VOBODNA SLOVENIJA
AÑO (LETO) XXIX (23) No. (štev.) 45
BSLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 12. novembra 1970
Apostoli slovenskega tiska
Z ganljivostjo sem bral v Ameriškem Slovencu članek v spomin pokojnega Franceta Lončarja, ki je sredi oktobra umrl v Clevelandu. Tam je stalo, da se je ta pokojni slovenski
NOVA ARABSKA FEDERACIJA
ZA BOJ PROTI IZRAELU
Egipt, Sudan in Libija so preteklo Gaddafi izvedel vojaški udar in se po-
nedeljo objavili, da so se med seboj povezali v trinarodno federacijo.
V Kairu so se pred več dnevi se-
stavil za predsednika.
V Kairu so trije predsedniki tudi objavili, da smatrajo svoje države zgo-
^	,v	.....	... stali na zadevne posvete novi egipčan- i dovinsko in zemljepisno prikladne za
mož starejše genen cije, a je vzgoji gk- pre(jse(jnjk Anwar Sadey, sudanski jedro bodoče široke arabske skupnosti.
v svoji ruz.m pe an ov m pe et predsednik grab Jaafar El-Numeiry in 1 Na skupnem trojnem vodstvu se bodo klet, na starost ves posvečal Slovenski .......	,	,	,,	., ,T	i , .	,	,
. ’	...	...	. libijski predsednik polkovnik Maummar ; sestajali vsaka dva meseca,
pisarni v Clevelandu m slovenski emi- , „.	I
gracijski knjiiri, katero je osebno raz- : ™a±1-	....	v .	.	.. ! Triumvirat bo vodil novo federacijo
pečeVal po hišah. V četrtek, 3. avgu.L V ^ %™	f T' i P° nav°dilih’ “ jih b° dajal tkim' °d"
sta je tudi vzel pod pazduho nekaj no_:^ (težave, ki so sosede med seboj bor za planiranje, katerega bedo sevih slovenskih knjig — imenoma jih jm J? f Upaj	°k' f°	\ stavljali vodilni možje iz izvršnih od-
pisec navaja. Puševo Klasje v viharju, j Pralcev, smatrajo, da bo federalna borov edine egipčanske politične stran-
r	^	°	I 7V07H knnsnm nrnhc fotvm	ir mo_ 7- _ a__________________________ ,__ .
„ ...	.	_	,	. Tr ..	' zveza koristila arabskemu svetu v nje
Velikonjeve Zanke m m. Ksavenje ov .	, .	.. T ,
J.	, govem boju proti Izraelu,
let v misijonstvu — ter se napravil k
slovenskim družinam, da jih proda, pa da še pobere naročnino za ameriško Ave Mario. Ob vračanju domov mu je
Nova federacija more služiti za temelj poznejši širši povezavi med vsemi arabskimi narodi, pravijo v izjavi.
, ,	, ,	, ,	,	. ,	Vodstvo federacije bo triumvirat.
*	.’.	,	. . Prejšnji egipčanski diktator Nasser se
sesedel na cesti. Ugotovili so, da si je zlomil rebro. Po nekaj tednih je umrl.
Ko sem to prebral, sem si bil takoj na jasnem: Tak mož zasluži uvodnik v slovenskem listu. Preprost človek iz Horjula, katerega je izobrazilo prosvetno društvo in Orel, se je postavil v službo razširjanja slovenskega tiska v emigraciji in postal njega a-
je boril proti sleherni egipčanski povezavi v federacijo, odkar se mu je ponesrečila federativna skupnost s Sirijo. Egipt in Sirija sta bili federativno povezani od 1958 do 1961 ter se je ta federacija uradno imenovala Združena arabska republika.
Egipt, Sudan in Libija so se že lanskega decembra povezale v trojno
postol. Vedel je, da je slovenski tisk j zavezništvo. Sudan se je sprevrgel v
egipčanskega zaveznika, ko je predsedstvo prevzel sedanji predsednik grah Numeiry, Libija pa, ko je polkovnik
v izseljenski družini najmočnejša vez med 'Slovenci po svetu pa tudi z domovino, in da je lepa slovenska knjiga najboljša oblikovavka slovenskega doma. Postavil je zgled takega kmečkega moža, kot ga opisuje pisec Klasja v viharju, katero je ob zadnji poti razširjal. 'Preprost kmečki oče je postal razširjevavec slovenske tiskane kulture.
Pa sem se ob njegovi smrti spomnil tudi drugih naših osemdesetletnikov, kako so se v emigraciji z mladostnim navdušenjem in žrtvijo posvečali slovenski knjigi, ne samo, da so jo naročali, temveč jo tudi širili. Tu se spominjam nekoč visokega uradnika in sodnika upravnega odseka dr. Stanka Mašiča, ki je prav tako propagiral slovensko knjigo in je še zdaj zvest
e Arabske socialistične zveze ter revolucionarnih odborov iz Libije in 'Sudana.
Egipt, Libija in Sudan so nadalje objavili, da smatrajo federativno povezavo za nujno zlasti sedaj, po Na-sserjevi smrti, da se bodo mogle bolje upirati „imperializmu in zionizmu“ na Bližnjem vzhodu. Upajo, da bo e-gipčansko, libijsko in sudansko prebivalstvo pozdravilo nastanek federacije, ki naj predstavlja nov korak v boju proti Izraelu.
Strokovnjaki izjavljajo, da je mogoče iz besedila objave v Kairu ugotoviti, da bo nova federacija zelo rahla povezava med tremi državami, v nasprotju s tesno politično povezavo med Egiptom in Sirijo, ki pa se je tudi razblinila.
naročnik, bravec in plačnik listov, revij in knjig. Predvsem pa mi je stopil pred i diplomatskem poprišču ne zamuja pri-
oči dr. Jože Basaj, nekoč predsedniki1*’ katere smatra listne zase, ne Orla, ki je ustvarjal take može kot je jf?lede na Pos,edice za druge narode. Ne-bil Lončar, potem pa celo predsednik jdavno biIa Kanada Prva država na Narodnega odbora za Slovenijo, pa je \amerlškem kontinentu, ki je obnovila kot inmigrant vso svojo prizadevnost! diplomatske zveze s Kitajsko, pred ne-in delo posvečal slovenski Ligi in slo-| kaJ dnevi Pa J1 le sIedila tudi Italija, venski knjigi! Ni tisoče paketov je šlo j Na letošnjem zasedanju ZN pa je skozi njegove roke po Ligi vsem, ki so 18 držav predložilo spomenico, v ka-bili potrebni materialne hrane, pred- teri zahtevajo izgon čangkajškovih vsem družinam v domovini, pa tudi predstavnikov iz vseh organizacij ZN pravtako slovenskih knjig in listov med j ter včlanjenje rdeče Kitajske kot „edi-Slovence v Ameriki. Zdaj se je poslovil ne predstavnice kitajskega ljudstva“.
od tega svojega dela, ne po svoji volji, ampak pod zahtevami svojih let in se umaknil iz Amerike na Koroško, da blizu domovine, ki jo je nekoč predstavljal, užije še mimo lepoto plodnega življenjskega zatona. V radostni spomin naj mu bo in v uteho, da je storil neizmerno dobrega prav z razpečevanjem duhovne hrane med izseljence, pa
Kitajska diplomacija
JUGOSLAVIJA JO PODPIRA
Letošnje leto more Peking šteti f ske v ZN, nočejo pa istočasno izključiti Formoze, so brezuspešno opozarjale podpisnice zgoraj imenovane spomenice, naj bodo v svojih zahtevah manj odločne, če hočejo pridobiti glasove v skupščini za svoj predlog. Podpisnice spomenice opozorila niso upoštevale ter zato verjetno tudi letos rdeči Kitajski še ne bo uspelo dobiti dovoljenje za vstop v ZN.
Spomenico za včlanjenje rdeče Kitajske in izgon Formoze so podpisale: Albanija, Alžir, Gvineja, Irak, Južni Jemen, Jemen, Jugoslavija, Kongo (Brazaville), Kuba, Mali, Mauretania, Pakistan, Romunija, Sirija, Somalija, Sudan, Tanzanija in Zambia.
Albanijo smatrajo ze pekinško ekspozituro v ZN. Jugoslavija in Romunija sta podpisali spomenico, ker se ne strinjata s sovjetsko politiko do Pekinga. Jugoslavija je spomenico podpisala še posebej zato, ker so se med odnosi Beogradom in Pekingom v zadnjih mesecih močno izboljšali ter je Tito „pozabil“ na dolgoletne kitajske izpade proti jugoslovanski zvrsti „revizionističnega“ komunizma.
za leto velikih diplomatskih uspehov.
Tkim. kulturna revolucija je šla v pozabo, tako doma kakor izven Kitajske ter je zunanji svet začel polagoma smatrati Maocetungov režim spet za „normalen“. Največji zagovornik Pekinga v zahodnem svetu je bila že dolga leta Francija, ki je bila med prvimi državami, katera je obnovila diplomatske stike z njim. Sledila ji je Anglija, država, ki v svoji zgodovini na
Nekatere druge države, ki se sicer zavzemajo za včlanjenje rdeče Kitaj-
DE GAULEE JE UMRL
Francija in ves svet žalujeta
Nepričakovano je, zadet od srčne
v Colombey-les-Deux Eglises. Le njegova žena je bila ob njem.
V zapuščini je De Gaulle izrazil voljo, da naj bo njegov pogreb skromen, brez godbe, govorov in povork. Ta njegova želja se bo izpolnila. Vendar bo v skromnosti pogreb impozanten: številni državniki iz vsega sveta se ga bodo udeležili. Praktično bodo pri žalnih slovesnostih udeležene vse države sveta.
tudi za vzpodbude za marsikatero delo, , kapi, umrl v ponedeljek, 9. t .m. v ki bi sicer ne izšlo. To so možje, ki se [ nočnih urah general De Gaulle, Novica, jim v Avstraliji pridružuje p. Ambro- j ki so jo tiskovne agencije bliskovito Žič, tudi v častitljivih letih zlatega j razširile preko vseh dežel sveta, je tež-mašništva. In take bi našli še koga na j ko prizadel francoski narod. Pokojni Koroškem in še kje, ki so v svojih sta- i general je za Francoze predstavljal rih letih mladi in mladini lahko na- j mnogo več kot le osebo bivšega pred-ravnost zgled delavnosti, požrtvovalno- i sednika ali vojaka. Bil jim je simbol sti in predvsem — ljubezni do vsega svobode in težnje po narodni veličini slovenskega, zlasti do slovenskega du- J Umrl je v svoji podeželski rezidenci ha, ki se zbira v slovenski knjigi in
liStib- v .	.	v .	. 1 skemu tisku? Ki bi tako razumevali nadstavbo, občinstvu pa stik z njo in
„	5 oncarjevi	smrti smo našli	pri-	• vrednost slovenske tiskane besede v	' po njej s slovenstvom v svetu, pravo
oznost, a poudarimo njih	delo in	po-	emigraciji in nje pomen za — novi rod?	in potrebno dopolnilo slovenstvu v domen,, m se jun javno zahvalimo. Bili ykljub vsemu kozmopolitizmu in novi	movini.
so stebn, na katerih so slovensh pu- usmerjenosti mladega človeka, ki ni	j število	onih, ki	so	še	danes	priprav-
CIf.1	U. U™'	°b] °VaV^ f°h yeč emigrant, ga je vendarle treba dr-	i jeni na	žrtve	za	porast	narodne	kul-
,n°f ‘ *\ai s av 0 emlffrac_«s e ul- žati v sferi slovenskega vpliva in slo-	burnosti,	srčne	in	umske	izobrazbe,	za
v "Vi,6 ’""v“1*	aj 1 P°	nJ' , S°	blh	¡venskega jezika. To zvezo vzdržuje slo-	veljavo maternega jezika in ne kot pi-
lr2T ■	Z	°m’	ka'	! venski tisk. Dokler bo živel slovenski	satelji> ki se nadejajo slave, ampak kot
,tlsk’ bo žlvel° sl°venstvo v svetu. Ko	tihi, anonimni delavci v dninarskem
bo zamrl in ponekod resnično samo apostolatu za slovenski tisk, je vedno še životari, — bo zamrla tudi slovenska 1
El continente en peligro
Hace pocos días en Santiago, capital de Chile, Salvador Allende, un declarado marxista, asumía la presidencia del país. Es grande el peligro que ello representa para la democracia en esta parte del mundo. Este peligro se ve acrecentado ahora por la proyección que el caso chileno puede tener en el resto del continente. Una reciente exhortación de los comunistas uruguayos lo refirma plenamente.
A través de su matutino „El Popular“, órgano oficial del PC uruguayo, los comunistas han llamado a todos los grupos simpatizantes, izquierdistas y paralelos, a formar siguiendo el ejemplo chileno, un “frente amplio”, para apoderarse del poder en las elecciones que se realizarán en Uruguay el año próximo. Incluso invitaron a sumarse a ese frente a los demócratas cristianos y a grupos disidentes de los partidos Blanco y Colorado.
“La victoria de Allende”, dice El Popular, „cambia el mapa de América latina. Al norte, la victoria irreversible de la revolución cubana que construye el socialismo. Tres países, Perú, Chile y Bolivia conforman un foco de resistencia antiimperialista en el Pacífico sur”.
Las intenciones son evidentes. Por ello en esta hora crucial para nuestro continente, deben unirse todas sus fuerzas democráticas, en defensa de la libertad de sus pueblos.
Celina v nevarnosti
Pred dnevi je v Santiagu, glavnem čilskem mestu, prevzel predsedništvo države Salvador Allende, izpovedan marksist. Velika je nevarnost, ki jo dogodek predstavlja za demokracijo na tem delu sveta. Ta nevarnost se še poveča s projekcijo, ki jo lahko ima čilski primer na ostali del celine. Poziv, ki so ga pred kratkim izrekli urugvajski komunisti, to samo potrdi.
V svojem jutranjiku „El Popular“, ki je uradno glasilo urugvajske RP, so komunisti pozvali vse sorodne skupine, levičarje in ostale sopotnike, naj se združijo v „široko fronto“ po čilskem vzorcu, da zasedejo oblast na predsedniških volitvah prihodnjega leta. 'Povabili so celo v to fronto krščanske demokrate in uporne skupine Bele in Rdeče stranke.
„Allendejeva zmaga,“ poudarja El Popular, „je spremenila zemljevid Latinske Amerike. Na severu nespremenljiva kubanska revolucija gradi, socializem. Tri države — Peru, čile in Bolivija — pa dopolnjujejo antiimperiali-stični odpor v južnem 'Pacifiku."
Namen je očividen. Zato se morajo v tej, za našo celino težki, uri zediniti vse demokratične sile v obrambi svobode svojih narodov.
Iz življenja in dogajanja v Argentini
„NA PLAN, V BRAN...! — „ČESA?“
Zadnje dni je ponovno delavsko vprašanje imelo najvažnejše mesto v skrbi vodstva argentinskega življenja. Opazovalci so bili priče tekme med vlado in delavskim vodstvom, šlo je za to, da se prepreči (ali vzdrži) stavko, ki naj bi bila v četrtek in petek 12. in 13. t. m. Stavka je v borbenem načrtu Glavne delavske konfederacije že več mesecev, vendar je nastalo upanje, da do nje izvedbe ne bo prišlo. To zlasti po nastopu novega gospodarskega ministra dr. Ferrerja, ki je obljubil socialne izboljšave.
Isti dan, ko je minister objavil izboljšave, je CGT potrdila izvedbo stavke. Na splošno je javnost mislila, da je napoved prišla prepozno, češ, če bi sindikalisti prej vedeli za vladne ukrepe, ne bi potrdili stavke. A ozadje je drugačno. Seja vodstva CGT je bila pretekli četrtek 5. v nočnih urah. Prisostvoval pa ji je tudi drž. tajnik za delo J. A. Lucco in eden izmed svetovalcev ekonomskega ministrstva, ki je tudi prebral načrt vlade glede socialne politike. V bistvu predvideva kratkoročno: povišico minimalne plače na
33.000	starih pesov, ukinitev zonalnih pritrgatev in sklicanje paritamih komisij za mesec april prihodnjega leta.
To so tudi glavne zahteve CGT; razlika je le v enem: višina povišic. Delavci zahtevajo krepko splošno povišico.
Vendar opazovalci menijo, da je ozadje stavke politično. Celo pričakujejo, da jo bo CGT v zadnjem hipu odpovedala. Notranje struje, ki se bijejo v argentinskem delavskem gibanju imajo namreč socialno in politično ozadje. Delavstvo iz notranjosti in nekateri buenosaireški sindikati so strogo proti vladni politiki. Drugi pa menijo, da je bolje počasi dobiti od vlade manjše ugodnosti, kot pa na vrat na nos napovedati vojno. Velika večina pa se sprašuje, čemu stavka, ko je vendar delavec tisti, ki največ zgubi: zamujenih ur mu nihče ne plača.
Na drugem področju pa je argentinska gverila doživela večje poraze. V Ensenadi, blizu La Plate, so odkrili prevratno celico, sestavljeno večinoma iz intelektualcev. Našli so večje količine orožja, prevratnega materiala in načrtov. Bred kratkim so odkrili veliko zarotno akcijo tudi v Mendozi. Izvedenci varnostnih organov menijo, da je s tem v glavnem kontrolirano prevratno gibanje mestnih gveril v Argentini. Vendar se zavedajo, da bodo s podobnimi gibanji imeli še mnogo opravka v bodočnosti.
■■•■■■■•■■••M
I Z
TEDNA
namenjeno. Zdaj jim omahujejo roke, so sami omahnili ali se umaknili in mi moramo zdaj samo zavpiti med mlajši rod: Kdo na njih mesto? Kdo?
Kje so ljudje, ki bi živeli tako iz slovenstva, kakor ti naši veliki razšir-jevavci naše besede ? Ki bi tako iz idealizma posvečali svoje delo sloven-
zavest in zavest slovenskega porekla...
Zato so taki ljudje, kot je bil pokojni Lončar, ali kakor so bili in so še Masič, Basaj, Ambrožič resnično delavci v temeljih, ki omogočajo kulturnim delavcem postavljati nanje svojo
manj.
Kdo na njih mesto, kdo?
Kako srečni bi bili, ko bi bil odmev tega vprašanja v prazno tisti verz, ki ga znamo iz šolskih klopi:
...in ko j oglasi se jih sto...
Na delnih volitvah v nemški državi Hesse v Zahodni Nemčiji so presenetili liberalci, ki so povečali število svojih mest v parlamentu, ko so do-| bili 11 sedežev. Brandtova socialistična j stranka ni napredovala. Z utrditvijo li-; beralcev se je Brandtova nenaravna i koalicija med socialisti in liberalci o-krepila v Bonnu za nadaljnjo vladanje v Zahodni Nemčiji.
Neznanci so streljali na sovjetsko stražo, ki stoji ob sovjetskem spomeniku vojnim žrtvam v britanskem delu Berlina. En vojak je bil ranjen. Zahodni zavezniki so se bali, da bo Moskva izvajala posledice, pa je reagira1:! samo s protestom. Ugotavljajo, da so streli bili oddani v protest ob 53. letnici boljševiške revolucije.
Marksist Allende, novi čilski prednik, je takoj po prevzemu oblasti objavil, da bo vzpostavil diplomatske odnose s komunističnimi državami, z Moskvo pa hoče te odnose še okrepiti. V kraju San Miguel pri 'Santiagu pa je komaj pet dni po svojem nastopu od-
V TEDEN
kril spomenik komunističnemu gverilcu Che Guevari.
Ameriška letala so zmetala v štirih tednih na tkim. Hočiminhovo stezo v Laosu količino eksploziva, ki odgovarja jakosti treh atomskih bomb, odvrženih na Hirošimo.
Na pogajanjih med Zahodno Nemčijo in Poljsko o obnovi odnosov med obema državama je zahodnonemški zun. minister Scheel izjavil, da „bilateralni dogovor o normalizaciji odnosov med obema državama ne more nadomestiti ali prejudicirati končne mirovne pogodbe z Nemčijo kot celoto.“
V Boliviji je delavska konfederacija ki je zelo levičarsko usmerjena, zahtevala od predsednika Torresa ostrejše socialne ukrepe. Nacionaliziral naj bi vse večje inozemske (zlasti ameriške tvrdke), ki delujejo v državi. Istočasno pa je študentovska federacija izjavila, da „bo le oborožena pot revolucije" prinesla narodu svobodo. Vladi se je namreč pred kratkim posrečilo popolnoma uničiti komunistično gverilo. Bodoč razvoj v tej državi še ni jasen.
SPLOŠNO PROPADANJE SOCIALIZMA V EVROPI
V JUGOSLAVIJI POLOŽAJ Nič BOLJŠI
Švedska tkim. social-demokracija je po 38 letih nepretrganega vladanja doživela hud volilni poraz. Ohranila se je na krmilu države samo vsled opore, ki ji jo dajejo švedski komunisti, katere je predsednik Palme v svojih govorih primerjal z epidemijo kolere. Ker so moskovski satrapi dobili nekaj nad 4 odstotke oddanih glasov, imajo v enozborničnem parlamentu nekaj predstavnikov. Toda predsednik, ki noče z njimi sklepati nobenih pogodb in zvez, upa, da bodo iz strahu pred izgubo položajev v slučaju novih volitev podpirali vlado, katere število predstavnikov v parlamentu je povsem izenačeno s številom predstavnikov sredin-skodesničarske opozicije. Toda v takih okoliščinah bo vlada slabotna, švedski slučaj potrjuje splošno propadanje socializma v Evropi.
Po drugi svetovni vojni, ko je Stalin zasužnjeval vzhodno Evropo, je v zahodni Evropi kazalo, da bo demokratski socializem dosegel popolno zmago. Laburisti so potolklli Churchilla s širokim programom nacionalizacij, ki so ga takoj začeli izvajati. V Franciji so socialisti zamenjali radikale kot najmočnejša stranka v vladi, nekatera velika podjetja pa so podržavili. Opazovalci so zagotavljali, da bodo tudi v Zahodni Nemčiji zavladali social-demo-krati, čim se bo ta država konstituirala. Napoved bi se bila uresničila, če ne bi bil za predsednika postavljen Adenauer — z enim glasom večine: s svojim lastnim. V treh skandinavskih državah so vladali socialisti, v Italiji pa so formirali močno politično silo, takoj za krščanskimi demokrati in komunisti, z majhno razliko privržencev.
V začetku desetletja 1950 pa so se stvari začele obračati. V Angliji so laburistični neuspehi vrnili oblast konservativcem. Ti so jo, kljub britanski volilni navadi nihanja med eno in drugo skrajnostjo, obdržali polnih 12 let. Na volitvah leta 1964 je laburistična stranka v svoj volilni program vnesla podržavljenje samo železne industrije, ki jo je bil Churchill tudi privatiziral, pozneje pa se je sploh odrekla nadaljnjim nacionalizacijam. Kljub tem previdnim načrtom laburisti s svojimi nameni niso uspeli ter so doživeli nov poraz. Konservativci nameravajo sedaj, kakor so objavili na kongresu svoje stranke v Blackpoolu, poživiti podržavljene industrije s sodelovanjem zasebnega kapitala. V Franciji se je socialistična levica zdrobila na volitvah po velikih nemirih leta 1968, v predsedniških volitvah leta 1969 pa so njene tri frakcije dosegle manj kot 9 odstotkov glasov. Po več hudih porazih se je zahodnonemška social-demokracija — ki jo je bil ustanovil Lasalle
ter ji je Marx leta 1875 pel slavo — morala javno odreči marksizmu leta 1959. Socialistična od takrat samo po imenu, se je ta stranka povzpela na oblast v slučajnostni zvezi — ki se je nanašala na zunanjepolitične probleme — s svobodnimi demokrati, kateri so odločni nasprotniki kolektivizma. Norveški in danski social-demokrati so izgubili oblast, medtem ko v Italiji obe zvrsti socializma s težavo živita druga ob drugi znotraj sredinske koalicije, ki ji načeljujejo krščanski demokrati.
Edina izjema v splošnem propadan-nju evropskega socializma je bila do nedavna švedska, kjer je kazalo, da je stranki s to doktrino uspelo modro kombinirati „gospodarsko učinkovitost, družbeno pravičnost in spoštovanje človeških svoboščin.“ Država, danes močno industrializirana, je dolga leta živela nepretrgan razvoj, s polno zaposlenostjo in minimalno inflalcijo. Dohodek na prebivalca je skoro enak severnoameriškemu, javne služnost; odlično funkcionirajo, socialna zaščita ščiti človeka do groba, visoka izobrazba je dostopna bogatim in revnim. Uspeh tega edinstvenega socializma je bil mogoč samo zato, ker vlada ni nikar nadomestila svobodne trgovine s podržavljanjem. Samo 5 odstotkov švedskega gospodarstva je v državnih rokah. Toda kritje izredno visokih stroškov za vzdrževanje družbenih dobrin je država naložila Švedom najvišje davke v Evropi. Težo teh je moglo švedsko gospodarstvo prenašati vsled izredno ugodnih okoliščin: izredno visoka proizvodnja, velika tehnološka učinkovitost, nepretrgana politična stabilnost in globok družbeni mir.
Ta „švedski model“ je sedaj v krizi. Preveliki davki, ki so prehudo obtežili stroške proizvodnje, jemljejo švedski industriji konkurenčnost na mednarodnem torišču; kapital beži iz države in se ustavlja v tujini, znanstveni in tehnični strokovnjaki pa, ki se jim upira preveliko razdeljevanje njihovih dohodkov družbi, emigrirajo v ZDA. T; faktorji so se množili odkar je bivši predsednik Erlander odšel z vlade — po 23 letih — in jo izročil v roke svojemu pribočniku Olo-fu Palmeju. Levičarsko radikalna tendenca, ki jo novi predsednik hoče dati svoji vladi, je krizo poostrila tako, da se je draginja silovito dvignila, da državni deficit prve polovice 1970 že visoko presega celotni lanskoletni deficit, da se zaloge deviz hitro nižajo in da je prišlo do številnih stavk kljub pomirjevalni taktiki sindikatov.
Rezultati tkim. socializma brez človeškega obraza pa so seveda še slabši. V ZSSR je neusmiljena tiranija, s krutimi žrtvami več generacij, ustvarila
veliko industrijsko in vojaško silo, dasi proizvodja, osebni dohodek in življenjska raven daleč zaostajajo za tistimi	„Notranje življenje ni slabšalen izraz, sinonim za sebičnost in nasprotje
na Zahodu. Toda ker so pogoji druge povezanemu življenju, življenju, ki se razdaja; nasprotno, notranje življenje je
industrijske revolucije vedno bolj ne-'	.	, .	. .	.	.	.	,v .	...	..
....	. ,	celotnostno bivanje, v katerem notranjost vključuje zunanjost in nevidna stvap-
skladm s sistemom centralistično pla- j
planificiranega gospodarstva, sovjetski nos* PrePaia vidno.“
zastoj z ozirom na ZDA in Zahodno Evropo progresivno narašča. To si je drznil povedati in dokazati tudi eden od današnjih najbolj znanih strokovnjakov v ZSSR, Andrej Saharov. Isto se dogaja v sovjetskih satelitih, vključno v tkim. neodvisni komunistični Jugoslaviji. V tej državi položaj ne more biti slabši: lansko leto državni deficit 800 milijonov dolarjev, porast draginje za 15 odstotkov, porast brezposelnosti za nadaljnjih 10 odstotkov, čeprav je nad
800.000	ljudi odšlo na delo v tujino.
Svetovno izkustvo dokazuje, da pot državnega kolektivizma ne vodi v gospodarski razvoj in v socialno pravičnost, temveč ravno v nasprotno smer. Znani gospodarstvenik Galbraith je ob proučevanju sprememb v modemi industrijski družbi in vloge tkim. tehno-strukture v njej, zapisal: „Socializem, ki naj bi pomenil državno lastništvo industrijskih podjetij, je mrtva stvar.“ Toda, ta diskreditiran recept ima še vedno ideološko veljavo v državah, ki se, namesto da bi se poskušale modernizirati, spuščajo v nepremišljene socialistične pustolovščine. „Iluzija podržavljanj je sladka, ker daje možnost ne misliti,“ je zapisal Serván-Schreiber. O istem problemu pravi Galbraith tole: „Verjetno je bil to najbolj splošen poskus v deželah, ki se hočejo razviti.
To se danes dogaja tudi v nekaterih ameriških republikah, ki so se podale na pot kolektivizma. Perú, ki je imel lansko leto in bo imel tudi letos naj-nižji gospodarski porast, se nahaja v polnem gospodarskem nazadovanju, s stoti soči brezposelnih in hudim pomanjkanjem živil. Bolivijsko gospodarstvo je kaotično. Sedaj se bo še Čile podal na enako pot.
(Uvodnik v buenosaireški „La Prensi“)
Pierre Emanuel, Le monde est intérieur, str. 276.
Avdienca slovenskih žena pri ge. Levingston
Poklonile so ji slovenski prevod Martina Fierra
Ugled slovenskega naroda in naše emigrantske skupnosti je pretekli teden znova visoko zablestel. V ponedeljek, 9. t. m. sta bile, v zastopstvu Zveze slovenskih mater in žena, sprejete pri soprogi argentinskega predsednika, gospe Nelly Betty Andrés de Levingston, predsednica Zveze ga. Pavlina Ulrih-Dobovškova, in odbornica gospa Danica Kanalc-Petričkova.
Avdienca je bila napovedana nekoliko čez dvanajsto uro in naj bi predvidoma trajala petnajst minut. Po prisrčnem sprejemu je gospa Dobovškova najprej predsednikovo gospo pozdravila v imenu Zveze slovenskih mater in žena, se zahvalila za sprejem in ji izročila šopek vrtnic. Nato pa ji je podarila slovensko knjigo Martina Fierra, v kateri je bil posebej vstavljen list s tiskanim posvetilom: „A la Señora Esposa del Exmo. Señor Presidente de la Nación, Doña Nelly Betty Andrés de
ñas, Buenos Aires.“ Gospa Dobovškova je poudarila, da je to viden in otipljiv dokaz slovenske hvaležnosti argentinskemu narodu za gostoljubnost, ki jo Slovenci v Argentini uživamo. Orisala ji je tudi usodo slovenskega naroda in pot naše emigracije.
Nato je gospa Danica Kanalc-Petričkova, ki je sodelovala pri prevodu in vodila celotno izdajo knjige, podrobno obrazložila nastanek prevoda in knjige, ves trud in ljubezen, ki je bila v to delo položena, kakor tudi vse posebnosti te knjige.
Gospe so se nato pomudile v iskrenem osebnem pogovoru. Ob koncu se je gospa Nelly Betty Andrés de Levingston iskreno zahvalila Zvezi slovenskih mater in žena, in preko gospa izrekla najboljše želje za dobrobit slovenske skupnosti in našega naroda.
Avdienca je namesto predvidenih pet
Levingston — Liga de Madres Eslove- najst minut trajala poldrugo uro.
Zavožena socialna politika
Zobozdravniška služba na psu
Eden velikih adutov v rokah seda- | kojnine, socialna zavarovanja, zdrav-njega komunističnega režima v Jugo- stvena služba, vse to za domače režim-slaviji je bil njegov samospev o ideal- ce že ni več predstavljalo problem, ni socialni ureditvi, ki naj bi vladala v A čas je potekel in stanje se je Jugoslaviji, in ki naj bi se postopoma na socialnem pedročju vedno bolj slab-
še stopnjevala. Družinske doklade, po-
Odločnost avstralskih Slovencev
čuješ je ostal sam
šalo. Mnogokrat smo že v našem listu opisali neverjetne primere socialnih krivic, pa tudi popolne brezglavosti v zdravstveni službi.
‘Nov dokaz temu pa je bil 2. jugoslovanski simpozij zobozdravniške
službe, ki je bil pred kratkim v Ma-V številki 40. našega lista, z dne	niko“,	ki da je nastopila lastno pot	riboru Na‘ nj-em	so Motovili,	da je
8. oktobra t. 1. smo objavili daljši po-	mimo	okorelih duhovnih vodij. V član-	boIezensko stanje	prebivalstva,	zlasti
pis dogodkov o’4oli lista Slovenska	ku očita tudi zaupnikom, pristašem	otrok in miadin6)	na področju	zobo-
kronika v Avstraliji in pa članek, ki	Misli,	da so na glasovanju v sloven-	1 zdravstvenega vrastva naravnost poje o tem bil objavljen v ljubljanskem	skem	društvu v Sydneyu podkupovali
Delu.	j in kupovali glasove.
Kot smo že objavili, je g. Jože Čuješ začel izdajati list Slovenska kronika. Pri tem je najbolj zanimivo, da
ima ta list glavno finančno podporo _	. , ,.	, ,	.	, ,	...
b	j Po debati so nekateri zahtevali da naj
| se pošlje protestno pismo ljubljanske-
Sedaj pa smo zvedeli, da je bila o ' tem ljub'janskem članku dolga debata na seji Slovenskega društva v Sydneyu
jugoslovanske trgovinske ekspoziture.
V Delu objavljeni članek pod na-
slovom „Izseljenci nočejo duhovnih vo - i
: mu Delu. Na glasovanju so ta predlog
sprejeli vsi navzoči, proti predlogu je
dij politične emigracije“ jo «apernen j ¿asoyal le čujegi v glavnem proti verskemu listu „Mi- j
sli“, češ da hočejo prevzeti monopol | Dejstvo, da je Čuješ ostal sam, je nad Slovenci v Avstraliji, in hvali „Kro- le v čast sydnejskim Slovencem.
Praznovanje 29. oktobra v Clevelandu
Lepa slovesnost v Severni Ameriki
Preteklo nedeljo, 25. oktobra zvečer, smo se clevelandski Slovenci v še kar zadovoljivem številu zbrali v župnijski dvorani pri Sv. Vidu, da se spomnimo našega velikega narodnega zgodovinskega dogodka pred 52 leti, t. j.
29. oktobra 1918, ko je naš narod za vselej odvrgel s sebe germanski jarem. Okoli 1170 let ga je bil strašno žulil. Ves ta čas je bil za nas Slovence en sam, nepretrgan, obupen, pa zato vztrajen boj za svoj narodni obstanek in za priborjenje popolne narodne svobode. Obenem je bil ta dan za vse nas praznik naše narodne zastave, enega izmed zunanjih simbolov naše narodne samobitnosti.
Naša letošnja clevelandska proslava „29. oktobra 1918“ je obstajala iz petja, deklamacij in recitacij, branja proklamacije clevelandskega župana letošnjega 29. oktobra za „Dan slovenske neodvisnosti od avstroogrskega imperija“, iz slavnostnega govora in avdiovizualnega prikaza glavnih dogodkov iz naše narodne preteklosti.
Za uvod v proslavo je zapela ga. Marija Seknetova, znana clevelandska pevka, ameriško državno himno; za njo pa je Moški zbor pod vodstvom g. Martina Košnika zapel še slovensko narodno himno „Naprej zastava slave!“ Za sklep pa je vsa dvorana odpela „Hej, Slovenci!“
Zbrane goste, med katerimi smo o-pazili generala Ivana Prezlla-Andreja, gospodarstvenika Ivana Avsenika, pisatelja Karla Mauserja, urednika prof.
Vinka Lipovca z gospo, vrsto bivših slovenskih županov in drugo občinstvo, je pozdravil g. Janez Ovsenik, predsednik Pripravljalnega odbora. V svojem nagovoru je poudarjal Avguštinove besede: „Prva sta ti oče in mati, več kot starši, ti bodi domovina.“ Vzpodbujal je navzoče, naj nas preko slučajnost-nih ločitev druži v eno ideja slovenstva. „Prepričani smo,“ je dejal tudi, „da nismo bili poslani v svet za prazen nič. Saj nas bo res morda že krila tuja gruda, toda živa bo misel, živ bo naš duh in kdo izmed nas bo sebi tak nasprotnik, da ne bi hoJel biti živ v bodočnosti slovenskega naroda.“ Pozval je tudi vse, naj sledijo geslu prireditve, ki se glasi: „Narod naš umreti noče“.
Oder, na katerem se je odvijal ves slavnostni spored, je bil okusno okrašen; na zadnji steni orjak Triglav sredi drugih slovenskih vršacev, nad niimi pa je vihrala slovenska zastava. Ob strani odra pa je bila ameriška državna zastava odnosno na nasprotni strani odra še druga slovenska narodna zastava.
Z znano in zelo primerno Kunčičevo pesmijo je ga. Rotija Radoš, oblečena v slovesni narodni slovenski kroj pozdravila v imenu vseh navzočih slovensko zastavo; njen pozdrav pa je z zaobljubo večne zvestobe njej potrdil Franc Tominc, oblečen v fantovski slovenski kroj.
Deklamacije odnosno recitacije za letošnjo proslavo 29. oktobra so bile vzete iz poezij rajnega velikega na-
šega pesnika dr. Ivana Gradnika, in ■ Letošnji slavnostni govornik za ta sicer: Molitev, Zemlja in Triglav, vse dan je bil prof. dr. Viktor Antolin. V tri vsebinsko globoke in narodno poli- ' svojem govoru nam je zlasti poudaril, tično pomembne, zlasti še ob takšnem. kakšno je prav danes poslanstvo slo-narodnem prazniku. Poslušali smo jih venske emigracije. „Noben, pa naj je še ob podajanju naših najboljših dekla- ' tako mogočen narod,“ je rekel, „nima matoric gospodičen Mojce Slakove in j za trajno in večno zagotovljenega na-Roži Dolinarjeve in recitatorja Jože- rodnega obstoja. Tudi naš slovenski na-
ta Likozarja.
G. inž. Likozar je tudi prebral v obeh jezikih — v angleščini in v slovenščini — proklamacijo clevelandskega župana Karla B. Stokesa, s katero je bil razglasil letošnji četrtek, 29. oktober za „Dan slovenske neodvisnosti od avstroogrskega imperija“. Zelo lepo je, da je gospod župan storil to čisto iz lastne pobude. To niegovo gesto je zbrana publika pozdravila z velikim aplavzom.
Peli pa so nam pevci in pevke pod vodstvom g Martina Košnika, in sicer I najprej Mladinski zbor: ‘Pa se sliši od Sv. Vida zvon,“ „Tam gori za našo vasjo“ in „Po jezeru bliz’ Triglava“. 11,1 J Za njim ra Moški zbor „Naj čuje zem-l'a in nebo“ in „Eno devo le bom ljubil“. Hvala pevkam in pevcem, mladim in starejšim, najbolj pa njihovemu pevovodju g. Martinu Kcšniku! S pesmijo so močno povzdignili v naših dušah ta naš veliki narodni dan. Pesem je najpristnejši izraz naših srčnih čustev.
čisto posebej pa velja omeniti pevski nastop obeh Vrenkovih: petletne Marije in štiriletnega Mihca, ki sta nam skupno, in to kako pogumno, zapela „Gor čez izaro“ in nato še Marija sama „Dekle je po vodo šla.“ Njun ljubek pastor je zbudil veliko veze'i a in navdušenja pri mladih kakor tudi pri njihovih starših in seveda tudi pri vseh
red ne, ki je vrhu vsega še po številu skromen. Velja, danes še prav posebno: tudi v naših dneh je obstoj slovenskega naroda ogrožen.“
Navzoči so z velikim zanimanjem in pozornostjo spremljali izvajanja g. govornika in ga ob koncu zanje bogato nagradili s ploskanjem.
Nekaj posebnega na nedeljskem praznovanju našega narodnega praznika „29. okt. 1918“ je bil panoramni avdiovizualni pregled naših zgodovin-j skih mejnikov. Nad 130 slik, nad 130 mejnikov, ob katerem vsakem bi se dalo dolgo ustaviti in se razmisliti ob
razno. Podatki kažejo, da ima zelo veliko otrok in mladine zobno gnilobo, obolenje obzobnih tkiv in razne nepravilnosti v razvoju zob in čeljusti.
Od 60 slovenskih občin imajo samo v 15 občinah šolske zobne ambulante. Več kot 200.000 otrok v Sloveniji zobozdravstveno ni oskrbljenih. Celotna področja na podeželju še sploh niso videla zobozdravnika.
Udeleženci simpozija so sicer predlagal; vrsto ukrepov, kako to obupno stanje izboljšati. Vendar so se trdi zavedali, da so za to potrebna finančna sredstva, katerih pa za socialno skrbstvo kaj prerado v praksi zmanjka, čeprav je v teoriji vse idealno.
Kralj Peter II. umrl
V Los Angelesu, ZDA, je 3. t.m. umrl bivši jugoslovanski kralj Peter II. Letos aprila se je nastanil v tem ameriškem mestu, kjer živi večja skupina srbskih emigrantov, pa je kmalu začel bolehati na jetrih ter je moral v zadnjih sedmih mesecih večkrat v bolnišnico.
Poročilo o njegovi smrti so zadržali za 24 ur, da so mogli novico prej sporočiti njegovemu sinu, 25 letnemu princu Aleksandru, ki služi kot častnik pri britanski tankovski diviziji v Zahodni Nemčiji.
Umrli kralj Peter II. je bil pokopan v Los Angelesu ob udeležbi več škofov srbske pravoslavne cerkve. Med srbskimi emigranti so bili nekateri, ki
so predlagali, naj bi po pogrebu škofje Podoba je, da je bila clevelandska; krona]j princa Aleksandra za novega
dragih.

nedeljska proslava slovenskega narodnega praznika 29. oktobra 1918 in slovenske narodne zastave lep, močan izraz tistega večnega hrepenenja, ali kakor je govornik rekel, teženja, v človeških srcih po svobodi. Nihče namreč ne more spodbiti tega, da obstaja to hrepenenje in to teženje po svobodi
kralja, vendar pa je vodstvo srbske skupnosti v Los Angelesu, ki jo vodi Pe'er iSalata, kakor poroča britanska tiskovna agenciia Reuter, nastopilo proti temu, ker da je sicer princ „zelo inteligenten in prijeten človek, toda ne čuti ljubezni do svojega naroda. Tudi ne govori srbsko in se ni »nikdar po-
tudi danes v ljudeh v naši slovenski trudik da bi se srbsko naučil.“
domovini, še več: prepričani smo lahko, da bo to teženje po svobodi v ljudeh doma prihajalo vedno bolj do izraza in da bo nekoč zmagalo in podrlo današnjo komunistično tiranijo, ki tako strašno duši danes našo domovino.
J. S.
Titova tiskovna agencija Tanjug je prinesla poročilo o smrti kralja Petra
II.	iz tujih tiskovnih agencij ter do-da'a 30 vrst svojega komentarja, ki ga zaključuje: „S tem (z njegovo smrt'o) so bile vse sledi monarhije t"di formalno izbrisane iz jugoslovanskega političnega življenja.“
Ivan Avsenek
REFERENDUM IN MEŠANI KRAJI V JUGOSLAVIJI
Mnogi resni emigrantski ljudje iz jugoslovanskih republik se vsa leta po vojni bavijo s treznim proučevanjem zgodovinske preteklosti posameznih narodov, ki so doslej jugoslovansko državno skupnost sestavljali, z objektivnim gledanjem na medvojni in povojni raz-:voj na balkanskem in evropskem ter svetovnem prostoru in z izdelovanjem utemeljenih političnih in državno-pravnih načrtov, ki bi bili v danem trenutku lahko izvedljivi na prej omenjenem balkanskem prostoru.
Resnost položaja v sedanji komunistični slovenski republiki in v celotni federativni skupnosti južnoslovanskih narodov, katere del je danes naša slovenska domovina, nalaga naši emigraciji težko breme odgovornosti za bodočnost slovenstva.
Govorjenje in pisanje o politični, gospodarski, socialni, verski in kakršni koli bodočnosti Slovenije je prazno mahanje po zraku, če. ga ne spremlja temeljito poznanje zadevne stroke, danih možnosti in dejanske stvarnosti, mimo katere ni mogoče, ker je pač tu.
Treba je namreč resno jemati v poštev neizogibno dejstvo, se pravi dano stvarnost, ki je tu, da Slovenija ni sama na severozahodnem delu Balkana, ali če hočete na jugovzhodu Srednje Evrope. Prav tako slovenska politična emigracija v svetu ni sama, temveč obstajajo poleg nje in vzporedno z njo hrvatska, srbska in maeedonska, ki enako kakor slovenska kujejo svoje načrte za bodočnost ureditve južnoslovanskega prostora v Evropi. Na usodo tega dela Evrope pa je bila, je in bo Slovenija — ker je pač tam, kjer je — neizogibno na-, vezana.
V zmedi časov, ki jo doživljajo naš narod in njegovi južnoslovanski sosedi, bodo latentnim demokratičnim silam v Sloveniji koristile le resno načrtne akcije naše politične emigracije.
Uredništvo Svohodne Slovenije je dobilo v oceno knjigo, ki je izšla v tem letu pod naslovom: „Demokratska Jugoslavija — diskusija o načrtu“. Uredil Vane Ivanovič, izdal „Izvor“ v Londonu.
Predlog načrta, ki ga obravnava knjiga, ni program nobene skupine in ni bil sprejet od nobenega foruma, ampak je le osnova, ki naj omogoči razpravljanje o tem problemu vsem, ki hočejo o sožitju narodov Jugoslavije razpravljati stvarno.
Oceno o knjigi ni bilo mogoče pisati, ne da bi bralci vedeli, kako je prišlo do tega načrta demokratične alternative. Zato je Miloš Stare v treh člankih pokazal na razvojno pot tega načrta. S tem v zvezi pa je omenil program SLS, nekatere izjave in dogovore med slovenskimi političnimi formacijami. V številki z dne 1. oktobra je pod naslovom „V desetem letu slovenske formule in demokratična alternativa“ poleg drugega objavil izvleček načrta za demokratično alternativo tako imenovane Londonske grupe iz leta 1963. Ta članek je vzbudil veliko zanimanje in je bila izražena želja, da bi izpopolnjen izšel v posebni brošuri. V številkah z dne 15. in 22. oktobra pa je objavil prevod Demokratične alternative, kakor jo je dal v knjigo v diskusijo Vane Ivanovič. V knjigi je podalo svoje poglede na načrt 23 piscev. Naprošen je bil tudi dr. Miha Krek, ki zaradi smrti obljube ni mogel spolniti. Pisci so od najstarejše predvojne generacije do najmlajše, ki se je začela politično udejstvovati šele v izseljenstvu. Med slovenskimi članki je zanimiv pogled Ivana Avseneka, ki vidi ključ do rešitve, al' bo Jugoslavija obstojala ali ne, pri Srbih in pokaže na reševanje najtežjega problema: narodnostno mešanih krajev. Objavljamo članek v celoti. Uredništvo.
Pribiti moram tudi dejstvo, da je obzirnosti, pa tudi razgledanosti in ’ pisano, da mora biti usoda vseh me-prebivalstvo v mešanih krajih lahko hladnega razuma. Že načelo samo, da šanih ozemelj ista. Ako prizadeto pre-
■ renašalo različne upravne oblasti, ker morajo prepustiti avtonomno odločanje
j .-so te oblasti bile po razmerah prisiljene, da se prilagodijo lokalnim razme-
prebivalstvu na mešanih ozemljih, bi smatrale za veliko žrtev, morda celo
Jugoslavija stoji in pade s stališčem, ki ga ima srbski narod do nje. Njegovo stališče je odločilno ne samo zaradi tega, ker je največji na Balkanu, ampak še bolj zaradi zemljepisne lege njegovega narodnega ozemlja. To okolnost radi prezremo. Stališče srbskega naroda pa ne temelji le na romantičnih motivih, upošteva realne okoliščine, med nje pa spada tudi značaj mej srbskega ozemlja, ki obstoja po večini iz mešanih krajev, kjer živi več narodov skupaj in noben med njimi nima absolutne večine. Jugoslavija daje Srbom v tem pogledu izredno ugoden položaj, četudi se njihova narodna meja spreminja v široke mešane kraje, živijo vendarle vsj Srbi v eni državi. Res je, da ne živijo zmeraj vsi pod isto upravo, toda vse uprave so odvisne od Beograda. Dvomim, da bi Srbi mogli ohra-
niti tak izredno ugoden položaj v primeru parcelacije Jugoslavije, j V mešanih krajih so pa vsi prebi-; valci brez razlike vere in narodnosti ! prisiljeni, da živijo v dobrih ali slabih stikih s svojimi hišnimi sosedi. Če na hitrico preletimo več kot 50-letno zgodovino teh stikov, moramo ugotoviti, da so bili na splošno dobri in ne preveč obloženi s trenji. Najbolje so se med i seboj razumeli po vaseh in manjših na-| seljih, trenja so se začela — tupatam i tudi stopnjevala — šele od vasi navzgor ' v trgih, mestih in upravnih središčih in končno v Beogradu. Značilno je bilo | na primer, da so se med zadnjo svetovno vojno v NDH dobro razumeli srbski in hrvatski kmetje, kolikor jih niso začeli hujskati ekstremisti oziroma od drugod. Kdor je živel med vojno v Jugoslaviji zunaj mest, bo to rad potrdil.
I ram. Trenja so se začela šele takrat, narodno izdajo, še težje bi jih bilo spo-| kadar so lokalne oblasti vseh vrst do- j štovati voljo prizadetega prebivalstva, bivale od pozicij zunaj mešanih krajev navodila in pozive za akcije, ki so v večjem ali manjšem obsegu razburkale lokalne prebivalce. Rodila so se trenja, ki so jih interesi od zunaj še pretiravali in s tem netili nove spore. Javnost pa je prišla do zaključka, da se na mešanih ozemljih vsem godi slabo, da so vsi preganjani, da so zatirani in eks-ploatirani itd.
Politična odgovornost za tako stanje je seveda morala pasti na srbski narod, ne morda zato, ker je največji V Jugoslaviji, ampak zato, ker je bila centr. oblast zmeraj v njegovih rokah.
To je zapeljalo srbske dele prebivalstva na mešanih ozemljih v skušnjavo, da so hoteli igrati v teh krajih vodilno vlogo, dočim bi jim stvarnost svetovala, da se naj raje sporazumevajo z drugimi deli mešanega prebivalstva. Ker tega ni bilo, se je vsaka narodna manjšina v mešanih krajih obračala na svoje narodno središče za pomoč in nasvet. Tu pa so grešila VSA narodna središča brez izjeme. Morala bi svojim rojakom v mešanih krajih svetovati metodo sporazumevanja, pa so ubrala to pot le izjemoma, v škodo sebi in državi. Mešana ozemlja so tako postala v državi bolna točka prvega razreda in so še danes.
To točko je treba izbrisati. Toda kako?
Kdor želi delati načrte za rekonstrukcijo Jugoslavije, se ne sme pečati le s politično strukturo bodoče državne ureditve, še preje se mora pečati z vlogo, ki jo naj imajo ti kraji pri odrejanju razmejitve med narodi v Jugoslaviji. če namreč položaj mešanih krajev ne bo rešen tako, kot želijo vse prizadete lokalne narodne skupnosti, potem nobena rekonstrukcija države ne bo imela trajne vrednosti.
Zato je treba dati prebivalstvu v mešanih ozemljih popolno avtonomijo pri odločanju njegove politične odgovornosti, pa ne samo pri odločanju, ampak še preje in še bolj pri obravnavanju načrtov te bodočnosti. Torej ne samo ; pri končnem odločanju, ampak tudi v vseh fazah priprav za odločanje.
Zakaj to tako ostro podčrtavam ?
Skušnja nas uči, kako je to važno. Po prvi svetovni vojni so se velesile od-
Živimo pač v dobi pregretega nacionalizma.
Že začetek bi bil težaven. Najti bi bilo namreč treba odgovor, kaj in kje so mešana ozemlja. Verjetno bi brez posebnega odpora obveljalo načelo, da so mešani kraji tisti, kjer nobena narodnost nima absolutne večine. Toda to načelo more biti le okvirne prirode. N'č manj težaven bi bil problem tam in takrat, ko stanujejo posamezne narodnosti kompaktno v vaseh, mestih, dolinah, hribovitih krajih. Kako pripraviti v takih primerih prebivalce do tega, da bi se zedinili na skupno stališče. Pri nekaterih — tudi v okviru iste narodnosti — bo merodajno narodno odnosno politično stališče, pri drugih pa go-spodarsko-prometno, pri mnogih bo odločevala privezanost na tradicijo. Vsa taka kočljiva vprašanja bi se dala obravnavati v par referendumih, ki bi pokazali, kakšno je razpoloženje narodnih skupnosti. Zelo verjetno je, da bi se nekateri kraji na mešanih ozemljih hoteli priključiti svoji narodnostni skupnosti brez ozira na to, kaj misli večina prebivalstva. Tudi to vprašanje spada v območje referenduma.
Obdobje referenduma naj bi bilo torej doba razčiščevanja pojmov in ocenjevanja raznih variant za končno odločitev. Ne bi pa sama po sebi pomenila ničesar definitivnega. Tehnika referendumov bi bila približno taka, kot jo poznajo zavodi za poizvedovanje javnega mnenja. Le da bi odpadel sistem „vprašanih“, nadomestilo bi ga uradno glasovanje o stavljenih vprašanjih.
Kar je pa najvažnejše: nikjer ni za-
bivalstvo želi, se določi za posamezne dele mešanega ozemlja različna usoda. t Kako naj se menja usoda, je pa mogoče dognati le z referendumi, ne pa z enkratnimi plebisciti.
Seveda je ideja o kombinaciji refe-, rendumov in plebiscita podana le v, osnovi. (Praktični pogledi in stvarni oziri bi ji verjetno dali drugo obliko.. Ideja sama hoče le opozoriti na. perspektive kombinacije referenduma in siste-. ma plebiscita in obenem poudariti, da je kardinalne važnosti načelo, da o svoji usodi odloča prizadeto prebivalstvo samo in ne morda narodna središča, .kot se je to praviloma dogajalo do sedaj.
Ni pa ideja trenutno izvedljiva. Tir čimo še pregloboko v pregretem..nacionalizmu. Naj navedem- primer: Beograd in Zagreb se ne strinjata rada. Gotovo se pa bosta, kadar bo treba dati odgovor na sledeče vprašanje: ali ne bosta vplivala na svoje rojake na mešanih ozemljih in jim svetovala, ngi samostojno dosežejo sporazum, z	na-
rodnostmi — in seveda tudi med seboj — na njihovem mešanem ozepilju. Odgovor iz Beograda in Zagreb#,^bo^isti: oba bosta proti taki politiki. -Pozabila bosta namreč to, da bo vprašanje mešanih ozemelj ostalo odprto tudi v. primeru parcelacije Jugoslavije, ako se ne reši že prej. Bo pa po razcepu Jugoslavije verjetno še bolj nevarno za mir, kot je sedaj, še bolj pa za Hrvatsko in Srbijo.	i ! ■
Slovenci niso na tem problemu direktno zainteresirani, prav zelo pa indirektno. Živijo z eno nogo v Srednji Evropi, z drugo pa na Balkanu. Nemiren Balkan je nevaren tudi zanje. Miru na Balkanu pa ne bo, dokler se ne reši vprašanje mešanih ozemelj. Zdi se jim pa, da je bolje, da se reši v okviru Jugoslavije kot zunaj nje.
Kje so korenine antagoničnih teženj narodov
in republih?
gan, je z nad dvetretjinsko večino v ločile za številne plebiscite. Prizadeti tajnih volitvah izvolil za novega na-prebivalci so dobili pravico, da odločajo, j Zelnika dotedanjega glavnega tajnika g. j toda le po alternativah, ki so jim bile 1 Miloša Stareta. S to izvolitvijo pa se I postavljene od zunaj. Te alternative jim j ie izPraznilo mesto glavnega tajnika. 1 pogosto niso ugajale. Niso pa imeli Zato Je načelstvo stranke razpisalo no-| priložnosti, da svoje pripombe izrazijo še pred plebiscitom. To jih je zapeljalo, da so se odločali — po njihovem lastnem mnenju — velikokrat kar na slepo srečo. Tako skušnjo so napravili tudi Slovenci na Koroškem.
SKD-SLS je Izbrala novega glavnega tajnika in tri nove člane načelstva
iS smrtjo dr. Mihe Kreka se je iz- - ostalo živih (v bojih jih je padlo 121) praznilo mesto načelnika Slovenske j srečno umaknil na Koroško, od tam v
Italijo in nato je odšel v ZDA, kjer živi v Clevelandu. Tudi tu je razvil živahno javno delovanje. Bil je ves čas zvest sodelavec dr. Miha Kreka in vodilni funkcionar organizacije slovenskih protikomunističnih borcev. ¡Sedaj je pa-
krščanske demokracije — SLSi. Glavni tajnik stranke g. Miloš Stare je v smislu določil pravilnika razpisal volitve novega načelnika. -Strankin Zbor zaupnikov, ki je najvišji strankin or-
Tito je imel 22. septembra v Zagrebu govor, v katerem je vzbudil pozornost z napovedano „reorganizacijo drž. uprave“ z najvišjega vrha navzdol in je napovedal „kolektivno predsedstvo“ Jugoslavije. Utemeljeval je, zakaj je ta reorganizacija potrebna, opozarjal, da je treba ohraniti enotnost jugoslovanske države in o nalogah Zveze komunistov. Ko pa je opozarjal na mednarodni položaj ter na krizo na Srednjem vzhodu, je govoril tudi o nerazpoloženjih med posameznimi narodi in republikami Jugoslavije. Takole je dejal:
„Pomiriti moramo svoie notranje mednacionalne in medrepubliške krize, se nekoliko bolj usmeriti v neposredne pogovore, vodstva, zlasti republiška, pa bi se morali pogosteje sestajati, sestajali pa naj se ne bi le predstavniki dveh republik, saj bi lahko takoj kdo pomislil, da se menijo koj na račun tretjega. Potekali naj bi torej širši pogovori, če se pojavljajo kake težave. Lahko trdim, tovarišice in tovariši, da je šlo pri mnogih mednacionalnih razprtijah za malenkosti, ki bi jih bili vse lahko mirno rešili. In to nam je sedaj bolj kot kdaj prej potrebno. Bolj ko kdajkoli doslej potrebujemo enotnost naše države. To enotnost smo zelo težko kovali, skovali smo jo s krvjo. Zato moramo vselej imeti v mislih, koliko nas je to stalo, in ne smemo si dovoliti razkošie, da bi se sedaj poigravali z našo enotnostjo. Če se pojavijo nekatere zadeve, ki so sporne, se o njih pogovorimo. Zato imamo Zvezo komu-
j nistov, ki mora prevzeti vlogo — od-; praviti nasprotja.
| Povedati vam moram, da se ne strinjam z regionalnimi usmerjenostmi komunistov. Vsi komunisti moramo biti, ne glede na to, kje je kdo in kaj dela, enotni, da ohranimo našo skupnost takšno, kakršna je. Prizadevati pa si moramo tudi, da bo ta skupnost vedno boljša. Pogosto se vprašujemo, kdo kali ta prizadevanja. Omenil sem že, da to ni mladina, tudi ne borci, da tega - ni opaziti med ljudskimi množicami. O tem sem se prepričal v vseh republikah,
, kjerkoli sem bil, najsi bo v Srbiji, v . Makedoniji, Bosni in Hercegovini, v Črni gori, na Hrvatskem, ali v -Slovenili. Nikjer nisem opazil antagonističnih teženj do drugih narodnosti do drugih republik. Torej tega med množicami ni, prav tako tudi ne v množičnih organi-| zacijah ali v socialistični zvezi, niti v ! drugih organizacijah. Torei je to treba iskati v nekaterih ožjih skupinah. Vedeti moramo, kie so korenine tega in stvar preprečiti.“
-Seveda je Tito tudi to pot pazil, da ' ne bi preveč jasno pokazal na svoje nasprotnike. Kajti tedaj bi vsi lahko videli, da je sedanjega režima in njegovih krivic in stalnih napak sita že mladina, site so jo „ljudske množice“, pa tudi marsikateri član socialistične zveze ali zveze komunistov. Te „ožje skupine“ tvorijo danes močno politično silo, ki bi, prej ali slej, uveljavila svoje narodno in socialno čutenje.
Prebivalcem v mešanih krajih ni to rej treba zavarovati samo popolno avtonomijo pri odločanju, treba jim je dati tudi možnost, da se pred odločanjem posvetujejo med seboj in izrazijo o raznih alternativah in ne samo o alternativi “da ali ne”.
To vodi logično do ideje, da je treba prebivalcem dati možnost referenduma, ne samo enkratnega, ako treba tudi večkratnega. Referendum ne bi pomenil ničesar dokončnega, bi pa osvetlil stališče prebivalstva do posameznih vprašanj, ki so v zvezi s končno odločitvijo. Takih vprašanj pa se lahko pojavi nešteto. Kdo bo želel, naj ostanejo mešani kraji taki, kot so danes; kdo bo želel parcelacijo, kdo bo želel tesnejšo povezanost mešanih krajev v mešane pasove itd. Poleg tega bodo na referendumih hotele posamezne narodnosti izvedeti, kaj o dnevnih vprašanjih menijo druge narodnosti v njihovem okolišu. Referendum jim bo to najbolj jasno povedal. Referendumi hi da-lia pokazali tudi pravo razmerie političnih sil v mešanih krajih. Mislim tudi, da bi ideja o referendumih zbližala narodnosti na mešanih ozemljih. Potem bi veliko lažje presojali, kaj je koristnejše zanje.
Priznam pa, da je ta pot obravnavanja usode mešanih ozemelj zelo dolga. Pa nič ne de. Rajši dolga pot, pa trajen uspeh kot kratka pot in nezanesljiv uspeh.
Pot je tudi zelo zahtevna. Zahteva od narodov in političnih strank veliko samozatajevanja, politične zrelosti in
ve volitve za izpopolnitev mesta glavnega tajnika in še treh članov načelstva, ki niso bila zasedena. Te volitve
dlo nanj težko in odgovorno breme glavnega tajnika največje slovenske politične organizacije v zdomstvu.
Novi član načelstva g. Janez Ovsenik je bil rojen leta 1903 v Predosljah. Že v domovini je bil ugleden in aktiven javni delavec. Delal je pri orlovski organizaciji, bil predsednik Prosvetnega
so sedaj končane in volilni odbor, ki društva, odbornik krajevne in okrajne
so ga sestavljali dr. Alojzij Voršič kot predsednik ter Stanko Oberžan in Rudolf Smersu kot člana, je razglasil, da je bil za glavnega tajnika Slovenske krščanske demokracije — SLS izvoljen g. Jože Melaher iz Clevelanda, in za člana načelstva gg. Tone Ovsenik iz Clevelanda ter Božo Stariha in ing. Jože Žakelj iz Buenos Airesa.
G. Jože Melaher, roj. leta 1913 ni no- j v_ Clevelandu nadaljeval tudi s politič-vinec v slov. javnem življenju in še po- i n*m delom. Izvoljen je bil za predsed-sebej ne v političnem. Že pred vojno inika Krajevne edinice SKD-SLS v Cle-se je živahno udejstvoval v slov. katoliških mladinskih organizacijah na
Kmetske zveze. Soustanovitelj Zveze absolventov slovenskih kmetijskih šol, njen dolgoletni predsednik, urednik glasila „Brazda“. V krajevni organizaciji SLS je bil več let predsednik odbora. Leta 1938 je bil izvoljen za župana. Leta 1945 so ga Nemci aretirali in ga zaprli v Begunjah na Gorenjskem. Po begunskih letih je emigriral v ZDA, kjer je
Štajerskem. Na političnem področju pa se je začel udejstvovati leta 1935, ko je stopil v tajništvo SLS v Mariboru, kjer ga je uvajal v politično delo g. Marko Kranjc, tajnik SLS v Mariboru
velandu. Sedaj je izvoljen v načelstvo.
G. Božo Stariha, roj. leta 1924 živi v Buenos Airesu. Med zadnjo vojno je bil domobranski častnik. Sedaj je predsednik največje nepolitične slovenske organizacije v zdomstvu „Zedinjene Slovenije“ v Buenos Airesu (ki šteje
in bivši narodni poslanec. Na tem mestu ! nad 1000 članov). Se živahno udejstvuje Melaher ostal vse do začetka druge j je v raznih slovenskih organizacijah, svetovne vojne. Z začetkom druge sve- j Je član Zbora zaupnikov SKD-SLS in tovne vojne in zlasti še z nacistično odbornik Poverjeništva za Argentino, okupacijo Maribora in vse slovenske ; Sedaj pa je bil izvoljen v glavni od-Štajerske so se razmere tudi za Me- ! bor stranke — v njeno načelstvo, laherja temeljito spremenile. Začelo se j Ing. Jože Žakelj, roj leta 1941 živi je novo delo: organiziranje oborožene- v Buenos Airesu in spada v tisto mla-
ga odpora zoper nečloveškega nacističnega okupatorja. Melaher je pod imenom Zmagoslav zbral okoli sebe veliko četo slovenskih mož in fantov, jih povezal v četniško organizacijo, ki je bila povezana s polkovnikom Markom Bitencem, poveljnikom Slovenske legije, in po njem z jugoslovansko armado pod poveljstvom generala Mihailoviča. Ko so komunisti namesto 'Nemcev začeli pobijati zavedne Slovenee-nekomu-niste, se je boj Zmagoslava in njegovih soborcev obrnil tudi proti komunističnim morilcem. Po koncu vojne se je s svojimi četniki, kolikor jih je še
do slovensko generacijo, ki je uspešno končala svoje študije in diplomirala v zdomstvu, pa se globoko zaveda svojih dolžnosti in svoje odgovornosti do svojega ljudstva in do domovine. Kot dijak se je živahno udejstvoval v mladinskih organizacijah. Bil je predsednik Slov. kat. akad. društva. Potem se je posvetil tudi političnemu delu, postal član Zbora zaupnikov in sedaj je tudi odbornik načelstva SKD-SLS.
Vsem novo izvoljenim političnim delavcem krepko čestitamo in jim želimo mnogo uspehov pri njihovem odgovornem delu.
Slovenci imamo že svojega Martina Fierra. Je to pestra knjiga, natisnjena v slovenski begunski tiskarni „Vilko“ in je nov dokaz žilave stvarjalne sposobnosti male begunske skupnosti, ki se vkljub trdemu boju za vsakdanji kruh v nelahkih okoliščinah ne zadovolji le z golim životarjenjem, ampak naravnost iznajde potreben čas za neprestano ustvarjanje.
Slovenski prevod klasika argentinske literature je vreden naše pozornosti ne samo zaradi svoje zamisli, ampak tudi zato, ker se lahko kosa z najboljšimi argentinskimi izdajami pesnitve. Slovenska izdaja Martina Fierra je plod skupne prizadevnosti cele skupine sodelavcev, ki so pod spretnim vodstvom gospe Danice Kanale Petričko-ve delali z občudovanja vredno bistroumnostjo in preciznostjo ter je obenem dokaz, da je stvarjalno delo pač mogoče samo tam, kjer sta dani enotnost in soglasnost ciljev. Nasprotovanja, prerekanja in denaturaliziranja skupnega cilja namreč vodijo po dolgem procesu hiranja samo v sterilnost.
Res je, da prevajalci vseh časov navadno preizkušajo svojo prevajalsko sposobnost s prevajanjem klasičnih literarnih del. Ti namreč neprestano izzivajo one, ki v izvirnem jeziku v vsem obsegu poznajo njih resnično vrednost ter hočejo s prevodom v lastni jezik svojim sonarodnjakom posredovati njih sicer nedosegljivo resnico in lepoto. Sleherni prevod torej nosi v sebi dve osnovni težnji: posredovati svojim sonarodnjakom v veliki večini nepoznanem jeziku pisano delo, obenem pa je otipljiv dokaz sposobnosti prevajalca.
V primeru slovenskega prevoda Martin Fierra pa so okolnosti v gotovem oziru nekoliko svojske. Velik del čita-teljev je imel priložnost pesnitev citati v njenem izvirnem, španskem jeziku, mnogi pa jo bodo brali zdaj, ker jih bo zanimala primerjava prevoda z izvirnikom. Ta prevod bo gotovo sprožil koristno kritiko in zelo zanimivo polemiko.
Precej časa je poteklo, predno je Martin Fierro bil splošno sprejet kot nekako predstavniško Literarno delo ljudstva, iz katerega je zrastel. To stanje pa je bilo brez dvoma posledica drugega nič manj značilnega in obenem protislovnega dejstva, da so se namreč do začetka tega stoletja literarni krog* 1! upirali priznati obstoj posebne argentinske literature, ki naj bi bila plod zemljepisno zaokroženega in že več kot pol stoletja politično organiziranega ljudstva, katerega prvi poizkusi osamosvojitve so segali skoraj sto let nazaj. Zavest, da bi se prebivalci Združenih provinc ob Rio de la Plati morali združiti v poseben politično organiziran narod, kar so po dolgih bojih končno dosegli, ni segla preko čisto političnega območja. Treba je priznati, da takratnemu argentinskemu izobra-ženstvu, med katerimi ni manjkalo takih, ki so izpovedovali nacionalistične
MARTIN FIERRO V SLOVENŠČINI
Pogled na prevod argentinske epopeje
ideje, mnogi domači pisatelji, publicisti in manj vidni politiki niso bili poznani. Literatura bi pač mogla biti eden izmed opredelilnih in združevalnih elementov do takrat še zelo malo izkristalizirane narodne zavesti.
šele Ricardo Rojas, učenjak samouk, je v prvem desetletju tega stoletja dosegel, da se je na buenosaireški univerzi ustanovila prva stolica za argentinsko literaturo v državi. To dejstvo je danes važno tudi zato, ker je ravno Ricardo Rojas vkljub nasprotnemu mnenju mnogih odličnih sodobnikov tudi začel s preučevanjem literature, ki je bila poznana kot „gavčevska“ in je na ta način za narodno literarno dediščino rešil celo vrsto za določen družbeni sloj reprezentativnih del.
Martin Fierro je po mnenju znanstvenikov vrhunsko delo te gavčevske literature, obenem pa tudi zadnje v ^ tej vrsti, kajti v gotovem smislu se j pojavi prav v trenutku ki pomeni za- j 1 ton gavča kot sestavnega člena družbe. Za druge pa ta katalogaeija ne drži, ker avtor te pesnitve nikoli ni pripadal k tej družbeni plasti. Naj bo kakorkoli že, je pa vendarle dejstvo, da je to vse do današnjih dni predmet polemike tei nasprotujočih si mnenj in stališč med znanstveniki, ki so že dejansko od trenutka izida pesnitve bili previdnejši v presoji njene estetske vrednosti kot pa čitanja željna javnost na splošno.
V zadnjem delu knjige je podana zgodovina pesnitve, oris političnih razmer in pa kratek življenjepis Hemánde-za. Debeljakovo delo je v tem pomembno tudi zato, ker ostane zvest lepi slovenski tradiciji, da namreč knjigo izpopolni s študijo, ki naj čitatelja seznani z vsemi za razumevanje pesnitve neizogibno potrebnimi podatki. Ta nava da je v nekaterih evropskih deželah sicer splošna, zelo pa je redka v latinskem svetu.
K tej, vkljub razumljivemu pomanjkanju prostora še dokaj izčrpni razpra- j vi, pa je vendarle potrebnih nekaj pripomb. Slovenskim čitateljem v Argentini bo razprava sorazmerno razumljiva, j ker pač bolj ali manj poznajo zgodovi- j no in političnodružbeni kontekst dežele, j težja pa bo za Slovence izven Argén- j tine, ker Debeljak navaja kot dognana nekatera temeljna dejstva, ki pa jih j ne razjasni pozitivno. Med bibliogra- j fijo, ki jo je uporabljal kot vir, pa ne j najdem dve knjigi obsegaj oče, do sedaj najobšimejše razprave o pesnitvi, namreč „Muerte y transfiguración de Martín Fierro“, ki jo je napisal Ezequiel Martines Estrada. Ta študija je takó po podrobnosti obravnavanja nekaterih snovi kakor tudi po izvirnosti inter-
pretacije drugih vidikov Hemdndezove pesnitve kot take, temeljne važnosti za vsako globlje približanje pesnitvi. Borges se je nekoč v svoji z ozirom na zgodovinske podatke gavčevske poezije sicer podrobni, v njeni analizi pa precej površni razpravi „El Martin Fie-rro“ zapisal, da je za sleherni študij M. F. neizogibno potrebno vzeti v poštev dve deli, namreč pesnitev samo in pa študijo Martineza Estrada.
Namen pričujočega komentarja ni niti izpodbijati trditve Tineta Debeljaka v njegovi študiji, niti jih brez pridržkov sprejeti. Mnoga vprašanja, ki so v tej študiji podana kot rešena, so namreč samo mnenja nekaterih kritikov, zlasti ona, ki govorijo o izvoru gavča, etimologiji te besede in izvoru gavčevske poezije ter njene dozdevne zveze s provensalsko poezijo. Gre tu za zelo zapletena vprašanja, o katerih med strokovnjaki zaradi pomanjkanja nedvoumnih dokazov pač še do danes ni enotnega mnenja. Toda to je na koncu koncev star literarni problem, na katerega naletimo pri veliki večini epopej ali drugih na samih začetkih ljudstev pisanih del.
Zelo primeren je brez dvoma dopolnilni slovar na zaključku knjige, ki ga je sestavil prevajalec s sodelovanjem gospe Danice K. Petriček. Tak zaključni slovar je nujno potreben tudi argentinskim izdajam pesnitve, da jo sodobni čitatelj more razumeti. Debeljak tu izpolnjuje trojno nalogo: razloži fonetično poslovenjene izraze; namesto izvirnih rabi nekatere slovenske besedne igre, da se ne bi oddaljil niti od vsebine niti od oblike izvirnika in končno pojasni izraze, ki jih je bil primoran skoraj dobesedno prevesti.
Prevajanje te pesnitve v katerikoli jezik je združena z nekaterimi težko razrešljivimi problemi. Ne smemo izgubiti izpred oči okolnosti, da je pisana v gavčevski govorici, ki je še danes živa v nekaterih predelih Argentine. Je to govorica, ki je od španskih zavojevalcev podedovala nešteto karakterističnih izrazov, toda z dvema ob-težilnima okolnostima, ki zelo zamegljujeta obzorje. To je namreč navzočnost cele vrste španskih jezikovnih posebnosti, ker ro pač izseljenci prihajali is različnih španskih provinc, poleg tega pa še proces fonetičnega razve'a izrazov, ki je v mnogih primerih bil zelo različen od procesa, kateremu so isti izrazi bili podvrženi v Španiji sami.
Prevajalčeva naloga je torej poo-stvariti govorico, ki v primeru te pesnitve nima enakovrednih izrazov v nobenem modernem jeziku. Ne more-
mo trditi, da bi katerikoli prevajalec kdaj to dosegel, tudi ni mogoče trditi, da bi to uspelo Debeljaku. Vkljub temu pa mu je z gibčnim oblikovanjem kitičnega poudarka uspelo vtisniti svojemu prevodu zvočno kadenco, ki je zelo blizu izvirniku.
Drugim prevodom se pozna prizadevanje prevajalcev, da so se skušali zvesto držati tako vsebine kakor tudi oblike izvirnika. Nič čudnega torej, da je tudi Debeljakovo stremljenje šlo za tem in da je to vkljub premnogim iz teksta izvirajočim težavam tudi dosegel. Z uporabo jamba in asonanc, v nekaterih primerih pa s prelomom slovenske metrike doseže izvirniku podobno kadenco, po drugi strani pa se, razen nekaj častnih in skoraj neizogibnih izjem, vsebina slehernega verza zvesto drži vsebine odgovarjajočega verza v izvirniku.
Debeljak v prevodu tudi obdrži v izvirniku rabljene različne vrste strof in stihovnih mer. Rezultat tega je briljanten, čeprav v načinu izražanja nekoliko omahujoč oblikovni proizvod. Pri tem pa ni težko razumeti Debelja-kove izbire. Ker pač ni imel nobene možnosti najti enakovreden slovenski izraz, se je zatekel k vsakdanji ljudski govorici v njeni literarni verziji, torej k izrazoslovju brez pretiranih kultizmov. Ne vrta za izčiščenimi izrazi, ker to pač ne odgovarja duhu pesnitve, pa se tudi ne zateka h kateremu izmed slovenskih narečij.
Neprevedljive besede, ki zanje v slovenščini ni našel enakovredne inačice, pa še izraze za nekatere Slovencem nepoznane predmete je enostavno fonetično prevzel pač z namenom, da bi v prevodu zveneli prav tako kot v slovenščini. Pri tem pa je vendarle dopustil eno, po mojem mnenju precej ponesrečeno izjemo. To je slovenska transkripcija „kreol“ za špansko besedo „criollo“, ki je pač precei daleč od izvirnika. Ali ne bi morda bilo primerne re zapisati „krioljo“? V vrsri to'iko drugih prav posrečenih transkrip-cii, kot npr. viskača, gavč, rančo, si je težko razložiti tega tako malo kriolj-skega kreola.
Komentar ne bi bil popoln, če ne bi jemal v poštev tudi drugih aspektov izdaje, kot npr. dveh vrst ilustracij, ki spremljajo be~edi’o. Fotografske reprodukere motivov iz žgane gli-re, de'o akademskega kiparja Franceta Ahčina, predstavljajo prvovrsten prispevek v primeri z do sedaj poznanimi izdajami pesnitve. Slovenska je prva na ta način ilustrirana izdaia.
I Je to primicija, katere pomembnost je
prav v značilnosti originalov. Slike so ilustracije na hrbtni strani citiranih verzov in je njihova posebnost prav v dejstvu, da umetnik ne jemlje v poštev avtohtonih podrobnosti z ozirom na oblačila predstavljenih figur, ampak enostavno poostvarja dano situacijo. Ta rešitev je zelo posrečena zlasti če imamo pred očmi dejstvo, da gre za ilustracijo prevoda, katerega ! podrobnosti bodo na splošno težko ra-■ zumljive neargentinskim slovenskim ‘ čitateljem. Toda pesnitev ima svojo notranjo vrednost, ki sega preko argentinskih meja, v kolikor odseva iz nje vsa univerzalna problematika človeka: krivica, samota, realizacija človeške osebe preko njenih vsakdanjih življenjskih dejavnosti. Prav v tem je univerzalna vrednost tega dela, tu najdemo stično točko literature mladega ljudstva z eksistencialno problematiko, ki je tako stara kot človeštvo samo. Ahčin je to doumel in nam s primitivnim materialom, primernim samo za grobe in okorne črte, ustvarja okolje za primitivno opevanje, tako neobdelano in tako rudimentamo kot je material, s katerim dela. Na ta način v nekaterih prizorih uspešno posreduje dramatizem določene situacije, v drugih pa s pomočjo prizorov oz. z ilustracijami prizorov iz Novega Testamenta doseže podzavestno in hipno a-sociacijo. Ne vemo, če je uporaba tega sredstva namerna ali ne, vsekakor pa poudari globino ilustriranih situacij.
Prav tako kot Ahčinove ilustracije so svojevrstne tudi folklorne vinjete arhitekta Jureta Vombergarja. Odlično izbrane, tiskane v svetlejši sepiji, bogato predstavljajo vso avtohtono gavčevsko in indijansko opremo. Shematična črta in modema koncepcija risbe v nobenem oziru ne skvarita predstavljenega predmeta, ampak služita obenem kot dopolnilo k zaključnemu slovarju. V stremljenju po purizmu pa re nikakor ne strinjam z nekaterimi j vinjetami, kot npr. med drugimi z oni-jmi na straneh 53, 86, 104 in 112. Vse naštete namreč predstavljajo predmete, ki ne pripadajo avtohtonim pamp-, skim plemenom, o katerih govori pe-1 mitov, rmpak so lastne kulturam argentinskega severa in obalnih pokrajin .(šotorišče, .str. 53). Po mojem mnenju so to skoraj neopravičljivi spo-I drcljaii za umetnika, ki mu je pozna-I na ali pa vsaj zlahka dostopna v pe-rnitvi podana historiografska resničnost.
Vkljub tem bolj ali manj izstopajočim pomanjkljivostim pa imamo Slovenci vendarle svoj lastni prevod Martin Fiorrn, ki je obenem prvi popoln v enem izmed slovanskih jezikov. Ta naša rdliena izdaja je zgovoren dokaz umetniške in orebne sposobnosti, ki naj re trdi v bodočnosti izraža v bogatem in plodnem delu.
Tine Duh ml.
Koncert združenih pevskih zborov
Zedinjena Slovenija je za sklep letošnjega vetrinjskega leta — 25 letnega spomina našega zdomstva in v slavo našim žrtvam — priredila koncert cerkvenih pesmi združenih slovenskih pevskih zborov v velikem Buenos Airesu. Osem pevskih zborov in sicer: oktet Ivana Cankarja v Berazateguiju (dirigent J. Omahna), moški zbor v Cara-pacliayu (V. Klemenčič), zbor Gallus (Anka Savelli-Gaser), ter pevski zbori v Lanusu (I. Mele), Ramos Mejii (G. Čamemik), San Justu (Š. Drenšek) in San Martinu (S. Rupnik) co je združilo pod dirigentom Jožetom Omahnom, da dajo pevsko čast našim žrtvam rc-voluciiških let ter pokažejo naš skupni pevski uspeh v 25 letih zdomstva. Naravno je, da so si za tak namen izbrali slovensko nabožno pesem, ker najbolj ustreza spominu mrtvih in prošnji za uspeh v bodočnosti.
V dvorani Slovenske hiše, kjer je oder okrasil s kopijo velikega gotskega lesoreza angela z violino arh. J. Vom-bergar, je pričel koncert dr. Jože Krivec z lepimi uvodnimi besedami: „Z nocojšnjim večerom slovesno zaključujemo proslave naših 25-letnic: našega odhoda od doma, spomina na vse one, ki iz mrtvih ust kričijo v svet himno o sanjani svobodi in našega skupnega dela v novih zemljah z našim mladim rodom, želeč, da bi tisto, kar smo mi sejali, zorelo zanje. Vse te 25-letnice naj zaključi nocoj pesem. — Ta pesem pa naj bp vdana in zaupna molitev vseh za vse: v srcih pevcev naj se rodi in v naša srca naj se pretaka, da se bo po-
tem dvignila mogočna pred prestol božji: hvali naj Boga, da nam je pred 25 leti pokazal pot v rešenje, po trnju in skozi solze nas je vodila v svobodo; i prosi naj pri Očetu za poveličanje na -ših žrtev: Njemu vdani in domovini zvesti so padli v vrtove Smrti; izprosi naj od Vsemogočnega odpuščanje za one, ki so oškropili svoje duše z grehi ■ zločinstva nad lastnimi brati; in pri- j nese naj blagoslov za nas, ki smo po ' Njegovi milosti bili med izbranimi, in ! na naše sinove, ki nam bodo sledli. — J V molitev naj se zlije naša pesem, v j molitev čistih duš in vdanih src.“ Za temi uvodnimi besedami je napovedal spored programa in začel s povezovanjem s posameznih pesmi med seboj.
Koncert se je delil v dva dela. Prvih 11 pesmi naj ponazori v pesmi cerkveno leto od adventa do velike noči, od pričakovanja odrešenja do zmagovitega vstajenje od mrtvih. Kaj tolažilnejšega za spomin na naše mrtvel? Prireditelji so izbrali za to ponazoritev najpopularnejše slovenske glasbenike od Riharja do Mava, kakor so bili še Cvek, Vodopivec, Premrl, Kimovec in Železnik. Stare melodije pa večno nove, ki so nekoč | polnile naše cerkve in se orile po naših romarskih poteh v spomin tistim, ki so jih sami neštetokrat peli in poslušali vedno s svetim občutjem pobožnosti. In takega smo imeli mi, ko smo poslušali zdaj iz grl sto pevcev take besede kot tiste „pojdi na Golgoto“, ki jo je šel Kristus in za njim vsi ti naši pobiti, ki smo se jih spominjali vse to leto. To je še posebej poudaril povezo-
valec s Cankarjem: „da bo trpel in umrl in da bo vstal poveličan“. In to poveličanje je potem izzvenelo v naše velikonočne pesmi Kristus je vstal, Skalovje groba, Raduj se Kraljica nebeška, da pesem potrdi to, kar je podčrtal dr. Krivec: „Ni ga tako skritega groba, tudi ne tako globoke kraške jame, da ne bi vanjo segel Njegov klic: Vstanite in pojdite, Aleluja! Aleluja! Ne bi bila popolna ta podoba trpljenja, da ni pesem izzvenela tudi v vero naših vojščakov in vseh naših brezdomcev v Cerkev, kateri smo bili zvesti v domovini in bi hoteli biti tudi doslej: Ti si. Peter, skala! s tabo mi zmagujmo, mi zmagujemo!
Drugi del koncerta (11 pesmi) je bil posvečen Marijini pesmi, o kateri je rekel komentator, da so biseri, ki smo jih prinesli s seboj, in ob katerih je toliko tisočev naših bratov onemelo s posebnim smehljajem na ustnih. To so posebno pevne pesmi, prepletene s solisti, čustvene in melediozne, ki bi jih človek vedno in vedno poslušal, dasi mu neprestano pojo v srcu in spominu. Tudi koncert sam in občinstvo se je vidno razgibalo ob njih. Bile so to pesmi skladateljev kot so: Hladnik (Slava Mariji, Je mrak končan), Sclrvvab (Zdrava Marija), Sattner (S cvetlicami...), Gruber (Prošnja), Kimovec (Zgodnja Danica, Večerni zvon), Zangl (Pojoč se oglasimo), Mihelič (O Gospa moja) in Mav (Rožni venec). — V teh pesmih niso samo zbori dali iz sebe vso milobo občutia, ampak tudi solisti, ki so bili: altistka Roza Golobova, sopranistki Javorškova in Marinčkova ter baritonist Klemenčič. In tudi ta del je izzvenel v slavospev gorenjskim Brezjam,
Kimovčevi Mariji, Slovencev Kraljici, kjer „Triglav in Stol varujeta Marijin prestol“ in kjer Slovenci pozivajo nebeške angele „O angelci božji hitite, in zlato ji krono nesite, krono Mariji Devici, svoji nebeški Kraljici“.
S tem slavospevom Mariji se je zaključil koncert. Toda občinstvo bi hotelo še več. Na prošnjo je dirigent dodal še drugi slavospev angelu: Wag-nerjev Jubilate!, ki je z novo alelujo sklenil ta prelep večer slovenske tradicionalne nabožne pesmi.
Pred zadnjo točko programa je spregovoril par besed predsednik Zedinjene Slovenije Božo Stariha, ki je vnovič poudaril pomen tega koncerta združenih pevskih zborov v zvezi s petindvajsetletnico ter se zahvalil vsem, ki so sodelovali pri njegovem ustvarjanju, zlasti dirigentu, ki je bil nato deležen velikega aplavza. Dirigent Omahna je z roko nakazal, da gre priznanje vsem, ki so sodelovali v pevskem zboru.
Še ena oseba je bila, ki je niso javno imenovali, pa, ki smo vsi čutili, da je njeno delo v ozadju vsega, to je tajnica Ivanka Krušičeva, ki je pripravila vse „malenkosti“, da je celota dobila svojo polno izvedbo.
To je poročilo o koncertu, ne strokovna ocena njega kot takega. O tem moremo samo reči, da se pokazal zelo skladen in glasovno čist, dasi je bil sestavljen iz tako različnih delov. Discipliniranost pevcev je bila zgledna, kar je zasluga priprav posameznih lokalnih vodii zborov, pa tudi osebnosti glavnega dirigenta J. Omahna, k j se je uveljavil doslej v svojem berazateguijskem zboru, pa se je pokazal zmožnega dirigirati tudi tako velik zbor združenih pevcev.
Teh je bilo okrog sto, raje več, moški zbor sam je imel 35 članov. Takega zbora že dolgo nismo imeli prilike slišati. Toda še nam je v spominu grmenje skupnega zbora pod vodstvom ravn. M. Bajuka v akustični dvorani, dočim so se v Slovenski hiši predvsem moški glasovi gubili med zavesami odra. Drugič j je treba na vsak način postaviti zbor j pred oder, da bi prišla do veljave njega polna zasedba.
Drugo pa je: ali je res neizvedljiva neka organizacija Pevske zveze v Argentini, kot je bil daljni sen in napor pokojnega ravn. Bajuka? Da se dajo organizirati skupni nastopi v Buenos Airesu samem, je podal dokaz tudi ta koncert. In: ali se ne bi vsaj enkrat na leto omogočil tak skupen nastop naših pevskih prizadevanj ? In ob kakšnih slove~nih vsenarodnih priložnostih tudi
I iz drugih krajev, n. pr. Mendoze, kar je uspelo svoj čas ravn. Bajuku. To je bila ena misel ob tem večeru. Druga pa je bila ta: kako se bo ob novi liturgični reformi razvijala slovenska nabožna pesem? 'Nekdanja cerkvena pesem prehaja zdaj v koncertne dvorane. Nova se pa šele rojeva in ji še ni videti nove podobe. Kakšna bo? Ta, ki jo je podal ta koncert, je nsša stoletna tradicija in postaja že del naše pevske folklore. Zato je nam tako draga in ljuba, da jo vedno radi poslušamo, še prav posebno pa ob taki priložnosti, kot je bil ta — spomin na vetrinjce, ko je naša pesem naša molitev in naša vera v njih poveličanje. Pač najlepši sklep letošnjih spominskih proslav v okviru Zedinjene Slovenije. Vsekakor pa bi se občinstvo moralo v večjem številu udeležiti take prireditve, kakor pa se jo je.	td
Ob prvi obletnici smrti dr. Miha Kreka, bo v soboto, 21. novembra ob 19. uri zvečer v Sloven-
] 65 milijonov gre za glavno žično žilo, 1 Ski hiši Z«li j SV. Hitiš«. Po MI«Ši fo© V dvorani ko-ki bo lahko prepeljala 900 ljudi na uro ntemoracija. Vabimo k udeležbi vse somišljenike
in prijatelje pokojnega, pa tudi vse, ki cenijo njegovo delo za svobodo in blaginjo našega naroda.
in ki bo dolga 5.800 metrov. Višinska razlika med spodnjo in zgornjo postajo j bo znašala 1800 metrov. Potovanje med obema postajama bo trajalo 28 minut. | Od zgornje postaje pa bosta vodili po smuških terenih dve sedežnici in dve ! vlečnici. Ob zgornji postaji žičnice bodo j na višini 2222 m zgradili restavracijo. 1 V prvi fazi je v načrtu tudi parkiri- j
_»	„A„	.	...	.	, Krsti: V župni	cerkvi Nuestra Se-
šce	za 400	avtomobilov	ter	20 avto- !	fiora de Lourdeif je	bil 7. 11. t. 1. krščen
busov.
CELJE
v celjski cinkarni bodo ugasnili. Podrobna študija Biroja za tržne raziskave v Ljubljani je za 120.000 dinarjev ugotovila, da se topilnice več ne izplačajo in da bo treba proizvodnjo ustaviti. Zaradi tega bo ostalo brez dela 500 ljudi. Trenutno dela v topilnici še 200 ljudi, velik problem pa bo, kje zaposliti starejše, že izčrpane delavce, ki so v topilnici garali že nad dvajset let. Teh je nekaj več kot sto.
Umrli so od 10. do 18. oktobra:
SEVNICA — Na Vranju pri Sev- , bo skupaj z vsemi prispevki terjal okrog niči so prav ob zaključku odkrivanja poznoantične trdnjave odkrili še ostanke starokrščanske bazilike. Najdba je toliko bolj pomembna, saj so doslej odkrili le dve podobni: Ena je v Germu v Španiji, druga pa v Alucucku v Turčiji. Na Vranju so raziskovali to trdnjavo že v začetku tega stoletja; tedaj so ugotovili, da je tedaj odkriti „vodnjak“ starokrščanski baptisterij. Za zgodovino in arheološko zapuščino 'Slovenije je odkritje bazilike v manjši trdnjavici presenečenje, ker bazilik« celo večja najdišča ne poznajo. Bazilika je bila po mnenju strokovnjakov zgrajena ob koncu V. stoletja.
LJUBLJANA — Društvo slovenskih skladateljev je otvorilo svojo peto koncertno sezono z recitalom violinista Tomaža Lorenza, ki ga je na klavirju spremljal prof. Marijan Lipovšek. Lo-penz ie izvajal tri slovenske skladbe:
Tri lirične poeme Demetrija Žebreta,
Sence Pavla šivica ter Extreme za solo violino Primoža Ramovša ter Co-plandovi skladbici Noctumo in Ukelele ter 2. sonato Bele Bartoka.
MARIBOR — V zbirki vodičev med kulturnimi in naravnimi spomeniki, ki jo izdaja Zavod za spomeniško varstvo, zalaga pa mariborska založba Obzorje, je izšel zvezek posvečen Tržiču in okolici. Zvezek poživljajo tudi fotografije važnejših kulturnih spomenikov.
LJUBLJANA — Na srečanju strokovnjakov o telekomunikacijah se je v Ljubljani sestalo več strokovnjakov iz raznih držav, ki so prebrali nad 50 del iz te stroke. Poleg domačih so sodelovali predstavniki International Telegraph & Telephon, Bell, Standard Electric, SEL, Philips, Marconi in drugi. Srečanje je bilo združeno tudi z razstavo sodobne elektronike. Največ zanimanja med obiskovalci je bila deležna barvna televizija ameriške družbe Ampex, katere kamera je nenehno snemala in oddajala v barvah.
REKA —■ Na osmem kongresu mednarodne akademije za sodno in socialno medicino, ki se ga je udeležilo 500 strokovnjakov iz 40 držav, so izvolili za predsednika te organizacije dr. Janeza Milčinskega iz Ljubljane.
ORMOŽ — Na srečanju mladinskih lutkarjev iz Slovenije, je nastopilo o-sem lutkarskih skupin iz 8 osnovnih šol in iz Pionirskega doma iz Ljubljane. Mladi lutkarji so uprizorili 11 predstav.
BOVEC: Kot smo že poročali, se bo Bovec sčasoma razvil v eno najbolj zanimivih središč za zimski turizem v Sloveniji. Po dosedanjih znakih bodo začeli z večjimi deli pri uresničevanju projekta že koncem oktobra. Projekt bo v končni fazi terjal nad 570 milijonov dinarjev. V minimalnem programu, ki
S t o v
Osebne novice
INČI
Santiago Pernišek, sin arh. Franca in .__________.	• ,	•_ x „
zanimanje za izvajano temo, in c. g. Marte roj. Deleau. Za botra sta bila p . ,• •	, t J	duhovniic
Skoraj stoletne topilnice j Ana Maria Deleau in Carlos Rodriguez. ’	-	^	■	...
— V Slovenski kapeli je bila v nedeljo,
8. novembra, krščena Andreja Fabijana Škraba, hčerka Antona in Pavie roj. Kovač. Za botra sta bila g. Jože Škraba in ga. Ana Škraba. Krstil je g.
Jože Škrbec. — Srečnim družinam nase čestitke.
A R G 3 N T I N I
rosti za bodočnost, da bo tako grajeuje njegove religioznosti postavljeno na pravo podlago.
Živahna debata je pokazala veliko
LJUBLJANA: Matija Brence, Antonija Rupnik r. Poženel, Franci Zajc str. učitelj, Marija Jakopič r. Lembergs, Adolf Ponikvar car. insp. v p.,
Pavla Ograjšek r. Pavčič, Ana Wohinc r. Kern, Martin Božič ključavničar,
Marija Paradiž (77), Rozi Vidmar r.
Grebenc, Josipina Čeme, Leopold Sta-nek prof. v p., Leopold Kos, Joško Zemljič (77), Marija Škerl r. Topolovec up., Matija Sutlič, Otilia Makarovič, Ciril 'Skok, Frančiška Beličič, Dr.
Vilko Jedliček vet. svet. v p. (84), Matija Sutlič up. Marija Pogačar r. Bevc ših letih, up. (72), Julija Jager r. Dobovišek (88), Marija Kodela r. Avman (91).
MARIBOR: Marija Lukman r. Ple-
ZBOROV
ZVEZA SLOV. MATER IN ŽENA
Pri Zvezi slov. mater in žena je dne
3.	novembra v Slovenski hiši predaval č. g. 'ione Rant o „Verski vzgoji mladine“.
Zaradi obšimosti teme, se je omejil v glavnem le na versko vzgojo v najnežnejši otroški dobi tja do šestih let, ki so nekak mejnik prve razvojne dobe otroka.
Verska vzgoja, ki ni isto kot pouk o veri, v tej silno važni in odločilni dobi, sloni izključno na ramah matere in očeta, ker v njihovem naročju, zlasti materinem, čustveno dojema prvo podobo dobrote, ljubezni, usmiljenosti, odpuščanja in resnice, kakor mu jo s svojim življenjem nudita oče in mati. Kajti v tej nežni dobi predstavljata onadva ves otrokov svet, sta zanj najvišji bitji — njegov Bog. In kakršna podoba staršev se vtisne v otrokovo dušo, taka bo njegova podoba Boga v poznej-
mnogo izkušenj prav v vzgoji mladine, je s konkretnimi primeri pojasnjeval vprašanja navzočih.
Za njegov trud, se mu prav iskreno zahvaljujemo in upamo, da nam bo še kdaj z jasno besedo pomagal v tej tako važni in težki točki vzgoje.
Globoko verna oče in mati, ki res živita iz vere vsak dan, vsak trenutek, ki se res ljubita in dopolnjujeta v dolžnostih, bosta vtisnila v otrokovo
ničar Marica Pureber r Rončeli Tanko dušo Podobo pravičnega in usmiljenega nicar, Manca Fureoer r. itencelj, Janko , Boga polnega ljubezni in odpuščanja.
Sernec up. (89), Matija Mesarič (59), , Nasprotno pa morata nepravičen in
Franc Romih up. (70), Frančiška Bre- : razburljiv oče ter mati s svojim nekon-
zovnik (75) up., Helena Gal pos. (65).
RAZNI KRAJI: Ana Segolin r. Peternelj, Kranj; Angela Gačnik pos., Kr-
! troliranim čustvovanjem | božjo podobo v otroški duši. j V teh letih ni bistvene važnosti | domovine učenje molitvic, ki se jih otrok sicer | nauči, a ne dojame, temveč čim tesnejši I
MENDOZA
Proslava narodnega praznika
Za zadnjo nedeljo v oktobru (25. okt.) smo pripravili v Mendozi proslavo narodnega praznika. Tri misli smo povezali v letošnjo prireditev: dan slovenske zastave, petdesetletnico koroškega plebiscita in dan narodnega osvo-bojenja.
Zbrali smo se najprej k večerni maši pri s s. mercedarkah. V slovesnem sprevodu z argentinsko in slovensko zastavo in med slovesnim petjem vstopnega psalma je pristopil naš dušni pastir g. Jože Horn k slovesni maši. Zbor pod vodstvom prof. B. Bajuka je za ta veliki praznik pripravil „Slovensko mašo“ Ubalda Vrabca za mešani zbor. Bogata in liturgično vzvišena skladba je močno pripomogla k slovesnemu zna-čanju sv. opravila.
Nagovor med sv. mašo je v globokih in izbranih besedah zajel misel o domovinski ljubezni; o tisti, ki jo čutimo mi starejši, ki smo odšli v zdomstvo; o tisti, ki jo doživljajo naši mlaj-deformirati ; ši, ki so se rodili že v novi domovini;
pa o dolžnostih, ki jih imamo vsi do
Ko smo se zgrinjali k sv. obhajilu,
ka, FranF> Špan up., Zagorje ob^ S., gtik ^ starši, v prvih dveh letih zlasti je zares doživeto privrela vsem iz sr-Terezija Cajhen r. Gotman, Domžale; ;Z materjo, da se otrok nasrka ljubezni, I Ca: „Pojte, hribi in doline... Tebi vseh Alojzij Pirš župnijski upr. v Strenicah; nežnosti in usmiljenja .materinega, Cer rodov Gospod posvečuje se Pavel šibema up., Sežana; Franc Ficko, očetove pravičnosti, sigurnosti m ved-|	m,
Črniče pri Dravogradu; Valentin Kro
pivšek, Kamnik; Janez Pelko, Novo mesto; Mirko Feme, Trbovlje; Štefka Leskovšek r. Gregorčič, 'Dravlje; Jožica Dular r. Šribar, Krško; Ivan Marinček žel. up., Grosuplje; Uršula Potisk r. Hojnik, Brežice; Ivanka Weiss r. Habjan, Trbovlje; Franc Ravtar, Jur-klošter; Rado Dernač šol. ravn. v p., Artiče; Rozi Puncer r. Prelog, Mozirje; Rok ‘Nežmah kroj. m., Ptuj; Rudolf Si-gulin žel. up., Polje; p. Alojzij Kolednik župnijski upr. na Prihovi; Jože Valenčič uč. v p., Celje; Andrej Stoje (69), Prevoje pri Lukovici; Franjo Kosec usl. ptt., Kranj; Anton Oblak, Tržič; Karel Koželj, Slov. Konjice.
i\c pustite nam hoditi po v blatu! Tlakujte ceste oh Grintai. Rozmanovem zavodu v Adrogueju!
naš rod..\ Blagor verni očetnjavi, blagoslov Gospod ji daj...“ In za sklep smo za bežne trenutke v molitvi pohiteli tja v i našo nepozabno domovino, posejano s cerkvicami ob petju Mavove: „V tvojo hvalo, Priprošnjica, hribe kronajo cerkve ... O ne pozabi nas nikdar, naj bo Slovenec tvoj vsakdar!...“ Sleherno srce re je pač moralo zganiti v tihem, prosečem vzdihljaju...
Po sv. opravilu smo se zbrali v dvorani našega doma. Vse tri dele proslave je z velikim razumevanjem v enoto po-ezoval z razlago recitator g. Janez
Pevsko-glasbeni festival
Lep uspeh mladih moči
Ob počastitvi slovenske zastave smo j med drugim poslušali razglas Narodne- i ga odbora za Slovenijo o prazniku na-
....................................... , še zastave (Davorin Hirschegger) in
pesem „Domotožje“ (v priredbi diri- j odlomek Pavlovčičevega opisa o na-genta Draga šijanca), ki jo je zapel mo- i Stanku slovenske zastave (Marta Hir
ronski zbor v narodnih nošah in pri kateri je recitiral Janez Mežnar.
Igravci klavirja so pokazali, nekate-
Slovenska dekliška organizacija in	lanuškega krožka SDO: Na Gorenjskem
Slovenska fantovska zveza sta letos	je fletno, Pastirček, Je pa davi slan’ca	ri več, .drugi	manj,	učenja in	truda
6pet pripravila festival pesmi in glasbe,	pala, Študentke smo; Tercet sanjuške-	polna leta. Na	žalost	pa klavir	ni bil
na katerem sta pokazala muzikalično	ga krožka SDO: Veseli pastir, Zvezda	najboljši in ni	pustil	igravcem	poka-
raven in, kot je napovedovalec povedal	srebrna, Mamica moja; Klavir: Janez	zati vseh njihovih zmožnosti,
v uvodu, ljubezen slovenske mladine do Gris: Sonata št. 6 (L. van Beethoven), j Festival je brez dvoma uspel. Ven-pesmi.	| če primerjamo s prejšnjim festi- j dar bi še bolj	uspel, če bi vsi odseki
S precejšno zamudo se	je zastor	od-	i valom, smo precej napredovali. Več je	sodelovali in če	bi bilo število deklet in
pri in oder je bil poln mladih postav.1 stalnih pevskih skupin, kot sta oktet fantov bolj enako.
Stopila je naprej zvezna predsedni.-a iz Berazateguia in dekliški zbor iz | Poslušavci so se zadovoljno razšli, SDO Marija Zorec in pozdravila	vse	• Morona, in pesmi so zahtevnejše. Naj-	upajoč, da bo	naslednji festival spet
navzoče. Zatem je Andrej	Fink povedal	več aplavza je odnesla „La Bamba”	prekosil letošnjega, kot je ta nadkrilil
nekaj uvodnih besed in predstavil vse nastopajoče, enainštirideset članov obeh organizacij, ki so po originalni zamisli zapuščali oder. Ta je bil izvrstno pri -pravljen, kakor tudi podaljšek odra, na katerem je stal klavir. Luči so poživile ves prostor in pripomogle k uspehu večera.
Spored je bil sledeči: Prvi del: Klavir: Zorislava Gris: Patetična sonata (L. van Beethoven); Instrumentalni tercet gojencev škofovega zavoda: Lastovka, Ti pa jaz, Acuario, deja pasar la luz del sol; Zbor moronskega krožka SDO: Plovi, plovi, Clavel del aire, čriček; Lastovke, Stoii hartlc, Domotožje; Duet Gris: Romántico blue, Mati; Klavir: Marika Geržinič: Claro de luna (L. van Beethoven); Oktet Ivan Cankar: Spomin, Ne maram, La Bamba, Hey Jude. — Drugi del: Duet Vidmar: Aleluja, Young girl; Klavir: Mirjam Jereb: Idila kresnic (P. Lincke); Oktet
(okt. Ivana Cankar). Ganljiva je bila prejšnjega.
""elj
Člani SDO in SFZ, ki so nastopili na pevsko glasbenem festivalu.
schegger). V diapozitivu smo videli rajnega dr. Kreka, ki nam je pred dvema letoma tu v Mendozi ob svojem obisku izročil našo zastavo ob njeni blagoslovitvi. Iz zvočnika se je s traku. oglasila njegova beseda. Kristina Grebenčeva je nato v narodni noši pozdravila zastavo s kratko deklamacijo (odlomek iz dr. Debeljakove pesnitve). In vsi smo jo končno počastili s petjem: Naprej, zastava slave!
V drugem delu smo ob zborovi pesmi: V Korotan (St. Premrl) obiskali slovensko Koroško. Recitator nas je popeljal s kratko in zanimivo besedo v dobo koroškega plebiscita; zaključila jo je deklamacija Pregljeve „Tožbe koroških Slovencev“ (Gabrijel Hirsche-gger). Ob kratkem opisu opata Janeza iz Vetrinja (Lenčka Grošelj) smo gledali v diapoziivih tiste pomembne dogodke v deželi — zibelki slovenstva. In ob omembi pozdravljanja novoizvoljenega koroškega kneza je zbor zapel originalno obredno Gosposvetsko hvalnico. Pomudili smo se še med koroškimi brali ob bogatih slikah in ob zboro-vem petju (N’mav čez izaro — M. Bajuk; Oj ti norčava gvava — Kernjak; Spou tiče pojo — Dev; Rož, Podjuna, Žila — Kernjak).
Recitator je v imenu mladih zaklical slovenski Koroški:
Obljubljamo ti:
dokler bo v nas plala slovenski kri; tvoja beseda in pesem ne sme biti in ne bo v molk pokopana!
Vsak teden ena
OKTOBER MED VINOGRADI
Janko Glaser
Z vrha vsakega klopotec pesmi zlate kuje, kakor da zlato — jesensko sonce — v griče suje.
In že v soncu pozlačeno vse je naokoli: vsi ti robi in obronki, vsi ti skriti doli.
WV.VVAVA"/.VAWAVWAVVV
Pred dvajsetimi leti v “Svobodni Sloveniji”
9.	novembra 1950 — Št. 45
ZVON SVOBODE V BERLINU
Med Berlinčani uživa veliko popularnost ameriški general Clay, ki je pred dvema letoma zlomil sovjetsko blokado Berlina, ko je organiziral letalski most v Berlin. Kakor so pred leti noč in dan brnela v zraku velika zavezniška letala, ki so vozila v Berlin hrano in gorivo, tako bo sedaj poseben zvon, dar ameriških prijateljev svobodnemu Berlinu, večkrat dnevno donel čez ves Berlin, vzhodni in zahodni, kot glas svobode. Ko je v mestni hiši general Clay pohvalil odpornost Berlinčanov proti pritisku sovjetov, si je zaslužil prvi val navdušenega ploskanja vseh navzočih. Ko je pa isti dan popoldne na posebni ploščadi izročil zvon svojemu namenu in ko je udaril prvič ob bron, so ameriški časnikarji ugotovili, da so vsi moški navdušeno ploskali, ženske pa bile ginjene do solz. In ginjenost je bila največja med tistimi, ki so prišli na proslavo iz vzhodnega dela mesta.
Vzhodni Berlinčani stradajo, a jokajo ob zvoku, ki oznanja svobodo; sedaj obljubljajo od vseh strani kruha in druge pomoči Titovi Jugoslaviji, samo kaka škoda, da bodo morali tam ob nič povečani meri kruha in obleke samo prebirati lepe zgodbe o tem, kaj oznanja ameriški zvon svobodnemu Berlinu. Njega glas pa bo plaval nad vso srednjo in vzhodno Evropo in pel: dajte ljudem svobodo in vse drugo jim bo Navrženo.
JV.VW.VA’.VAVANWAWAA/W
50-LETNICA FARNE CERKVE KRISTUSA KRALJA V HRASTNIKU
V	nedeljo Kristusa Kralja, 22. novembra ob peti uri pop. bo v župni cerkvi Sv. Marjete Kasijske (S. Rita) v Boulogni slovenska sv. maša za žive in mrtve sodelavce in dobrotnike cerkve Kristusa Kralja v Hrastniku. To edinstveno in krasno svetišče v domovini je delo preprostih delavcev in rudarjev, ki so to idejo dali in uresničili z velikimi žrtvami deset let brez pomoči bogate inteligence. Bog je obilo blagoslovil to trudapolno delo katoliških delavcev in ta fara že 50 let vodi vernike h Kristusu Kralju.
Med ustanovnimi člani živijo še štirje: dva v domovini, dva pa tu v Argentini. To sta: g. Amšek in njegova žena, ki je dala župniku idejo za prav to cerkev in je bila ena najbolj delavnih članic odbora.
Sv. mašo bo imel domači župnik, petje pa bo vodil g. organist Mišič. Te vrste obletnice Slovenci v Argentini vsaj 40 let ne bomo imeli, zato k udeležbi prisrčno vabi pripravljalni odbor. Po sv. maši bo v dvorani skioptično predavanje o tem svetišču in g. Lojze Erjavec nam bo pokazal še mnogo lepih slik iz Slovenije.
WJWJWV;*A%WWWVW,VAWV
V	zadnjem delu smo se spomnili 29. oktobra, našega narodnega osvobojenja. Videli smo tisočglavo množico na Kongresnem trgu; poslušali smo Jegličeve zmagoslavne besede: „Kvišku glave!...“ Zbor je zapel Kdor ima srce in otro-; Čiči so nas presenetili s slovenskimi |zastavicami v roki in s pesmicami: V
dolinici prijetni — Venček na glavi — j Slovenski smo fantje. In kar neprisiljeno je vsem privrela iz srca Hej, Slovenci.
G. Joško Šmon nam je doživeto vz-poredil besede Ivana Cankarja: „Tisoč let krvaviš... “ in pa globoko pretre-sljve misli našega misijonskega zdravnika dr. Janeža, ki smo jih brali v Katoliških misijonih: „...Jokal sem zaradi naroda... Videl sem narod ljubezni ... “
Ob misli na naše gornike, ki so ovekovečili spomin na 29. oktober tu v Argentini s svojim prvim vzponom na Cerro Veintinueve de Octubro, je končal recitator proslavo z besedami: Al’ je lepa naša zemlja dedna! Vredna je boja, ljubezni vredna! Zbor je za sklep zapel še Prcmr-lovo: Slovenec sem ob spremljavi najlepših diapozitivov iz naše slovenske domovine.	Bb
Stran 6
SLOVENSKA URA V LS6 “RADIO AMERICA
je vsak petek ob 21
flOVINCI PO SVITO
CLEVELAND
Družabni večer Društva slovenskih protikomunističnih borcev je bil dne 10. oktobra v veliki dvorani pri sv. Vidu in je izredno lepo uspel. Obisk je prekosil vse dosedanje obiske in u-deleženci so bili mnenja, da tako prijetnega družabnega večera še zlepa ni bilo. To je bila nekaka pohvala in plačilo našim dragim borcem za njihovo vztrajno, mirno in narodno pomembno delo. Odlična brošura, ki so jo nedavno izdali (The Slovenian Tragedy) in spomenica predsedniku Nixonu sta imeli velik odmev med slovenskimi protikomunističnimi emigranti.
Ra dobro voljo
Žalitev
Neki pes pripoveduje drugemu: „Gospodar me je nameraval klicati Chopin, pa je gospodinja rekla, da je žalitev za umetnika; potem mi je hotel dati svoje ime, pa je rekla, da je žalitev za pasji rod.
Prefrigan tat
Tat (možu, ki se koplje v reki): „Hej, gospod, kje ste pa pustili svojo obleko ?“
Kopalec: „Kaj pa hočete z njo?“
Tat: „iNa uro bi rad pogledal.“
OBVESTILA
SOBOTA, 14. decembra 1970:
V Slov. hiši ob 20 zadnji let. kulturni večer SKA. Posvečen bo 170 letnici rojstva pesnika Prešerna. Uvodna beseda: France Papež. Predava dr. Tine Debeljak: Vrba in pesnikova podoba
V Slovenski hiši ob 19. sv. maša in komemoracija za pok. dr. Miho Kreka.
NEDELJA, 22. novembra 1970:
V Slovenski hiši ob 17 Proslava Kristusa Kralja.
DRUŠTVENI OGLASNIK
.. Izlet slovenskih šolskih otrok bo
tudi letos v „Ciudad de los niños“, 21. 1 novembra. Otroci naj se zberejo v svo- , jih šolskih prostorih, od koder bodo v spremstvu učiteljstva odšli v „Mesto . otrok“ — Camino General Belgrano — v . Slomškovem domu ob 10 redni Gonet. Možni dohodi: Plaza Once (Rio občni zbor društva.	de la Plata), Plaza Constitución (Ex-
V zavetišču dr. Gregorija Rožmana! preso Bs. Aires) Retiro (Rio de la
bo ob 10 redni občni zbor Društva slovenskih protikomunističnih borcev „Tabor“.
ČETRTEK, 26. novembra 1970:
V domu v San Martinu ob 18.30 setanek Lige Žena Mati s predavanjem
Plata — Reconquista).
.Ciudad de los niños“ je malo pred
ESL0VENIA UBRE
Editor responsable: Milos Stare Director: Tone Mizerit
Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T. E. 69-9503
(razlaga s 50 skioptičnimi slikami). Re- ; ing. Matičiča: Severna Amerika, Vetrinj citacije soneta Vrbi v desetih jezikih.
NEDELJA, 29. novembra 1970:
V Rozmanovem zavodu v Adrogue celodnevna prireditev. Uprizoritev Jurija Kozjaka.
Slomškov dom
vabi vse člane na redni občni zbor, ki bo v nedeljo, 22. novembra ob 10 z naslednjim sporedom:
1.	čitanje zapisnika
2.	poročila odbornikov
3.	samostojni predlogi
4.	volitve novega odbora
5.	slučajnosti
Samostojne predloge in volilne liste je treba predložiti vsaj tri dni pred občnim zborom. Po občnem zboru na razpolago kosilo.
Ob 20 izredni občni zbor Slovenske hranilnice.
V	Domu v San Martinu ob 19.30 drugo skioptično predavanje g. L. Erjavca o lepotah 'Slovenije (Ljubljana, Dolenjska).
NEDELJA, 15. novembra 1970:
V	Berazategui celodnevna proslava obletnice doma. Začetek ob 11 dopoldne.
V	Slovenski vasi žegnanje ob 11
obletnici blagoslovitve cerkve Marije Kraljice in blagoslovitev Misijonskega zavoda Baragovega misijonišča, s celodnevno versko in družabno prireditvijo.
4V Domu v San Martinu ima S DO sestanek s predavanjem ge. Anice Kraljeve. Nato občni zbor.
V	Našem domu po maši sestanek Zveze mater in žena iz San Justa. Razgovor bo vodila ga. Marijana Batagelj.
V	slovenskem domu v Carapachaju, po sv. maši ob 11.30, družinsko kosilo.
SOBOTA, 21. novembra 1970:
V	domu v Carapachayu prirejata ; SDO in SFZ čajanko. Pričetek ob 21.
V	Domu v San Martinu ob 20 asado za vse članstvo in prijatelje doma.
NEDELJA, 6. decembra 1970:
V	Našem domu v San Justu 2
veletombola.
NEDELJA, 27. decembra 1970:
V	Slovenskem domu v Carapachayu
prva tombola.
kV.V.V.V.V.V.V,V.WAVAWV\
ZVEZA ŽENA IN MATER Pevske vaje za božični sestanek bomo imele vsak petek ob 18.15 v Slomškovem Domu pod vodstvom prof. Osa-ne.
Zveza Slov. mater in žena obvešča, da bo koncem tega meseca — po vrnitvi iz Evrope — imel zanimivo predavanje g. Zorko Simčič. Vse gospe lepo vabljene!
mestom La Plata.. Ob 10. uri bo skupna		
učenci prejeli v slovenskih šolah. Medorganizacijski svet bo zasedal 20. novembra ob 20. uri v prostorih ZS. Obravnavalo se bo o počitniških dnevih mladine do 15. leta starosti; o koloniji deklet in fantov; o voditeljskem tečaju in o športu. Seja upravnega sveta bo 27. no-novembra ob 20. uri v prostorih ZS. Na programu je volitev novega odbora. Knjižnica je obogatena z novimi knjigami. Lepo vabljeni, da se jih po-služite.	o J » <D -*->	FRANQUEO PAGADO Concesión N’ 5775
	£ & £ <D O	TARIFA REDUCIDA Concesión N' .3824
	Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N? 996.221	
	Naročnina Svob. Slovenije za leto 1970: za Argentine $ 2.900.— Pri pošiljanju po pošti $ 3.00C.— ZDA in Kanada 13 USA dolarjev; za Evropo pa 15	
Slovenski dom	pošto. — pošiljanje	Evropa, ZDA in Kanada za z navadno pošto 9 USA dob
v San Martinu vabi vse članstvo in prijatelje na	Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estaaob Unidos 425, Buenos Aires. T. E. 33-7213	
ASADO		
v soboto, 21. novembra ob 20	4. PRISTAVSKI DAN	
Prijavite se pri odbornikih do 17. novembra. Cena 4 nove pese.	bo 10. januarja 1971	
j Slov. dom Carapachay j
SFZ
DEVETA OTROŠKA KOLONIJA
odpotuje v počitniški dom č. g. dr. Hanželiča 27. decembra zvečer in se vrne
12. januarja zjutraj
: sdo
j
:	vabita na	•
■	i
ČAJANKO
:	\
Sobota 21. nov. ob 20.
:	:
• Ob zvokih stereofonije Audinac!
:	;
SLOVENSKI DOM CARAPACHAY 27. decembra 1970
8
Kaj bo ta dan?
Pravilne odgovore pošljite do 22. t. m. v Slovenski dom v Carapachayu. Na dan prireditve bo izžrebanec prejel lepo nagrado.
Prispevek: 11.500 pesov .
■
■
• Spremljevalci: ga. Olga Omahna, j gdč. Anica Šemrov, g. Franček Breznikar idr.
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL
CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642	Bueno« Airea
Pta, baja, ofic. 2 T. E. 35-8827
s i •
ODVETNIK
Dr. FRANC KNAVS
TUCUMAN 1455, piso 9, oficina “E”, Capital T. E. 45-0320
Uradne ure vsak dan od 17—20
Po dogovoru tudi izven tega umika j
I
Slovensko trgovsko podjetje nudi mesto
PRODAJALKE
v času poletne sezone.
Informacije pismeno na naslov: Marija Znoj, Angel Gallardo 210, Bariloche, Pcia. Río Negro
ali osebno od 2. do 10. novembra v Sastrería JANKO, Av. Angel T. de Alvear 2973, Don Torcuato, Ruta 202, Peía. Buenos Aires.
Naš dom, San Justo
Društvo slov. protikomunističnih borcev “TABOR” v Argentini
sklicuje
XIV. REDNI TAROR (občni zbor)
ki bo v nedeljo, 22. novembra 1970 ob 10 v zavetišču dr. Gr. Rožmana.
Dnevni red:
1.	Sv. maša za vse padle soborce, ki jo daruje kurat č. g. J. Guštin.
2.	Spominska proslava in govor našim padlim junakom.
3.	Redni občni zbor po pravilih določenem dnevnim redom.
Nato skupno kosilo (asado) za člane, njih družine in vse ostale goste. Vabljeni soborci in prijatelji!
Odsek Zveze žena in mater iz San Justa sporoča, da je odšla k Bogu po zasluženo plačilo gospa
Ivanka Gregorčič
Za pokoj njene duše bo sveta maša 26. nov. ob 19. uri v Slovenski hiši.
Marijan Amon, l.r. tajnik
Ivan Korošec 1. r
starešina
Počitnice v Cordobi: kopanje
Nekateri sprašujejo, kako je letos z vodo v potoku Dolores, Vsem sporočam, da smo imeli pred tedni močan naliv, ki je temeljito očistil potok; razen tega sem že v sredi septembra zgradil dva železobetonska jezova; tako bodo imeli letos dovolj čiste vode za kopanje majhni in veliki.
Iti V
Rudolf Hanželič
II. VELETOMROLA
6. decembra 1970
COOPERATIVA DE CREDITO ”S. L.O.G.A.”
LIMITADA
Bmé. Mitre 97	Ramos Mejia
La Matanza
Convocatoria
De conformidad con lo dispuesto por los artículos 19o y 20» de los Estatutos, se convoca a los señores socios a la Asamblea Extraordinaria que se realizará el día 14 de noviembre de 1970 a las 20 horas, en el local social, calle Bmé. Mitre N» 97, Ciudad de Ramos Mejía, Partido de La Matanza, Provincia de Buenos Aires, para tratar el siguiente
Orden del día
1. Designación de dos asambleístas para firmar el acta de esa Asamblea Extraordinaria.
Elección de una comisión escrutadora según lo dispuesto por el Art. 239 de los Estatutos sociales.
Consideración de la reforma de los artículos 2», 3» y 34» inc. m. de los Estatutos sociales.
EL CONSEJO DE ADMINISTRACION
2.
4. CELODNEVNA PRIREDITEV
29. NOVEMRRA
Z uprizoritvijo na prostem igre
JURIJ KOZJAK

Dr. Tone žužek
k d v o K A T
Uraduje od 17.30 do 19.30 ur«. Ponedeljek, sredo, petek.
Lavalle 2331, p. 5, of. 10 T. E. 47-4852
režija: M. Willempart
PORAVNAJTE NAROČNINO I
Spomin na dogodke pred 25. leti
ROŽMANOV ZAVOD - ADROGUE
BERAZATEGUI - nedelja 15. novembra
Obletnica blagoslovitve doma in ponovitev srebrne maše preč. g. Jožeta Guština. Začetek celodnevnega sporeda bo s sv. mašo ob 11.
Dohod: od železniške postaje Berazategui s kolektivom št. 300 do Calle 1 in Aragon. Vsi rojaki lepo Vabljeni!
UNIV. PROF.
¿f-h,	- • ‘ •
DR. JUAN BLAZNIK j
ipecimliat za ortopedijo ia travmatologijo
*	g >•
■
■
Ordinira v torek, četrtek in soboto j od 17 do 20
■
■
C. Jose E. Uribaru 285, Cap. Fed. ! Zahtevajte določitev ure na tele- \ fonu 49-6856
..................................;