Edizione per 1'estero — Inozemska izdaja leto LXXi	Stev. 18 a
V Ljubljani, v soboto, 23. januarja I943-XXI fl^J^STSSStpM(a,° Prezzo - Cena L 0.80
Naročnina mesečno 18 Lir, za inozemstvo 31.50 Lir • nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, za Inozemstvo 65 Lir. Ček. rafi. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate.
Podružnica) Novo mesto. i
Izhaja vsak dan zjntraj razen ponedeljka in dneva po prazniku.
a Uredništvo in uprava; Kopitarjeva 6, Ljubljana, g Izključna pooblaščenka za Oglaševanje Italijanskega in fujega | Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lubiana. = izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano.	§	Tclclon 4001—4005.
Abbonamenti: Meie 18 Lire. Estero, me-se 31 50 Lire. Edi-rione domenica, an-no 34 Lire. Estero 65 Lire. C. C. P.: Lubiana 10 650 per (jli abbonamenti, 10.349 per le in-»erzionl.
Filiale! Novo mestom
Conces«ionar5a escluslvg per la pnbbliciti di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano.
Bollettino No 972
Imporianii posizioni conpistati m Tunisia
Oltre 2500 prigionieri - II porto di Algeri e un convoglio nemico bombartiato - 14 velivoli nemici abbatutti
II (Juarticre Generale delle Forze Armate ro-munica:
leri a sud est e a sud ovest di T r i p o 1 i sulla linea t) a r i a n - T a r una litnrale sj sono svnlti aspri conibattimenli tra le nostre motocn-razzate e ipielle nemiehe.
Carciatnri italiani intercettata una nitmorosa fnrmazioiie di rarria avversari. ne abbattevann due, rolitiine nemirhe in movimento venivano pure bniiibardnte e mitragliale.
In Tunisia 1'ulterinre sviluppn delle opo-rnzioni dei ciorni precedenti ha portato alla cnn-(juista di allre importanti posizioni.
II tolale dei prisionieri e šalilo a "lire 25011.
Vn himotnr« e stalo abbattuto pre-sn (J a -bes da una sijuadrn <1 i niotoniitraglieri: tre uomini deli'ei|uipnggi» risultanu ratturati.
Le attrezzatture porlunli di A I e e r i e un ronvoglio. rhe navignva lungo le eoste algerine hanno subitn l'attacro di nostri bumbardieri: un pirnsrato-del ronvoglio e stato eolpito. Carriatnri germaniei in ripeluti scontri con 1'aviazione av-versaria abbattevann quiittro apparecclii.
Incursioni su Lieutn, Porto E m p e -docle, G c I n e Castel vetra no non cau-savano danni: i|uattro aerei sono stati ahbnt-tuti, uno in eiascuna localita (due precipitati in mure, uno caduto in iiainme presso Giacosia c un (|iiarto tra G e I n e P i a z. z a A r m e r i n a)
Nella giornnta del venti neroplnnr nemici hnnno pure mitraglinto In stnzione <li Ispicn (Kngusu) ed un treno merci i vi in sosta cngio-nando un morto e qunttio leriti tra la popolu-zione.
Nostri cacciatori pnrtiti su allarme interret-tavano lormazioni di bombardieri seortati ab-battendo un bombar<liere e un caccia.
I ranuoni eontrnerei di nostre piccole unita navali hanno nbbattnto in Iiainme un nltro aj>-parecchio nemico nei pressj di Pantelleria.
Dallo opera/ioni delln giornata cinque nostri velivoli non hnnno latlo ritorno.
Važne postojanke zasedene v Tunisu
Nad 2500 ujetnikov
Vojno poročilo št. 972
Bombardirano je bilo alžirsko pristanišče ter 14 sovražnih letal sestreljenih
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Včeraj so se razvijali ostri boji med našimi in sovražnimi oklepnimi oddelki jugovzhodno ter južnozahodno od Tripolisa na obalni črti Garian-Taruna.
• Italijanski iovci so prestregli sovražno skupino nasprotnih lovcev ter dva sestrelili, prav tako pa so bombardirali in obstreljevali sovražne premikajoče se kolone.
V Tunisu so se nadaljevali nastopi prejšnjih dni, ki so dovedli do zasedbe novih važnih jx>-stojank.	»
Celotno število ujetnikov je naraslo na preko 2500.
Pri G a b e s u je skupina motoriziranih strojnic sestrelila en dvomotornik; trije člani |>osadke so bili ujeti.
Naši bombniki so izvedli hiter napad na pristaniške naprave v Alžiru ter na spremljavo, ki je plula ob alžirski obali; en parnik iz spremljave je bil zadet. Nemški lovci so v ponov-
Pomen novih sporazumov trojne zveze
Rim, 22. januarja. AS. Ob podpisu italijansko-, japonskega gospodarskega sporazuma je japonski zunanji minister takole hrzojavil grolu Cianu: »Ekscelenca Galeazzo Ciano, zunanji minister
—	Rim.
Zelo dobro znamenje za naša naroda je včerajšnji podpis gospodarskega s|ioraziima med Japonsko in Italijo. S lo pogodi*) se bodo gospodarski odnosaji med obema državama še bolj ojačili '!>• vse gos|)cdarsko sile velikih prostorov v veliki vzhodni Aziji in v Evropi se bodo strnile za nadaljevanje skupne vojne. To nam dovoljuje, da prav nič ne dvomimo o leni, da bo koffhia zmaga na strani osnih držav. Ob podpisu pričujočega sporazuma vam želim Ekscelenca. sporočiti najgloblja svoja čustva ter svoje čestitke, ponavljajoč svoj sklep, da bomo v znamenju vedno tesnejšega sodelovanja skupaj korakali proti skupnemu cilju. Masajuki Tani.t
Orol Ciano je hrzojavil takole: »Ekscelenca Masajuki Tani, zunanji minister
—	Tokio.
Gospodarski sporazum med Italijo in Japonsko, ki smo ga podpisali danes v Rimu, odpira nova pota in nove možnosti vedno tesnejšemu sodelovanju med našima narodoma. Daje trdne in zanesljivo temelje italijanski in japonski delavnosti. izmenjavi in prizadevanju za zdaj in za v bodoče, ko bomo skupaj z zaveznico Nemčijo začeli z velikim delom za obnovitev Evrope^ in velike vzhoduc Azije. FaSistovska vlada želi po
Nove sovjetske izgube na jugu
Nemška skupina pri Stalingradu se junaško drži ■ Sovjeti so tudi včeraj zsubili veliko število tankov - Nad Nemčijo sestreljenih 9 angleških letal
Hitlerjev glavni stan, 22. jan. Nemško vrhovno jK>vel.jstvo objavlja:
Na južnem /odseku vzhodnega bojišča so nemške čete z velikimi izgubami za Sovjcto odbile sovražnika, ki je na celi Ironti nastopil k prodoru in so vrgle sovražnika na mnogih-mestih v protinapadu nazaj. Neka oklepna divizija je pri tem z odločnim prodorom razbila močan sovražni pehotni oddelek.
V	vzhodnem Kavkazu so se nemške čete v okviru premakljivega bojevanja po načrtu odmaknile od sovražnika.
Od sovražnika tesno obkoljena in močnemu pritisku trdovratno sc upirajoča nemška bojna skujiina v Stalingradu, je morala tudi včeraj prestati hude bojo proti Sovjetom, ki so napadali z daleč nadmočnimi silami. Kljub junaški obrambi niso branitelji St a I i n g r a d a mogli preprečiti nekega prodora z zajiada. kar je prisililo k umaknitvi lastnih postojank za nekaj kilometrov.
V	velikem (Ionskem kolenu in ob srednjem toku Dona se nadaljujejo ostri in menjajoči se boji.
Krajevni sovražni vdori na srednjem odseku vzhodnega bojišča in jugovzhodno o d 11 m e n s k e g a j e z e r a so se izjalovili.
Pri Velikih Lukih jc bilo uničenih 18 sovjetskih oklepnih voz.
Južno od Ladoškega i e z e r a so se razbili močni sovjetski napadi ob odločnem od|K>ru naših čet. Sovražnik je zgubil tukaj 14 oklepnih Vozil.	,v .
V	Severni Afriki sla bila po uničenju za vojno važnih naprav izpraznjena M i s u-rata in II o m s. Sovražnikove sile, ki so prodrle za našimi oddelki, so utrpele hude izgube.
V	Tunisu so se uspešno nadaljevali lastni napadi, pri čemer je bilo zajetih mnogo sovražnih oporišč in popolnoma uničene nekatere sovražne skupine. Nemški lovci so napadali z uspehom že-
Španska »Rdeča knjiga«
Madrid, 22. jan. AS: Španski zunanji minister jo nujx>vedal objavo »Rdeče knjige« r. dokumenti o ibersikem bloku in s smernicami španske ter portugalske zunanje jx>litike, s|>re-jctiimi pri zadnjem obisku španskega zunanjega ministra Jordane v Lisboni. Knjiga vsebuje šest govorov predsednikov republike, vlade in narodne skupščine nn Portugalskem ter govor španskega zunanjega ministra. Ima tudi j>red-govor. v katerem je rečeno, da jc morala Španija zaradi dekadence, ki jo je izzval liberalni režim, urediti v prvi vrsti zunanja vprašanja in Francu gre zasluga, da se je tega zavedal ter dn je začel s jiolitiiko iskrenega prijateljstva ter sodelovamja = Portugalsko. Ta sjx>ra-zum med obema iberskima narodoma je jk)sj>c-Biia sedanju vojna.
lezniške cilje in so sestrelili tri angleška lovska letala.
Zasledovanje velikega sovražnega konvoja, ki je bil napaden že pred dnevi, je prineslo nove uspehe. Nemško-italijansko letalstvo je uničilo 5 tovornih ladij s skupno 36.000 tonami in poškodovalo razen tega 12 prevoznih parnikov tako hudo, da je treba večino smatrati za izgubljeno.
Šibke sile angleškega letalstva so v včerajšnjih večernih urah brez načrta napadle z a p a d n o nemško ozemlje. Prebivalstvo je imelo izgube. V stanovanjskih okrajih je nastala škoda na poslopjih. Lovska in protiletalska obramba jc sestrelila 9 sovražnih letal.
Berlin, 22. jan. AS. V zvezi z obupno ofenzivo, ki so jo pred dvemi meseci sprožili Rusi z očivid-nimi strateškimi cilji, zavzeti Ukrajino in donje-ško kotlino, zatrjuje vojaški sodelavec nemške poročevalske agencije v ločnem pregledu položaj, da se lahko brez ozira na morebitne spremembe, ki bi utegnile nastati v najstrašnejši borbi, ki se zdaj bije in ki vsekakor ne bi imela odločilnega jiomena, ugolovi že zdaj dvoje: 1. nadčloveškim naporom za izvedbo ofenzive, ki je tako ogromna in trda, kot je še ni bilo v zgodovini, ni uspelo načeti in še manj razbiti nemški obrambni val; 2. Ukrajina in donješka kotlina sta še vedno v trdni nemški in zavezniški posesti. Sedanji boji se razvijajo mnogo daleč naprej proli vzhodu od teh pokrajin.
Berlin. 22. jan. AS. Neka nemška oklepna divizija, ki se bojuje jugovzhodno od Stalingrada. je doslej uničila že 1000 sovjetskih tankov. Poleg teh tankov, ki bi zadostovali za oborožitev 20 oklepnih brigad, je omenjena divizija uničila še veliko število oklepnih avlomobilov in drugih avtomobilskih vozil.
Birlin. 22. jan. AS. DNB poroča v nekem vojnem dopisu o podrobnostih iz nekega boja jugovzhodno od Umenskega jezera, kjer je neka nemška divizija obkolila skupino sovražnih sil, ki se jim je posrečilo vdreti v nemške črte. Pri teh bojih so Sovjeti zgubili 22 tankov ter okoli 1000 ljudi.
meni poslati ob tej priliki vaši vladi in Vam, Ekscelenca, svoj pozdrav in svojn voščila. Ciano.«
Kini. 22. januarja. AS. Japonski odpravnik i>o-slov v Rimu Kase. ki je včeraj podpisal itali-jansko-japonski sporazum, je dal listu »Tribuna« naslednjo izjavo:
Sporazum med Italijo in Jaj»onsko. podpisan včeraj, je treba smatrati kot razvoj italijansko-japonskih odnošnjev na gospodarskem področju v duhu pogodbe o trojni zvezi. Ta sporazum še jasnejše kaže neomajni sklep treh narodov, voditi skupno vojno z vsemi gospodarskimi silami. Ko se bosta neznansko razvita tehnika ter osebna in industrijska izdelovalna sila Evrope in pa ogromne zaloge surovin v veliki vzhodni Aziji vzajemno izpopolnjevale, kar bo uspeh tega sporazuma. sc bo bedno podrla nadoblasl Angležev in Ainerikancev, ki je vladala svetli toliko stoletij, in cilji trojne zveze glede ustvaritve novega reda na zahodu in na vzhodu «e bodo še bolj prijemljivo uresničili. V tem smislu želim s|>o-razumu kar najlepši razvoj.
Berlin, 22. jan. AS: Ob priliki podpisa gospodarskega sporazuma med Nemčijo in Japonsko. je poslal japonski zunornji minister nemškemu zunanjemu ministru prisrčno brzojavko. Voin Ribbentrop je v odgovoru poudaril, da
sovražng ladijska spremljava
nih spopadih z nasprotnim letalstvom sestrelili 4 stroje.
Napadi na Li ca to, pristanišče Empedo-cle, Cielo in Castelvetrano niso naredili škode; 4 letala so bila sestreljena in sicer po eno v vsakem kraju (dve sta treščili v morje, eno je v plamenih treščilo na tU pri G i aro si j i in četrto med G e I o ter med Piazza Armerina).
20. januarja so sovražna letala tudi obstreljevala postajo I s p i c a (R a g u s a) in tovorni vlak, ki se je nahajal tam; med prebivalstvom jc bil eden mrtev in 4 ranjeni.
Naši lovci, ki so se ob alarmu dvignili, so prestregli skupine bombnikov v spremstvu lovskih letal ter so sestrelili en bombnik in eno lovsko letalo.
Protiletalski toj>ovi naših majhnih pomorskih enot so sestrelili še en sovražni stroj blizu P a n -t e 11 e r i j e.
letal se ni vrnilo iz dnevnih na-
Pet stopov.
na

predstavlja nov sporazum med silami trojne zveze nadaljnje poroštvo zmage in pri|M>minja, da so bili s tem ustvarjeni pogoji /n preobrazilo in i/ralio velikih gosjiodursKili prostorov, zlasti za povojni čas.
Madrid, 22. jan. \S: V tukajšnjem ti = kd je nn.šel velik odmev podpis pogodbe o gos|Kxinr-skem sodelovanju med Italijo, Nemčijo in I i-j>onsko Pripominja se, da sile trojne /ve/e obširno sistematizirajo gos|*>Ho rske prostore v Evropi in V/hodni Aziji. Njihovo sodelovanje l>o trajalo tudi |k> vojni in Ivi tvorilo osnove novega reda. Izvoz izdelkov velike evrojiske industrije na vzhod ter uvo/ velikanske količino surovin i/ vzhodu bo pripomogel do medsebojnega spojjolnjevanja obeh gospodarskih prostorov in sistem izmenjave Imi zelo plodovit. Istočasno navajajo listi velike angleške težave s surovinami /aradi izgub gosjiod.irskih j»rosto-rov v V/hodni Aziji, ki so prešli j>od oblast trojne zveze.
Sovjeti so 26 let pripravljali napad na Evropo
Berlin, 22. jan. AS. Ves nemški tisk se bavi danes zjutraj na naslovnih straneh s pomembnim priznanjem ameriškega časnikarja Orabnerja. moskovskega dopisnika anglosaških dnevnikov, v članku, objavljenem v »Daily Mailu«.
Ameriški časnikar, ki ga nihče ne more sumiti eimp.Ttiziratrja z osnimi silami. |>rijx>veduje, da je sam bil priča metod in sistemov-moskovske vlade, s katerimi je končata svoj ogromni oboroževalni načrt in trdi dobesedno: >20 let zapovrstjo je boljševizem zatrjeval, da je ljudstvo Sovjetske zveze podvrženo nepopisni nevarnosti in to ljudstvo je moralo v' resnici prenašati nedopovedljive žrtve, dočlm so se odgovorni boljševiški voditelji oboro-žcrali za vojno. To je priznal časnikar iz Moskve jx>d naslovom: »Kaj se dogaja v Sovjetski Zvezi«, kje.r brez vsakega slepomišenja dokazuje, kako se je Sovjetska zveza 20 let pripravljala za vojno proti Evropi. »Volkischer Beobachter* pripominja v svojem komentarju, da so sile evrojrskega reda v zadnji minuti odkrile to grozečo nevarnost za celino. List nadaljuje: Srditost brez primere, s katero se danes razvija borba na vzhodnem bojišču,
dokazuje svoječasno mnenje osnih političnih krogov o grozeči boljševiški nevarnosti. Čeprav so boljševiki utrpeli neštevilne zelo težke vojaške |to-raze, vendar boljševiško poveljstvo še nadalje pošilja na bojišče v klavnico nove človeške žrtve in novo ogromno vojno gradivo, da bi izboljšalo strateško-fiolitični položaj, ki je postal nevzdržljiv zlasti po izgubi življenjsko važnilj pokrajin /a Sovjetsko zvezo. V tej borbi, v kateri boljševiki igrajo za vse, nadaljuje nemški list, se je jasno jx>kazalo, kako strahotno vojaško moč je nagrmadil Stalin v 20 letih, da bi z njo podprl boljševiško miselnost v svetovni revoluciji. Dvajset let — piše Deulsche Allgemeine /eitung« — so kre-meljeki voditelji delali ter tajno pripravljali izdajstvo ter napad na evropske narode. Čakali so samo na ugoden trenutek za izvedbo tega zločinskega načrta. »Borsen Zeitung- navaja še nekatere druge stavke ameriškega časnikarja Griibnerja, iz kalerih je jasno razvidna politična igra Moskve v zadnjih dveh desetletjih, ko se je jxxl belo masko miroljubne Rusije« in rta račun narodnega blagostanja skrivalo divje obličje najMdalčevo.
StraSi pred osnimi podmornicami
Lisbona, 22. jan. AS. Načelnik vojaškega wa-shingtonskega |>oročevalskega urada Elmer Daviš je izjavil, da so jx>slali napadi osnih podmornic zadnji mesec sihovitejši in jiogostejši. Poudaril je veliko nevarnost, grozečo od nemških podmornic, in dejal, da so nemške podmornice doslej na Atlantskem morju j>otopilo v januarju več zavezniških ladij, kakor v prvih dneh decembra. Pripomnil je, da je nevarnost podmornic zelo resna. Admiral sir Percy Noble, načelnik angleškega
mornariškega zastopstva v Washingtonu pa jo izjavil: »Podmorniška nevarnost je skra jno težka in jo je treba odpraviti, če nočemo zgubiti vojne. Tmlj angleški jmslanik v Združenih državah lord Halifax je davi pri nekem govoru ojiozarjal Ame-rikance, naj grade trgovske ladje, da bodo nadomestile od osnih podmornic. |xytopljono brodovje. Halifax je zaključil svoj govor z izjavo, da je osebno prepričan, da |XKlmoruiška vojua lahko dovede do zmage osnih sil.
II
»Dokazila o bedastočah«
nasprotnikovih
Rim. 22. jan. AS nikovih bedastočah«;
Današnji vleka7. o nasprot-pravi London: »News Chro-nicle« prinaša dne 22. decembra članek z naslovom >Nacisti in Italijani sc bore med sehoj v Grčiji'. ter si da poročati iz Carigrada, kako potniki. ki prihajajo iz Aten, poročajo o naraščajočem sovraštvu med Nemci in Italijani v Grčiji. V Atenah so bili pred nedavnim celo mnogi sjxiri in lioji, ko so nekateri nemški vojaki napadli Ila-

Čilska vlada je.podlegla Roosveltu
Berlin. 22. jan. AS. V zvezi s pretrganjem diplomatskih zvez čilske vlade z osnimi državami, piše sodelavec nemške uradne poročevalske agencije: Pritisk, ki so ga izvajale Združene države proti republikama tile in Argentina, in so ga še okrepile zadnje Sumner Wellesove grožnje, je končno včeraj rodil svoj uspeh, ker so nekateri čilski politikanti, kakor na primer notranji minister Morales, podlegli spletkam washingtonske jio-lilike. Končno je čilska vlada kapitulirala pred vlado Združenih držav. Kakor je znano, temelje čilske 'koristi bistveno na trgovini z Evropo, kakor I tudi duhovni in kulturni oduošaii vežejo to deželo
že stoletja na našo cclino. Vse lo. v čemer je nagrmadeno življenjsko delo mnogih rodov, je bilo zdaj žrtvovano v korist severnoameriškega imperializma.
Druge južnoameriške države, katere so šle j>o isti poti. so doživele že vrslo bridkih razočaranj. Pod geslom >konlinentalne solidarnosti tudi tile drvi po strmini, ki mu jo pripravlja brezvestna in koristim čilske države nasprotujoča |>olitika. Vsekakor so zaradi prekinitve diplomatskih zvez s strani čilske države osne sile ostale popolnoma indiferenlne, ker sc politični in strateški položaj s tem ni nič spremenil. To je v nekem oziru osnim državam celo prav. ker se pri nadaljevanju vojne na Tihem morju ne bo treba več ozirati na tile.
Ilijane in vpili: >Albanijar, Italijani pa so odgovorili z vzklikom: »Rusija«. Veliko število nemških ter italijanskih vojakov je bilo v teh borbah težko ranjenih in zdaj vlada ostro nasprolstvo med dvema 06nima zaveznikoma.<
Argentina ostane nevtralna
Buenos Aires, 22. jan. AS. V odgovoru na vprašanje o prekinitvi diplomatskih zvez med republiko tile in osnimi državami je izjavil predsednik argentinske republike Castillo, da je bil o tej prekinitvi obveščen od svojega zunanjega ministra, da pa k temu uima ničesar pripomniti, ker sc stališče Argentine ne bo spremenilo.
Dokaz za trenje med Moskvo in Londonom
Lisbona, 22. jan. AS. Nov dokaz za stalno trenje med londonsko in moskovsko vlado je dejstvo. da med različnimi partizanskimi tolpami, ki še nastopajo jx» gorah bivše Jugoslavije ter med onimi, ki so jkkI poveljstvom polkovnika Mihajlo-viča, katerega podpirajo Angleži, ni moglo priti do sporazuma. Sporazum med njimi je nemogoč, ker se smatrajo za sovražne in se med seboj krvavo hijejo. Vse to naravno vzbuja globoko nezadovoljstvo v londonskih krogih, toda Moskva jo |K>|>olnma nedostopna in vkljub angleškim jjoskii-som ne mara ukazali pod svojim vodstvom naha-jajočim se partizanskim tolpam, da bi se |>odre-dile Mihajloviču, ali da bi vsaj sodelovale z njim.
Obisk v pritličju domače hiše - pri naših raznašalcih
Tiska, rne, kjer tiske jo knjige, časopise, revije, ilustracije in ne veni ka j še vse, spadajo vsekakor med najbolj zanimiva podjetja. Zanimiv je potek vsega drobnega dela od trenutka, ko se misel porodi v urednikovi glavi, ko jo napiše, odda v stavnici, ko gre skozi roke korektorja, meterja (lomilca lista) in tako naprej vse do ropota, ko veliki tiskarski stroji požirajo orjaške omote papirja in pošiljajo l*> tekočem traku tja v pritličje tiskarne ozko tekočo reko dnevnika. Takrat se uredniki in stavci oddahnejo, novo delo pa se začne za -ekspe-dit«, kakor pravijo oddelku, ki razpošilja list v »vet.
Takrat je v pritličju posebno živahno. Itaz-našalci in kolporterji prihitijo v prastrano sobo in nestrpno čakajo n« svoje deio. Potem hite na ulico, ra znaša jo in prodajajo. Nekateri so hitri in glasni, to so zla-sti mlajši, starejši pa zaostajajo ?-u njimi in z enakomernim glasom pon a \ 1 j h jo naslov svojega dnevniku. Konkurenca je precej huda in tudi v tema pok licii se lažje uveljavljajo mladi, spretni in podjetni tljudje. Tako je vsak dan, vsak večer.
Posebno markantna osebnost imtl rnzpro-dsjalci časopisov je stari Kastelic. kdo ga ne po/na„ Majhen mož je to, poleti in pozimi je ogrnjen s pelerino in prenaša s sel>o.j poleg časopisov tudi neko torbo, za katero nikdo ne ve. kaj je v njej. Življenje ca je utrudilo, njegov korak je počasen, njegov gius slaboten. Samo majhen šop časopisov vzame v ekspe-ditu. Seveda nosi tudi druge liste, ko je bil še mlajši, je prehodil vsak dan dolgo jiot od št. Vida, Tacna in Camcljn. Pri »Slepem Janezu« se je ustavil in tam so mu dali kosiilo.
Ljudje imajo starega kastclica radi. Marsikdo kupi časopis samo od njega, ne glede na to, če pride prvi oli ne. Ko je zagledal nekoč svojega rednega odjemalca s časopisom v rosi, ga je hudo zabolelo. In dober gospod je kupil >o enega... Nekoč sem ga videl v pritličju ti-ka-rne /e v zgodnji popoldanski uri. Tam je sedel na toplem in dremal. Svojo dnevno dolžnost je že opravil in sedaj je čukol na večerni list. So pa med kolporterji tudi taki, ki sc jim zelo mudi. Potrudijo se, da so pravočasno v tiskarni in potem se začne dirka po cestah. Podjetnejšj med njiini vzamejo knr 100 izvodov, drugi spet samo polovico ali še manj. Njih imena so zapisana na veliki šolski tabli, kjer
Gino Gorini: Klavirski koncert
Malokdaj imamo priliko slišati tako nadarjenega umetnika kot jc klavirski virtuoz Gino Gorini, ki je v torek odigral svoj konccrt v veliki filharmonični dvorani. O dovršeni tehniki kon-certanta tukaj ploh ne govorim, saj zanj, se zdi, tehnični problemi sploh ne obstojajo. Tu imamo pred seboj samo še čisto umetnost, ki se preliva, odmaknjena vsaki materiji in vsemu pozemeljske-rau, kot neviden iluid v srce slehernega poslušalca. Tej skrivnostni sili sc umakne vsako razglabljanje, ocenjevanje in primerjanje. Gorini je že zdaj, ko na pogled sodeč, še ni dosegel dobe, ko so človeške ustvarjalne in poustvarjalne sile na vrhuncu, umetnik, ki se je povzpel prav v prve vrste klavirskih virtuozov. Njegovo ime, ki smo ga vsaj pri nas slišali prvikrat, bo v glasbenem svetu gotovo še močno odmevalo.
Na zanimivem in bogatem sporedu smo slišali na prvem mestu tri Scarlattijeve sonate. Kot mnogi veliki umetniki, ki so zarezali s svojimi značilnimi skladbami močne bra7de v njivo glasbene kulture, zahteva tudi Scarlatti posebne interpretacije, ki mora biti deloma že prirojena ali vsaj po dolgi vaji privzgojena. Tudi to je važno: čim bližji mu je kdo po svojem poreklu, s tem večjo popolnostjo se mu bo o interpretaciji približal. Gorini jo je zadel prav izvrstno. — Veliki Bachov preludij in iuda v es-duru je skladba, ki jo pogosto slišimd na orgelskih koncertih, prav tako pa tudi na klavirskih, za katere ju je priredil Bussoni. Večina mest je tudi v klavirski priredbi prav dobro podanih; na več mestih pa, kjer je mogoče Ie v orglah z mnogimi registri pritirati do viška glasbeno in dinamično silo, izrazna možnost klavirja odnehuje. Vendar je Goriniju tudi na teh mestih klavir zvenel skoraj orgelsko. — Tudi Brahmsovo balado v h-molu op. 10, št. 3 je Gorini podal z vsemi značilnostmi, lastnimi skladatelju, ki mu je bilo razumsko in oblikovno snovanje bolj pri srcu kot razkazovanje čustvenosti. — Isto velja za obe Debussyjevi skladbi, v katerih je v prvi močno podčrtana barvitost, v drugi prirodni ritem. — V svojo sonato, ki ji je bil sam gotovo najboljši interpret, je avtor natrosil vse polno tehničnih težkoč, katerih izvedljivost je gotovo meril po svojem znanju. Po glasbeni strani je skladatelj blizu sodobnemu izrazu brez pretiranih skrajnosti, kar velja tudi za oba Casellova ričerkara na ime Bach. Spored je zaključila Chopinova (antazija op. 49, ker jc koncertant znova lahko razvil pred nami svoje tehnično znanje, združeno s čustveno poglobljenostjo. Izven sporeda je umetnik dodal še dve skladbi.
Gorinijev koncert je bil v vsakem oziru prireditev, na katero bomo vedno z veseljem mislili.
M. T.
tudi beležijo, koliko izvodov vzume ta ali oni. Sproti plačujejo svoj ilist in sproti zaslužijo svoje odstotke.
Med koljmrterje prištevajo one, ki prodajajo časopise j io mestu, med razna.šal ce pa one, ki ga nosijo po hišah. Tudi ti imajo težavno nalogo: v kratkih večernih urah je treba raz-nositi časopis vsem strnnikaim. Željno ga pričakujejo, vsakdo bi ga rud imel žc pred večerjo. Najstarejša med raznnšalkami je Mohorjeva, ki opravl ja to službo že od leta 1906, torej (Klinih V let. ko je začela, ji je pripadal ves okraj od Marijinega trga do Trnovega, sedaj pa je tam 7 »rejonov«. Marsikdaj se zgodi, da doživijo ra.ziKišalci tudi kaj neprijetnega. Ljudje so hudi, če se za kakšno minuto zamudijo, kar se rado zgodi v snežnem metežu, nalivu ali podobnih neplirikah.
Zanimive so statistike, o katerih vedo povedati v ekspeditu. Tako pravijo, dn se je list razširil zlesti v onih delih mesto, kjer so kaj več gradili. V Bežigradu se ie povečalo število naročnikov v zadnjih štirih letih za 25%. Tudi zidava Oukičcvepa bloka jc imela svoje ugodne posledice za orno tablo v ekspeditu. Omeniti bi bilo še treba, da niso vsi dnevi emaiki z« razprodajo. Posebno veliko jih prodajo ob »o-botnh. nedeljah in praznikih. Oh delavnikih se številke na tabli navadno ne spreminjajo.
Vrvež v ekspeditu traja navadno samo dobre pol ure. Ko imajo na eni strani opravka s kolporterji in raznašalci, začnejo že na drugi, pri dolgih mizah, s pošiljkami za poš-to. V naglici lepijo naslove in pripravljajo šope časopisa za vsako pošto ali postajo posebej. Medtem ropotajo veliki stroji in o/ka reka dnevnika teče v pritličje tako dolgo, da je vsa naklada natisnjeno. Zamudnejše je vseknkor pošiljanje v inozemstvo. Tu morajo vsak izvod zalepiti v kuverto in ga posebej nasloviti in opremiti z znamkami. Vendar, tudi za inozemce ne sme biti zamude. Kaj pomeni domač dnevnik Moveku, ki živi nekje na Bolg<vrsikem ali v Švici, to ve samo oni, ki ffa je prejemal v tuje kraje. Precej izvodov »Slovencac« pa gre nn Hrvatsko, manj pa v Nemčijo, na Madžarsko, na Portugalsko itd.
Pri svojem obisku v pritličju domače hiše som se zanima,! še za zalogo rezervnih izvodov dnevniiku. Povedali so mi, dn so z lanskimi izvodi zelo na pičlem in da so si za letos oskrbeli poleg navadne rezerve še železno. »Te ne dam nikomur in za nolieno ceno,« me je zagotavljal predstojnik, ko sem se zinnimnl za izrezke neke povesti.
Značilnost za vsako tiskamo je tempo. Saj pravijo, da je časnikarski jvoklic, poklic hlastajoče naglice. To velja skoraj za ves zamotani aparat, od duševnih dclavcev do ročnih. Vsi morajo hiteti, delati z naglico in natančnostjo hkrati, da dobimo pri večerji ali pri 'kosilu časopis — zvestega tovariša, ki pripoveduje o tekočih hnovicah. zanimivostih, gospodarstvu, umetnosti in o vsem, kar človek rad bere.
Gospodarstvo
Položaj osebja z bivših jugoslovanskih ladij v Italiji. V rimskem »Uradnem listu« je. izšel zakonski dekret o uporabi določil o pomorskem osebju in zavarovanju osebja, vkrcanega na bivših Jugo: slovanskih ladjah sedaj pod zastavo. Objavljeni Zakon predvideva med drugim tudi razširjenje italijanskega socialnega zavarovanja na to osebje in bo to zavarovanje izvajala Adriatska pomorska blagajna s sedežem v Triesteju.
Ukinitev zavoda za pospeševanje obrti v Triesteju, Gorizii itd. V rimskem »Uradnem listu« je izšel zakonski dekret, po katerem se ukinjajo zavodi za pospeševanje obrti in male industrije v Triesteju, Gorizii, Bolzanu in Trentu. Njih delo-kroir prevzame Narodna fašistična ustanova za obrt in malo industrijo (ENFAP1). ki prevzame tudi premoženje omenjenih zavodov.
Italijanskosrbski in italijanskobolgarski blagovni promet. Z veljavnostjo od 1. januarja 1943 dalje so razveljavljena prejšnja določila o blagovnem prometu Italija - Srbija in Italija - Bolgarija ter nadomeščena z novimi; tozadevne lnlormacije daje urad za trgovinsko izmenjavo z inozemstvom.
Italijanskobolgarski promet. Sofijskemu sobranju je bil predložen nedavno zakonski načrt o ustanovitvi Itaiijanskobolgarske prometne družbe. Ustanovitev te družbe temelji na nedavnih sporazumih med Italijo in Bolgarijo, ki nameravajo ustvariti cestno zvezo med adrijanskim morjem in Bolgarijo. Družba, ki bo skrbela za to, se imehuje Balkanska prevozna družba in ima sedež v Rimu. Glavnica znaša 8 milij. lir, kar odgovarja 40 milil, levov. Polovico te glavnice prisj>evata vsaka od obeh vlad ali pa družbi: Italijanska družba »Adria-tica« 20 milij. levov in bolgarska družba »Splošna prevozna bolgarska družba 20 milij. levov. Upravni svet nove družbe tvori 14 oseb, 7 Italijanov in 7 Bolgarov. Trajanje družbe je predvideno na 6 let. Nova družba bo zgradila cestno zvezo: Bar—Skoplje—Sofija-Ruščuk in nazaj. Da bo lahko bolgarska družba podpisala potrebno glavnico 20 milij. levov, je Bolgarska kreditna banka v Sofiji tej družbi odobrila srednjeročen kredit 20 milij. levov z zapadlostjo leta-1949.
Davek na vojne dobičke na Hrvatskem. Te dni je bil uveljavljen na Hrvatskem zakon o vojnih dobičkih, ki predvideva kot podlago presežek osnove pridobnme oz. družbenega davka leta 1940 in 1941 napram osnovi pridobnine leta 1939. Davek znaša 10, 25. 40 ali 60 % lega presežka. Vendar pa davek ne sme presegati 80 % osnovne, podlage za pridobnino, oz. družbeni davek.
Prodaja tekstilij na Hrvatskem. — Kot smo že svoječasno poročali, je bila tudi na Hrvatskem z dnem I. januarja 1943 uvedena oblačilna nakaznica, kak<fr jo poznajo skoraj vse evropske države. Sedaj pa poročajo iz Zagreba, da je trgovinski minister z dnom 15. januarja prepovedal vsako prodajo tekstilij na točke in je s tem praktično prodaja tekstilij ustavljena.
Nova ureditev zavarovalstva na Hrvatskem. Na Hrvatskem izgube zavarovalnice, ki imajo sedež izven Hrvatske, dovoljenje za delovanje, če nimajo podružnic, ki so bilo ustanovljene po za-
Nagrada dvojčkom
Visoki komisar je Iz Ducejevega sklada podelil zakoncema Cadonič Francu in Mariji Zilje, občina Vinica, ob priliki rojstva dvojčkov, nagrado v znesku 600 lir.
Sestanek vseučiliške organizacije
Ljjubljana, 22. januarja.
V sredo je bil v salonu vseučiliške knjižnice prvi splošni sestanek akademikov, vpisanih v vseučiliško organizacijo v Ljubljani. Sestanku je predsedoval zaupnik ing. Peter Carra, ki je govoril članom organizacije in opisal izvršeno delo organizacije v njenem prvem delovnem letu. Ko je na kratko orisal položaj na vseučilišču pred italijansko zasedbo, je naglasi! uspehe, dosežene v prvem letu delovanja vseučiliške organizacije v Ljubljani ter je pozval nuvzoče, naj se vsi aktivno udeležujejo organizacijskega ddla. Nato ie bil sestavljen obširen piogram za delo v tekočem letu z namenom, da se dosežejo na vseh poljih določeni cilji. Na sestanku so neknteri slovenski vseučilišču iki povzeli besedo ter prosili pojasnil ali p« izrazili svoje mnenje. Zborovanju je prisostvovalo več kakor 230 akademikov.
Izredni občinski komisar v Semiču
Redna občinska uprava v Semiču je bila razpuščena. Za izrednega občinskega komisarja je imenovan fašist Herman Callegaris.
konskih predpisih. Posle teh zavarovalnic, prevzamejo v roku 3 mesecev one zavarovalnice, ki jih bo v ta namen pooblastilo finančno ministrstvo. Zavarovalnice s sedežem v inozemstvu, ki imajo podružnice na Hrvatskem na osnovi pravne podlage, morajo zaprositi finančno ministrstvo v 14 dneh za dovoljenje če smejo sploh še naprej poslovati.
Delniške družbo v Bolgariji. Najmanjša glav-nira delniških družb v Bolgariji mora znašati 1.5 milij. levov, dočim je za delnico predpisana najmanjša imenska vrednost v znesku 1000 leovv.
Nemška bolniška blagajna v Helgradu. — Nemški delovni minister je za izvedbo zakonov o socialnem zavarovanju v zasedenih ozemljih ustanovil nemško bolniško blagajno v Belgradu.
Anglija mora likvidirati svojo terjatve. Ze v jeseni leta 1941 je morala angleška vlada odkupiti od lastnikov za 40 milij. funtov raznih južnoafriških jH>sojil, ki jih je vrnila južnoafriška vlada. Sedaj pa bo južna Afrika vrnila sploh vse svojo dolgove Angliji, tako, da slednja ne bo imela v južni Afriki nobenih linančnih terjatev več.
Zlato v Zcdinjenih državah. Konec leta 1938 so znašale zlate rezerve severnoameriških Zedi-njenih držav 14.5 milijarde dolarjev, do konca leta 1939 so narasle na 17.6, do konca 1940 na 22 milijard, nato pa je dotok postal počasnejši, kajti s koncem leta 1941 jc znašal zlati zaklad 22.7, s koncem lanskega leta pa 22.8 milijard dolarjev. Seveda je vse to zlato sterilizirano.
Statistika strokovnih nadaljevalnih šol in občasnih strokovnih tečajev za šolsko leto 1939/40 in 1940/41
3. Občasni strokovni tečaji.
Podeželske šole
Cerknica .<.,«.lt,i>t«ii
Črnomelj.....i a • « t t i • ■
Dolenji Logatec , , , , , , . . ■ . ■ Horjul .,ii.aiiii4i<t» Metlika .<!>it«>(<<iii(
Rakek , , .............
Stična.........i » « « • «
Št. Jernej na Dolenjskem
Toplice pri Novem mestu , , , . , .
Velike Lašče............
Videm -Dobrcpolje.........
Skupaj . .
1939/40
Število učencev konc. šol. leta Skupaj
Obči oddelek
m. ž. sk.
187
37
224!
Strokovni oddelek
m. ž. sk.
64 17
81
251
ž. I sk.
! d 60 46
50 24
43
54
305
Število učiteljev
m. ž. v.
18
-61-
25
1940/41
Število učencev konc. šol. lota
Obči oddelek
m. ž. sk.
14; 7 15[ 8 14l 1
25!-
247
St rokovni oddelek
m. ž. sk,
21
23; 15 25 25; j 26 23 — 54 -44 — 36.1 — 28;] — 24j —
7l|[318|i63j 14
Skupaj
m. ž. sk.
77
310| 85
21
53 34 25
53
23
54 44 36 28
24
395
Število učiteljev
m. ž. v.
27 -
11
39
Statistična pregledna sumarična tabela.
		Šolsko leto 1939/40											Šolsko leto 1940/41										
J ^	Značaj šole	o '> —.	o > N	Število učencev			Število učiteljev			Tj %	® 1 fj	03 O. a	1 S > — I	o V N	Število učencev			Število učiteljev			'S 1	t> tj 'C m	« 0. s
v H		m	P"	m.	ž.	sk.	m.	ž.	v.	S	S	C/5	35	s "	m.	ž.	sk.	m.	ž.	v.	S	S	cn
1 2	Specialne strokovne nadaljevalne šole , , . . Strokovne nadaljevalne šole . ,	8 5	70 17	1243 417	594 80	1837 497	93 32	14 1	8 6	13 2	i i	129 42	9 1 5	79 17 obči	1205 437	587 66	1792 503	85 25	15 1	9 7	15 3	1	124 37
3		8	14	251	54	305	18	—	6	1	—	25	11	13 itrok. 4	310	85	395	27	—	11	1	—	39
Skupaj . . .		21	101	1911)728 |2639			143	15	22	16	2	196	25	113	1952	738	2690	137	16	27	19	1	200
Iz vzrokov volne ^ nastala orožje mitu y
POT POLITIČNE MOČI PETROLEJA	01IS&1SS
Petrolej — sredstvo moči.
(Deterding in zmaga proizvodnje nad razdeljitvijo.)
Čudovita kariera Wilhelma Augusta Heinricha Deterdinga, viteza reda angleškega imperija, pot, 'ki ga je vodila iz malega bančnega urada na krmilo največjega petrolejskega trusta, je bila ze ponovno opisana. Deterding ni bil nikak petrolejski monarh, kakor je bil Rockefeller. Bil je samo uradnik, ki je moral polagati račune svojemu nadzornemu svetu in čigar zasebno premoženje je znašalo samo tretjino odstotka kapitala družbe, ki jo je vodil. Deterding kot uradnik je premagal Itocckofellerja, ki je delal vedno samo zase in za svoje otroke, čeprav je osebno ob tej zmagi zaslužil veliko manj kot nasprotniki ob porazu. Deterding kakor tudi John baron Cadman of Silverdale, predsednik Anglo-Iranian Oil Company, ki je predaval na univerzi v Birminghamu 12 let, se je poglobil v tehnologijo in probleme petrolejske industrije, preden je postal gospodar angleškega vladnega petrolejskega trusta, Cadmanovo kakor Deterdingovo življenje dokazuje stavek, dn samo berač sanja o stvareh, ki jih je mogoče kupiti z denarjem. Kako more človek razdati milijon za to, da si privošči nekaj veselja v življenju, to si je lahko predstavljati. Toda deset milijonov, sto, tisoč milijonov? Pri teh ogromnih vsotah ne gre nikdar za to, kaj si'za ta denar lahko kupimo, ampak gre vedno samo za moč, ki jo ta vsota nudi. Moč pa utegne država veliko hotj razdeliti kakor denar, kajti vrednost denarja je odvisna od države. In le država more moč napeljati v pravi iir.
Deterding izvira i* stare nizozemske družine, ki si je prislužila v Leyd<UMi nekaj premoženja s prodajo tulp, pa jo potem to pre-
moženje v Indiji in južni Afriki spet izgubila. Rojen je bil leta 1866 kot sin kapitana dolge vožnje. Obiskoval je le tri razrede srednje šole, nakar je bil od leta 1884 učenec v banki Tweentsche v Amsterdamu. Šest let mu je bilo, ko je izgubil očeta. Deterding si je moral sam poiskati zaslužka in kruha in je zaslužil 30 mark dnevno.
Leta 1888 je bil Deterding pri neki preizkušnji prvi med 200 udeleženci. Vstopil je v nizozemsko trgovsko podjetje Maatschappij in prišel kmalu v Indijo,kot knjigovodja podjetja. Končno je prevzel mesto vodje podružnice v Medanu z mesečno plačo 300 mark. Tam je spoznal moža, ki mu je pripravil pot do svetovne moči. Bil je to dr. I. B. Avgust Kessler, vodja Royal Dutch, leta 1890 ustanovljene petrolejske družbe »Koninklijke Nederlandscbe Petroleummaatschap-pij«, ki je prav tedaj pričela izkoriščati petrolejske vrelce Langkata na Sumatri.
Ta petrolejska polja so bila izdatna, manjkalo je le denarja. Delničarji so na viden način stresali jezo na ravnatelja, ker jim ni mogel izplačati dividend. »Beli« uradniki so morali večkrat čakati na plačo, da so jo lahko dobili »rjavi«. Vse črpalne in vrtalne naprave so prišle iz Amerike, prav tako tudi specialisti in večkrat ni bilo denarja niti za carino niti za prevoznino.
Poleg vsega tega pa je bil Kessler že star in bolan. Bal se je umreti, preden bi ne bil njegov sin zmožen prevzeti vodstvo in upravo družbe. Iskal mu je oskrbnika. Spoznal je — kar so pozneje možje od Standarda Oil odkrito priznali — da je Deterding eden izmed najbolj zmožnih svoje dobe in je vnaprej slutil, kar je ob njegovi smrti v mesecu februarju 1939 brzojavil Walter Clark Teagle, predsednik Standard Oil ln Deterdingov najbolj nevarni protiigralec: »Sir Henry Deterding je bil v zadnjih dvajsetih letih najbolj pomembna osebnost v petrolejski industriji. Bil je svetovno razgledan mož in velik organizator. Bil je neumoren in pogumen ter ni poznal kompromisov v stvareh, o katerih je bil prepričan, da ima prav«. Kessler je zaupal v mladega Deterdinga katerega so njegovi prijatelji takrat imenovali lantasta in sanjača. Leta 1896 mu je izročil
Kessler važno mesto v podjetju. V svoji oporoki pa ga je določil, da upiavlja premoženje mladega dediča.
Leta 1900 je umrl B. A. Kessler, leta 1901 je postal Deterding ravnatelj; naslednje leto pa že glavni ravnatelj petrolejskega podjetja Royal Dutch. Takrat mu je bilo 36 let, Rockefellerju pa 63. Deterding je veroval v svojo zvezdo, veroval je v bodočnost petroleja kakor Rockefeller. Toda, spoznal je, da je glavno produkcija. Zato ni pričel z organizacijo prodaje, ampak z organizacijo petrolejskih vrelcev. Tik pred smrtjo se je Kesslerju še posrečilo, da je po strašno dolgih pogajanjih dosegel v Amsterdamu 500.000 goldinarjev novega kapitala. S tem denarjem je vrtal nove vrelce,, ki so v kratkem postali najbogatejši v Aziji. Deterding je že leta 1900 uresničil organizacijo prodaje vseh vzhodnoazijskih producentov petrolej^, leta 1901 so se tej organizaciji pridružili Rusi in Shell Transport & Trading Company.
Ta azijska petrolejska družba je spravila na plan Rockefellerja. Že dolgo ni bil zadovoljen samo z ameriškim trgom; Standard Oil je dobila z bojem za cene vpliv v Evropi, Indiji in na Kitajskem in tako je bilo treba zdaj vendarle poizkusiti odkupiti tudi Deterdinga, tega novega in nevarnega konkurenta.
Ko so zvedeli delničarji družbe Royal Dutch o teh namerah Američanov, so bili prepričani, da so potolčeni in se jim je zdel vsak boj proti Rockefellerju brezupen. Toda stari Kessler je zaprosil v testamentu nadzorni svet, naj da Deterdingu v vsakem pogledu proste roke in Deterding še malo ni mislil na prodajo. Postavil se je po robu. On, ki je vodil petrolejsko družbo, ki je bila v primeri z ruskimi in ameriškimi neznatna, ki je imela vsega skupaj fi milijonov dolarjev aktiva proti takratnim 900 milijonom Standard družbe, je začel boj na žvljenje in smrt.
Preden je javno napadel Roc.kefollerja, je Deterding poiskal vsepovsod zaveznike in si zagotovil pomoč. Marca Samuela.
Marcus Samuel?.

Sonce in zima v letih 1&42-1943
V	svojem članku v >Slovencu« od 11. VIII. 15*42, it. 183, sein pojasnil, kakšno bo splošno vreme v letošnji zimi. Zopet se bodo pojavile ve-Hke toplotne razlike, ponekod: oster mraz, istočasno drugje pa izredna "Vročina. To lahko opazujemo sedaj vsak dan, na severni polobli se pojavlja oster mraz, na južni polobli pa izredna vročina.
Redko se dogodi, da bi bili dve zaporedni zimi izredno ostri, da pa ima tak pojav svoj vzrok, smo tudi pojasnili v citiranem članku.
Mnogoleina sistematična opazovanja sonca na našem observatoriju so razkrila marsikatero tajnost v delovanju našega sonca ter pokazala: kdaj in kakšen direktni vpliv ima sonce na zemeljsko splošno vreme.
Sonce je ogromna plinasto žareča krogla s premerom 1,391.000 sm, premer zemlje pa je 12,740 km. V notranjosti sonca nastajajo silne eksplozije in erupcije, katerih posledice opazujemo na površini sonca kot večje ali manjše skupine peg. Struje (ritmi), ki se pojavljajo v soncu, imajo svoje časovne in krajevne zakonitosti, njih vidni znaki na površini sonca so tudi sončne pege. Ako poznamo podrobno te struje (ritme), lahko preračunamo, kako lio bodoče aktivno delovanje sonca, ter kdaj in kje na sončni površini so liodo pojavljale pege ali pa bo sončna aktivnost pojenjala, in bo nastalo stanje >brez peg« ali iminimum«.
V	gotovem času sonce navidezno na površjni miruje, tedaj je stanje: brez peg ali minimum, glej diagram pri A (diagram je bil že natisnjen v citiranem članku). Sonce v tej dobi minima ne kaže na svoji površini po več tednov ali mesecev nikakih peg. Polagoma pa začne aktivno delovati, pojavljajo se pege vedno v večjem številu, dokler ni_dosežen višek »maksimume M. To dviganje aktivnosti traja povprečno kakih 5 let. Po maksiinu M aktivnost sonca polagoma pojenjuje, dokler ni po kakih 6 letih zopet dosežen minimum B. To povprečno dobo sončnega aktivnega delovanja imenujemo (med A in B) U letna maksimalna perioda sončnih peg.
V	tem razdobju med A in B, ko je sonce splošno aktivno in ima več ali manj peg, 6e v gotovih časih pojavi nenadoma na sončni površini tud stanje brez vsakih peg (minimum), ki pa traja samo po nekoliko dni. Mnogoleina opazovanja sonca pa so nam razkrila nekatere tajnosti pojava teh kratkotrajnih minimov. Te niinime smo označili z imenom: t-subminimum (totalni submi-nimum).
T-subminimi imajo neko svojo zakonitost: pojavljajo se v določenih časovnih razdobjih, v gotovem številu ter ob času njih pojavov, se opažajo v zemeljskem ozračju nenadne spremembe toplotnih razlik. Ob Času nenadnega pojava t-minimu-ma je izžarevanje sonca drugačno, kar seveda vpliva tudi na zemeljsko ozračje.
T-subminimi se pojavljajo v serijah. Pred maksimom M, v časovnem razdobju A—M, so se pojavile serije: a, b in c v sedanji maksimalni periodi (glej diagram in citirani članek), po ma-ksimu v razdobju M—B, pa se je pojavijo serije' d—m. Serije t-subminimov se pojavljajo pred maksimom M r rastočem časovnem razdobju, po maksimu pa v skrajšujočem razdobju. Število posameznih pojavov t-subminimov v eni seriji pa raste sorazmerno, čim bližje se pojavlja serija mi-nimu B. Tako je imela serija g že 4 t-subminime, serija h pa celo 10 pojavov.
Serija h, ki je pričela 28. 5. 1942 ter kon-
čala 19. 11. 1942, jo imela 10 pojavov t-subminimov in sicer:
dno 28. 5. 1912, ki jo trajal 9 dni, dne 12. B. 1942, ki jo trajal 4 dni, dne 28. 6. 1942, ki je trajal 4 dni, dno 14. 7. 1942, ki jo trajal 11 dni, dno 2. 9. 1942, ki je trajal 1 dan, dno 10. 9. 1942, ki je trajal 2 dni, dne 27. 9. 1942, ki jo trajal 1 dan, dne 4. 10. 1942, ki jo trajij 3 dni, dno 25. 10. 1942. ki j0 trajal 1 dan, dne 17. 11. 1942, ki jo trajal 3 dni.
V	tem razdobju serije h je bilo splošno vreme nenavadno. Kakor so 60 t-subminimi v označenih časovnih presledkih ponavljali, tako je splošno vreme valovalo. V najbolj vročih poletnih mesecih so bila jutra hladna, ko je drugače toplota naraščala podnevi. Toplotne razlike so bile velike. Jasen je bil direktni vpliv menjajoče se sončne aaktivnosti, ter ponvljanje t-subminiinov v 6eriji h, ni t a časno splošne vreme. Vremenarji si niso znali razlagati tega pojava, posebno oni, ki še danes trdijo, da vpliva iuna na vreme. Pozitivna znanost je že davno dokazala, da luna nima prav nobenega vpliva na vreme.
Ko so prenehali pojavi t-mininiov v seriji h (dne 19. 11. 1942), je pričelo sonce zopet delovati močneje. Pojavljale so se večje skupine peg (končno faze ritmov). Aktivnost sonca je tako trajala do konca decembra 1942. V tej dobi: november—december 1942 pa je bilo splošno vreme zopet popolnoma različno od prejšnjega. V novembru—decembru 1942 je bilo nenavadno toplo in stalno vreme — znak močnejše sončne aktivnosti. V tem Času (december 1942) pa se je pričela polagoma razvijati že nova serija i. Serija h jo trajala tedaj 170 dni.
Prihodnja serija i bo krajša, toda število t-subminimov bo višje (okrog 20). Ker bo serija i časovno krajša, številnejši pa bodo pojavi t-subminimov, bodo presledki med posameznimi pojavi t-subminimov krajši ali pa so bodo že zlivali eden v drugega — bo tudi splošno vreme tem pojavom odgovarjajoče. Pojavljala se lio tendenca trajajočega splošnega vremena, ki odgovarja temu letnemu času.
Kakor hitro pa je ponehala koncem decembra 1912 sončna aktivnost — jo pričela nova serija i, ter se je pojavil prvi t-subminimum v seriji takoj žoprvo dni meseca januarja 1943.
Direktni sončni vpliv novega t-suhminima se je polagoma razvil, naslale so velike toplotne razlike: na severni polobli — oster mraz, na južni pa izredna — vročina (Argentina).
2e v cit. članku (od 11. avg. 1942) smo pojasnili, da se vpliv t-suhminima razvije tekom 8 do 10 dni. Tudi v tem slučaju se je to dogodilo. Ako se bodo t-subminimi v tekoči seriji i pojavljali v časovnih presledkih, so bo tudi splošno vreme z večjimi toplotnimi razlikami r valovih obnavljalo. Ker bo pa število t-subminimov višje, in bodo posamezni presledki med pojavi krajši — bo že tendenca, da lio istovrstno vreme dolgotrajnejše in odgovarjajoče letnemu času (zimi).
V	cit. članku od 11. avgusta 1942 smo zapisali in napovedali sledeče:
»Ob času serij i, j, k, se bodo pojavile toplotne razlike podobno kot lansko zimo. toda zaradi številnejših 6erij (3) bodo razdobja v spremembah krajša. Ker pa sončna aktivnost hitro pada, in smo takorekoč tik pred velikim mini-mom, bo žo opaziti tendenco splošnega vremena minimalnega tipa.«
t Af
Umri je za vero
Osem mesccev je že minilo, ko so partizani odvedli iz domače hiše mirnega in vernega katoliškega fanta, Valdija Lavrišo iz Horjulja. Bilo jc v nedeljo zvečer, 28. junija, ko so na vratih njegove rodne hiše za-doneli težki udarci puškinih kopit. Domači so bili pravkar pri večerni molitvi. Zelo so se prestrašili tega poznega obiska, vendar niti slutili niso, ...	da bi bili partizani.
Res so bili. Prijeljal jih je domači partizan Rož-manc Milko. Čeprav so partizani vedeli, da jc nedolžen, so ga kljub temu odvedli s seboj, kajti njegova smrt je bila že določena. 2e mnogo prej so mu domači komunistični privrženci grozili s smrtjo, če ne bo pristopil k njim. Toda Valdi se ni vdal, zato je moral umreti. Tako je odločil razbojnik Cene Logar.
Partizani so ga odvedli v temno in gluho poletno noč. Peljali so ga skozi Ljubgojno v Zažar-ske hribe. Tu so ga že drugi dan, na praznik svetega Petra in Pavla zverinsko umorili. Partizanski krvnik z imenom Marko ga je najprej hotel obesiti. Tega pa zaradi Valdijevega odpora ni mogel storiti, zato si je Valdi sam moral skopati grob, nato ga je pa nečloveški krvnik z bajonetom zabodel v prsi. Omenjeni partizan se je nekaj dni za tem sam hvalil, kako je Valdija umoril.
Tako je umrl Valdi Lavriša, mlad, komaj 20 let jc imel. Bil je veren in idealen katoliški fant z načrti, fant, ki nikomur ni mogel storiti in tudi ni storil krivice; zato je njegova smrt toliko bolj odjeknila po vsej naši dolini. Mnogi zaslepljeni ljudje so ob tem zločinu spoznali, kam vodi pot komunistične OF. Valdi je umrl za svoje trdno katoliško prepričanje. Tudi on bi se lahko pridružil brezbožni OF, pa se ni hotel. Ko so šli prvi partizanski pristaši iz horjulske fare k partizanom, je nekega večera oče vprašal Valdija: »Kaj pa ti Valdi, ali bi tudi ti šel k njim?« Sin pa mu jc resno in odločno odgovoril: »Ata, k njim pa ne, rajši v smrt!«
Dragi Valdi, tako mlad si moral oditi s tega sveta, pa si vendar izvršil sveto in vzvišeno nalogo, ki ti jo je naložil Stvarnik. Umrl si za sveto vero, ki si jo vedno izpovedoval. — Počivaj v miru, dragi prijatelj.
1332 1 'J«! '3J+ j tt jTl <3 J 6 | 193? 1 193$ \f939 \~isZo\77iii
diagram sen j Mahih sub minimov
Ob času zime 1941-42 je delovala preko zime samo serija g, zima je bila izredno ostra, v sedanji zimi 1942-43 pa delujejo celo 3 serije h, i in j. Tak izreden pojav: 3 serije v isti zimi, se pripeli celo v stoletjih redko. Zato je tudi letošnja zima tako neenavadna. Zakaj jo t.ak izreden pojav zimo mogoč, smo že pojasnili v cit. članku.
Sonce ni morda kako kaotično telo, temveč v njem vladajo naravni zakoni, po katerih 6c vse razvija. Struje — eksplozivne ali eruptivne — strujijo časovno in prostorno po zakonih, ki se nam še polagoma odkrivajo (ritmi). Sonce deluje kot dualistično organsko telo. T-subminimi so nekaki odmori v nihanju (pulziranju) struj (ritmov). Ti odmori se pojavljajo harmonično, so časovno in površinsko določeni ter se v njih izražajo zakoni akustiko in spektra. Njih direkten vpliv na zemeljsko ozračje je očividen, pojavljajo se nenadne velike toplotne razlike, ki odgovarjajo vsakočasni letni dobi.
Napoved 6plošnega vremena za daljšo dobo, mora temeljiti na podrobnem poznanju sončne aktivnosti. Vsaka drugačna na|>oved ima svojo po-greške in je celo časovno omejena. Obstoja zavod (Institut fiir Grossvvetterforsclmng — Berlin — Dahlem), ki napoveduje z veliko gotovostjo splošno vremo (NVitterung), toda samo za 10 dni. Napovedi se dado po radiu, toda samo v poletnih mesecih in za določene j>okrajinske predele, ker so namenjene kmetijstvu. Zavod najiovcduje na podlagi 50 letne statistike, kako je bilo splošno vreme v tej dobi v gotovi pokrajini, in kako je pričakovati z največjo verjetnostjo — v naslednjih 10 dneh.
Iz navedenega je razvidno, da bo morala v bodoče astronomija in vremenoslovje skupno korakati.
Priv. astro-observatorij za opazovanje sonca v Ljubljani.
Ivan Tomec.
KULTURNI OBZORNIK
Letošnje knjige Mohorjeve družbe
Družba sv. Mohorja v Ljubljani je izdala za letošnje leto štiri knjige: 1. Koledar Družbe sv.' Mohorja 1943, 2. Slovensko berilo, 3. Slovenske ve-černice zv. 93: Jan Plestenjak: Mlinar Bogataj, 4. Henrik Sienkievvicz: Quo vadiš v prevodu J. Glo-narja. Udnina za vse te štiri knjige je bila 15 lir. Ohranila pa je ta največja slovenska poljudna založba v Ljubljanski jx>krajini 10.449 udov, kar je gotovo veliko v primeri z zmanjšanim obeegont njenega področja ter je gotovo priča, kako močno in trdno tradicijo uživa Mohorjeva družba v narodu.
1. Koledar družbe sv. Mohorja.
Letošnji Koledar bo gotovo za marsikoga razočaranje ali pa tudi presenečenje: založba je namreč pretrgala z dosedanjo koledarsko tradicijo, ki jo je prav Mohorjeva družba uveljavila in ustalila, v tem pogledu kažoč pot drugim tovrstnim koledarjem, ter je. namesto debele knjige — koledarskega »magazina« — izdala letos nekakšno pratiko pod starim imenom Koledarja. To 6vojo odločitev opravičuje uredništvo na zadnjih 6traneh ter jo smatra za praktičnejši in bolj življenjski način vsakdanjega priročnika. Tako je Monorjeva družba 6 to svojo 6taro publikacijo stopila v vrsto pratikarjev, dočim 60 njeno tradicionalno pojniovano obliko prevzele druge založbe. Tako vsebuje letošnji Koledar samo koledarski del, to je: koledarsko leto v besedi in 6liki ter vse tipično koledarske vremen-6ko-go6podarske informacije, poleg nekaterih načelnih misli. Imenski in vremenski del je lepo opremil prof. St. Kregar z vinjetami in podobami svetnikov ter običajev dotičnega meseca. Običajni ko-leledanski sestavki 6e nanašajo na vremensko razlago, na delo v določenih gospodarskih dobah, gospodinjske in prehranjevalne potrebe itd. Načelne misli pa poudarjajo Velike besede papeža Pija XII. o brezverskem značaju današnjega časa ter k tem besedam spadajoč komentar tajnika svetega zbora za misijone škofa Constantinija. To je edini članek, ki očituje kulturno opredeljenost knjige v smislu širokega katoliškega nazora. »Življenje 6 knjigo« pa je nekaj nasvetov, kaj in kako naj beremo. — Nujno pa pogrešamo v tem delu kakršnega koli dotika s slovensko realnostjo, kar bi spadalo v tipično
pratikarski del, kakor je n. pr. pregled dogodkov v prejšnjem letu, kakor ga imajo še manjše pratike. Tako je mimo njega šla smrt takih slovenskih ljudi, kot je ban dr. Natlačen, ki je dal Mohorjevi družbi najvišje priznaje, ali pa smrt prof. Ehrlicha, ki je dolga leta predstavljal prvotno tradicijo v družbi 6ami ter pri njej izdal 6voje najboljše knjige. Prepričani smo, da oba ta dva velika Kulturna delavca ne zaslužita molka od 6trani družbe, tudi če je preusmerila koledar v pratiko; tudi tej je bistveno, da se ne izogne dogodkom,Izlasti ne, ker družba v drugih 6vojili publikacijah ni našla prostora za take komentarje, časa ter napovedi društvenih objav. Tako tudi pratika ne navaja odbornikov Družbe in novih knjig za prihodnje leto, o čemer smo se vedno informirali iz koledarja. Tudi v tem je torej Družba pretrgala 6 tradicijo.
2. Slovensko berilo.
Kot nekak nadomestek koledarskemu branju, je družba izdala letos antologijo slovenskega pripovedništva od Vodnika dalje pod naslovom Slovensko berilo. Na 100 straneh je izbrano z velikim ukii6om pravo cvetje najlepših sestavkov slovenskih besednih umetnikov v prozi in poeziji z namenom, da dobimo pregled in zglede ustvarjalcev v slovenski lepi besedi. Ni tu dan poudarek na živ-ljenjepisne podatke pisateljev, ki 6e. omejujejo le na oznake dneva rojstva ali 6mrti v kazalu, ter na elike njihovih obrazov, temveč na lepoto njihovih sestavkov. V tem pogledu je zlasti poezija izbrana s tenkim ukusom ter smo na tako slovensko pesem lahko jx>nosni. Izbor pa je tudi tak, da ustreza razpoloženju časa, ki ga živimo, kar daje njegovi večnostni ceni tudi sodobni prizvok. Pogrešamo pa med vpoštevanimi pisatelji mnogo imen, ne samo tistih, katerih zamolčano6t je znamenje časa, temveč tudi nekaj mlajših ustvarjalcev, ki pa so 6ta-nejši od najmlajših vpoštevancev. Sicer pa ima ta antologija itak značaj provizorija, kajti predstavljam si tako Mohorjevo antologijo slovenske književnosti v mogočnejši ob'iki, kakor pa je obseg srednješolske čitanke; zato bo taka antologija ostala še zahteva bodočnosti. Za sedaj pa je ta antologija lepa zbirka najlepšega v naši književnosti in najbolj trajnega ter izpolnjuje namen, ki si ga je postavila: buditi v Slovencih ljubezen do rodu in jezika, ter po 6vojih močeh pripiomoči. da bi duh ohranil tisto vzvišeno mesto v človeškem življenju, ki mu gre.«
Oprema arh. Oajška je lepa in taka, da bo zaposlovala oko na pomembnem sestavku Ivana Can-
karja. Slike pisateljev in pesnikov so lepo izbrane (razen Velikonje!) ter bodo zelo pripomogle k poznavanju slovenskih besednih umetnikov.
3.	Jan Plestenjak: Mlinar Bogataj
Plestenjak je v Slovenskih večernicah že znan gost. Sedaj je svojim prejšnjim povestim iz škofjeloške okolice, kjer je pisatelj domač, pridružil novo o 6kopuškem oderuhu mlinarju Bogataju ter njegovi surovi ljubosumnosti, ki ga je spravila v 6inrt. Plestenjak je ljudski pisatelj, ki bolj hlasta za dogodki, kakor pa da bi 6i dal ča6a s podrobnim opisovanjem okolja in značajev. Vendar pa ume [Kidati zanimive podobe iz naših hribov. Tu je podal vaškega mogočneža Bogataja, ki izkorišča s posojili okolico ter uničuje v 6vojo korist dolžnike. Tako je tudi pritisnil na Bajžlja ter ga vjel v zanke. Da 6e ni zadrgnil vanje, mu je moral dati hčer Agato. Do tu gre povest o Bogataju kot oderuhu, ki si na ta način pridobi ženo. Od zdaj pa je prelom, ter povest postane zgodba o njegovi ljubosumnosti na zidarja Tineta. Ko prideta'Bogataj in žena z Brezij, kjer je bilo videti, da 6ta si dobila nove milosti za skupnost, čeprav je Bogataj bil tudi bolj ,bogotaj' kot vernik, 6e6porečeta, pri čemer Agata v obrambi otroka ubije moža. Intrige moževega pajdaša Kozomolca jo spravijo pred sodnijo in v zapor, iz katerega pride čez nekaj let spoznana za nedolžno. Zidar Tine jo čaka in dobi za ženo ter zaživita novo življenje v ljubezni.
To je zgodba, ki jo podaja Plesenjak v lepem jeziku ter tekočem slogu; motijo včasih le nekatere naivnosti ter neenotnost kompozicije. Nekatera mesta so močna, zlasti opis povodnji, ki jo je Plestenjak že večkrat uporabil. V celoti pa je tipična ljudska povest, v katerih je Plestenjak že dober in zelo bran znanec.
4.	Henrik Sienkievvicz: Quo vadiš?
Kot zadnjo knjigo je Družba izdala v prirejenem prevodu dr. Gloiiarja prvi del gotovo najboljšega svetovnega romana iz Kristusovih časov, klasične ejx>peje Neronovega Rima »Quo vadiš?« slavnega jioljskega pisatelja Henrika Sienkiewicza. Quo vadiš? je gotovo ena izmed najbolj razširjenih svetovnih knjig, katere blesk ne bo nikdar prešel. Že pri nas je izšel v več prevodih Podrav-skega in Glonarja, ki ga je nanovo prevel in izdal v več izdajah. Čeprav je ta povest že prava naša ljudska povest, vendarle pri nas še ni dosegla Jake popularnosti kot svojčas v Gorizii, kjer sta jo izdala Gabršček in Alohorjcva. Da pa je popular-
Cibljivost komunistične propagande
Pravijo — in treliu je to v neki meri priznati — da jc ktimuuislc tožko uadkrilili v pre-vojanosti njihove taktike. Odkod ta njihova lastnost? Alt je to posledica večjo razumnosti, ali večjega navdušenju iu večje ucodjculjivosti, kakor pa jih imajo tisti, ki se lutre zu dobro stvar po onem svetopisemskem izreku, ki pravi, da so otroci tega sveta nasproti svojemu rodu razumnejši kakor otroci luči ? Morda, morda pa tudi ne. »Otroci tegu svetu«, če imenujemo tako komuniste, imajo pred »otroci luči« neko drugo »prednost«, ki se je pu ti uc morejo posluževati.
Komunisti so n.tmreč odvrgli vsako moralno obveznost, kar jim dovoljuje, du lahko uporabljajo zn dosego svojih ciljev vsa sredstva, dovoljena iu nedovoljena, česar pu katoličani ne morejo storiti. V tem jc velika razlika. Seveda je to veliko vprašanje, ali jo tu »prednost« res prednost; to jo najnroč staro vprašanje o izidu boju inril resnico in lažjo. Ituski pisatelj Lev Tolstoj je ta boj ponazoril v basni. Luž se bori zoper resnico, jo premaga, ubije in pokoplje. Drugo leto pu gre mimo kraja, kjer jo pokopala resnico, in glej, resnica je živa. še lepša in močnejša kakor prej. Začudeno vpraša laž: »Kaj to nisem premagala, ubila in pokopala? Odkod si se torej vzela?« Kesnira p« ji odgovori: »Premagati me moreš, ubiti pa ne, kajti Jaz sem večna.«
A če pustimo ob strani končni izid borbe mod resnico in lažjo, moramo priznati, dn imajo komunisti zuradi svojega zanikanja moralnih obveznosti vsaj neko začasno prednost. Osnova preve-junc komunistične taktike je torej zanikanje vsake morale. Zu komuniste jo moralno t<>, kar slu/i njihovemu cilju in dokler služi. Odtod vsa gibljivost njihove tuktike. Komunistu jo dovoljena luž, umor. prešuštvo, tatvina, poneverba, samo dn služi cilju komunizma. Vse to mu daje možnost, da raztegne svojo taktiko, kakor in kamor hoče. Ponekod lahko nastopu kot goreč katoličan, drugje kot najviietejši nacionalist: lahko sklene z nasprotnikom kakršno koli pogodim, saj ve. dn jo lin 0I1 prvi priliki pngazil; lahko slovesno Izjavlja, dn nima nič proti krifanstvu, ko nu drugi strani mori duhovnike in vernike itd. Navedli borno nekaj domačih zgledov, iz katerih je razvidna brezobzirnost iu vsestranska gibljivost komuiiističuo taktike.
Ko jn divjala t Španiji državljanska vojna med komunisti in belimi fetalni generalu Franca. ko je padlo pod komunistično okrutnostjo več kakor ttl.OIIO španskih duhovnikov in redovnikov, je komunistična prnpngnmln v Sloveniji vzdrževala mnenje, du se rdeči borijo v Španiji zn pravo krščanstvo, beli se pn skupni z iiiohnmedan-skinii Mavri bore zoper špansko ljudstvo. To mnenje je komunistična propaganda tuko vsilila med Slovence, dn so 11111 nasedli tudi nckuteri katoličani. O Kocbeku, ki jn strastno zagovarjal španske komuniste, jo tedaj pesnik »Sodobnosti« napisal pesem, kjer pravi: »Si halj krščanski kukor oni — in Francu blagoslovljeni kamini.«
Približno v istem času, torej iikmI špansko državljansko voino, jn imel F.dvnrd Kocbek prrd širšo katoliško Javnostjo predavanje, knko jo treba voditi borbo proti komunizmu. In profesor Kocbek jo bil takrat žo najmanj tri letu član komunistično stranke! Komunist, pn predava knto-ličnnom, kako naj se bore proti komunizmu! To jo bil gotovo višek komunistične taktike! Kocbekov načrt borbe jo bil seveda tak. dn bi po njrm komunisti t lahkoto pridobili vse katoličane zu komunizem. Oznanjal jo namreč ljubezen, strplji-vost, odpuščanje, govoril proti vsaki sili itd., skratka, nalogu njegovega predavanja je bila ta, du stori katoličane neodporne, du jih ohromi. To so mu je posrečilo le v malenkostni meri. Zn sabo je potegnil le nekdanjo Zarjo in šo nekaj drugih ztnešanih glav. — Taktiku komunistov v tem primeru je bila torej ta, da med katoliškimi vrstami skrijejo komunista, ki se proglaša za verskega obnovitelja ter oznanja neko krščansko obnovo; a ta obnova bodi takn, da katoličane ohromi. I)u jn Kocbek veljal za vzornega katoličana, jo zopet poskrbela komunistična propaganda, ki jc n njem zatrjevala, da hodi celo vsak dan k obhajilu! — Če sedaj ta Kocbekov primer premotrimo s stališča morale, jc treba reči, da jc bilo Kocbekovo postopanje nemoralno. Katoličan no bi mogel nasproti komunizmu storiti nikoli kaj podobnega, knr bi pri tem moral zatajiti svojo katoliško prepričanje. Komunist jc svoje prepričanje lahko zatajil. ker zanj ni nobenih maminih obveznosti.
še bolj jasen primer gibljivosti komunistične taktike je primer z mariborskega bogoslovja. Komunistična stranka jn pred leti poslala v mariborsko bogoslovje nekaj komunistov z nalogo, da se dajo posvetiti za duhovnike. Tako bi potem lažjo pridobivali ljudi za komunizem. Stvar pa je prišla na dan. Nekaj jih je bilo izključenih, nekaj jih jc izstopilo, dvema je kljub vsemu uspelo, da sta končala svojo študije, so dala posvetiti in nato delovala kot vneta komunistična pristaša. Morda je tn najbolj otipljiv primer, da sc komunistična taktika no straši nobenih sredstev in jn zato raztczljiva na vsa področja. In v tem je tudi njena prednost, prednost, ki jo ima vedno laž v borbi proti resnici.
Za nas je prav, dn značaj tn brezobzirne taktike do dobra spoznamo. Kdor jo pozna in če ima dobro voljo, ji nn bo nasedel. Kdor ve. da je komunizem zmožen vsega zla. vsako laži, vsakega zločinstva, ta bo kritično presodil vsako novo geslo, ki ga vržn v svet komunistična propaganda ter skuša z njim pridobiti množice zase.


f nost tega romana v zraku, 60 dokaz že Beranekove ilustracije v »Slovenskem domu«, ki bude 6pričo močno prirejenega in skrajšanega teksta še bolj željo po celotnem romanu. Tako je torej izdaja v Mohorjevi družbi še bolj dobrodošla ter bo gotovo najbolj brana in hvaležno sprejeta knjiga letošnje zbirke. Spričo vsesplošne popularnosti ne kaže, da bi navajali vsebino, ki je za ljudsko izdajo, kot je ta, le rahlo prikrojena, temveč samo poudarimo, da roman pri vsakem branju le še in še pridobiva, dočim nekatere podobne knjige, ki so v mladosti navduševale mladega bralca, izgubljajo na sijaju. Dodan je komentar, kar je za ljudsko izdajo zelo posrečeno. Oprema arh. Gajška j«; značilna in okusna.
•
Take so knjige, letošnje Mohorjeve družbe, ki nadaljuje svoje plodno delovanje v Ljubljani! Veseli smo. da je za današnji čas in bodočnost rešena ta ustanova, ki je potekla iz Slomškovega duha, ter da more delovati v smislu popularizacije debre ljudske knjige ter širiti prosveto med narod, za katerega probudo ima toliko zaslug, škoda, da ne moremo podrobneje navesti knjižnega programa Za Ci r n,e Ic<0' ,e tol da t*^0 izšle štiri knjige za 20 br, kar je za današnji čas malenkostna vso-ta. /.a o naj ne bo člana slovenske narodne skupnosti, ki naj bi ne izpolnil svoje dolžnosti tudi do Mohorjeve družbe, iz spoštovania do njene tradicije tn iz upoštevanja njenega dela za sedanjost in bodočnost.	^
ie Ho-vlce
Koledar
Sobota, 21. januarja: Marijina zaroka; Rnj-mund Penjafort; spoznavalec in ustanov, reda.
Nedelja, 24. januarja: 3. nedelja [io razgla-šenju; Timotej, škof in mučenec; Fe lici jan, škof mučcnec; Suran, opat.
Novi grobovi
+ Marija Kušar. Po hudi bolezni je imrnrla v Ljubljani v 67. letu gospa in mati Marija Kušar roj. Anzelc. Blago mater bodo pokopali v soboto, 23. t. m. ob štirih popoldne na pokopališču na Viču.
-f- Matija Žitko. Na Verdu pri Vrhniki je v 91. letu po krajši bolezni umrl gosp. Matija Žitko, posestnik na Verdu. Pokopali ga bodo v sotobo, 23. t. m. ob štirih popoldne na pokopališču sv. Antona na Verdu.
Naj rajnima sveti večna luč! Njihovim dragim naše sožalje!
KINO MATICA
V	prijetno spremembo in ljubko razvedrilo dnevno ob 14.3« in 16.30 ter v nedeljo ob 10.30 in 14.30 zaželjena umetnina
v tebnikoloru
Snegulčica
V	ostalih predstavah predvajamo film:
Roman revnega mladeniča
z Amedcjem Nazzarijcm.
I
—	Nakaznice za kurivo. Pokrajinski svet korporacij opozarja vse potrošnike kuriva, dn so z 20. januarjem zapadli odrezki A, B in C nakaznic za kurivo, ki se nanašajo na pretekle tri mesece: oktober, november in december. Od 21. januarja naprej se na te odrezke ne morejo nabaviti več pripadajoče količine, marveč smejo od tega dne dalje trgovci s kurivom oddajati premog, koks in drva le na odrezke D. E in F, to je za mesece januar, februar in marec.
—	Opozorilo delodajalcem. Zavod za socialno zavarovanje v Ljubljani opozarja vse delodajalce, da je bilo v zadnjem času sklenjenih več kolektivnih pogodb, tako za krojaško, šiviljsko, modistovsko, tekstilno-pletiljsko, čevljarsko, usnjarsko, frizersko, trgovsko in gostinsko stroko, s katerimi so bile mezde uslužbencem v teh strokah ponovno zvišane. Vse delodajalce, ki še niso prijavili višjega zaslužka svojih uslužbencev, vabimo, da te zaslužke v smislu §-a 10. zakona o zavarovanju delavcev zavodu takoj prijavijo na predpisanih tiskovinah, da se tako izognejo Kazenskim določbam §§ 16. in 104. cit. zakona.
—	Prav nagel preobrat vremena. Tako naglih vremenskih preobratov in pravih revolucij že kmalu ne znaznamuje vremenska kronika. Leta 1020 n. pr. je mraz trajal in držal po več. dni. Letos pa se mora vedno umikati toplejšemu, južnemu valu. Ljudje so v četrtek tožili in jadikovali o mrazu, danes' so nekoliko
veselejših obrazov, ko se ne stiskajo v suknje. Podnevi je mraz v četrtek nekoliko odjenjal, nastopilo je deloma stalno vreme. Tako je bil v četrtek dosežen toplotni maksimum —5.5" C. Ponoči je sprvu začelo zmrzovati. Bila je o polnoči dosežena najnižja temperatura —0°, toda kmalu je zavel južni veter, ki je v petek zjutraj napravil ozračje milo prijetno ter je toplomer kazal samo —3°. Tenipcrutura se je nato še dvigala. Barometer je od četrtka na petek nekoliko padel ter je v petek zjutraj padel na 706.0 nun, še vedno nad normalo, toda pozneje so je počasi začel dvigati. V petek je godova! sv. Vincencij. Ko na Vinka sonce posije, vinogradnik jeseni zdravo kapljo zavžije. Vinogradniki zelo cenijo sv. Vincencija, enega izmed svetnikov — Sredozimcev.
—	Ne pozabimo prcheliti sadnih dreves! Če premažemo debla sadnih dreves z apnenim beležem, ubijemo kar dve muhi na en mah. Prvič pokončamo najrazličnejše škodljivce, ki se skrivajo v lubju in v špranjah med vejami. Na drugi strani pa z beležem dosežemo, da sadno drevje ne začne spomladi prezgodaj od-gunjati. Najprimernejši čas za beljenje je konec januarja do srede februarja. Za beljenje uporabimo razmeroma redko apneno mleko, ki smo dodali nekoliko drevesnega karbolineja. Bela barva povzroča, da se toplotni žarki spomladi odbijajo od debla in prav zato drevo kasneje oživi. Ze samo to je tako velika korist, da bi moral zaradi nje vsak sadjerejec redno uporabljati ta tako ceneni belež.
—	Dosti sadja. Kakor malokdaj je bilo obrodilo sadno drevje lansko leto. Te dni stuo brali v »Slovencu«, češ da bi bilo to v zvezi s hudo in dolgotrajno predhodno zimo. Pa lo no bo v celoti držalo. Ostra in občutna zima pač uniči nekoliko mrčesa in sadnih škodljivcev; toda vsi taki in drugi sovražniki onesposobijo le del cvetja, če ga drevje požene, in le del sadeža, ki ga vejevje nastavi. Pivi pogoj je, da sploh drevje cvetje nastavi. To se pa ne zgodi vsako leto. Saj jo znano, da sadno drevjo na splošno navadno samo vsako drugo leto obrodi, če so dani vsi pogoji, zlasti ugodno vreme spomladi. (Izjemo delajo češnjeva drevesa, ker kmalu in zgodaj dajejo svoj sadež in se potem okrepe in odpočijejo.) Sadna drevesa, ki so bila eno lelo močno obložena, pa povečini naslednje leto no cvcto. Se morajo opolnoči. Dobra sadna letina je predvsem odvisna od ugodnega vremena za časa cvetenja. Mehki, vlažni južni vetrovi in solzavi dnevi z aprilskim dežjem, ki se vleče dostikrat do srede maja, povzroči, da se cvetje neplodno ospe. Ugodno za razvoj in oploditev cvetja je ostrejše vreme s sončnim sojem, čo je brez strupene burje, da morejo čebelico in druge muhe-razprševalke do svojega pomožnega dela pri oploditvi pestičev na cvetju.
—	Največja plavajoča ladjedelnica sveta spet popravljena. Bivše angleške mornar, opira-lišče Sclctar v Singapurju in plavajočo ladjedelnico »Kralj Jurij VI.< so Japonci popolnoma popravili in je sedaj glavno opiralisče japonskih vojnih ladij v južni Vzhodni Aziji. Ladjedelnica, zgrajena na podlagi določil verzajske mirovne pogodbe v Nemčiji, je največja plavajoča ladjedelnica sveta n iirna prostora za vojne ladje do 40.000 ton.
Iz dela in življenja - od iu in lam
Zasliševanje na ruskem bojišču. Boljševiške ujetnike, ki so jih zajele italijanske čete, zaslišujejo
Iz Gorizije
Italijanski Rdeči križ v Gorizii je imel pred kratkim občni zbor pod predsedstvom advokata dr. Giuseppa Velvia. Iz poročil, ki so bila podana na zborovanju, izhaja, da ima podružnica Rdečega križa v Gorizii skupno 864 članov. V preteklem letu je gorizijska podružnica podprla celo vrsto človekoljubnih akcij socialnega značaja na svojem področju.
Boj kletvini! Brozl>ožno in nesramno preklinjanje so širi tudi po naši nudškofiji; zlasti jo ta surova grdobija razpasena med mladino l'o zgledu drugih škofij je tudi naš nadškof določil, naj l>o mesec januar v prvi vrsti posvečen sveti borbi proti temu grešnemu in zločinskemu početju. Ker se zdi, da se s posvetnimi sredstvi toga zla no da omejiti in iztrebiti, poziva nadpa-slir vse vernike, naj z gore&o molitvijo izprosijo od Boga, da bo iz usmiljenja do tolikih zločincev zaustavil poplavo grozotnih žalitev svojega svetega imena. V ta namen določa nadškof, naj se v vsaki duhovniji določi ena nedelja v janjfarju, ki bo |iosvečena protiblasfemični borbi. To nedeljo naj bo sv. maša s skupnim sv. obhajilom, popoldne pa ura molitve s pridigo, blagoslovom in petjem »Miserere«. V našem mestu so se te pobožnosti začelo v nedeljo 3 januarja v stolnici in jim je prisostvoval sam nadškof. V prihodnjih nedeljah bodo zgledu stolnice sledile druge mestne župnije.
Z Gorenjskega
Priznanje delavcem na Jesenicah. Na Hrušici so preuredili železniško stavbo. 83 mož je prevzelo vsa obrtniška dela. Novi prostor za uslužbence je bil nedavno izročen svojemu namenu. Prirejena je bila božičnica in so govorniki naglašali, da so jeseniški železničarski delavci izvršili že pomembna dejanja pri dvakratni postavitvi železniškega mostu pri Žirovnici ter pri odstranjevanju raznih železniških škod, še zlasti po železniški nesreči blizu Lienza na Koroškem.
V	šmartnem pod šmarno goro je šolski rektor Binder sklical krajevno zborovanje, na katerem je opisoval smernice Volksbunda. Stranka ima zdaj nove prostore v Gradovem hotelu v Tacnu. Pomožni urad za matere in otroke pa ima uradne ure v Travnovi hiši v Tacnu, kjer je doslej uradovala uprava stranke.
V	Žabnici se je krajevna organizacija stranke preselila v nove prosiore » občinski hiši. Okrožni prosvetar Lilling je ob tej priliki predaval o narodno socialistični revoluciji. Prirejena je bila tudi zbirka suhega sadja, ki so ga nabrali 1% kg za ranjence.
S Sv. Katarine poroča gorenjski tednik, da je zbirka zadnje nedelje za zimsko pomoč dala doslej najlepšo vsoto 45 pfenigov na posameznika. — Gospodarski kmetski apel v Lomu in Dolini je ob številni udeležbi kmetov in gospodinj lepo uspel. Štabni vodja Mayer in uradni vodja Ladt-stetter iz Radovljice sta v svojih izvajanjih razložila težnje modernega kmetskega gospodarstva s posebnim ozirom na vojni čas.
S Spodnja Štajerskega
0 kulturnem življenju na Spodnjem Štajerskem piše mariborski dnevnik, da je letos v jezikovnih tečajih 200.000 ljudi. 22 ljudskih knjižnic posoja knjige. Nadalje posluje 25 knjigarn. Marilx>rska razstava knjig, ki je bila odprta deset dni, je bila obiskana od 10.000 ljudi. Mariborsko gledališče ima od septembra 1941 dalje svoj ansambel, ki neguje opero, opereto in dramo. — Preurejeno celjsko gledališče bo med najmodernejšimi v alpskih pokrajinah. O vsem tem je v Mariboru predaval kulturni referent Franc Kult.
Trboveljsko okrožje bo začelo z organizator-nim delom na desnem bregu Save. Poročali smo že, da je štajerska domovinska zveza prevzela vodstvo in skrb za naselitveni pas A, ki leži na desnem bregu Save od Polšnika do Velike doline. Kakor poroča sedaj >Marburgcr Zeitung« je štajerska domovinska zvez? že 17. januarja začela z organizacijo sestankov v tem območju. Več govornikov je nastopilo v raznih krajih, da pojasnijo naseljencem delo in naloge štaierske domovinske zveze. Tako je v Radečah pri Zidanem mostu govoril skoraj 300 naseljencem in Spodnjim Štajercem orožni vodja Eberharth. Pa tudi v bolj oddaljene kraje, ki jih je bilo zaradi snega mogoče doseči na smučeh, so prišli zadnjo nedeljo govorniki, da bi pripravili prebivalce na sprejem v štajersko domovinsko zvezo. Tako so bila zborovanja tudi v Št. Jurju pod Kumom, v Polšniku itd. ter so bila povsod lepo obiskana. V Radečah in v Št. Jurju pod Kumom bodo krajevne skupine že ta teden izpopolnjevale prijavnice za štajersko domovinsko zvezo. Koncc tedna bo začela delovati že sprejemna komisija v Radečah. Tako bodo v kratkem tudi v tem območju predstavniki Štajerske domovinske zveze prevzeli skrb za dobrobit in za politično vzgojo prebivalstva.
Prva tovarniška kuhinja za delavce odprta v Mariboru. 20. ian. so v Mariborski tekstilni tovarni August Ehrlich z veliko slovesnostjo odprli tovarniško kuhinjo za delavce. Slovesnost je bila tqm pomembnejša, ker je ta kuhinja v zasebnem gospodarstvu na Spodnjem Štajerskem prva ustanova te vrste. Slovesne otvoritve so se udeležili
častni gostje tako zvezni vodja Steindl, mariborski nadžupan Knaus in drugi. Prišel je tudi orkester mariborskega mestnega gledališča, ki je zaigral uvodno koračnico. Nato je govoril obratni zaupnik Sokob, nakar obratni vodja August Ehrlich, ki je povedal, da bedo v tej kuhinji tovarniški delavci dobili dvakrat na dan proti malenkostni odškodnini tečne tn tople ,?bede.
Smrtna kosa. V Mariboru so umrli: Berta Son-tič, hčerka narednika vodnika, 82 letna preužitka-rica Ivana Zupane, Helga Muhič, hčerka železniškega uradnika, 75 letni poštni ravnatelj v pokoju Anton Kuss, 61 letna gospodinja Marija Ha-bit, 54 letni trgovec Svetozar Diklič iz Skoplja. V Slovenski Bistrici je umrla 65 letna pekova žena Julijana Vavpotič. Stanovski urad v Ptuju poroča da so od 10. do 17. januarja umrli: Franc Pešec, Alojzij Kelc in Franc Klinger.
Poroke. V Rogaški Slatini so se poročili: Ivan kos z Nežo šaberl ia Jožef Drcflak z Marijo Gajšek.
Ropar obsojen na smrt. 30 letni Ciril Cajnkar iz Ivancev je lani septembra na poti v Logarovce srečal 15 letnega dečka s kolesom Začel mu je pretiti, vzel mu je kolo in se odpeljal. Kmalu pa so ga prijeli in je te dni prišel pred posebno sodišče v Gradcu. Ker je bil že nekajkrat kaznovan zaradi tatvine, javne nasilnosti in težkih telesnih poškodb, je bil zaradi ropa in kot nevaren zločinec iz navade, obsojen na smrt.
Snežni plaz v Smolniku pri Rušah. 15. januarja se je okrog devetih zvečer sprožil na strmem pobočju pri Smolniku pri Rušah okrog 50 metrov širok snežen plaz, ki je zasul cesto, ki vodi iz Ruš k Sv. Lovrencu na Pohorju, hkrati pa tudi železniško progo, ki gre tod vzporedno s cesto. Železniška proga je bila v razmeroma ozkem pasu zasuta, vendar je bil železniški promet začasno prekinjen v toliko, da so potniki nadaljevali svoja potovanja s prestopanjem. Čiščenje proge kakor tudi ceste so prevzeli gasilci v Rušah, katerim je pomagalo prebivalstvo v Smolniku. Ob šestih zjutraj naslednjega dne sta bili proga kakor cesta že očiščeni. Izkazalo se je, da plaz ni napravil nobene hude škode.
Iz Hrvaške
Izredni davek na vojne dobičke. Na predlog
finančnega ministra NDH je Poglavnik podpisal zakonsko odredbo o uvedbi izrednega davka na vojne dobičke.
Ureditev dolgov zagrebke mestne občine. —
Svoječasno smo že poročali, da je sedanja zagrebška mestna uprava lani naiela 230 milijonsko kon-verzijsko posojilo pod zelo ugodnimi pogoji, s katerim je uredila mestno finančno gospodarstvo. Trenutno stanje dolgov zagrebške občine je sledeče: 230 milijonsko konverzijsko posojilo, najeto v letu 1941 je ob koncu leta 1942 znašalo 228 milijonov 646.440 kun. Posojilo 5,150.000 kun, ki ga je zagrebška občina najela kot brezobrestno posojilo pri Javnem uradu dela za zgraditev delavskih stanovanj, je istega dne kazalo stanje 2,987.000 kun. Tretje posojilo zagrebške občine, najeto v višini 30 milijonov kun po 5 odst. pri Poštni hranilnici zaradi financiranja prehrane prebivalstva, je ob koncu lanskega leta znašalo samo še 101.364 kun. Preostanek nakupa za nepremičnine, prevzete od Prve hrvatske štedionice (6%), ki ga je treba plačati v desetih letih, je znata) koncem decembra 1942 še 22,050.500 kun. Tako je imela zagrebška mestna občina na dan 31. dec. 1942 skupno 253 milijonov 785.304 kun dolgov.
V Zagrebu so izdali okoli 80.000 tobačnih nakaznic. Poročali smo že. da je hrvatska monopol-ska uprava v vseh večjih hrvatskih mestih uvedla tobačno nakaznice, s katerimi je se'daj vsem kadilcem omogočeno redno nakupovanje cigaret ali ostalih tobačnih izdelkov. Tobačne izkaznice so izdali tudi v Zagrebu, kjer so ob tej priliki ugotovili, da je za tobačne nakaznice zaprosilo okoli 80.000 odraslih moških. Na nakaznico dobi vsak kadilec na en odrezek po 10 cigaret ali pa 10 gr tobaka. Tobačne izdelke je dovoljeno nakupovati istočasno za dva dni nazaj in dva dni naprej, torej z dnevom nakupa za pet dni skupaj.
Iz Srbije
Dobra sadna letina v Srbiji. Sadjarstvo v Srbiji je zelo razvito. Posebno goje slive in jabolka. V nekaterih okrajih je sadjarstvo sploh glavna gospodarska panoga, s katero se peča ljudstvo. Med take okraje spada Podgorski okraj, ki ima zaradi svojega zemljepisnega položaja in klimatskih razmer vse pogoje za razvoj sadjarstva. V tem okraju je po objavljenih statističnih podatkih zasajenih 1,600.000 sliv, ki navadno obrode zelo dobro ter vržejo letno okoli 310.000 metrskih stotov češ-pclj ali 31 milijonov kilogramov. Cešplje izvažajo predvsem v inozemstvo, bodisi ali v svežem ali posušenem stanju ali pa predelane v mezgo. Na drugem mestu so v tem okraju jablane, katerih je bilo lani 123.000 in ki dajo letno okoli 13.500 metrskih stotov jabolk. V nekaterih delih okraja dobro uspevajo tudi hruške, ki jih prav tako kakor češplje in jabolka izvažajo v inozemstvo. Ljudje v tem okraju precej zaslužijo tudi z nabiranjem malin. Letno jih navadno naberejo do 1,500.000 kilogramov. Za sušenje sadja je v okraju postavljenih 40 sušilnic. Poleg sadjarstva se ljudstvo podgorskega okraja peča tudi z živinorejo.
Drobna Ifublfanska kronika
Delavstvo mestnih podjetij v LJubljani
(elektrarne, plinarne, vodovoda. klavnic3 in cestnega nadzorstva) vabimo nn sestanek, ki bo v nedeljo, 21. t. m. ob 9 dopoldne v veliki dvorani Pokrajinske dolavske zveze, Miklošičeva o. 22.
Jutri, v nedeljo, 24. januarja oh pol 4 popoldne bo za vse služkinje In hišne posle važen sestanek v dvorani Pokrajinske delavske zveze, Miklošičeva c. 22 (IJeiavska zbornica). Na sestanku bo poročal predsednik Pokrajinske delavsko zveze in se bo vršilo predavanje o lepem vedenju. — Vabt odbor Sindikata hlšno-gospodinjskih ^poslov.
Zanimivosti z živilskega trga. Na petkovem ribjem trgu .ie bilo naprodaj nekaj morskih palamid, ki »o podobne tunini, le da njih meso ni tako rdeče. Bila je palamida po 28 lir kg. Od Severnega morja je prispela sveža, zmrznjena polenovka, ki je bila po 36 lir kg. Zaradi slabega vremena in zimskega časa je lov sladkovodnih rib težaven, zato jih ni na ribjem trgu. Na živilskem trgu se sicer življenje razvija v razmerah, kakor jih narekuje zimsko vreme. Se vedno je na izbiro mnogo gorizijsko cvetače.
Občlnr.kl svetnik, mestni slug«, bra-njevka, tlskarnar In njegova žena. časnikar, sodniki In drugi. Cela vrsta ljudi nastopa s svojimi pristnimi značaji v prijetni in zabavni komediji.! »Vihar v kozarcu«, ki bo na Rokodelskem odru v nedeljo 21. januarja oh 5 popoldne Opozarjamo na predprodajo, ki bo na dan predstave od 10 do 12 in dve uri nričetkom v društveni pisarni, Tetrarkova uiica 12-1, desno.
Smetanova simfonična pesnitev Vltar* Iz cikla M« vlast je najbolj znano in najbolj priljubljeno delo znamenitega češkega mojstra. Vltava je simfonična pesnitev, ki im« za podlago naslednjo vsebino: V temni senci Češkega losa izvirala dva studenčka; prvi žubori veselo in loplo. drugi na teče
Nastane potoček, ki je početek mogočne reko Vltavo, ki naraste v svojem teku po češki zemlji v mogočni veletok. Tek Vltavo nas vodi skozi gosto šume, iz katerih se čuje vodno bliže in bliže glas gozdnih rogov, veselo lovsko življenje. Iz šum nas pripelje v ravnino, kjer plešo lia njenem obrežju ob po
plačila nadurnega dela, kakor tudi spore za- • radi neplačanih dopustov in še druge sporno, zadeve, nas-.ale med obema strankama. Dru-. ga leta je to sodiščo zaznamovalo primerno veliko tožb. ki so lani napram oslalim letom padle najmanj za 7U odstotkov. Bilo jih jo lani le okoli 50. Bila pa so lota, ko jo bilo takih tožb nad 300 in še več.
Posestne spremembe. Zemljiška knjiga je do 20. januarja v tem letu zaznamovala do 24 kupnih pogodb za celotno vrednost
skočili polki vesela svatovska družba. Znočt | 2,934.310 lir. Mod drugimi jc Lukič Anka, pose, v mesečini rajajo vodne vilo po srebrnih • sestnica in trgovka odstopila svojima sino-valovih, v katorih se zrcalijo obrisi temnili I voma Zvonimirju in Ivu, trgovcema v Ljub-gradov. Vltava pada preko neštetih knta-1 ljani, svojo Ideelno polovicoe do nepremič-raktov, izkopala »i jo široko strugo in voli- liino vlož. št. 893 k. o. Petcrsko predmestje častno se vali proti zlati Pragi, k.ior jo po- | I. dol (hiša št. 79a na Sv. 1'otra cesti), to zdravija gtaroslavni Višegrad. Nato l>a po- vsakemu do eno četrtine. Nepremičnina jo časi izginja v daljavo. To jo vsebina eno bila cenjena na 33.250 lir. — Kogovšek Ivan. najlepših simfoničnih pesnitev svetovne posestnik v Ljubljani, Kamnogoriška nI. 26, glasbene literature. Koncert bo v ponede- j jo prodal več parcel, in sicer Josipu Dohni-liek, dne 25. t. m. pod vodstvom ravnatelja ; karju, krojaču v Ljubljani, Kožarje 95, par-Mirka Poliča v veliki unlonski dvorani. Za-i celo št. 709-4 travnik k. o. Dravijo v izmeri če.tck oh pol 7. Vstopnice v knjigarni Glas- 685 m2 za 10.000 lir, dalj.« Mariji Muharjevl bene Matice.
Triglavske bajke jo spretno vplclel 1 r v o j o igro »Triglavska roža« mladinski pi satelj Mirko Kunčič. Vse, kar sino že kdaj slišali o gorskem možu, o Pehtri babi in
Kragulježu. o gorskem škratu, čuvarju zakladov, o škompniku in vešči iu o dobrih žarkžonah, ki so pomagalo kmotu oh setvi
žetvi, o podzemlju njem, vse to zaživi
zlatem jezeru prisrčni zgodbi malega Jožka in njegove matere. No lo mladina, temveč tudi odrasli odnesejo s predstavo mnogo dobrega v sre.u in lep spomin v duši., .... ,.. Igro ponovi Frančiškanska prosvota v nedo- sijo v lio 24. januarja ob 4 popoldne. Vstopnice st j vaji.
zasehnicci v Ljubljani. Javornikova ul, št. 3, parcelo št. 709-5 travnik k. o. Dravlje v izmeri 9CG ms za 11.500 lir.
Gledališče
OPERA: Sobota, 23. januarja ob 17: »Beg Iz seraja«. Izven. Cene od 28 lir navzdol. — Nedelja. 21. januarja ob 16: »Tra-vlata« (100. prelistava). Izven. Ceno od 24 lir navzdol. — Ponedeljek, 25, januarja: Zaprto.
»Angel z avtom«. Otroci, ki sodelujejo pri predstavi »Angel z avtom«, noj se zgla-8obolo ob 14 v opori k ponavljalni
* P°.
nabavite v predproda.il v trgovini SflllRoj.
Poslovanje obrtnega sodišča. Vodstvo) obrtnega sodišča, ki je na ljubljanskem okrožnem sodišču, jo poverjeno sodniku okrožnega sodišča dr. Jakobu Svetu. To sodišče je pristojno za spore, ki naslane.io med delodajalci in delojemalci v smislu obrtnega zakona/ kakor je bil prod leti uveljavljen »
W. A. Mozart,: »Heg Iz »eraja«. Opera
v treh dejanjih. Osebe: Solim-paša — Anžlo-var, Konstanca — Ivančičcva. — Blonda, n.ie-na hišna — Polajnarjeva, Belmonto — Llpu-ščok, Pcdrlllo — lianovec, Osmin — Betotto. Dirigent: A. Nofat: režiser: C. Dehevec, načrti za kostume: J. Vilfanova,
Ob 10(1. uprizoritvi Verdijeve« Travlate«.
tiiadno in mirno. Bistri valovi skakljajo o.I naših krajih. Obrlno sodišče je v prvi vrsti Ta popularna opera velikega italijanskega kamenčka do kamenčka, oba vrele« se zdru-1 reševalo mezdno Rpore, daljo sporo zaradi skladatelja je dosegla v letih po svetovni žita in leskečeia v zarji jutranjega sonca. p^aviLae odpovedi službo ia sporo zaradi vojni x uaši Operi rekordno število repnz,
ki pričajo o zgovornosti njene čustvene in emocionalno glasbene silo na našo čustvovanje. Zato jo 100. uprizoritev te opero velik dogodek za našo Opero, ki j'e s to prodstavo ustvarila res že verdijevsko tradicijo.
DRAMA. Sobota, 23. januarja ob 17.30: »Zaljubljena žena«. Hod Premierski. — Nedelja ob 11: »Snegu!jčlca«. Mladinska predstava. Zadnjikrat v sezoni. Ceno od 10 lir navzdol. — Oh 17.30 »Veliki mož«. Izven. Cene od 18 lir uavzdol. — Pouodoljek, 25. januarja: Zaprto.
Glovannl Cenzatn: »Zaljubljena žena«. Komedija v treh dejanjih. V letoinji uprizoritvi bo igrala naslovno vlogo Mira Danilova. Ostala zasedba jo ista kot lani: Fa-hrizio — Nakrst, Elena — V. Juvanova, Ana — Nablocka, — Agno — Gregorin, Alisa — Boltarjeva. Cortini — Pcčck, Antonelli — Brczigar. Režiser: prof. O. Sest; sccnograf: luž. K. Franz.
Opozarjamo na zadnjo letošnjo prireditev mladinske Igre »SuegulJčlca«, ki ho v nedeljo ob 14 po izrodno znižanih cenah od 10 lir navzdol.
Prodprodaja vstopnic za operno In dram-Rk« predstave jo v opernem gledališču vsak dan od 10.30 do 12.30 in od 16 do 18. Za predstave za abonma so vstopnice v nredprodajl vedno en dan prej, za predstave Izven abon-mana pa dva dni prej, tako n. pr. za 110-doljsko predstavo od petka od 10.30 dalje. — Kor vlada za gledališke predstavo po»ebno v zadnjem času izredno zanimanje, naroča p. n. občinstvo že več dni vnaprej tolikšno število vstopnic, da je pogosto prekoračeno število razpoložljivih mest in 110 more gledališka blagajna ustreči vsem interesentom. Kor poleg lega Se nekateri posamezniki kupujejo večjo število vstopnic za eno Ramo predstavo, jc gledališče navadno že prvo uro predprodajo razprodano, ,drugi čakajoči in-, teresenti pa ne dobijo vstopnice niti zaRe.
Zalo sporoča gledališka uprava p. n. občin-! stvu, da je predvsem za nedeljske predsta-J ve ukinjeno vsako rezerviranje vstopnic, a , dnevna blagajna Rine posnniezuikom prodati največ po štiri ,vj>lopaic<v
Naznanila
RADIO. Sobota, 23. jan.: ,7.30 Valčki
polke iu mazurko. — 8 Napoved časa; poročila v italijanščini. — 12 Ploščo. — 12.30 Poročila v slovenščini. — 12.45 Pesmi in na-pevi. — 13 Napoved času; poročila v Italijanščini. — 13.15 Poročilo Vrhovnega Povel i-Rtva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.17 Moderno pesmi vodi dirigent Zeme. — 14 Poročila v italijanščini. — 14.15 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Slja-nec. — Glasba za godalni orkester. — 14.45 Pisana glasba. — 15 Poročila v slovenščini. 17 Napoved časa; poročila v italijanščini. — 17.10 Pet minut gospoda X. — 17.15 Klasični orkestor vodi dirigent Manno. — 17.35 Koncert pianistko Branko Musolin. — 17.55 Go-spodinsko predavanje v slovenščini. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Lahka glasba. 20 Napoved časa; poročila v italijanščini. — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.30 Lirična prireditev družbe EIAR: Orfejeva pravljica — oporo v enem dejanju spisal Alfredo CaRclla. — 21.20 Predavanje v slovenščini. — 21.30 Pesmi za vso okuse vodi dirigent Segurini. — 22.10 Koncert violinista Alberta Dermelja, pri klavirju Marijan Lipovšek. — 22.45 Poročila v italijanščini.
LEKARNE. Nočno službo Imajo: mr.
Sušnik, Marijin trg 5; mr. Deu-Ivtanjšček, Gosposvolska c. 4; mr. Bohino ded., Cesta 29. oktobra 31.
Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo vršil od soboto od 20 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj mestni zdravnik dr. Logar Ivan, Cesta 29. oktobra 7.
Poizvedovanja
Reven Hkadeinlk Je Izgubil od protestantske cerkve dn Akademskega doma aH od AkadeniRkogM doma do Vllharjeve ceste denarnico z manjšo vroIo denarja in živilsko nakaznico. Pošten najditelj nnj obojo vrne v upravi »Slovenca ali hišnici Akademskega doma, Miklošičeva c. 5.
Najden Jc bil snopič ključev na obročku. Naslov, najditelja v paši upravi.
Kranjski alkimisti
Saj še ni preteklo mnogo časa odtlej, ko je bila alkimija še splošno priznana veda. Skrivni nauki o narejanju zlata, o kamnu modrih, ki da je vse uganke razrešil in vse bolezni pozdravil, o eleksirju, ki je obetal neomejeno dolgost življenja, segajo daleč v 19. stoletje in so imeli neverjetno veliko pristašev in so se kot izrastki raztegnili tudi še v sedanje slavno 20. 6toletje.
Teofrast Paracelsus v. Hohenheim, fcigar 4*50 letnioo rojstva so nedavno obhajali, je neumorno stikal za »petim elementom«, za tisto skrivnostno »esenco«. ki bi njena najdba in kemična proizvodnja po njegovem mnenju ne pomenila nič manj in nič več ko slavni »kamen modrih«, s čiga.r pomočjo in s spremepi-bami elementov bi se dalo narejati zlato. Odtlej je bilo napisanih na tisoče knjig o vabljivi snovi in je bilo narejenih nešteto tozadevnih poskusov. Pa niso bili le praznoverni ljudje tisti, ki bi bili podlegli tej skušnjavi! Leta 1779 je angleška poslanska zbornica izplačal« 5000 funtov šterlingov neiki stari gospej, ki je bila izročila neko navodilo z.a proizvajanje kaimno modrih in ki se je uspešno udejstvovala na področju alkimije, ln še leta 1894 so v
Parizu ustanovili neko alkimistično društvo, a prej je bilo v tej deželi in drugod, od I. 1796 tudi v Nemčiji, mnogo tokih društev. Sai i»e zgodovinsko dejstvo, da so se mnogi vladarji ukvarjali z umetnijo narejanju zlata, da bi se s tem rešili denarnih zadreg. Friderik II. Pruski, značilni predstavnik »prosvetljenega absolutizma«, ki je dal pečat vladarskim sistemom tiste dobe, je izplačal neki gospej v. Pfuel 1000 tolarjev za njene alkimistične poskuse. Znana je žalostna usoda genijalnega kemika Biittgerja, ki so je moral ko preganjano zver skrivati spričo visokih oblastnikov, ki so hoteli iz njega izsiliti skrivnost narejanja zlata. Ko se mu je bilo z veliko težavo posrečilo uiti zasledovanju Friderika Viljema I. Pruskega, so ga prijeli leta 1709 zasledovalci Avgusta Močnega, poljskega kralja, ki ga je imel več let zaprtega v Draž-dnnih in je hotel z grožnjo smrtne olisodbe izsiliti iz njega umetnost narejanja zlata. Kar sicer ni bilo brez uspeha: zakaj Biittger je v ječj iznašel — ne sicer zlato — pač pa evropski — porcelan!
Tudi na bivšem Kranjskem je imela umet-nija narejanja zlata že od nekdaj številne privržence, in v alkimistični literaturi so tudi ti marsikdaj omenjani.
V tretji knjigi svoje »Slave vojvodini Kranjski« pravi sicer Valvazor, da je nasprotnik vere o narejanju zlatu, a vendar navaja več primerov, kjer se je bilo posrečilo iz raznih kovin narediti čisto zlato. Pravi, da je 1. 1670 sam videl v neki hiši v Lyonu na trgu Bellecourt, kako je neki Anglež spremenil en in pol funta Imkra v zJlato. In da je on sam, ko je 1. 1666 v oktobru bival nu Dunaju s kancem neke tinkture spremenil 1 funt svinca v zlato, Vendar je bilo v obeh primerih zlato že v tinkturi sami in se je Ie izločilo. V Nemčiji je bil 1. 1685 dobil ljudi, ki so dejali, da so vzeli iz
Izšla Je
I
krasna novost za naša dekleta: deKlISha hnjlgn
Bul mi ivp|e srce
Napisala Jolanta Gereiy. Prevedla prof. M. Gunde Broširana bo stala L 25'—, vezana L 35'—
Ta odlična vzgoina knjiga ,1e pisana v obliki romana In se bere kot silno napeta življenjska povest. Matere koplte jo svojim hčeram. Dekleta naročite si jo, zlata je vredna.
Založba LJUDSKE KNJIGARNE v Ljubljani, Pred Škofijo 5
knjig, ki so bili njih pisci Kranjci, navodilo za narejanje kamna modrih in du so tudi verjeli, da tisti pisci tudi imajo ta kairfen. Valvazor temu mnenju niti ne pritrjuje niti ga ne zanika. Pravi, du je kranjske alkimiste poznal in bil tudi v prijateljstvu z n j Lin i in da torej najbolje ve, kako daleč sega tu veda pri njih in koliko je vredna. Mimo te^u si je tudi dopisoval z zdravnikom in alkimistom Janezom de Monte Snydersoin, ki jc bil svoje dni tozadevno vprav slaven mož.
V zvezi s preiskavo o kamnu, modrih se Kranjska v strokovnih spisih večkrat imenuje. Alkimisti so večkrat spravljali snov Mer-kurius. ki je isto kot živo srebro in ki je bilo v njihovih raziskovanjih tolikšnega pomena, v zvezo z Idrijo, kjer je najdišče živega srebra. Tudi Paracelsus, govoreč o kamnu modrih, omenja večkrat Idrijo. Pravi: »Tozadevno ni boljših pokrajin, kot so Ogrska, Istria ali Carneol (torej Kranjska) in Koroška.«
Zanimiv donesek k zgodovini alkimije na Kranjskem je shranjen v univerzitetni knjižnici v Ljubljani, in sicer je to knjižica, ki je 1. 16S0 izšla v Ljubljani z naslovom: »Praese.r-vatiouim universule naturale« itd. od Janeza Friderika v. Bajna. To je nekakšen sporni spis proti istodobnemu alkimistu Dobrzenskemu (ki je bil očividno Rainov tekmec na področju alkimije). Knjižica je bila, sodeč po uvodu, naslovljenem na kranjske stanove, posvečena cesarju Leopoldu I., ki je bil znan imdpornik alkimije. Naslovna stran, bakrorez, predstavlja neko skrivnostno, krilato bitje, ki je |>ol moški,
Ed ženska in drži v obeh iztegnjenih rokah skulapovo palico s kačo. na kronani glavi pa ie znak Merkurja (planeta) ki je soncu najbližji). Po »uvodu, kjer pisec za podlago svoje »znanstvene« avtoritete zatrjuje, da se ni mogel nihče l>olj potruditi kot on, du bi razrešil skrivnost kamna modrih, in v polemiki proti tekmecu Dobrzenskemu, polaga Rain cesarju zlasti na srce to, da naj se ukvarja s »herme-tično« filozofijo, (kar v njegovem jeziku pomeni isto kot alkimistično raziskovanje). To priporočilo baš ni bilo na mestu, saj smo že omenili, kako so bili tedanji, denarja lačni vladarji vdani alkimiji in so jo podpirali bolj ko sleherno drugo znanost. Pisec dalje razpravlja o vprašanju glede na možnost in resničnost kamna modrih, navaja zglede o primerih, ko se je posrečila proizvodnja zlata, navaja dalje Tazna imena adej>lov (to je mojstrov na p<*iročju narejanju zlata) in omenja v tej zvezi, da ima cesar Leopold L sam zlato tinkturo. Slednjič se huduje na »sleparske tvorce zlato«, ki jih — v nasprotju « selioj, ki g«a vnema le znanost —. vodi sam pohlep po zlatu. .
V jx>dročje kranjskih alkimistov spada tudi polemika znanega priirodoslovca llacipieta proti p. Grul>erju, bivšemu »navigacijskemu ravnatelju« v Ljubljani in graditelju Gruberjevega prekopa. Ilacquet dolži Gruberja v spisu, ki je izšel leta 1778—1789 z imenom: »Orvctograjdiia Carniolica«, da se je Gruber med gradnjo prekopa bavil z umetnijo narejanja zlata. »Tiste vsote denarja, ki so mu jih bili dali na razpolago pri tej novi kupčiji,« pravi llacquet, »so zavedle tega moža v norost proizva jan ja zlata.«
Eden alkimistov, ki so delovali na Kranjskem, je bil soudeležen pri kmečkem puntu, ki je bil izbruhnil proti koncu 17. stoletja na posestvu smledniške graščine zoper generalnega izterjevalca davkov, Ilunsa v. 1'ernburga, ki jih je na nekrščanski način mučil z robotnnjem in davčnimi kaznimi. Leta 1685, ko je bil ujior proti Pernbtirgu že precej oster, je prišel na Kiranjsko neki Peter Cattin, ki je kot alkimist delal poskuse na strmolski graščini pri Cerkljah na Gorenjskem, a se je hkrati zavzemal tudi za stvar kmetov, češ da so dolžni graščaku le tiste dajatve, ki so navedene v odredbi dvorne pisarne iz leta 1569, katero jim je prebral io razložil. Toda upor je bil zmeraj bolj trdovraten, tako da so bili slednjič voditelji upornikov leta 1687 obglavljeni v Kranju in je bilo v Smlednik poslanih 200 knrlovških graničaj-jev. Zgodovinar Vladimir Leveč meni, da je bil Cattini kak francoski agent, ki je bil v tistih časih, ko je bil cesar v vojni s Francijo, prev zel — z mnogimi drugimi vred — nalogo, da
Cripravi tla za notranje liomatije v Avstriji, dn i se tako odpor Avstrije poslabšal. Pa bodi tako aH tako: na vsak način se je alkimist Cattin (in njegov pokrovitelj graščak Ruessen-stein) zavzemal za pravice kmetov spričo krivic, ki so jih morali takrat prestajati.
Alkimisti so ravnali s spisi, ki so jih pisali o svojih dognanjih, z največjo previdnostjo, ko z nekakšnimi tajnimi dokumenti, ki jih simejo videti in brati le sodelavci in taki, ki so tega vredni. Arhiv zgodovinskega društva Kranjske je v prošllem stoletju dobil tak spis v lost z naslovom: »Skrivnostna knjiga o modrosti dolgega življenja in popolnega bogastva«. Na nekem lističu, ki je priložen knjigi, pa si je poslednji lastnik zapisal, da je prejel ta spis leta 1827 od »starega gospoda pl. Breitenaua«. Kako da je spis dobil »stari gospod« v roke, pa ne ve. Breitenau da je bil takrat jako bolan in mu je povedial, da mu zaupa to knjigo kot nekakšen skrivni zaklad z geslom: »Odi profanum vtilgus et arceo«. (»Sovražim prostaško množico in ji
Lepo, sončno, plemen/to bran/9 /e kn/iga
jehie i norčija"
i ve a s k a pisate/nce - S. Lager/o t
:



V kratkem bo iišlo eno najlepših del 11. Bordeaux-a
„Srce in Rri"
Knjige se dobe po vseh knjigarnah in trafikah!
španska socialna zakonodaja
Z zakonsko naredbo, ki jo je pred kratkim izd s I general Franco, in s katero je tudi v sedanji nacionalistični Španiji uveljavil obvezno bolniško zavarovanje, je v Španiji snonolnjena in zaključena socialna zakonodaja, kakršno si je zamislila nacionalistična vlada |xi prevzemu oblasti. S tem se je Španija uvrstila v vrsto modernih evropskih držav.
Socialno zakonodajo v Španiji je načrtno pripravljal že štiri leta minister zu delo C.i-ron. V tem času je predložil vladi v uzakonitev zakon o starostnem zavarovanju, zakonsko odredlio o podpiranju družin z več otroki, zakon o plačanem dopustu, zakon o zagotovljenem zaslužku, ki gu predvidevajo skupne po-gotlbe, ter zakon o nezgodnem in invalidskem zavarovanju. Vsem tem zakonskim določbam v zgradbi španske socialne zakonodaje se je sedaj še pridružil zakon o obveznem bolniškem zavarovanju, na kateregu je prejšnja Španija, kakor na druge socialne zakone, zastonj čakala leta in leto. Obveznosti, ki jih s tem za-
■»■■■■■■■■■■iiaaaanaaNaaaaBBBiiBs
Športniki, ali že veste ...
... da jo bilo državno prvenstvo v drsanju v Budimpešti dejansko samo repnza lanskega prvenstva? Vsa prva mesta so zasedli spet isti tekmovalci. Med ženskami je zmagala (ieorginu pl. Botond, med moškimi Krištof Kal!ay, v parih pa brat in sestra Szekreuyessi.
... da so storili Nemci tudi v preteklem letu vse za propagando pluvalnega športa? Organizacija KdF jo priredila v mnogoterih krajih plavalno tečaje, katerih se je udeležilo 27.000 oseb.
...da skrbi organizacija KdF tudi za izobrazbo drsalnih vaditeljev? Na Dunaju je priredila ta organizacija tečaj za načelnike drsalnih sekcij, iz katerega je izšlo 80 novih vaditeljev umetnega drsanja. Zanimivo je tudi omeniti, da jo priredilo neko dunajsko industrijsko |iodjetje velike tekme svojih nameščencev. Teh tekem se je udeležilo 500 uradnikov in delavcev.
... da se je monakovski telovadec I. Stangl težko ponesrečil? Stangl je bil [Kinoviio član nemško državne rejirezentunro v orodni telovadbi. Pri padcu s krogov si je zlomil kolčno kost in loži sedaj v bolnišnici.
... da pripravlja italijanska sahljaška zveza za 4. april tradicionalno »lekmo dvanajsterih«? Prireditev bodo gledali v Napoliju, udeležili pa se je bodo tudi Nemci. Tekmovali bodo v vseh treh vrstah sabljaškcga šjiorta.
Slo jezikov je govoril
Nedavno je minilo 75 let, odkar je bil rojen svetnik nemškega zunanjega ministrstva Emil Krebs, za kardinalom Mezzoiantijem največji svetovni talent za jezike. Dobro je poznal 59 jezikov. V poznejših letih se je naučil še nadalnjih 40 jezikov. Krebs je bil sin siromašnega tesarja.
Razstava katoliškega tiska
Na praznik Kristusa Kralja so v Veneziji odprli razstavo katoliškega tiska. Razstava je zelo pestra ter je na njej prikazan ves razvoj in obseg sedanjega italijanskega katoliškega tiska. Predvsem 60 popolne zbirke, ki jih je že izdala odnosno jih še izdaja italijanska Katoliška akcija. Razstava bo odprta do aprila meseca prihodnjega leta.	,
Žrtev mraza
Huda zima je nenadoma pritisnila tudi v velikem kitajskem mestu Sanghaj ter je zahtevala precej človeških žrtev. Samo v eni noči je po ulicah zmrznilo 517 beračev,
konom prevzema zavod za socialno zavarovanje, so izredno obse/ne ter ne obsegajo samo običajne zdravniške nege, temveč tudi skrb za popolno ozdravitev obolelega člana. Zato zakon predvideva nadaljnje zdravljenje obolelega člana v zdraviliščih in kopališčih, v sana-torijih, preskrlvo protez ponesrečenim članom. Med tem čusoin. ko se mora oboleli član zdraviti, dobe njegovi družinski člani potrebne pod-|Kire za redno vzdrževanje. Zakon vsebuje tudi stroga določila za zaščito mater, za redno izplačevanje bolniških pristojbin ter tudi avtomatično posmrtninsko zavarovanje.
Koristi tegu zakona se lahko poleg Spancev poslužujejo tudi vsi Portugalci in državljani južno-omeriških republik, s čemer je španska vlada hotela samo obnoviti ibersko in špansko povezanost.
*US*l	iirniM

Visoka pečina mi je zastavila pot. Odnehati nisem smel. Nazaj — nel Po natančnem ogledu sem začel plezati navzgor. Oprijemal sem se po razpokah in koreninah. Po hudem naporu sem preplezal nevarno pečino. Znašel sem se na prijazni planoti, kni pa je tam?
26.
ne dam, da bi se mi ptribližalo«.) V spisu, ki naj bi bil nekakšen ključ zu boljše razumevanje natiskanih alkiminističnih izdaj, je govor tudi o nekakšni bratovščini adeptov, ki je bil njen poslednji ud nemara tisti Breitenau. Neki adept z imenom »Nortonus« je knjižico okrasil s simboličnimi slikami v vodenih barvali. Podlago spisa tvorijo »hermetični« zakoni umrlega sobrata Avguština Brunlioffiusa. Po teh zakonih je bil sleherni lastnik spisa strogo obvezen, da ga je |>red svojo smrtjo sežgal ali pa da ga je izročil kakemu »bratu«, da ne bi prišel v roke kakemu nevrednežu. Poslednji lastnik je — kakor kaže — dolžnost močno zanemaril.
Koliko upanja in razočaranja vsebujejo petnajst stoletna potn alkimije, koliko je bilo v njih pridnosti, koliko darovitosti in koliko vernega požrtvovalnega duha, kar bi vse v službi pravega spoznanja in prave vernosti lahko rodilo najbogatejše sadovcl	r.
Kakih trideset korakov vstran od gozda sem zagledal'— groza... je li res? Razbitine očetovega letala! Kri mi je zlede-
nela. Ubogi oče! Mrtev___ Tako si torej
končal ter me zapustil v največji bedi. Sesedel sem se blizu letala, srce mi je burno utripalo. Oblile so me grenke solze.
26 ,
TOMA2 POKLUKAR: srnnranns«, .KuiiiiHKiiijrtjjnnnfltininii ifnnffiv-ra.nnsr
11111111 ii iiiiliilili ll;li!ili!!!Hi!!iiii!i: limli .. v.'-. " liliiiiii" >1 lliiLi® i' 'uli!?!;,
.........: CELE ZVEZDE ilril
II lir iiiiifc,
lipi..........
i!.;;.;;;;;:
išii' Tiiiili
j	I II	n1 'ui	i i u
j! m, ijlj
UL	I I I	M - 1
"l|! »jillljlllji iHliilliiliii
uitiiliiitiil..!tiiiuliliillU
Spomnil se je večera pred letom, ko je prinesel k Sv. Lovrencu čudovito skrinjo, ki je pela. V duhu jo je slišal. Z vso dušo je mislil na domačijo v rebri, na toplo sobo, kjer poslušajo pesmi, ki jih poje nekje Ljubljani in jih posreduje vsemirje. Zdelo se mu je, da vidi drobne angelce s piščalmi, pa večje z violinami in velike s čelom in basom. Že je slišal pesem, ki je nežno valovala, kakor da pojo angelci, ki še hodijo v otroški vrtec tam zgoraj nad oblaki. Dolge trepalnice imajo, pa lica kakor jabolko, plave lase in široko odprta usta. Drugi godejo na čelo, odrasli so nabavili trobente. Pesem valovi in narašča, motiv se razvija v himno radosKi in zmage.
»Mesija je rojen tam v hlevcu nocoj, raduj se o človek in slavo mu poj!«
Samo fa motiv mu je brnel v ušesih; vedno polnejši, vedno slovesnejši. Okrog Matevža je bilo vse tiho in mirno, le smuči so počasi šumele in žepna sve-
tilka je pošiljala stožec svetlobe v temo. Matevževa duša je vnsovala zdaj v hlevcu pri Betlehemu, kjer pojo angeli s pastirji, zdaj v veliki sobi, kjer sedita mati in oče. Ah, če bi bilo bližje, kako rad bi ju nocoj obiskali
Toda saj je pisal in jim vse na široko razložil,
V domu so povečerjali, ko se je vrnil. Otroci so se veselili darov, odrasli so se pogovarjali, natakarice pa so stregle kakor vsak večer. Uboge natakarice, ki bi bile tako rade nocoj med svojci! Če bi Matevž preje na to mislil, bi prinesel vsaki kaj malega, kajti nocoj je praznik obdarovanja.
Po večerji so se ljudje »sortirali«: višji krogi so ostali v obednici in poslušali radio, mladina se je lotila družabnih iger, Matevž pa je hil s tekmovalci spodaj v gostilni za furmane. Tam so poskušali peti. Ni pa bilo ubranosti, zakaj med fanti je bilo precej meščanov, ki so pokazali, da 60 vzvišeni nad preprostimi božičnimi navadami. Matevž bi najraje zbral otožne uslužbence in jim
naročil kuhanega vina, imeli pa so polne roke dela.
Ne, božično drevo je le navadna smreka s svečami, je le spomin na otroška leta, če te ne gane misel svete noči v Betlehemu, ko se je rodilo Dete; če ne čuješ glasu božjega, ki oznanja mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje; če je tvoja duša vzvišena nad preprostimi pastirji, ki so prišli in pokleknili.
Pred polnočjo so krenile tri sence po snegu izza doma in izginile v temi. Kmalu so se zasvetile tri lučke, menda prve v tej noči sredi teh gozdov. Dva izpod Rožce in Matevž so hiteli v gorsko vas k polnočnici. Na grebenu so se lučke zaustavile; potem se je utrgala prva in rezala temo naravnost po strmini kakor zvezda ki se je utrgala na nebu. Za njo druga in še tretja.
»Kolika lepota!« je zastrmel tekmovalec Tone. Daleč sjiodaj so zagledali cerkev s svelobo v oknih in okrog nje hiše, prav tako razsvetljene. V zvoniku so potrkavali. Veliki zvon se je oglašal v enakomernih presledkih manjša dva sta pela drobno in sproščeno. Ko so utihnili, je plaval trozvok vedno višje in višje ter se izgubljal nekje daleč, kjer so se oblaki umikali belim zvezdam.
Ko so stopili trije gorniki v hram božji, je tiral župnik evangelij. Slovesno je bral in počasi, vsaka beseda je imela svojo veliko veljavo in svoj slovesni pomen. V klopeh pod korom so stali br-
kati očanei z nagubanimi čeli; nekateri v kožuhih, drugi v plaščih, reveži pa samo v navadnih suknjičih. Ko so posedli na stare cerkvene klopi, so prebirali jagode rožnega venca; kdaj pa kdaj so se tudi zaustavili. Premotila jih je vesela pesem, ki se je prelivala s kora in jiolnila cerkev.
Matevž je zagledal klečečo punčko z veliko ruto čez glavo. Ves čas je strmela v lučke pri jaslicah, ponavljala svoj očenaš in se ozirala po pevcih. Kdo ve, za koga je molila? Za svojo mater, za svoje ovčke, ali pa samo iz otroške vdanosti?
Ko jo je tako gledal, je segel v žep jx> droiiiž, se sklonil k njej in ji šepnil: »Jutri si kupi bonbonov in pridna bodi.« To mu je dobro storilo. Punčki tudi. S svojimi začudenimi očmi je pogledala neznanega gospoda. Matevž ji je prijazno pokimal in deklica je spet molila kakor proje.
Po maši so počakali na župnika, da bi ga pozdravili. To so dobro vedeli, da jim bo postregel z hrinjevcem ali sli-vovko. Pošteno jih ie zeblo in kozarček žgane pijače jih je pogrel.
Pot nazaj je bila dolga, kožo na smučeh so dobro prijemale. Ob pol štirih zjutraj jo zagledal Matevž na svoji mizi spet drobno Majdino j>odobo.
»Pripoveduj mi punčka, kako ti je bi Io lo noč. Jaz sem hil zapuščen, pa sem šel k jiolnočnici. Lahko noč. dobro spil«
Zadeva g kristijanijo.
Minuli so trije tedni. Gostje so odhajali in novi prihajali. Odhajajoče je spremljal hišni pek s harmoniko, prihajajoče pa je pozdravljal gosjxidar in jih sprejemal kakor dobrodošle znanre, ki so prišli na obisk. Odhajajoči so bili zagoreli v obraz in so dolgo mahali s sani; oni, ki so prihajali iz doline, so bili bledi, naravnost lačni sonca, zraka in športnega razvedrila v snegu. Nekateri so prinesli seboj čisto nove smuči; to so bili začelniki, ki so se spoštljivo ozirali za onimi, ki so z lahkoto švigali po snegu.
Matevž je bil s svojo &olo na klancu blizu doma. Učil je plužni zavoj. Ernn je bila med najpridnejšimi, je pa vsak poizkus končala s padcem in užaljenim vzklikom Ko se je vsem drugim že »odprlo«. Erna pa je še vedno padala, jo je zgrabil jok.
Da, prav res, tudi solze so tekle v tej šoli. Pa ne zato, ker Erni zavoj ni šel od nog, pač pa zaradi tega, ker je Matevž druge pohvalil in jim včasih vzklikal »prav dobro!« ali pa celo »odlično!«. njo pa je kregal. Sploh je sinu-ški učitelj v Alpah velevažna oseba. Učeni možje in lepe ženske ga vdano poslušajo in se mu [Kikorijo, saj je v ( njegovih rokah ključ do prave bele opoinostL
A. Fogazzaro:	90
Palača ob jezeru
»Prav. Tudi meni je prav, da ostanete tukaj vsaj še nekaj časa. Toliko stvari moram uredili in vam liom /.a pomoč zelo hvaležen.«
Silla ni odgovoril. Molče je pozdravil in zamišljen odšel v svojo sobo.
Kaj naj pomeni vse lo? Ali jo res, kar trdi Marina, da se ie vse zgodilo v blodnji in da je zdaj ozdravela? Ali ga res ne mara več? Ce je to res, poleni se lahko še reši. Ites je ostala te sramota, a te se lahko očisti. Spomnil se je Edi-linih besedi: »Duša se ne bo pogreznila, Če resnično ljubi, kakor zatrjuje.« Misel na samomor je izginila, ni mogel sicer še delati nikakih načrtov za bodočnost, ker je bolel še prej govorili z Marino. Bal se je, dn hi bil zopel razočaran. Vendar pa je sklenil, da hoče začeti novo življenje, da bo nekega dne lahko rekel osebi, ki mu je pisala: »Vreden sem, da me nosile v srcu.«
VI.
»To je drevo, ki sem vam ga bolel pokazati,« je dejal don Inocencij Steineggeju, »Ali ni lepo?« Večkrat prihajam semkaj s knjigo in s svojimi mislimi. Ta samota in pogled na okolico me oči-ščuje. Ko gledam na polje in vasi, vidim toliko ljudi, ki stoje med menoj in Bogom. Tukaj pa sem popolnoma sam z njim. Kako prijeten ie ta občutek, če človeka kaj teži. Niste lega nikdar ob-učtili? Vas nič ne vznemirja?«
Sleinegge je zasadil pulico v tla.
»Kako sem bil slepi« jo vzkliknil. »Kako nespameten som bil, da nisem ničesar uganil? Mislite, da jo bilo njeno nagnjenje do tega človeka močno?«
»Upam vsaj, da no. Pomirite so. Nikar me ne pripravite do tega, da bi se kosal, da sem vam vse to zaupal. Storil sem to le zato, da bi vam zabranil,.da bi ponovili gospodični Sillove besede. Ne sn*- jih izvedeti; preveč bj jo bolele. Sicer pa je bolje tako. Sle spoznali zdaj kak človek je ta Silla?«
>Kak človek je? Tako zelo sem ga imel rad, Še zdaj ga ne morem soditi tako, kakor ga sodile vi.«
Udaril se je po čelu, kakor da bi hotel zdrobiti mučne misli.
»Zame,« — je dejal, — zame! Poljubil bi mesto, kamor postavi svojo nogo, nalo pa bi ji rekel: Pohodi me, ker ne razumem. Verjemi mi, gospod župnik, da se mi zdi, da ie preveč, če imam vso njeno ljubezen in da sem žeiel to zvezo. Slar sem že in treba je misliti na toliko drugih stvari.«
»Sediva semkaj,« je dejal duhovnik ginjen in prijel starca za roko; »premisliva nekoliko kake razloge je imela vaša hčerka.«
Sleinegge jo obstal, kakor da bj se bal kakega nenavadnega odkritja.
»Kaj neki?« je vprašal.
»Pomirile se in sedite semkaj.«
Don Inorencij je bil v zadregi in ni vedel, kako naj začne govorili. V zadregi si je met roke.
»Niste nikdar opazili,« je končno začel, »da bi vašo hčerko mučila kaka tajna skrb.« Sleinegge se je zdrznil.
»Denar?« jo vprašal.
»Ne, ne.«
Bolestno se je ubogemu starcu spačil obraz, ko je dejal:
»Zdravje?«
»No, ne. Poslušajte 1 Morda hoče gospodična hčerka misliti samo na vas, skrbeti samo za vas, živeti edinole za vas, dokler ne bi vi, dragi moi prijatelj...«
Medtem ko jo govoril, ga je duhovnik prijel za roko.	i
»...spoznali skrivno bolečino, ki muči ubogo gospodično, kajti vem, da jo nekaj muči.«
»Veste!« je vzkliknil Steinegge ves bled in krčevito stiskal duhovnika za roko.
»Poslušajte me. Hočem vam govorili kakor dober prijatelj. Vem, da sle mnogo trpeli celo od strani tistih, ki nosijo tako obleko kot jaz. Zaradi lega ste obsovražili vse duhovnike in še celo Boga samega. Vem. da sle se Bogu zopet precej približali, od kar živite skupaj s hčerko. Kako tudi ne? Saj morate ob njej čutiti božjo bližino. Vendar pa. ali |e kaka podobnost med njeno vero in vašo? Nikaka. Ne morete trdili, da sle katoličan, niti ne kristjan. Gospodična Edita pa ve. da ne bosle mogli biti skupaj z njo deležni večnega življenja v Bogu, če se ne podvržete Cerkvi. To je skrivnost, ki jo teži. Vse misli, vsa čustva vaše hčerke so osredotočene tu. Živeti hoče samo za to Prepričan sem, rla je pripravljena žrtvovati za to tudi sama sebe^ Lahko ste ponosni, da vas tako ljubi, Gospodična zaupa \ Poga, da bo uresničil njene sanje. Razumete? Nikakor vam noče reči: Ce me imaš rad. stori to Nikdar! Hoče, da živila vajini duši tesno druga
ob drugi, da bi vera polagoma prišla tudi v vašo dušo. Morda bi vam lega ne bil smel povedati.«
»Oh!« je vzkliknil Steinegge, kakor da bi hotel ugovarjati.
»Zdi se mi, da bi vam ne bil smel povedati, a zdaj, ko ste mi rekli, da ne razumete, se kar nisem mogel več zadrževali in sem pozabil na vso prejšnjo previdnost. Mislil sem si, da je prav, da veste vse, da taka žrtev ne sme ostati nepoznana. Vedite, da bi ,ii jaz le žrtve ne bil nikdar svetoval in da visoko cenim vašo hčerko.«
Steinegge si je j>orinil klobuk na tilnik, sklenil roke in j>ogledal proti nebu. Nato si je z njimi pokril obraz in naslonil komolce na Kolena.
»Razumel sem prvi večer...« je zašepetal; »a zdaj — — — mislil sem, da je zadovoljna.«
Duhovnik se je sklonil k njemu, da bi razumel njegove besede.
»Kako?« je ljubeznivo vprašal.
»Mislil sem, da je zadovoljna,« je ponovil starec, ne da bi odmaknil roke z obraza. »Zdaj molim z njo... grem tudi v cerkev... odpustil sem vsem ... Mislil sem, da to zadošča.«
Sklenil je zopet roke in nadaljeval:
»Prvi večer in drugo jutro, ko sem jo spremljal k maši, sem čutil, kako daleč sva drug. od drugega. A pozneje je bila vedno tako ljubezniva in tako nežna z menoj! Govorila mi je pogostokrat o veri, a le o svojih mislih in čustvih. Poslušal sem jo. kakor bi jo bili poslušali vi, če bi vam pripovedovala o nemškem slovstvu, o naši poeziji in glasbi Ko sem jo začel spremljati v cerkev, jo bila lega zelo vesela, vendar pa se je zdelo, da se boji. da bi bilo to odveč in da delam to le. da ustreženi njej. Samo nečesa me je prosila z vsem ognjem: da bi odpustil.«
£4

mm
1	v V
Bob sankanje. Zanimate se za podrobnosti te vrste zimskega šporla. Nekdaj so gojili bob san-kanje tudi pri nas, poleni pa je smučanje skoraj pojiolnoma izpodrinilo sankanje. Prvi, ki jo izdelal sani z gibljivim krmilom ali volanom, je bil kovač Matthis v St. Moritzu, prve tekme pa so bile 1. 1S98 na progi St. Moritz—Gresta. Ogrodje je leseno, iz trpežnega lesa seveda, ali pa jekleno. Pri upravljanju bob sani ni govora o »vižanju«. pač pa služi za to posebni mehanizem: volan ali pa vrvice odnosno žice za krmarjenje. Sankači sedijo na svojih sedežih in imajo tudi posebna oporišča za stopala. Krmarju pomagajo zlasti z nagibanjem telesa. Moštvo šteje 2, 4 ali 5 oseb. Tekmovalne proge pripravijo že poleti, pozimi pa jih uredijo s snegom. Strmina tekmovalnih prog znaša od 9 do 1.") stopinj, dolžina pa je različna. Od mednarodno znanih prog omenjam dve: v Davosu meri 3200 m, v St M.oritzu pa 1600 m. Zanimivo bo še zvedeti, da so presankall progo v St. Moritzu v času 1 min. 28 sek. Nedavno sle lahko brali v našem listu, da smo imeli tudi pri nas dvoje umetnih sankališč in sicer v Ljubljani in v Bohinju. (M. D.)
Krožne dirke po Italiji. Vprašujete, če jih bodo priredili ludi letos in če »je že kaj znanega ot veliki krožni dirki. Gotovo je to, da jih bodo priredili in so že tudi razpisane. Tekmovali bodo v devetih obrokih, ob nedeljah tekom poletja. Točni termini še niso znani Proge so razdeljene takole:, Milan—San Remo, Tre Valli—Varesine, Milan— Modena, pokal Bernocchi, krožna dirka po Cam-pagni, Toscana. Piemonle, nagrada Moschini in krožna dirka po Lombardiji. (Š. J.)
Domače drsališče. Mlajšemu bratu bi radi uredili na vrtu umetno drsališče. Poskušali ste že na več načinov, dobili pa sle vselej krhek led in so se kar cele plasti odluščile. Kako bi uredili drsališče, da bi bilo uporabno? Za lelos bo naj-brže že pozno, ker hi morali začeli s pripravami že pred zimo, preden zemlja zmrzne. Zemljišče je treba skrbno izgladiti in zamašiti vse luknjice s cestnim blatom Ko dobite gladko površino, jo morate po malem škropiti prav tenko, ne na debelo. V ostalem Vam priporočani, da se obrnete na Ilirijo, kjer Vas bodo točneje poučili. (R. R.)
Nogomet v inozemstvu. Radi bi zasledovali^ potek državnega nogometnega prvenstva tudi v Španiji, na Madžarskem in v Nemčiji. Povem Vam, da je premalo prostora za objavljanje vseh rezultatov. Za enkrat Vam ustrežein s španskim prvenstvom, ker se za isto posebno zanimate. Trenutno vodi na Španskem AC Bilbao s 23 točkami. Temu sledita FC Valencia in FC Sevilla z 20 točkami. Izidi pretekle nedelje so bili naslednji: Madrid :' La Valencia 4:3, Espanol Barcelona : A. Aviacion Madrid 4:2, FC Valencia : FC Barcelona 2:4, FC Sevilla : Betis Sevilla 5:0, Granada : Sara-gossa 1:1. Bilbao : Bastellon 4:0, Ovideo : Cel-to Voggo 1 :0. (B. F.)
Ali še vodijo Japonci r plavanju? Zadnjič Vam nisem mogel ustreči, 'ker še nisem imel podatkov o izidih pretekle sezone. Rezultati so iz razumljivih razlogov nekoliko bolj pičli in Vam jih navajam, da boste sami lahko ugotovili trenutno moč japonskih plavačev. Najboljši na 100 m prosto je
bil stari Ilonda s časom 1 min. 1.4 sek. Med mlajšimi se ju uveljavil Murana in postavil najboljšo znamko lanskega leta v prostem slogu na 400 m 4 min. 52 sek. Dober je tudi njegov rezultat na 800 m 4 min. 52 sek. Med ženskami je imela največ uspeha Fumiko Ilatano, ki pa seveda precej zaostaja za evropskimi tovarlšlcami. Znano je namreč o japonskem športu, da so začele ženske s tekmovanjem v plavanju šele v zadnjem desetletju. (F. L.)
TEL.
KINO UNION
22-21
Burno življenje mladega rleUleta lz fraacoFko-belgijsklh obmejnih krajev
»Med tihotapci«
V gl. vlogi: Pierre Blanchar, Annle Ducaux
PREDSTAVE : oh delavnikih ol) 11! in 18.13; ob nedeljah In praznikih ob 10.SO, 11.30, Iti.30 in ob IS.30 I
TKU
KINO MATICA
22-41
Tropa d in kariera mladega plemenltasa. Ljubezenska drama med vellkafil 19. stol.
»Roman revnega mladeniča«
Igrajo: Amedco Nazzarl in Katarina Boratto Ta film predvajamo dnevno ob pol 7 zveCer. Dnevno ob 11.30 In 16.30 tn v nedeljo ob 1 0 30 In 14.SO predvajamo »SNEOULCICO«
TEL.
27-3H
KINO SLO«A
Znppt dve url prijetne zabave! MACARIO nastopa v filmu kot
»Vede/.evalee«
Poleg njega So L. Beghl, E. Flcrmonte t. dr. PREDSTAVE: ob delavnikih od 14.30 dalje, ob nedeljah in praznikih ob 10.30, 14.30, 16.30 ln ob 18.30.	Konec ob 20.15.
Po kratkem trpljenju nas ie v 91. I. starosti za vedno zapustil naš ljubljeni dobri mož, oče. ded, praded, slric in tast, gospod
Matija Žifko
posestnik na Verdu
Na zadnji poli ga bomo spremili v sobolo, 23 januarja 1943. ob 4 pop. na pokopališče sv. Aniona na Verdu. Verd. 22. januarja 10t3.
Žalujoči oslali
Edgar VVallace:
51
sm
Roman
»Kaj misli?« je vprašal John Lexman in vstal z nekoliko opotekajočimi se nogami.
V odgovor je tudi ona vstala, šla proti vratom z zavesami iz kretona in jih odprla. Bil je trenutek pričakovanja, ki se je zdel cela večnost. Nato je prišla skozi vratu vitka, resna in lepa gospa.
»Moj Bog,« je vzkliknil T. Ks., »Grace Lex-man!«
XXIII.
Vsi so odšli in pustili v sobi Lexmana in gospo sama, ki sta ta trenutek občutila, da je Bog lc blizu človeka, a da redko kdo na to misli.
»Ne, ni umrla,« je povedala s nodsmehom Belinda Mary, ko so se zgrnili okoli n je.
»Kara se je še dalje zabaval in strašil. Nikdar ji ni napravil kuj hudega, kakor se je bal gospod Lexinan. Gospej Lexman je pripovedoval, da je njen soprog umrl, prav tako kot je pravil Johnu Lexmanu, da je odšla gospa na drugi svet. No, pa jo je pripeljal na Angleško.«
»Koga?« je vprašal T. Ks. neverno.
»C.race Lexman,« mu je smehljaje se odgovorila gospodična. »Zdi se vam nemogoče, a če pomislite, da je imel svojo jahto in da je mogel prili iz katerega koli pristanišča z avtom v svojo hišo na Cadogan Srjuaru in da jo je takoj spravil na varno v klet, ne dn bi v hiši kdo opazil, boste priznali, da je bila edina težava, kje in kako pristati. Našla sem jo v spodnji kleti.«
»V kleti da ste jo našli?« je vprašal načelnik.
Belinda Mary je potrdila.
»Našla sem njo in psa. Saj ste slišali, na knk način jo je strašil Kara. Psa sem ubila s svojimi rokami,« je ponosno jiovedala, a se nato zdrznila. »Bil je grozna žival,« je priznala.
In gospa je ostala ves ta čas z vami in nam niste nič povedali?« je vprašal T. Ks., ki je bil še vedno neverni Tomaž. »Zato torej niste hoteli, da bi izvedel, kje stanujete.
Spet jc prikimala.
»Vedeti morate, da je bila zelo bolna,« je povedala, »in da sem morala skrbeti zanjo. Vedela sem seveda, da je moral biti Lexman, ki je umoril Kara, a o gospe Grace Lexman nisem mogla govoriti, da ne bi njega izdala. Zato sem mislilo, ko se je odločil gos|>od Lcx-mun za predavanje o svoji zgodbi, da bi bilo najbolje, ako s svojim odkritjem vse presenetim.«
Gospodje so se spogledali.
»In kaj naj napravimo zdaj z Lexmanom?« jc vprašal načelnik."»ln kar se tiče vas, P. Ks., kako sc vse to ujema z vašimi teorijami?«
»Lepo.« jc hladno odgovoril T. Ks. »Jasno je bilo, da je moral biti morilec tisti, ki je prišel v sobo kot Gathercole, in seveda ni mogel biti Gathercole, ker pač ni imel leve roke.«
»Zakaj neki jasno?« je vprašal načelnik.
»Zato.« je odgovoril T. Ks. Mcredith, »ker je pravi Gathercole izgubil desno roko. To je bila edina jiomota, ki jo je napravil Lexmun.«
»Iltn.« je načelnik urncl, si pogladil brke ter vprašujoče pogledal jx> sobi. »Zdaj pa se moramo odločiti glede Lexmana,« je rekel.
»Kaj mislite, Calmnn?«
1
***** Dot*«*' "H
i, VuU'tW° * »me«1" ia. I Uv so
-^TJo *«» \ •,„ mor«*" ^ „ r»Ai«-
fito rt	en**® _»Anwo \ " ,





Ali
ste ie
naročeni
na
Slovenca i
Vsak
naročnik zavarovan
ggaMBMHBBMMBHBi
Za vedno nas je zapustila naša mama, slara mama, lela,
gospa
po težki bolezni, previdena s sv. zakramenti, v 67. lelu starosti. Pokopali jo bomo v soboto, dne 23. januarja 1943, ob 16 na pokopališče na Viču.
Ljubljana, 2/. januarja 1043.
Globoko žalujoči: Kušar Anton, mož; Anton, sin; Marija, Angela por. Pavlič, Mari por. Rolar, Tončka por. Uderman, hčere — ler ostalo sorodstvo.
Francoz je skomizgnil z rameni.
»Kar se tiče mene, ne bi oviral notranjega ministra glede pomilostitve in bi predlagal za Lexmana celo pokojnino,« je rekel neprisiljeno.
»ln vi, Savorsky, kaj mislite?«
Rus se je nalaliko nasmehnil.
»To je senzacionalna zgodbo,« je mirno odgovoril, »in bojim se, da bi morali spraviti na dan razne zanimive škandale, also bi nastomli proti gospodu Lexmanu. Mimogrede,« je reke! in si pogludil lepo negovane brke. »si dovoljujem oj)ozoriti vas, da bi moja vlada ne gledala mirno, ako bi kateri koli škandal zbudil preveč pozornosti glede albanskih razmer «
Načelnik mu je pomignil in mu dal znamenje, da z njim soglaša.
»Tako je tudi moje mnenje,« je povedal načelnik italijanskega urada. Jasno je, da tudi nas zanima, kaj se godi ob obaliAdrijo Kara je sicer žalostno končal, vendar bi ne mogel biti za knk proces proti gospodu Lexmanu.«
»Dobro, zdi se mi, da se nas politična stran dogodka prav za prav ne tiče,« je rekel 0'Gra-dz, »a glede človeka, ki je bil v nevarnosti, da bi bil kmalu zadušen, ker se je nekoliko preveč mešal v Islato, ki bi se ga ne smel dotikati, bi pustil vse lepo pri miru, kakor je.«
Načelnik je bil globoko zamišljen in Belinda Mary ga je zaskrbljeno gledala.
»Recite mu, naj pride!« je rekel odsekano.
Gospodična je odšla po Johna Lexinana in njegovo ženo in sta vstopila, držeč se zn roke, vsa vesela in srečna, ne meneč sc za prihodnost, kaj jima prinese.
Načelniku se je obraz zjasnil.
»Lexmnn, zelo smo vam hvaležni zn pre-znnimivo zgodbo in za še zanimivejšo teorijo,« je rekel. »Ce sem prav razumel, jc vse to, kar
ste napravili,« je nadaljeval z odločnim glasom, »samo vživetje v vlogo morilca, da bi nam pokazali svojo teorijo, in sicer ne le glede načina, kako se je umor v resnici izvršil, temveč tudi o pravem vzroku umora. Rekel bi, da je to najpomembnejša rekonstrukcija, ki jo je presenetljivo izvedel John Lexman s svojo trdno roko. Počakajte, prosim, in ne govorite, dokler ne odidem,« je zamrmral. »Res, popolnoma ste se vživeli v pravega morilca in govorili ste zelo prepričevalno. Skoraj bi mogli verjeti, rla je človek, ki je umoril Remingtona Kura, pred nami. Zelo, zelo smo vam hvaležni za to jionazoritev.«
Z iskrečim pogledom iznad očal je ošvignil svoje kolege, ki so ga razumeli in mu mrmrajo pritrjevali.
Potem je pogledal na uro.
»Zdaj pa moram iti.«
In je stopil po sobi in dal Jolinu Lexwanu
roko1.
»Želim vam vse najboljše,« je rekel in stisnil obe roki Grace Lexmanove. »Prihodnje dni,« je rekel očetovski, »pridem v Beston Tracey in vaš soprog mi bo pripovedoval kako drugo, veselejšo zgodbo.«
Premolknil je. se ustavil v vratih in »e ozrl ter videl v Lexmanovih. očeh samo hvaležnost.
»Se to. gospod Lexmnn,< je rekel oklevajoč, »če bi bil na vašeni mestu, mislim, da ne bi nikdar pisal romana z naslovom .Skrivnost skrivljene sveče'«
John Lexman je odmajal z glavo.
»Jaz je ne bom nikdar pisal.« je odgovoril.
Prevedel J. L-
Konec.
Za Ljudsko tiskamo v Ljubljani: Jože Kramarifc
Izdajatelj: Inž. Jože Sodja
Urednik: Viktoi CenCii