......... PRO Otflce of PubUcation: M8T South L«wndal« Ara mmtmmrnmmmmmm £C8SflttMMBMBMfltfNMCMN Subscription 96.00 Yearly dTEV—NUMBER 52 GLASILO SLOVENSKE NARpDNE PODPORNE JEDNOTE _ 'etvčlizl S chicago. ill. torek, i i. marca (march it). 1*43 Aoeaptance for malling at special rate of poatage prorkled for In •ectionllOS, Act of Oet S, 10IT. authortsed on Juna 4. 1018. Domače vesti Ia Mlnneeote Ely, Minn.—Prve dni marca ata bila po neareČl zadušena od plina, H je ponoči uhajal iz ku-hinjake peči. John Sega. star 81 let in njegova iena Margareta, stara 82 let. Žena je umrla takoj, mož je pa podlegel nekaj dni kasneje. Bila sta tukaj okrog 40 let in prišla sta semkaj lz Brazilije. Zapuščata sina, štiri hčere in mnogo vnukov iiv vnukinj. Bila sta člsna ABZ,—Rojaku Johnu Košaku je umrla iena, ki je bivala tukaj 43 let.— Rojak Peter Jerič ao je pa obesil. Bil je vdovec In zapušča več otrok, enega sina pri vojakih. Bil je član KSKJ. Veati s sapada Kemmerer, Wyoming.—Dne 9. marca je v bolnišnici umrl Anton Baatel, star 79 let in rojen v Prihovem pri Rečici ns Spodnjem Štajerskem. Tukaj je bil okrog 40 let in zapušfe sina,, v starem kraju pa dve hčeri. BU je Član ABZ.—Frank Kozina je bil povoien od avtobusa* ko je šel na delo. Nahaja so f tukajšnji bolnišnici. Dalje se nehaja-ta v bolnišnici Frank Košsk, ki je bil ppblt pri delu v rovu in George Hribar, katerega muči bolezen. , Ljudstvo bo postavilo svojo vlado po osvoboditvi VlSlSKI ZAKONI PREKLICANI Eden konferiral s Stimsonom PROSVETA PROSVETA THE ČNUGHTEMMEIfT ay«J n LASTNIMA SLOVENSKE NABODNE PODPORNE JE----- ti md pubUshsd br ______ drim (tani Chlcses) la m teto. SI M sa pol 1«U. SI M sa tštrt Istat aa 174« aa oslo Isto. fSJf ss pol Ista« sa '--- SakscrlfrtaO ralsst lor ths Unitsd Stalas (i--------- ■ od Clcsro 91M pm jmx. isesign po dogovoru — Rohsptsl dsplssv kl vračajo Rokopisi IJJsrara* fiiksi (trties. porsstt itd.) ss TTooio potiljatoljtt la v slučaju. Ss |s prlMU Naslov aa vss. kar tae slik s Ustomi PROSVETA 2*17-11 So. Lswadajs Ava. Cklcapo. Mineta MEMBER OT TKE PEDERATED PRESS Glasovi iz naselbin Dstum v oklepaju ns primer (March 31, IMS), poleg vaisga imena na naslovu pomeni, ds vsra Je s tem datumom potekla naročnina. Ponovite jo pravočasno, da ss vsm list ns ustavi. Tedenske kritične misli V veliki vojni smo, ampak ameriških politikov to ne moti, da ne bi že danes mislili na predsedniške volitve, Igi pridejo prihodnje leto. Burbonska svojst vsake vrste Je že danes v silnih skrbeh glede "Četrtega* termina" in nekateri kongresnikl se bolj zsnimajo za vpr*š*nje, kako bo treba poraziti Roosevelts v letu 1944, kakor pe za vprašanje, kako je treba poraziti Hitlerja v letu 1043. Nobenega znamenjs nl, da bi Roosevelt res hotel biti četrtič t kandidat z* predsednika, ampak ljudem ni mogoče zabraniti tega špekuliranja in Gallupov institut je že dal zadevo pa glasovanje. Rezultat? V primeru, da bi vojna še trajala, se je 58% volilcev - izreklo zs četrti termin Rooseveita, ako pa bo vojna končana pred poletjem 1944, tedaj je le 44% volilcev voljnih ponovno voliti Rocsevelta. To je relativen dokaz, da Amerika ne mara Izpreml- njati vlade med vojno. • f ■ • s s V južni Rusiji se je že pred neksj tedni stajel sneg in nastalo je gorko vreme. To je bil vsekakor vzrok, da se je*ob koncu februarja ustavila sovjetska ofenziva med Doncem in Dnjeprom v Ukrajini, kjer je čez zimo izvojevale sijajne uspehe. Zadnji teden so Nemci celo zsčeli s protiofenzivo zapadno od Harkova in vrgli Ruse nasej domala sto milj, predno so bili ustavljeni. Medtem se z velikimi zmagami nadaljuje sovjetska ofenziva v severni Rusiji, kjer so tis še pokrita z debelim snegom in ledom. Vse kaže, da je genersl Zlms že vedno najboljši zaveznik Rusije. oso Zadnji teden se je pojavila majhna "kriza" med Ameriko in Rusijo, ko je ameriški poslanik v Moskvi rekel, da rusko ljudstvo ni dovolj informirano o obsegu smeriške pomoči. Z druge strani poročajo, da dva glavna sovjetsks lista Izvestlja in Pravda redno objavljaU iste številke glede smeriške pomoči, ki jih objaylja uprava "lend-leasnega" programa v Washingtonu. Zadeva bo po-jeanjena in vse bo sil right. Ce bi bilo res, ds Stalinova vlada prikriva ameriško pomoč ruskemu ljudstvu, bl bilo to rszumljivo. Po tolikih letih pripravlja nje sovjetov ns vojno ln v tolikem obsegu bl bilo sovjetski vladi zelo nerodno, če bi priznala, da prejema pomoč lz Amerike ln An gllje—zlasti iz Amerike, katers je komaj pred dvema letoma za čela na veliko proizvajati bojni material. Ali naj Stalin prizna, da Je njegov državni kapitalizem še zelo daleč odzad za privatnim kapitalizmom Amerike in Anglije? Za nas je važno samo to, da Rusljs prejems poslano pomoč ln ta __ pomoč res kaj zaleže, za kar Je namenjena, za—poraz osišča. Vse drugo zdsj nl tako vsžno. • s s \ Is Londons poročajo, da angleški kralj dela v tovarni za topove po tri ure ob dveh večerih v tednu. Med delom Ima na sebi sive hlače ln svlter in njegovo delo na stroju Je baje zelo precizno in dobro. Ampsk krslj dela le šest ur v tednu ln plače aploh ne potrebuje, torej lahko dela zastonj—zs zsbsvo. Avstrijs je imela cesarje, ki so včasi prijeli za plug in odrezali brazdo na polju. Potem so pa otroci morali cela stoletja čltatl o tem v šolskih tx*llih. Bivši nemški kajzer je žagal drva v svojem zavetišču na Holandskem in ves svet je čital o tem. Zares silno važno! Sedanji angleški kralj bo morda nekoč v bližnji bodočnosti ros delsl stalno v tovarni in teduj bo njegovo delo res koristno, ampak takrat se ne bodo časopisi zanimali za njegovo delo, kakor se danes ne zanimajo za delo milijonov koriatnih delavcev. • s • "Kronprlnc" Oton llabsburg je dobil od ameriškega vojnega departmenta dovoljenje, da lahko organizira "avstrijski bataljon," če dobi kaj prostovoljcev. Oglasilo se je celih 29 prostovoljcev Večjegs f laska si ne moremo mialiti. Niti bivši avstrijski Nemci v Ameriki se nočejo vpissti v Otonov bataljon. Kljub temu vojni tajnik Stimaon vztraja, da "avstrijski bataljon" mora biti ln zda premeščajo v U polomljeni bataljon vojake, kl so bili rojeni kot podsniki bivše Avstro4)grske In ki še niso ameriški državljani. To pomeni nov ftasko. Noben prisiljeni vojak tegs bataljona nl tako neumen, da bi se kdaj bojeval za kakšno Avstrijo. Zs Ameri k« so priprsvljeni bojevstl se vsi—ne ps za kakšno cesarsko Avstrijo! Ali nt nikogar, ki bi v tem smislu podučil našega vojnega tajnika* * n, Večina delavakih In liberalnih listov v Ameriki obsoja uatrelltev dveh poljsko-židovskih socialistov v sovjetski Rusiji v zadnjem decembru. Magsztn The Not ion. o katerem ne more nihče reči da ni do ušes naklonjen Rusiji, piše v svoji številki k dne IS. t. m ds eksekueija Ehrlicha in Alterjs nl bila Ie alaba Juatics, temveč tudi slsbs propaganda za Rusijo v tem kritičnem času ln za poale-dire Vsega lega je direktno odguvorna sovjetska vlada. Nsj več zgražanja Je zaradi u-ga. ker sovjett uradno pravijo, da sta blls umorjena socialista v sluftbl nemških narijev. To bl bilo smošno 6e bi blls Ehrllch in Alter samo fttda, tako pa, ker sta blls zraven fte soclallsU, JevU obdolžltev naravnost ogabna Ali niso mogli odgovorni krogi v Rumu izmisliti ka) novega, kaj bol verjet neg s? Staro šmlranje s "fašizmom" in "nacizmom" vsega, ker ne tuli v njihov reg, kratko malo ne vlače veš!— MS. • Mlddlsse*, Pa.—Nimam nič posebnega, pe vseeno se oglasim iz navade in tudi zato, da he bo komu dolgčas po mojih dopisih. Sicer bom ns kratko napravil, da bo prostor še za druge. Ko sem bil zadnjo (prejšnjo) nedeljo v Sharonu v Slovenskem domu, mi pravi Joe Garm, če sem čital lokalne novine Sharon ierald, ki poroča, da je avto ubil našega rojaka Joeva Suš-taršiče. Odgovorim, da lista ie nisem prejel. DrugI dan čitam tej nesreči. Joe Suštaršič, star 55 let, Je bil dome od St. Jerneja na D6-enjskem. Delal je na farmi pri družini Loulaa Cvelbarja ml. dve ali tri milje otfSharona. Svojega gospodarja je vprašal, da bl mu malo zvišal plačo, drugače bo šel pa v tovarno delat. In Uko Je šel 25. februarja v Sharon, da polzve, če bl se kje delo dobilo. Obenem se je oglasil tudi pri družini Trojar, kjer e bil pred leti na sUnovariju. opoldne se je vračal proti domu na farmo na ohljskl strani. Pol milje od pennsylvansko-ohijske meje gs je na cesti Sha-ron-Warren zadel avto, ki je šel preko njega in Uko tudi drugi avto, tako da je bil Suštaršič na mestu ubit. Nekako ob poldesetih zvečer e pri farmarju Cvelbarju potrkal na vraU državni policaj, ki e povedal, da je Suštaršič mr-Uv. Pokopali so gs v Brookfiel-du, O. On je živel tudi v Girar du ln Um gotovo več vedo o njem. Če je imel tukaj kaj sorodnikov, meni nl znano, kakor tudi ne, če je bil v kakem društvu. Zadnjič sem omenil, da je Steve Setič (Hrvat), ki je bil 20 et moj sosed, umrl 13. febr. radi operacije na črevesih. Ko sem se 17. februarja udeležil njegovega pogreba, je bilo žalostno. Štiri sinove ima pri vojakih. Eden se je pripeljal na pogreb leUlom, drugi z vlakom, tretjega smo ps vsi pogrebnlkl čakali, da se pripelje z vlakom ob, 0:30. Zmeraj je bil telefon v rokah, če je že prišel vlak ali ne. Končno je prišel odgovor s postaje, da na tistem vlaku nl nobenega vojaka. Od četrtega sina nl bilo nobenega glasu, ker se je gotovo preselil in ni nič vediel o očetovi smrti. ■Ob 10:30 smo umrlegs odpeljali v hrvaško cerkev, kjer je maš-nlk opravil svoje. Ko je bilo vse gotovo, da ga odpeljemo na pokopališče, je prišel telefon, naj počakamo s pogrebom, da pride tretji sin domov. Vsi, ki smo spremljali pokojnega Setlča, smo se lz cerkve vrnili domov, hirtve-ca pa je pogrebnik odpeljal na njegov dom, da počaka tretjega sina od vojakov. Tako so pokojnika šele drugI dan izročili materi zemlji ob spremstvu žalujoče žene, treb sinov-vojakov ln treh sinov, ki so Še doma. Četrtega sina ni bilo. Na takem pogrebu še nisem bil. da bl mrtveca domov peljali. Pokojniku naj bo lahka ameriška gruda. Dne 28. februarja sem bil na seji Slovanske lige, kl jo tvorijo vsi tukajšnji slovanski klubi. Reja se je vršile v našem Slovenskem domu. Med nami smo i moli tudi dvs gosU-oflcirja, enega od mornarice, drugega od armade. Is blsgsjne lige smo da-rovsll vsakemu sto doUrjev zs pomot- vojakom. Ob tej priliki so tudi nsša dekleta od gospodinjskega kluba 81ovenskega doma napravile fl no večerjo. Povabili smo tudi alovemtkega vojaka Henryja Gruma, ki se Je nahajal v spodnjih prostorih. On je doma iz Porcst Citvja, Pa., in Je rekclj da se nahaja v bližnjem vojal škrm taborišču že nad mesec dni. Fantu se je dopadlo in se Je zahvalil za prijaznost. Tudi jsz se sahvallm našim mi ga potisne v žep s pripombo, nsj pazim na dobroto, da se ne stUči. , Nismo pa samo jedli, marveč nam je Mary Anzur poleg ječmenovca delila tudi "železno". Moje miaii so bile le pri dobroti Seveda, kdor kuharice ljubi in dekle "šUma", zmeraj "pocukrane žnable Ima." Pravkar sem čital, da se morata v New Yorku zagovarjati mož in žene, ker sU privezala svojo 13 letno hčerko k zibeli, da pazi na malega otroka. To sU storile zato, ker oba delaU v tovarni, hčerka pa je že par-krat ušla od zibeli. Pri Um se spomnim sličnega dogodka, ko sem bil še v Pueblu, Colo. •Neki porednež <*li očim je privezal malo hčerko k zibeli svojega otroke. Anton Valeniinčič. čiUteljev, se le redkoma oglasim s kakšnim poročilom v Prosveti. Torej vse priznanje našim stalnim dopisnikom, ki nam poročajo razne novice iz naših naselbin sirom Amerike. , Kakor vsako leto Uko je tudi to zimo tukajšnji Shenango Val-ley Educational Forum angažiral čim bolj liberalne govornike. Dne 28. januarja je predaval dr Herman Raushnig, bivši Hitlerjev prijaUlj in zaupnik in nekdanji predsednik senaU v Dan-zigu. On je rekel, da mora biti Nemčija duševno, gospodarsko in militaristično poražena. To bo sicer težko delo, kajti Hitler se bo poslužil najstrašnejšega orožia, samo da bi zmagal. Ali kljub temy bo poražen. Dne 28. februarja Je biU v na šem Slovenskem domu seja tukajšnje Slovanske lige. Na tej seji so iz blagajne darovali $200 v vojaški fond—$100 za mor Akcija sa stari kraj Llkrarr, Pa*—Meseca decem bra lanskega leU smo poslali dva zastopnika iz naše naselbine na Slovenski narodni kongres v Cleveland, eden pa je bil za federacijo SNPJ zapadne Penne. Ti trije zastopniki so potem nam poročali zaključke Uga kongresa. Na podlagi teh poročil je tukajšnji Slovenski dom sklical izredno sejo, ki se je vršila 28. febr. Na Uj seji smo ustanovili postojanko politične in pomožne akcije za stari kraj in izvolili sledeči odbor: Predsednik Jakob Dolence, Ujnik Ntck Triller, blagajnik frank Strimljan. Ta odbor bo vodil vso pomožno akcijo za stsri kraj. Prirejali bomo veselice in nabirali prostovoljne prispevke. Vsa imena darovalcev qido priobčena v Prosveti, denar, bomo pa izročili tukaj pooblaščenim zastopnikom, ds ga po^Jejo na pristojno mesto. Tukajšnj? društvo 386 SNPJ je darovalo $100, Izobraževalni in zabavni kom $50,^ društvo 34 WBU $25, angleško poslujoče društvo 682 SNPJ $10. Ta denar se bo v kratkem poslal, kamor je namenjen. V pričo tega, kar se danes godi v Sloveniji, bodo srečni oni, ki-bodo preživeli to dobo mučenja ln preganjanja. Hitler in Mussolini pobijata civilno prebivalstvo, da je groza. Takega ubijanja svet do danes še ni doživel. Za časa turških vpadov je bilo grozno, toda Turki so opu-stošili gotove vasi in kraje, pobili mnogo prebivalstva, odpeljali s seboj de$ke in zopet šli, od koder so prišli. Hitler in Mussolini sts se pa udomačila na okupirani zemlji, preganjata naše nadvse marljivo ljudstvo njih dobro obdelanih kmetij in odgovornih mest in postavljaU svoje ljudi na njih mests. S svojo glupo fanatično domišljijo mislijo okupatorji, da so boljši kot Slovenci ln drugi pod jarmi jenrl narodi, izkazali so se pa ravno obratno. S svojim divjaštvom so pokazali, da so največji barbarji in morilci, kar jih še zgodovina pomni do danes. Ako bi ti barbarji vladali vsemu svetu, potem gorje narodom! Bliža se čas, ko bodo Nemci sa mi okusili enaščevanje razljute-nih zavezniških narodov. Čast ruski armadi ln ruskemu narodu, ki je pokazal, da je slsv-na nemška armada, ki se bori orožjem vse Evrope, tudi premagljiva, kajti Rusi jih pode, da Je čuda. Največjo zmago, kar Jih do danes pozna zgodovina, so Rusi dosegli pri SUlingrsdu, kjer so sajell celo šesto nacijsko armado; kolikor jih niao pobili, ao jih pa ujeli ln danes U armade ni več. Na ruski odpor dsnes gleds s občudovanjem ves svet, kakor tudi ns odpor našega ljudstva v Jug«*!a\ i n narje in $100 za armado. Navzoča sta bila tudi dva oficirja, ki sU nekaj govorila in se zahvalila za dar. Glavni govornik pa je bil James Hovorka, rodom Čeh iz Youngstowna, O. On je govoril o zgodovini Slovanov, kako so se morali vedno branit: pred svojimi zatiralci—Nemci IUlijani in Madžari. Rekel je da v sedanji vojni hoče 86 milijonov Nemcev zasužnjiti in potiti 300 milijonov Slovanov, toda ta nacijska nakana se ne bo nikdar posrečila, ker Hitlerjeva moč že peša in bo kmalu strU Potem se naj pa v Evropi usU-novi federativna vlada po vzorcu ameriške, id bo najboljša garancija za trajen mir v Evropi. Tudi je rekel, predno je šel v Ameriko, da je bil 15 mesecev v Rusiji. Dejal je, da so ruski carji držali dva tisoč let, ruski narod \ temi in nevednosti, seda, so pa v 25 letih več napredoval kot prej v dva tisoč letih. Pre je bilo 90% nepismenih ljudi v Rusiji, zdaj pa zna 75% ljudi či tati in pisati. Kakor je že Anton Valentinčič poročal, je bih moj sin doma osem dai na dopustu. Ko je še nazaj v Great Lakes Naval Sta-tion, sem mu dal dva naslova iz Waukegana, namreč od Martina Judniča, ki se ga spominjam po njegovih dopisih, ki jih je pisa v Prosveti Ih so bili prav zani mivi, in Antonije Bezek, ki jo poznam z 11. redne konvencije SNPJ, ki se je vršila v Clevelandu. Sinu sem priporočal, ako mu le čas dopušča, naj obišče Slovence v Waukeganu, kjer ga bodo z veseljem sprejeli. In res je obiskal Martina Jud niča, ki ga je uljudno sprejel, mu razkazal Domove prostore in ga dobro potretal. Dne 28. februarja je bil zopet v Waukega-nu, kamor ga je povabila mrs. Antonija Koncilja. Bil je na večerji ženskega društva in tudi možje so ga lepo treUll. Tako je pisal domov, in to še po slovensko, dasi se prej ni nikoli pripravil, da bi pisal slovenski. Torej se nsj lepše zahvaljujeva jaz m moja žena waukeganskim Slovencem za vašo uljudnost in postrežbo, ki ste jo izkazali najinemu sinu Antonu. VVaukegančani so mi še dobro v spominu iz leU 1929. Bilo je proti koncu julija, ko sva se z Valentinčičem odločila, da greva obiskat naše farmarje in sorodnike po imenu Janezič v Willard in SheUJon, Wia.,' kjer živi moj brat Jakob Garm. Prvi dan smo prevozili lz Sharona do Waukegana. Naša prva misel je bila, da tam poiščemo Slovenski narodni dom. Tam je bilo dosti ljudi in so nas lepo sprejeli. Naše ženske so bile utrujene od vožnje ln so jim Waukegančanke hitro priprsvlle prenočišče. Mi moški smo šli pa v klubove prostore, kjer smo se pogovarjali do treh zjutraj in še zapeli smo Jih neksj. Zato ne bom nikdar pozabil uljudnosti vvaukeganskih Slovencev. Z nami je bil tudi U sin, ki je sedaj pri mornarici. Takrat je bil sUr 12 let. Zdaj bl mu rad dal tudi naslov RudeU Skala, toda ga nimam. Sina so nedsv- Adamlčevtm nasprotnikom v album Colob—Mogoče sem katero številko izgubil, zato mi ni jasno, kaj je s to afero med Louisom Adamičem in slovensko duhovščino. Ni, mi treba braniti Adamiči, ker se bo že sam, kadar bo treba, ker je bolj zmožen kot pa vsi tisti duhovniki skupaj, ki sq ga napadli. Adamič je v ameriški javnosti x>lj poznan in je nas Slovence pred ameriško javnostjo bolje jredsUvil s svojim pisanjem kot vse slovenske cerkve skupaj. Samo stopiU v javno knjižnico katercn' koli mestu in vprašaju za Adamičeve knjige, pa vam bodo Ukoj postregli; vprašaju jk za kakšno knjigo Uga ali drugega slovenskega duhovnika. in kaj boste našli? Nič! Nič rad se ne prepiram v javnosti, a me je nelufj prijelo, kar zahUva odgovora, ko čiUm, da nekdo, kl baje zastopa "300,000 katoliških Slovencev v Ameriki", napada najodličnejšega za stopnika ameriških Slovencev in to v času, ko gre za pomoč Sloveniji. To je Uko zahrbtno napadanje kot tisto od kansaŠke-ga republikanskega kongresnika Lambertsona, o katerem sem ravno bral. On je napadel Roose-veltove sinove, češ, da jih je njih oče poklical s fnjnte v varno za ledje. To ni nič drugega kot sovražna politika najpodlejše vrste. Enrfko je tudi s tem napadom na Adamiča s strani slovenske duhovščine. Jaz navadno pustim duhovni ke v miru. Toda če oni dajo povoda, jim lahko tudi dosti povem, kar ne bo prijetno za njih ušesa. Ne rečem, da so vsi Uki; so tudi izjeme. Ko sem bil v letih 1914-16 na Filipinih, sem bil naročnik Glasa Naroda, moj tovariš Joe Si-monlČ pa naročnik lista, ki je izhajal v Duluthu, Minn.—če se prav spominjam, je bil Narodni Vestnik. Njegov urednik je bil duhovnik—imena se več ne spominjam, toda zdi se mi, da je bil Smolej. Jaz sem dopisoval v Glas Naroda in včasih malo okrcal avstrijsko-nemško napadalno politiko. Tisti duhovnik-urednik je bil zagrizen avstrijak, pa mi je v svojem listu odgovoril in se po-norčeval na račun mojega imena, potem pa še poslal grozilno pismo, češ, da kot vojak nimam pravice vmešavati se v politiko. Sel sem do svojega poveljnika in mu stvar razložil. Pa pravi, naj še pišem, saj on imaJkoš v kotu. Konec je bil, da je bil list tistega duhovnika usUvljen, ko je stopila Amerika v vojno leU 1917. Če je tisti urednik še živ, ne vem—mogoče bo vedel Ma tija Pogorele. Imam tudi nekaj v spominu in na razpolago, kar se tiče Ameri-kanskega Slovenca iz JolleU. To je bilo okrog leU 1926. Toda za enkrat naj zadostuje. Rečem le to, če nečete delovati za skupno korist našega naroda, potem —roke proč! Ne podirajU, kar drugi gradijo. Sicer se vaše la janje preko plota ne sliši daleč, bilo bi pa vseeno bolje, da ste tiho. Joseph Marala. 381. TOREK, 16 MAPo* su, ki je Ameriko obdaril tu* notoričnim konKiV,mkoitl "J som in nič manj burboiukin?1 natorjem ODnnielom, bivZ' vemerjem. Ta reakcionarna zveznega senata se je snU* stavi\ na čelo u ' kr^S zveze, ki nastopa pred drZ mi legislaturami, udriha ** ganiziranem delavstvu io Z1 poslance, naj sprejmejo te v* zakone proti unijam. J Torej bratje in aestre. rojaki no premaknili v Chicago, kjer ln rojakinje v naši naselbini ln pohaja šolo za Dieselove stroje, j okolici! Skušajmo. da bomo ko-] Ker je član SNPJ, kot tudi vsi moji otroci, Šest po številu, od kuharicam. Ssj pravim, kdor j,,kor mogoče podprli gmotno m jezika i para. kruha strada. Ja-1 moralno to akcijo za sUro do-bolčni it rude 1 je bil-od sile do- movino. kl ee je pričela 5 in 6. ber, Daai primanjkuje sladkorja, je bil štrudel Uko pocukran kot "ene-. "Ali ga Je kaj osU-k»t" poizvedujem. "Ja, kaj ps je?"—"EJ, dober Je!" Kmalu ■ | ___ pride mrs. Robič s zavitkom, kl kot pišem, kakor nas je večine decembra IS42 v Clevelandu. Iffck Triller. Ujnik. Novftee Is Sksnma Sharon. Ker rajši čiUm prvega leta sUrostt, in tudi že šest vnukov, sem mu poslsl naslov glavnegs urada SNPJ in priporočil, naj ga obišče, kadar mu bo čas dopuščal. Naslov mojega sma je: A. J. Garm. Co. 22. »ee. L 352, Chicago. 111. Nekoliko komentarja V včerajšnji Prosveti ima brat Kofoi, star in izkušen deUvski boritelj, dopis o navalu kapitalistične reakcije na unije v Min-nesotl. Omenja tri zakonske predloge, kl so bili predloženi obema zbornicama legisUture in čljih namen je popolna zada-viUv organiziranega delavstva s pomočjo zakona ali države. Upanje Je, da bo minnesoUko delavstvo odbilo U infamni napad na unije, ki so delavčeva edina, vsaj pa glavna obramba pred Izkoriščevalci in zatiralci. Toda to bodo dosegli la, če bodo dovolj odločno in dovolj številno pritisnili ns državne poslance in senatorje, kot spelira brat Kobi. s Enakj ali podobni protidelav-ski zakonski osnutki se nshajajo pred državnimi zbornicami v okrog 40 državah—v vseh, kl so bile po novem letu poklicane k *aaedanju. Ti oanutki se sicer nekoliko razlikujejo med seboj, toda nobenega dvoma ni, da so insplrlrani po enih in istih siUh. Kot omenjajo nekateri deUvski listi, je v ozadju U kampanje neka "Christisns Citizens Associa-tion". ki je zagledala luč sveU v politično reakcionarnem Texa- V ozadju U kampanje k ds dvomno Narodna podjetji zveza in druge podjetniške^ ganizacije, ki so po zadnji potoošUe težke milijone do; ze boj proti unijam. Yei so tudi UŽke milijone dol za municijo in orožje, za fau in provokatorje. Vse njih tone početje je razkril z vetij no temeljito preiskavo seni odsek pod vodstvom senata La Folletta. Ta preiskava je la Uko učinkovita, da je zve_ kongres v dneh "New De, sprejel par dobrih zakonov protekcijo pravice delavcev organizacije in pred teroriz« "openshoperjev" in njih olja ženih in Špionskih gardistov ker so jim zdaj tukaj vrata", prta in ima delavstvo prvij zgodovini več ali manj pro|, cije v zveznih zakonih, so burbonski interesi monopoli nega kapiUlizma zopet obr na državne legislature, da spr vijo unije v železni jopič, s In Uko se je zgodilo, d« žela Še ni videla take popis državnih zbornic s tako reak narnimi zakonskimi osnutki f ti organiziranemu delavstvu se je to zgodilo v zadnjih mesecih. Z unijami se ame kapitalizem nikakor ne m sprijazniti. Ker so se v zada desetih letih* zelo razvile in sUle mogočna sila tudi v nel njih *'openshoperskih" trdnjai —v jeklarski, avtni in dni industrijah monopolističnegi piUlizma—ln ker so povrhu zaščiUne z delavskim zakon si sedaj podjetniški in drugi akcionarni inUresi prizadeva da jih povežejo v železni jo in jih podvržejo strogi dri« kontroli, ne v interesu članov delavstva, marveč v interesu lodajšlcev. In ker za enkrit ne morejo uspeti s frontnimi padom na unije v zveznem f gresu, so se zatekli k napadu strani—skozi državne zborni s Razumeti je treba, da je < tega zakonodajskega navali unije tudi zlobna in preračus histerična kampanja v ju in radiu proti "absentia ali izoaUjanju od dela in "sUvkam", katerih po M| na Pearl Harbor skoraj ni deželi. Le tu pa tam kal majhna afera, ki pa navado« vira, bodisi iz provokacije dajalca, še več pa iz nevetjl "počasnosti" vojnega delavk odbora pri reševanju dela« dporov. Na primer ta ali unija vloži svojo zahtevo ali tožbo pri temu odboru, kip loži na polico, kjer čaka m«l in mesece, celo leto dni ali dalj. Odgovor na* vse dr s strani unij je, "da je zad* preiskavi." In tako se zgodi vojni delavski odbor se« Um provocira delavstvo na la ko protestno stsvko, nakar ščanski tisk zakriči po v«j želi proti "unijskim saboU kom", kakšen burbonski M backer pa jih v javnosti <*J z "lenuhi" ali celo-"izdajal s ' Vse to je del dobro orgi rane ln sljsjno namazane panje proti delavskim uniji Da je nekje skrit generalni i ki vse to vodi in planirs. sil re biti dvoms, kajti brez do organizacije bi nihče ne (Dalj« na 3. »trsni) Pred dvajsetimi W (Iz ProsveU, 18. marca H Domete vestL V Pa., je umrl 60-letni Js** šič, član SNPJ. DeUvalm vestL Sodng*i ces proti herrinskim je bil začasno pretrgan- iBussmalTn ' Nevtrsla« ve se pripravljajo na cijo proti Franci J' *ar*» nje trgovine s NemfcJ^ Sovjetska Rasli-tisk poroča o nov»b na poljski meji. J0REK, 16 UARCA Vesti z jugoslovanske fronte poročU« Jugo»lovantkega informacijskega centra in drugih virov žavno varnost in nošnje orolja zaradi pomanjkanja dokazov. Odreja enkratno objavo te sodbe v izvlečku v "Jutru" v Ljubljani in "Piccolu" v Trstu. • s (Posneto iz ljubljanskega "Jutra" z dne 29. avgusta 1942 v izvirnem besedilu.) Vojaško vojno sodišče vrhovnega poveljništva oboroženih sil za Slovenijo in Dalmacijo, odsek Ljubljana, je izreklo naslednjo sodbo v zadevi proti Juncu Josipu, sinu pok. Antona in Matičeve, roj. v Lazah 24. II. 1921, tamkaj bivajočemu, na begu, obtoženemu: a) zločina, ki ga predvideva čl. 1 Ducejevega razglasa z dne 3. V. 1942, ker je v Lazah od nedoločenega dne do junija 1942 pripadal družbi, ki je imela namen, nasilno spremeniti politično in socialno ureditev v državi; b) zločina, ki ga predvideva čl. 1. Ducejevega razglasa z dne 3. V. 1941, ker je sodeloval v istem IZPRED VOJAŠKEGA SO- DISČA /posneto iz ljubljanskega "Ju--Jfdne 12. avgusta 1942 v i* rirnem besedilu.) Vojaško vojno sodišče vrhov- ^aV-veljni.tv.obj^^ Slovenije m Dalmacije, odse* v Ljubljani, je izreklo naslednjo godbo v zadevi proti: Petriču Martinu, rojenemu 5. v 1916 v Vipavi, bivajočemu na ^zovici, delavcu, na begu, obtoženemu: • . a) atentata na državno varnost n 2 Ducejevega razglasa z dne io. 1941.), ker je od nedoločene dobe do 23. junija 1942 izvrši v Brezovici dejanja, ki so mela namen zanesti opustošenje. krvoprelitje in ropanje na Iržavno ozemlje; b) pripadanja prevratni družil. 4 Ducejevega razglasa z Inc 3. 10. 1941), ker je v istem asu in na istem kraju pripadal ružbi, ki je hotela nasilno spre- seniti politično, gospodarsko iivjčasu in na istem kraju v oboro- iocialno ureditev v državi; I le) sodelovanja v oboroženi idili (čl. 16 Ducejevega razglasa z Ine 3. 10. 1941), ker je v istem »su in na istem kraju sodeloval p-i oboroženi tolpi, ustanovljeni [namenom, da bi izvrševala zlo-ine proti predstavnikom drža-re; Id) protizakonite posesti orožja I streliva (čl. 2 Ducejevega razglasa z dne 24. X. 1941), ker je r istem času in na istem kraju iranil in nosilu orožje in streli-fo brez dovoljenja pristojne obuti; le) prevratne propagande (čl. Ducejevega razglasa z dne 3. 0.1941), ker je v istem času ■na istem kraju vršil propa-ando za nasilno' spremembo leh državnih ureditev z razpe-avanjem prevratnih brošur. |Iz teh razlogov in sklicujoč se ia čl. 483 kazensko-pravdnega Bstopka izreka obtoženega za rivega zločina sodelovanja in irevratne propagande ter ga oboja v dosmrtno ječo in trajno tgubo častnih pravic, obenem a na plačanje stroškov procesa n vzdrževanje v zaporu. |Upoštevajoč čl. 479. kazensko-mdnega postopka oprošča obtoženega zločina atentata na dr- ženi četi, ustanovljeni z namenom, da vrši zločine proti notranji varnosti države. Iz teh razlogov izreka sodišče po čl. 1 Ducejevega razglasa z dne 3. V. 1942, čl. 6 Ducejevega razglasa z dne 3. X. 1941, čl. 133 občega kazenskega zakonika in Čl. 483-488 kazenskopravdnega zakonika Junca Josipa za krivega pripisanih mu zločinov ln ga kot takega obsoja na dosmrtno ječo, stroške in vse posledice uključno trajne zabrane javne službe, zakonitega preklica in objave sodbe v listih "II Picco-lo" in v "Jutru". Ljubljana, 26. avg. 1942.—XX. V...— VESTI LONDONSKEGA RADIA London, 10. marca (Radiopre-jemna služba).—V teku slovenskih in srbohrvaških oddaj za Jugoslavijo je londonski radio poročal, da Slovenci tudi na Koroškem prizadevajo mnogo preglavic nemški oblasti. Koroški gsuleiter Reiner je pred kratkim v Celovcu ostro obsojal oni del prebivalstva, ki podpirat sabotažo. Pritoževal se je tudi nad tem, da mnogo avstrijskih delavcev podpira slovenske upornike. PROSVETA Glasovi iz naselbin (Nadaljevanja s f. strani.) poplaviti 40 državnih zbornic s protidelavskimi predlogi, kl so si povrhu še zelo sorodni! "Naj-milejši" med temi gredo za tem, da bi po ovinku zadavili unije, drugi zakonski načrti so pa odprto iz ameriške nacijske šole. Tako je na primer pred legisla-turo v Missouriju zakonski nsčrt, ki mod drugim določa, da ne more biti nihče unijski uradnik, ako ni rojen v Ameriki, ako ne stanuje nepretrgoma pet let v omenjeni državi in ako ni posestnik, oziroma davkoplačevalec] Na splošno vsi ti osnutki določajo vladno nadzorovanje unijskih financ, omejujejo unijski asesment in pristopnino, prepovedujejo unijske prispevke za politične kampanje in Še marsikaj drujgega, kar naj bi zadavilo unije. Z drugo besedo: Po izjavah predstavnikov vlade se ta dežela po vsem svetu bori za—"štiri svobodščine", doma pa črna reakcija deluje za osedlanje delovnega ljudstva z ameriške sorte fašizmom. To sicer ni nič čudnega, kajti od burboncev in monopolističnega kapitalizma nl drugega pričakovati. Jt pa važno, da je ta reakcionarni val, ki je zavel po deželi, odbit in poražen. Za odbijanje te reakcije so se na vrhu sicer združile vse unije: ADF, CIO, železničarske bratovščine in Farmarska unija, toda slična akcija je potrebna tudi v delavskih krogih po vseh mestih in tudi po deželi. In sicer ne samo za solidaren nastop za poraz reakcije v vseh zakonodajnih zbornicah, marveč je treba tudi poskrbeti, da delavci in mali farmarji izvolijo svoje zastopnike v vse državne urade od kongresa do mestnih vlad. To bo delovno ljudstvo najprej doseglo, če si ustanovi svojo lastno stranko in se je tudi oklene. Šele potem bo lahko korakalo naprej do *voje zmage m končno postalo tudi svoj gospo-dsr, ksjti dežela—ves svet—pripada razredu dela, ne pa razredu ljudskih pijavk in izkoriščevalcev. Anton Oarden. Protesti o zadevi OtonaHabsburškega (NewyorŠko časopisje prinaša nove proteste proti postopanju v zadevi Otonovega bataljona. Časopis PM prinaša v svoji številki z dne 5. marca naslednji članek): % 54 snamenlilh Amerikancev pro-teetlra proti Otonovemu batalionu Današnji dan je prinesel nove valove protesta proti vpoklicanju vojakov v takozvano "avstrijsko legijo" po načelu državne pripadnosti iz dobf pred prvo svetovno vojno. 54 ameriških državljanov, ki so na svojih poljih znane,osebnosti, so poslali vojnemu tajniku Henry L. Stlmaonu protestno pismo proti tem vpoklicom. "Pred par tedni", veli pismo, "ste v odgovor na nekatere nujne prošnje ameriških in evrpp-skih demokratov z vso jasnostjo izjavili, da formacija avstrijskega bataljona nikakor ne uklju-čuje, niti direktno, niti indirokt-no, priznanje Otona ,,Habsburškega, pretendenta na prestol starega avstro-ogrskega cesarstva. Predpostavljamo, da to zagotovilo tudi danes Še velja kljub ponovnim nasprotnim trditvam Habsburžana. Zvedeli pa smo nekatera dejstva, ki nas močno vznemirjajo. Tako na primer dobivamo poročila, da so bili vojsški obvezan-ci češke, poljske ln jugoslovansko državne pripadnosti, kakor tudi Avstrijci, premeščeni v Oto-novo legijo; ti vojaki so bili že prej vpoklicani v redno amerljkp armado. V vseh teh posameznih slučajih so ti vojaki prej že odklonili povabila, da stopijo v avstrijsko legijo. Gre torej sa moštvo, ki je z navdušenjem pripravljeno boriti sc v ameriški armadi; upravičena pa sta njih bojszen in o-gorčenje, ako se jih sili bojevati se v okolnostlh, ki jih politično spominjajo na avstro-ogrsko cesarstvo, katerega uničenje je tylo eden izmet} tis j večjih uspehov demokracije v prvi svetovni vojni. , . '.;* ^ Prsv posebno upravičeno je to za oni del toga moštva — veliko večino prizadetih slučajev — ki so že v poseilvi takozvanlh "first papers" in imajo torej namen posuti ameriški državljani. Dobili smo celo poročila, da dobivajo Čehi, Poljaki ln Jugoslovsnl v Prva seja eksekutive Slovenskega ameriškega narodnega sveta rteč« se dna 22. decembra 1942 na naalovu 1904 W. Cermak Road, Chicago. Illinois (Nadaljevanje in konec.) .tirat Zaiis predlaga, da se svet takoj izreče za ustanovitev administrativnega urada v mestu Chicagu v glavnem za zbiranj? snančnih sredstev za politično propagando in za upravo, ustanovitev političnega urada v Washingtonu pa da se sprejme le v princu- Predlog je podpiran in sprejet. Brat Cainkar poudarja, da je velike važnosti v jsvnostl povedati, *J* urad in kaj Je naelov svete ln da se naj poudarja, da denar opevan za politično akcijo nima nobenega stika s pomožno akcl-ki JO Visi JPO-SS. Slišijo sc razni nasveti in priporočila, kje se naj bi nahajal urad v Chicagu. !T Brata Kern in Zalar menita, da bi bil urad v čikaškem "loopu" Najbolj priročen, posebno za odbornike ižven Chicaga, ako bi se > uradu vršile seje. % ''' it Kristan misli, da se bodo vse sugestije upoštevale od oseb, * M., m,c le nalogo najti tozadevne prostore. Apcllrs ns člane Mb"" kj žive v Chicagu, da bi poiskali prostor, ki bi bil dostojen F1 »'ase razmere primeren. Ravnotako želi, da bi se tskoj na- avstrijski legiji pouk v nemščini. Nepotrebno bi bilo naglaŠatl pogubni vpliv takega postopanja na moralo prizadetega moštva in na mišljenje civilnih Evropejcev demokratičnega prepričanja ter neštetih milijonov Amerikancev, ki Še vedno verujejo v to, da bodo neizogibne strahoto te vojne našle nekoliko upravičenja, ako bo zmagi v vojni sledil dostojen mir. Iz teh rsslogov nujno predlagamo, da se omenjena pogubna politika čimprej popravi in av-strijska legija, ako naj še nadalje obstoja, omeji na naslednji način: Avstrijska legija naj obstoji Izključno le lz moštva, ki bo prostovoljno glasovalo za službo v tem oddelku. Prepričani smo, da bi taka o-mejltev največ pripomogla k podvigu morale v avstrijski legiji ln obenem prepričala Javnost, da ne bo nihče poskušal uporabljati ameriške armade za druge politične cilje, kakor za boj proti fašizmu." * New York Poet o Otonu Habsburškemu New Vork Post od 3, marca prinaša naslednji uvodnik: "Monarhistlčnl prstendont O-ton Habsburški je bil prlznsn za načelnika nekakšne "avstrijske" naborne družbe za Austrlsn U. S. A., batallon. Tujci, kl stanujejo v Ameriki, morajo stopili v ta bataljon, češ da so svstrlj-skega državljanstvs — tudi če so nsvdušenl demokrstl ln zagrlze-nl antimonarhlstl ln se rsdl tega boje monarhlstične barve tega oddelka. Vidimo (tako trdi kongrcsnlk Celler), da premeščajo Jugoslovane, Cehe, Poljake ln celo Italijane v ta bataljon * ljudi, kl bi bili pripravljeni umreti zato, da preprečijo vpliv Avstrije ns svojo domačo zemljo . . Od (asa do Časa Poroča ln komentira * Milan Medvošek ^i* » A O Rum lavam davčnem načrtu je čaaopiaje veliko pisalo in še piše. Ta nsčrt imenujejo tudi plačovanje dohodninskih davkov sproti ali "pay as you go." Zanimivo je, da je sestavil ta načrt in ga predložil kongresu poznani finančnik Ruml iz Wall Streeta. Ker načrt določa sproti plačevanje dohodninskih davkov, so se msll ljudje, kl težko plsčajo velike vsote nsenkrat, hitro za načrt navdušili. Kapitalisti in finančniki v splošnem pa ao to navdušenje še podžigali ln pridno pisali v časopise, da je ta načrt absolutno potreben za delavce, kateri plačajo davke tako teško. Pameten delavec se je vprašal, kako more biti neka stvar dobra za delavce, katero je so-stsvll bogat špekulant ln katero kapitalisti ln njihove oprode tako vneto podpirajo? Krokodilske solze, ki so jih vo-Uki trcbušnlkl pretakali za malega človeka, ao se kmalu izkazale kot hinavske solze. Ako bi bil ts načrt sprejet, bi morull izbrisati za leto 1942 vso dohodninske davke, to jc davke, ki jih plača delavec ln davke, ki jih plačajo kapitalisti. Res, delavcem bi prav prišlo nekaj stote-kov, a šo U0j kapitalistom, ki st bi s tem načrtom prihrsnlll milijone ln milijone dolarjev. Dohodki velikih ljudi so v zadnjem letu silno narasli. Zvišale so se njih plačo, dlvldende, obresti, dohodki od posestev, etc,, ln na v»e to naj se Jim bi dohodninski davki sa leto 1942 lepo Izbrisali! Razumljivo, če bl bil ta načrt sprejet v tskl obliki kot je bil predlagsn, bl bila zvezna blagajna ogoljufana za ogromno mllljuno. Dohodninski dsvkl, kl jih plača delavstvo, znašajo dva procenta, ostsllh 98 procentov pa jih plačajo oni, kl zaslužijo $6000 ali več. Neki komentator jo napisal, da je Rumlov davčni načrt navadna ravbarlja. Da, ravbarlj* od strani bogatih ljudi! Ako se reakclonsrnl kongres-nlkl združijo, Je še vedno mogoč*, ds sprejmejo ta rivbarski načrt. Poslsncl ohljske zakonodajne zbornice so povsblll zloglasnega nssprotnlks delavcev kspeta-na Rh konbuckerja, da jim na-pravi majhen "spič". Povsblll so gs mends zsto, da jim razloži, kako lahko delavec izhaja »s majhno plačo ln je navzlic temu poln navdušenja za delo ln življenje, dočim veliki trebušniki ne morejo imeti navdušenja za delo ln za privatno iniciativo, čo njihove plače znašajo SAMO $67,000 ns leto ali 25,000 dolarjev po odbitku davkov ln drugih stvsrl. Za povabilo Rlckenbackerja je glasovalo 113 poslancev, naproti pa samo trije. To so ohijski Ctslanci ljubitelji delavcev! De-vstvo jih je izvolilo, sedaj pa vsbijo predse človeks, katerega glavna naloga j« očrniti in oblatiti delavstvo. • ■ » . Rtekenbacker je med drugimi aovrašnimi opazkami na račun delavstva tudi dejal, da bi imeli veliko večje uspehe na produkcijskem polju, aku bl tovarniško delavce poslali v "lisičjo luknje" na Guadalcanal, s vojake z Gua-dalcanala pa v tovarne. Rickenbacker bi Imel bolj prav, ako bl dejal, da bl samo-njall mosta z vojaki veJilU trebušniki, kateri zelo mafodoprl-našajo na oltar domovine. Vso njih delo obstoja v tem: šest mesecev v letu prežlvo v ksk-Šnem letovišču, drugih šest pa v hotelih ln bogatih klubih, a kolesa tovoren se navzlic temu* obračajo. Te ljudi nsj Rlcken- backcr pošlje na Guadalcanal! s Naš okUskl governer bl rad postaf predsednik Združenih držav. O možu drugega nl dosti znsncga kot to, da jo nazadnjak do mozga ln se malo rszutoo na socialne in gospodarske probleme. Nazadnjaškim kongresnlkom ln senatorjem se zs enkrat nl posrečilo požreti posebno plače za čezurno delo, zato so pričeli silno gonjo proti delavcem, kl zaostajajo od dela. Nekateri delavci ros po nepotrebnem Isostsjajo od dela, a teh je zelo malo, procentuslno veliko, veliko msnj kot kongres-nikov, kl namenoma zaostajajo od kongresnih zborovanj. Aku bl dslavcl tako zanemar-all svoje delo kot ga kongresnl-\ potem gotovo ne bi smsgslt nad osiščem. 15' tem uradu osebe, ki bi pričela z delom. •'" H ' .no in podpirano je, da"brat Vlncent Cainkar organizira v Oiuagu in v sporazumu s tsjnikom Zakrajškom in zapis-p J1Kuhlom najame osebo, ki bl bila nastavljena v uradu. r71|,'; i< podpiran in sprejet Kri«t«n pojasni, da bo treba imeti dva tajnika, ako hočemo V'MU t,ko, da bo uspešno dovršeno. Predlaga, da redni tajnik ' Z-kraiUk vrši svoje delo kot politični tajnik, brat Kuho! pa ,J 11 bil pcmoini tajnik« ki naj bi nadzoroval upravno delo v jj*;1 uradu. Predlog je podpiran in sprejet. pojasni, da sprejme to nalogo le pod pogojem, ako dovoli upravni ali gl. odbor SNPJ ln ako bo on samo nad "'.delo v administrativnem uradu. Dnevno mora posvetiti . » * vojeg. časa kot gl. blagajnik SNPJ, vsled česar mu ne J 1 n, vršiti tega novega dela kot redni nameščenec. ija m? glede velikega dela, ki je že bilo izvršeno pred ■'»'• 'lasti delo brata Zvonka Novaka s pripravami za kon-' ► < tudi potrebščine, proetor ln delo, kar je priapevala '" kateri uslužbenci. Brat Celnkar poročk. da je brat 1 " pripravami za kongres skoraj dva meeoce ln da se "' svojo delo daruje v korist slovenskemu narodu Ll^L "ključi, da ae ponovno zahvali SNPJ in njenim "Vik I J1 i/t.. " • n 1 Hkodušno kooperacijo In pomoč, bratu Novaka ** P kl.,ni v Kita $100.00. Za tem slede razne razprave in priporočila glede bodočega dela, v katere posežejo zlasti bratje Krlatan, Zaits in Cainkar. Brat Zalar priporoča, da se takoj nabavijo potrebne pismene potrebščine, pobotnice itd. ter da brat Cainkar iste nsroči. Omenja nadalje glede nesporazuma o dnevniku Glas Naroda, ki je bil v številnih izvodih poslan na kongres v Cleveland, nl pa bil razdeljen med delegate. V dottčnl izdaji Je bil prlobčen zanimiv zemljevid Slovenije in Jugoslavije, toda, ker ga večina delegatov nl prejela, Je nastala kritika v časopisu. Brez dvoma zavitki niso prišli v odgovorne roke, to Je v roke pripravljalnega odbora, vsled tega tudi niso bili odprti in razdeljeni m*d delegate. O istem predmetu pojasnjuje brat Rogelj ter omenjs, da je škoda, ker se je ksj takega dogodilo. Krivda pač leži v tem, da elevelandski odbor nl vedol, da so zavitki prišli. Sicer bi časopis bil razdeljen med delegacijo. Nekdo pa je odprl zavitke, ko je kongres bil skorsj že zsključen, vsled tega so ga nekateri prejeli, večina pa ne. V razpravo pridejo slovenski čssoplsl in njih bodočs vloga v zvezi s politično skcijo svets. Brst Zakrajšek je mnenja, ds bi morali imeti gotovo kontrolo nad slovenskimi čssoplsl, ksteri bi vsi morali služIti kot glssila tega sveU, kl bl kooperirsll z nsml ln ki bi pomagali ustvsrjati javna mnenja med našim ljudstvom ln drugimi Američsni. Predlsgs, da se vsem časopisom piše, sko bi hoteli posuti našs glasila ln prlobčsti gradivo, ki bi jim ga dostavljali in da ne bi oficielno nasprotovali našemu delu, temveč ga stoodstotno podpirali. O predmetu govore še brstje Rogelj, Kern, ZekreJšek in Zaits. nakar je predlog brata Zakrajška podpirsn. O predlogu govori še brst Zsits. ki priporočs kooperacijo s časopisi zlasti v tem, da se odstrsni nezadovoljstvo po dostavljanju gradivo ob pravem času zs prlobčltev na določen dsn. Navaja za primeri tednik Proletarec, v katerem včasih ne more priobčiti vsegs, kar mu je poslano. Čltatelji pričakujejo nekaj Izvirnega ln ne kamo ponatisov, kar so že čitali preje drugje. Vsled tega mora mnogokrat priobčiti le Izčrpke lz gradiva ali pa omenjati bolj važne točke v komentarjih. Brat Kristan urglra, da bi naše čaaopiaje vssj podpiralo delo, za katerega delš to telo Ur atigerlra, da v Um smislu vsi kooperiramo. Nekateri odborniki želijo vedeti, ksko naj čUni trga odbora na-stopsjo v javnosti, kako naj pišejo, kako govorijo, česa ae naj držijo. Mnenje prevladuje, da se moramo držati U ciljev in zaključkov, ki jih je sprejel Slovenski narodni kongres in ksteri so zapo-padeni v kongresnih resolucijah in predlogih. • Brat ZekreJšek omenja, da je naše delo v zvezi z velikimi težavami in važnimi vprašanji, o kaUrih bo moral svet ukrepati Jugoslovanska vlada, katera bi sama morala reševati U vprašanja, nam nasprotuje in Še ni izrazlU svojega eUlišča glede: 1 Zdrušone Slovenije v demokratični, federativni JefoeUviJU 2 Glede primorskega In koroškega vprašanja; , A -Glede avstrijske legije la Otona H a b«bu r hk»g a t r 4 -Glede zastopstva samo ene slovenske stranke v Jugoelevaask! vladi. Brat Zakrajšek o Uh vprašanjih na široko razpravlja ter omenja potrebo, da se zahteva od Jugoslovanske vlsde, ds so točno ln defl-nltivno Izrszl o teh vprsšanjlh. Kar >e Slovencev tiče, smo ml edini, ki Jih zastopamo. Jugoslovsnskl smbssador v Washlngtonu, * Fotič, ne reprezentlrs združenih Jugoslovsnov, temveč le vele-Srbe ln to je glsvnl vzrok, ds vlada nosogUsje med Srbi ln Hrvati. Brat Zaits omenja potrebo za kako primerno potezo, ki bi napravila sprsvo med Srbi in Hrvsti. Zelo dvomljivo je, ds bo ksks združene Slovenije, sko ne bo združene Jugoslavije. In U ne bo, dokler bo spor mod Hrvsti *ln Srbi. On priporočs, nsj bi brsta KrisUn ln Zakrajšek U velik problem proučlU ln svetu poročslo in svetovala, kako nadaljne korske nsj bl ml Slovenci podvzell. Kuhal sproži vprašanje, kdsj se nsj bl vršila prlhodnjs seja. Gre zlesti glede zaplsniks, katerega mora eksekutlva odobriti, predno gre v Javnost. In zelo vsžno zs nss je, ds gre poročilo o našem delu v javnost Čim preje. Zaključeno je, da se prlhodnjs seja vrši tedaj, ko bo kaka važna zadeva, kl zahteva rešitve od celokupnega Izvršnega odbora, meJ Um časom se pa naj zadeve rešujejo pismeno. Prihodnjo sejo nsj v Um smislu skllčeU Ujnlk in predsednik skupno. Glede sedanje seje pa je zaključeno, ds se Izčrpck glsvnlh točk priobči v vseh čssoplslh takoj. Brat Krteten tudi omenjs, da bo Izdan poseben komunlkej o glavnih zaključkih U seje ln ds bo Isti poslan skupno z spolom zs finančno odpomoč na vse centrslne orgsnlzadje. Brat Kristan tudi poroča, ds se že deU zs propsgsndo o delu kongresa ln Uga sveU preko rsdla, da bodo tudi naši brstje in sestre v sUrl domovini čuli |>reko morjs, ds ml smerlškl Slovenci tu ksj že delsmo, za kaj delamo Ur jim demo začasno vssj morslno spodbudo. Krstkovslne rsdioposUJe so sedsj pod fdderslno kontrolo ln do sedaj Šo nismo prejeli pravega odgovora glede U aranš-me. Priporočljivo pa bl bilo, da se Ukoj radiira Poslanica slovenskemu nsrodu, kl jo je sprejel kongres, za ostalo propagando pa ds se nabavijo gramofonske plošče z govori, kl bš jih pripravili razni odborniki Uga sveU in drugi nerodni vodiUlji. Brst Zsits predUga, da odbor pooblasti Ujnlka ln predaeAilke, da ImaU v oskrtil vse potrebno za radiooddaje v aUro domovino, kolikor In kolikokrat največ mogoče. Podpirano In sprejeto. Brst KrleUn obljublje, da bo kmalu po proznlklh in čim se mu ^drevje Izboljša, prišel nazaj v Chicago ln bo skušal pomagati In storiti vse, kar mu bo mogoče, da se prične delo sveU rszvijstt zs dosego ciljev, kaUri so feljs vsegs slovenskegs nsroda v Ameriki v dobrobit slovenskegs ln jugoslovsnskih ns rodov v trpeči sUri domov in i — Nada I je se zahvali bratu Jerjeveu. kl je preekrbel sobo za današnjo sojo, kakor tudi vsem prisotnim odbornikom za poeet in dobrosrčno sodelovsnj* Ur zsključl sejo ob 6:30 zvečer • • • Ta za planik je bl! prečlUn in sprejet na redni seji KANHa dno 27. feb., 1943. I Etbin KrisUn« predsednik. Mirke O. Kekei, zapisnikar Predsednik Roosevelt je v svoji poslanici kongresu podal obris obŠlrnegs socialnega in gospodarskega načrU, kl se nsj bl pričel Izvsjstl po vojni Njegov nsčrt gre celo dslj kot poznani Beveridgejev načrt, s katerim ae sedsj bsvljo v Angliji. Tods preden bo Rooseveltov nsčrt sprejet v kongresu, ga bodo nazadnjak! tako spremenili tn pokvsrlll, ds bo malo dobrega ostalo od njega. » s Pred kongree prihaja predlog za predlogom proti delavstvu. Koliko delavcev ve to7 Preiskava problema človeške sile Ot«bna intervencija predsednika Roosevelta WeshlagUn, D. C.. 15, marca.— Predsednik Roosevelt bo kmslu osebno InUrvenlral v zadevi rszpnlofljlve človeške sile, se glss! poročilo. On je šo Imeno-vsl odbor petih člsnov in mu poveril pr< uksvo tegs problema. Načelnik odbora je James F. Byrnes, direktor komisije u ekonomsko stabilizacijo, osUll člani ps so sdmlrst Wil1!sm D. Leahy, Bernard M. Baruch, Har-ry L. Hopklns in Ssmuel I. Ros-senmann. Preiskava se nsnaša Izključno na faze problema razpoložljive človeške sile. |Možnost je, ds bo Paul V. McNutt Izgubi! pozicijo načelnik« federslne komisije za dobavo moštva. On je predmet ostre kritike v kongresu. Roosevelt je odredil preiskavo, ko so nekateri senatorji In kongresni ki izjavili, ds bodo pobijal! načrt, da se ameriška oborožena sile poveča na enajst milijonov mož do konce tega leU. Cvetočo rastline, ki jih vrtnarski klubi vsak meeec darujejo tabornim ln bolnišničnim oskrbovslnieam Rdečege križa, prinašajo tolažbo in veeolje i mnoge vojaške bolnlinioo. C ' ^ SU £ ZNANCI ČRTICE i^^JJTP • ADAMIČ (8« nadaljuj«.) Drugi, Vladov Frince, golobradec s temnimi kodri, ftegav dečko, edini, ki je dobival z doma podporo. Iz njegovega črnega kmetiškegs kroja je vel duh po svežem orehovem listju. Rad je pokroknil. Tretji, najmlajši je bil Molkov Tone, ki ga seveda tudi ne poznata. Od tega je pa prihajal duh, recimo, slabo zlikane ljubljanske srsjcc. Ds, nekoliko nadut, serigsst ln vedno strašno lačen ln vedno žejen kot ona dva. Eden ja služIl držsvi že šesto lato, drugi ln zadnji vssk po eno leto manje, vsi pa zs 50 kro- nlc ns mesec. E, to js bilo, kar se tiče denarja, b Kadet je so vsUli, se poklonili in odšli. Zvečer UU gala-preMsva, ls da so pospravljali mesto fižola — kašo. Revizija se je nadaljevala še drugI dan« Prak-tikantje, vedno na oklicu, so leUli, pomagali, seštevali in sesUvljSll; povsod uslužni, vedno karani in vse, kar ni bilo prav, so. natovorili njim na grbo. / '/ Lojz je baš kontiral tedenski zasUnek, ko privesla revizor k njemu. Srepo se ozira po papirjih, zakašlja, potem vpraša zmedenega prak-tikanU: "Pa jeste večkrat le fižol?" "Da, vsak drugi dan, prosim." "Hm, ssmo če gs v resnici ljubite? Težka jed! Sicer pa za spremembo v tednu —". "Samo trikrat v tednu in vsak petek," se je oglasil od sosednje miza Hladov France. "No, včasih dobimo tudi leče ali boba ... Ob velikih praznikih celo žgance s kislim zeljem," je povedal Tone z Vso resnobo. "In povrhu še krompirja — včasih v koscih, včasih stlsčenegs, včasih pa kar v oblicah!" se je bshsl France. ' "Je 11 mogoče? Jaz ne bi prenašal—!" se je zgrozil revizor. "Oprostite, mi pač moramo . . . Majhen ad-jutum ... pri jedači štedlmo ... pri ogrtači moramo... napredovati pa ne moremo ..." J Praktikantje so jezičlll vsi vprek. Adjunkt je že globoko rinil nos v pisanje, tako ss js zgrsžsl; revizor ps se je ljudomilo smehljsl ln končsl rszgovor z opazko: "Ksdsr bosU avanzlrali, boste pa leteli z dekretom pred alUr —. Ej, mladina! Mladina!" Minilo je na to tri tedne grdega ali lepega vremena. Nekaterikrat že je navil sluga pisarniško stensko uro. Nekoč je prinesel pošto, dav-kar jo je odprl in opremil z datumom. Nekaj je mrmral, potem jc pozval vse tri praktikante drugega za drugim k sebi. Srdil se je ln Ukole govoril: "Tukaj js nakazanih za vsakega po 60 K izredne podpore, — da boete spet lahko kroksll, ker ste ss enkrat nažrll fižola! Škandal! Človek ps —; ssj nI vredno, da bi govoril. — TI pretetl kadet je, js, js, ssj pravim! ... Lc hitro spišite pobotnice.1' Nsto se je useknil v veliko modro ruto in je ksdetom Ukoj odštel denar. DOBRI PETER Tsko so mu dsjsli, ker je pomsgal vsakomur, kolikor js mogel, četudi ja bil ssm revež in vedno bolshsn. Iz njegovih ust nUl čul žal besede. Celo golobom se je Izogibal v velikem loku, da jih ne vznemiri, kadar so zobali pred hišo. Kadarkoli je šel po vaai, so izpred hiš klicali za njim otroci: "Peterček, kam greš?" Vedno ga je spremljal tudi največji sestradane^, vaški pes. Obrnil je vse žepe, da mu je | stresel drobtln. SUH in mladi, krepki ln slabotni, dobri in hudobni, prav vsi so morali v vojsko. V Bukovi-ni je zsteklo Petra, krogla mu je zdrobila des-niso. Živo meso in kosti so mu nadomestili s protezo, s surovo obdelsnim kolom z gibljivim komolcem ln s šjpripsjočlml prsti. Dlan so mu pokrili z rjavo rokavico. Težka je bila U proteza, ki si jo js moral prlpenjstl z jermenjem; vezi so mu stiskale suhljsU, šibka prša. (Dalje prihodnjič.) Iz ta jnosti priroie Zbirka poljudno-saanstvenlh črtic MED SNEGOM IN LEDOM Bajka U pradavnih dni (Nadaljevanje.) Pod črnimi, zakajenimi stenami, s katerih so viaeli kapniki, so ležali na tleh V mahu in v U šajih, zaviti v sirove kaže, možje, lene in otroci In močno aopli. ls meha v kotu je nekaj zavekalo, usteca so iskala ln našla uteho na ma Urinih prsih tar utihnila Katranasti dim se Je mešal z vonjem neobdeUnth kož in napol ožganih kosti ter s izdihanim zrakom in polnil vso špiljo z neznosnim smrsdom. Živi ogenj pe nI samo razsve tlil jame, zbudil je U srede spe-čegs krdeU tudi pogUvarja, be-l«" troatem koncu kakor prloatrsno dadivo. K temu kladivu js Izbral zvesto klsdlvlšče, lastne leh-ti, ki so se prlklepsle h kamnu tudi ponoči. Bllt,so hudi čaai, nikdar nisi bil varen pred zvermi, pred orjaškim jamskim medve-iom. ki so ga predniki pregnali baš iz U jame, pred jamskim levom. Napol si dremal, napol Je bilo treba bedeti. Na Brahovo znamenje je bilo kmalu vse pripravljeno ns od- nprs hod V dolgi vrsti so stopali, klo-caje v kolenih, možje In žene — mlajše oprUne*na hrbtu s do- jenčki v me! skozi nizko od — in ino ns otroci prosto plan ter jo zavili proti lednlku, kjer je ie žarela jutranja zarja. Nihče bi ne oaUl sam v jami. Vsi so molčali, celo otročad; ako bi ne bilo zmraaga snega, ki je škripal pod golimi, toda kakor rob trdimi podpUti, ne bilo bi čuti ničesar o tej četi. Kar odloči pred^njlml od snega j* streh, ki Je kljuvil na mrhovini, ter se dvigne mogočno v zrak. V tem hipu se prtkaie lz krdela kakor bi lak roka in zamahne silnem krogu, kamen zažvižgaj* prače po zraku in prelomi ujedi Kot mladenič si je poiskal svoj lstalntco, ds omahne m pade pred krdelom na tla. Z glasnim "uh" poskoči spretni pračar* PiŠ po imenu, proti jastrebu in je v par korakih pri njem. Med tem pa vzbudi pekoči glad tudi med drugimi moškl- pr08v1ta ~ t-- FIRST LADIES POSE FOR LENSMEN ' »sa i' ravno ni imel posebno zevajočih razpok, ter prišU pred jamo, ki jo je že nekaj dni sem mikala po svoji ugodni legi. Vnela se je kratka, neenaka borba. Prvotni stanovalci so se borili z ročnimi kladivi in s topimi noži, ki so si jih sirovo izdelali iz rečnega proda, ter a pračami, s katerimi so metali kamenje. Njihova borba je zato uspevala samo v bližini, bila je borba na nož! Sovražniki p%,so imeli poleg dobrih prač tudi sulice z o- strimi kamenenimi ko^3 drobno obdelanega kr^fo*? so jih točno lučali iz nasprotnike, in na rišeth nasajene kajaJSI re, s katerimi so nSm U in bili okoli sebe. se skrile žene in otroci p/ ki so vstopili zmagoval« »I in jo prevzeli v pose* J vred pa so prevzeli po p* le in moči tudi ostanek pre2 stanovalcev. ^ _(Dalje prihodnj^.1 BOOKS BY LOUIS ADAMIČ • a al PMSTIADMS ot the United SUUs and China, Mrs. Franklin D. Soose-veit and Mms. Chiang Kai-shek, are shown on ths Uwn ot the WhiU House as thsjr possd for ths csmersmen and spoke wlth reporters. Mme. Chians ls ia the U. S. seekins ald tat hm cwo\n*r mi strast po mesu in krvi; divje se trgajo za ptiča, glasno ga pulijo drugi drugim iz rok; da odletaya perje na vse strani, j Kdo ve, kako krvavo bi se končala ta borba, da ni vstopil med borilce stari Brah, jih ločil, pobral jastreba in ga izročil Pi-šu. Vse se je pokorilo sUrčevi volji, nejssno čuteč, da se je odločila ln izvršila pravica. Nemo so gledaU, kako je zasadil Piš močne zobe v krvaveče meso, trgal kose za kosi ter jih hlastno požiral. V bližini ledenika je kazala pokrajina nekoliko drugačno lice. Namesto apneniške podlage so tvorili tla mehki peščenci, pomešani z glino. Obrežje se je zategadelj položno sklanjalo k reki in to prirodno stezo so uporabljale živali, da so i hodile iz razseženlh južnih gozdov na vodo, zveri pa, da so prežele na plen. Na tem ugodnem kraju so kopali tudi jamarji zdaj tu, zdaj tam, kjer so pač našli živalske sledove, s koničastim kamenjem iz reke in z odtrganimi vejami jame, jih pokrivali z dračjem in posipsvsll s snegom. Treba jc bilo delati zelo oprezno, ker divjačina je hitro'Izvohala človeške stopinje; najugodnejši čas za lov v jami je bil po zapadlem novem snegu, ki je skrbno zakrival nastavljeno past. Treba je bilo tudi, da so na vse zgodaj pregledovali jame, drugače sta jih prehitels jamski medved ali jamski lev ter jim pustila v spomin od zajetega živinčeU le sledove krvi na snegu in oglodane kosti Danes pa se je plazil, še preden so prispeli na mesto, okoli jame tujec, ki je bil odet z dokaj dobro prikrojenimi živalski-mi kožami.. Oglejmo si ga naUnčneje! Život je bil srednje velikosti ter je počival na ravnih in vitkih nogah. Dolga, a zelo ozka glava, kakršno imajo sedanji dolgo-gUvcl, Je imela na temenu precej napeto lobanjo, zatemenje z dobro razvitim vidnim središčem pa je bilo kakor pri ljudeh iz našega krdela. Med ozkim čelom in očnicami sta leža- A »M (JAM hi:>>\ \U)M<\ IniMMIIN *** .ITTT1' 1 ** dMM'1- Tser mmmm |i esade Mu.MrnlksalwM MtHM SfL ' • H*MMMt lt» MM Srias lU *>"| a* "Umik 6.AIHmmi ls koščena nabora, toda ne posebno velika in nUt* se stikala nad nosom. Nos je bil na korenu potlačen. Goste, namršene o-brvi so pokrivale in senčile globoko ležeče oči, ki so imele za tegadelj temen in čemeren izraz. Podbradka sicer še ni bilo; ker pa mu čeljusti in zobje niso štr leli preveč naprej, je Imelo bradato lice še dokaj značaj človeških pasem, ki živijo zdaj po Avstraliji. Tujec pri njihovih jamah, to je bilo krdelu nekaj nepojmljl vega, nekaj novega! Z divjim krikom, v katerem pa se je izražal strah pred neznano nevarnostjo, so se zagnali nadenj. Tujec je sicer skušal uteči premoči tja proti ledniku, toda kamen, zalučen iz Piševe prače, ga je zadel v tilnik, da se je zgrudil mrtev. Zvedavo je sUlo krdelo okoli mrtveca, ga ogledovalo in otipavalo. Odkod je prišel? Črez deročo reko? Pozimi bi šlo, ko je zamrzla, a zdaj spomladi nI mogel, aer je premogočno na-rastla. Črez lednlk? Svoj čas je krdelo sicer sledilo dolgokocina-stemu nosorogu na lednik, toda žival jim je izginila pred očmi, kakor bi se udrla v novi sneg. Ko so prišli bliže, jim je zevala nasproti ledniška razpoka kakor globoko brezno, v katerem je tičal nosorog in se zastonj skušal osvoboditi. Kdo bi hodu x> Ukem ledniku, kdo bi prišel žrezenj od severnega brega? Vračajoč se z mrtvecem k jami, je našlo krdelo široko gaz steptanega snega, v katerem so se jasno poznali orjaški parklji; od jame sem pa se je razlegalo žalostno mu kanje. Čreda divjih turov, zarodni-kov našega dolgorogega goveda, je šla tod mimo na vodo, telica mi, ki je skakala ob strani, je srišla do pasti ter se vdrla v jamo Skokoma so bili v jami, ubili telico ter ji presekali žile. Nato pa so se gnetli sUri in mladi jamarji okoli zakUnega živinče-U, da pijejo toplo kri ter si ogre-jejo premrle in odrevenele ude. Z dvojnim plenom so se vračali nato domov k steni, k domači jami, ki jo je zunaj obsevalo in grelo Jutranje solnce, od onega brega pa je gledaU izza goz da čeU divjih, grozečih ljudi. Kmalu je plapolal v votlini o-genj in na ražnju ter v žerjavici so pekli in cvrli ne aamo kose živinčeU. temveč tudi ubitega so-' vražnika. Pri obedu so možje celo tolkli in lomili s kamni opečene človeške kosti in seskli mozeg iz njih. izžete kosti pa So metali v kot na kup k drugim. Kako divje, kako strašno! Po naših nazorih seveda! Toda nI treba, da bi bilo ljudožerstvo znak poecbno nizke prosvetne stopnje kakega ljudstva, v tej navadi tičijo dostikrat tudi notranji. recimo, verski nagibi. Človek požre človeka-sovraž-nika ne samo lz maščevanji, temveč tud« Iz zavisti, ker si skušs pridobiti z njegovim mesom In mozgom tudi njegove dobre lastnosti, njegov pogum. njegovo moč. Saj to bili poleg vse visoke kulture tudi mehikanski Azteki znani ljudožerci! Groceca četa onkraj reke je vendarle prekoračila lednik, ki Cradlo of Uf+. ....... . $2.SO F rom Many Lands..... .. 3.50 .. 2.50 Laughing in ths Jungle. .. 3.00 .. 3.75 Native's Return....... .. 2.75 Two-Way Passage..... .. 2.50 What>s Your Name? .. 2.50 2301 Order trom Proletarec South Lawn4... ^v ' u/- ^B VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNM DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKABI .... Vsa pojasnila daje vodstvo tisk*« .... Cene smerne. unUsko delo prve Pišite po informacije na naslov: SNPJ P RINT E RY 2657-56 S. Lasmdale Avenue - - Chicago. Illiatfc TEL. ROCKWELL 4104 naroČite si dnevnk prosveti Po sklepu 12. redne konvencije se lahko naroči aa lisi prišteje eden. dva. tri. Iliri ali pet članov Is sns drušUe k sal »*» nini. Ust ProsveU stane sa vse enake, sa šlans ali nečlsns ssa eno letne naročnino. Ker ps člani šo plačajo pri aseamsntu UJ tednik, se Jim to prišteje k naročnini. Torej sedaj nI rvoki n da |e list predrae sa člane SIVPJ. List ProsveU Je vaia ■ gotovo je v vsaki drušlnl nekdo. U M red čital Ust vssk dis. Pojasnllot—Vselej kakor hitro kaUri Uh članov preneha bKi ein SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo zahteval »am svojm tednik, bode morsl tisti čUn iz dotlčne družine, ki je Uko naročena na dnevnik Prosveto, to Ukoj naznaniU upravnwtyii^ in obenem doplačati dotično vsoto listu ProsveU. Ako W " stori, tedaj mora upravništvo znižati datum za to vsoto na Cena listu ProsveU Jot Za Zdruš. dršave U Kanado 66.66 Za Cleoro U Chicago Js 1 tednik ln _____________________ 4J0 1 tednik U-------------fZ 1 tednik U S tednika to 3 tednike U 4 tednike U 5 tednikov ln---------- I spolni ts spodnji kupen, peilošlto potrebne vsoto ^ Monsr Order v pismu U si naročite Prosveto. list ki Je 1 tednik in 1 tednika In . 3 tednike in . 4 tednike in . 5 tednikov in _______2.40 ........... IM ...... niš Za Evrope je...... -I* SJf in iJ6 PROSVETA SNPJ. 2SS7 So. Lauradato Ave. Chicago. IU - * Prilošeao pošUJam naročnino sa list Prosveto vsoto I L bae________________________ti dmštvs M. - Naslov - . .,, „__________ > .........- - Ustavite tednik ta ga prlp***» k moji aatečnU* članov mojo draštaei 5. ___________________________ČL drvštvs 14 - 4._______________ČL dreštvs It. - 6. V________________________________________ČL dmštvs 14»