš||M je bilo pr«*d «t>vojenjeiu I {ima. Kraljevi nk.i/ «««! p.». malega travna !*♦>*. je vsi;uiM\i| dostojanstvene stopinje na itali-janskem kraljevem dvoru in prisodil karali n a I o m najvišje mesto dal jim j«-pr»*«lii«e»t pred \-eiiii velikaši italijanskega kraljestva. da «-elo pred iiositelji najvišjega l»laL!M\ ,'šeetiskega (aiiuiieijaškega) reda. Vrsta • I«»st• tjanst•*v na italijanskem kraljevem dvom je namreč tale: Kardinali. v ibvi blagov»'ščeii-ski. predsednika senata in poslanske /Imii-niee. ministri. državni tajniki, generali. h i* da mu sladi trpeiij«*. Snielijaje mu je pokazal lllll«« « »keflee V levili eeliei tekne : I )llo|c • »keiiee mi dela vse moje bolečin«* prijetne in lahke . Kako to? Vidiš, dragi moj. kadarkoli pogledam tu skozi, vselej vidim tam gori nebesa. Tam ni trpenja . o Kazimir Kakor jaz, tako drugI. Premaganemu kralju K.uianitov so po šegi ladanjega časa porezali k«»nec prstov na rokah in na nogah. V strašnih bolečinah je vzdihnil: 27 kraljev je / obsekaniini prsti pobiralo ostanke jedil moje mize. Kakor jaz z drugimi, tako drugi z menoj. u. Kazimir. Iz domovine. Na Koroškem nedostaje duhovnikov. Imenik krške školije /a leto l oo.",. šteje :{nu.|:;:i ka-btiičanov na K«»r«tšk«*m in 1 *.1 T pr«»testani«»v. Na 2 w /upali s., /upniki, oziroma vpravitelji. 77/up pa je bre/ duhovicgi ptstirja. Iz »*ks-pit/itur i m i t • 11 r i duhovnika, a štiri.jih nimajo. Iz kapeianij je "»4 iiaineščeiiih. a los praznili. Iz nadarL je L! oddanih in 17 ii«'oddanih. Sve|||ih d'll|o\*l K'»\ deillie \ pls|i|st\U ."»<»2. i/ redovnikov je iuli »vnili pastirjev . Drugih s\.-mih duhov i.ikov je L">. redovnih • k 11 fti« »\ -nikov■ Pomanjkanju duhovnikov bi bilo mogoče •»dpoiictči: a irehaio bi i/vaitr«'dtiih korakov, prav kakor jih zahteva vs.ik i/vali-redeli čas. Da je to /ci:'je današnji čas. tajil nikedo onih m bo. ki gledajo ja^n«». k :v Zrnje. Tam ni trpenja. Pob.,/e»i i.dovnik je trpel silile bolečine V i |o|go|e| Il i sVoji l»«»|e/||i. bil j.' P | \edllo Ves, I. Nekoč gaje olijskai posvetni iii ii. T., se ni 111 o g • * i načudili. kako more liMlnik • »t• to.ikili bolečinah bili tako /adovoljeji in vesel. /.aN» ga je vprašal, kaj Knjižna naznanila. Te«lni j«- v Mariboru izšla zgodovina 1. umi:i. tam vršivše se škofijske sinod«* prav pravi iniiogoobsežni koinpeiidij. Ne b- duhovnikom domače školije. nego spi. h \sein in povsod bode ta tolikolistna latinsko pisana knjiga prav pravi .Mentor. ui«*rodaj«*n kažipttl: kako in kaj ob sinodah. — N«»koliko poprej s,, nam j«* vročilo k. š. Napotnikovo zgodoviiisk«» d«*lo llbris eerkve. zavoda i u d «• i o v a n j'a m i s i j o n a r j «• v sv. \ iccn-•• ij a P a v I j a n a pri s v. d o ž e I u više (' »• 1 j a . I noj. - Istotak«« smo pr«*j«*li več postnih lis|,.v. saiiiouun'Vin» nn'«l njimi «»nega la-vaniske školije. - /e dalje 11:1111 j«* v rokah Simon 11 r«-go rč i če v krasni dob. n vseh teb Slovenstvo toliko časteeih duševnih proizvodih izpr«*govorinio. k«* nam bode dobe Vsestranska opravila nam namreč zelo še vezejo roke. A saj ni naloga Daniei kedaj: pač pa j«*j bodi naloga kako. Itre/dvoin-beim 111 • i t niso mislili v Mariboru — «I.i snu« jih pozabiji: in naš slavce ob Soči tega misliti ui bil v stanu. ,l);iniiV i/li.ij.i \».»k ..»lk iu o-11 ji. iti m \ et) i po }»• »sti /;\ vse lito •» kron. /..i pol kt.i .; krone, z.i čeirt leta 1 krono =sti vin /i fin \\Mi'v ..j .i l, i.. 7 kron /.i Ameriko kr«»n Ako bi bil p tek pr.i/nik, izide .D.uiic.r tlan poprej V I piMj.iT «|..i.i i" i i.miiii',m<' >ii' v tik. po 'a) vnurjev v l.ovro Ml.i/nikovi irj»t»vint n.i Sl.irem trgn in v Ivane Pi c li 1 e r o- v e ».iluk.irm n.« Kongresnem trgu < KI^ovkiiii vr.tlmk, l.oimk in /.il.i^.ii« 1| 1'ioim /up.in liNk 1) i .i jo 111 n llrih.ir-ja v l.pibljani.