Naročnina Dnevna litlnjo za državo 5HS mesečno ZO Din polletno 120 Din celoletno £40 Din za inozemstvo me*eCno 33 Din nedei)sKa Izdata celole no v Jugo-slavlfl 90 Din, za Inozemstvo IOO D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I stolp peUt-vrata mali oglasi r" ! SO ln 2 D.večll ogla«! nad 43 mm viilna po Dlo 2-so, veliki po 3 In 4 Din, V uredniškem delu vršilca po 10 Dlo D Pn većiem o naročilu popust Izide ob 4 zjutrej rožen pondeljKo ln dneva po proznlKu UreanlAivo /e v Koptlar/evl ulici 41. 6 III Kokoplal se ne vratalo, nctranklrana pisma se ne aprelemalo * Uređnlilva telefon št. 20Ч0. upravnlitva Al. 2328 | Političen list ж a slovenski narod Uprava le vKopIlar/evI ul.il. 6 / Čekovni ! račun: C/ubl/ana Šlev. 10.630 In 10.349 xa Inaerale, Sara/evoH. 756.1. Zagreb Si. 39.Oli, Praga ln Dunof Al. 24.797 Nuren opomin Kakor se čuje, so, se ali naj bi se vršila med Belgradom in Rimom pogajanja za vpo-stavitev dobrih odnošajev, oziroma za obnovo ali podaljšanje starega »pakta prijateljstva«. Naj so te vesti točne ali ne, vsekakor je dana prilika, da opomnimo one faktorje, ki se jih to tiče, na neko posebno važno zadevo, o kateri se bo itak moralo prej ali slej govoriti, ker bo do razčiščevanja med nami in Italijo v eni ali drugi obliki, bodisi danes bodisi jutri, gotovo prišlo. Med kraljevino SHS in Italijo visi izredno važno in brezdvoma glavno vprašanje, ki se tiče našega položaja na Balkanu, kjer si skuša Italija zasigurati prvenstveno stališče, ki ji ne gre in ki ogroža našo državo, njen razvoj in posredno evropski mir, oziroma Evropo sploh. Tc je stvar, ki sc more razjasniti, oziroma, če se da, rešiti samo v sporazumu in v soglasju z našimi zavezniki, in kako se bo to storilo, to je stvar naše diplomacije in vodstva naših zunanjih poslov, ki je hvala Bogu v dobrih rokah, katerim moramo brezpogojno zaupati. Kar se tiče nas, pa ne samo nas, ampak vsakega državljana Jugoslavije, je neko drugo vprašanje, ki z obstoječega strogo mednarodnopravnega stališča sicer ni neposredno predmet kakih pourparlerjev med nami in Italijo, je pa z drugega stališča neobhodni pogoj za to, da postanejo odnošaji med nami in Italijo, če nc intimni, pa vsaj toliko prijateljski, da jc v interesu miru sploh mogoče znosno sožitje. Vsako tako razmerje, če naj je kolikor toliko stalno, potrebuje neizogibno neke atmosfere, ki se more ustvariti samo, če se upoštevajo v naravi utemeljena čustva in razpoloženja. Italija nima v tem oziru od nas ničesar zahtevati. Tista peščica Italijanov, ki živi ob par točkah našega Jadrana, je v svoji nacionalni eksistenci popolnoma zasigurana iri ima celo svoje šole z učitelji, ki so plačani od Italije. Vse drugačen pa je položaj Slovencev in Hrvatov, ki so po fatalni odločitvi usode postali državljani Italije. Italija se sicer mednarodno ni obvezala, da jim pod odgovornostjo pred kakim zunanjim forumom zasigura njihove naravne narodne pravice, ne sme pa g. Mussolini pozabiti, da sc je to zgodilo zategadelj, ker je Evropa, ne izvzemši naše države, z;>upala v to, da bo Italija to svojo naravno obveznost izpolnjevala sama. To je italijanski kralj kot reprezentant svoje države pred zunanjim svetom v svojem prestolnem govoru tudi slovesno obljubil. Te kraljevske besede niso bile še od nobene ital. vlade formalno preklicane in predfašistovski režimi Italije so skušali ohraniti vsaj videz, da jih smatrajo za veljavne, čeprav so jih dementirali po svojih dejanjih. Režim gosp. Mussolinija, ki je ukinil sploh vse ustavne svoboščine, pa je tudi temu videzu napravil konec in Slovenci v Italiji so postali najbolj kruto in brezobzirno preganjana manjšina v Evropi. Ta krivica je tem hujša, ker jc slovanski narod v Italiji kulturno na tako visoki stopnji in politično tako zaveden, da Italija tega svojega postopanja napram njemu ne more opravičevati z nobenim sklicevanjem na kakšne narodne manjšine v Jugoslaviji, kojih položaj jc neprimerno boljši od položaja naših bratov v Italiji. Slovencem in Hrvatom v Italiji se ni vzela samo šola, marveč se je s kruto roko in z eno potezo perpsa uničila tudi delavnost njihovih ljudskih kulturnih organizacij, da se na ta način onemogoči tudi njihovo privatno kulturno udejstvovanje na podlagi materinega jezika. V najnovejšem času se pa uničuje postopoma tudi gospodarska organizacija Jugoslovanov v Italiji in se poskuša celo omejiti, ako ne popolnoma onemogočiti, nabožno živlienje v cerkvi in po cerkvi v domačem jeziku. To postopanje fašistovskega režima je nepremostljiva bariera, ki loči nas, oziroma našo državo od Italije, dokler bo le-ta nadaljevala to svojo raznarodovalno politiko. Ako prihaja Italija po svojih diplomatičnih zastopnikih pred nas z željo, da bi se odnošaji med njo in Jugoslavijo izboljšali, potem bomo v odkritosrčnost to želje verjeli le tedaj in samo v tem trenutku, ko nam Italija zagotovi, oziroma dejansko in zakonito omogoči kulturno avtonomijo Slovenccv in Hrvatov, ki so njeni državljani. Mi se v notranje zadeve Italije absolutno nič ne vtikamo, temveč pravimo le: Ako Italija resno želi kakršnegakoli sporazuma z nami, ki je v njenem interesu vsaj ravnotako, к.чког v našem, potem iz te želje z logično nujnostjo sledi, da mora upoštevati tako naša čustva, knkor zahteve in potrebe svojih lastnih slovanskih državljanov, katerih narodna krvna z\eza z nami leži v sami naravi. Ako pa Italija razgovor z nami pod tem pogojem odklanja, nc Demarša male antante v Ženevi Madjarska tihotapska afera z italijanskim orožjem pride pred svet društva narodov — Zastopniki male antante zahtevajo pojasnila od Madjarske — Tajno oboroževanje inadjarskih privatnih organizacij (Telefonsko poročilo iSlovenčevegai dopisnika.) v Pariz, 7. jan. »Peti t Parisien« poroča, da pritrdilo Madjarske, da utihotapljeno orožje razruši kot staro železo, male antante ne zadovoljuje. Praška vlada je vprašala v Varšavi, ali je resnična madjarska trditev, da je bila pošiljatev namenjena za Poljsko. Obenem je Praga stopila v razgovore z ostalima članoma male antante, da se sporazumejo glede skupnega postopanja po tem, kakršen bo odgovor Poljske. v Praga, 7. jan. Budimpeštanski dopisnik "2-Prager Presse« doznava iz dobrega vira, da je obstojala pošiljatev iz 1200 zaklopov za strojne puške, ki se na Madjarskem ne morejo izdelovati. »Češke Slovo« izjavlja, da so ponovne pošiljatve orožja namenjene za oborožitev tajnih madjarskih organizacij študentov in mladine ter probujajočih se Madjarov in slično, tako da je po mirovni pogodbi določeno najvišje število madjarske vojske 35 tisoč mož s tajnim oboroževanjem jako prekoračeno. v Dunaj, 7. jan. Kakor doznava Vaš dopisnik, so se zastopniki male antante že zgla-sili nri madjarskem zunanjem ministrstvu in prosili za pojasnila. Ker se nahaja stvar sedaj. posebno do prihoda odgovora iz Varšave, v stanju preiskave, ni povoda za predčasno sklicanje konference male antante. Tudi na Dunaju so baje poslaniki male antante prosili zveznega kanclerja za poročilo, katero se je obljubilo, ni pa še odposlano. Za prihodnjo sredo je sklican glavni odbor narodnega sveta, ki bo razpravljal o tej tihotapski aferi. Sokrivdo nosi Italija. v Praga. 7. jan. »Lidove Noviny« razino-trivajo posledice tihotapske afere za razmerje med Jugoslavijo in Madjarsko. — Zagotovilo Bethlena po njegovem obisku v Rimu. da madjarsko-italijansko prijateljstvo ni naperjeno proti Jugoslaviji, je bilo samo manever, da premoti malo antanto. Ker Madjarska se je napram Italiji obvezala k pomoči tam, kjer Italija to pomoč potrebuje, in to se po vsej situaciji tiče ravno južne fronte. Za pošiljke orožja na Madjarsko je merodajna zveza z Italijo. Mussolini razvija široko zasnovano akcijo za zavarovanje svojih pridobitev na Balkanu in hoče Jugoslavijo prisiliti, da se podvrže nujnosti. Madjarska igra pri tem isto vlogo, kakor jo ravnokar začenja nase prevzemati Grčija. Kot zadnji člen v verigi manjka samo še Bolgarska. Za Češkoslovaško je potrebna najstrožja čuječnost na jugovzhodni meji in stalna pripravljenost. Češkoslovaška je pripravljena upirati se Madjarski in smatra, da se ji take poskušnje ni treba bati. Skupna demarša že sestavljena. r Belgrail, 7. jan. Afera tihotapljenja orožja v Madjarsko zavzema vedno večji obseg. Naši merodajni krogi nas zagotavljajo, da je mala antanta v teh razgovorih prišla do popolnega sporazuma v tem, da se stori formalna demarša pri Društvu narodov. Ni še gotovo, ali se je s tem ta demarša danes že Izročila; izročila pa se bo. V zvezi s tem smo se informirali, da se bo konferenca male antante, ki bi se imela vršiti v Bukarešti koncem tega meseca, preložila na čas. ko bo o zadevi razpravljal Svet društva narodov. Svet društva narodov bi se imel praviloma in redno sestati 5. marca. V sluv-.iju pa, da bi Svet Društva narodov smatral. da je zadeva numa. da bi se moral sestati preje, se bo vršila konferenca zunaniih ministrov male antante istočasno, ko se skliče eventuelna izredna seja Sveta Društva narodov. Z ozirom na vse to je jasno, da se bodo ministri male antante sestali pred 5. marcem, in sicer v Ženevi, nakar se bo šele vršila redna konferenca v Romuniji za slučaj, če bi se Svet Društva narodov ne sestal preje na izredno zasedanje. Marinkovič v ruski kritiki Sovjeti nam očitajo, da smo v slu žbi ansrleške politike — Moskva obžaluje, da naš zastopnik v Ženevi ni stopil v stik s sovjetsko delegacijo (Telefonsko poročilo s-SlovenEevega« dopisnika.) rabil prisotnosti vodilnih ruskih politikov, da bi proučil možnost nave?anja političnih odnošajev. Glede dr. Marinkovičevga govora navaja list, da je Marinkovič ravno tako neod-kritosrčen kakor Beneš. — Dokumenti ruske propagande, ki jih uveljavlja, temeljijo v mednarodni konspiraciji napravljanja ponarejenih dokumentov. List pristavlja da se mora jugoslovanski narod vprašati, kaj dobiva od držav, na katere smatra dr. Marinkovič. da se mora ozirati, kot prntidajatev za nadaljevanje neprijaznih odnošajev s sovjetsko Rusijo. Jugoslovanski minister v svoji izjavi. ni pustil nobenega dvoma, da se je Anglija vmešala proti Rusiji v jugoslovanske namere. v Moskva, 7. jan. (Tel. »Slov.«) Zunanjepolitična debata v narodni skupščini v Bel-gradu je dala povod, da »Izvestija« ugotavljajo, da med sovjetsko Rusijo in Malo antanto ni uobenih političnih ali gospodarskih na-sprotstev razen Romunije in spornega bes-arabskega vprašanja, vendar bi Romunija tudi stopila v odnošaje z Rusijo, če Rusija le hoče. Če kljub temu. da ni uasprotstev, Češkoslovaška in Jugoslavija ne stopita v odnošaje, so za to merodajni drugi vzroki, kakor oni, ki jih je navedel jugoslovanski zunanji minister. Angleški pritisk je za Jugoslavijo odločilen. »Izvesti ja« poudarjajo, da so za gospodarske odnošaje, ki jih Jugoslavija želi, predpogoj politični odnošaji, ler pripominjajo, da jugoslovanski zastopnik v Ženevi ni po- London zaliva voda Največja vodna poplava, kar pomni London — Več sto hiš pod vodo Družine brez strehe — številne smrtne žrtve (Telefonsko poročilo j>Slovenčevega« dopisnika.) v London, 7. jan. Kolikor je do večera prišlo poročil, je včeraj zvečer vsled nenadne morske bibavice narasla Temza od ustja pa daleč v notranjost dežel tako visoko, da je poplava tako velika, da se označuje kot največja vodna katastrofa za desetletja nazaj. — Doslej je samo v Londonu bilo 13 mrtvih, ker radi naraščajoče vode ljudje niso več mogli iz stanovanj in je voda mnoge presenetila v spanju. Bati se je, da je število mrtvih še večje. Največ je trpel mestni okraj VVestmin-ster. Podzemeljska železnica je morala ustaviti promet. Ker je več sto hiš do pritličja pod vodo, je postalo mnogo družin brez stanovanja. Tz neke bolnišnice so morali vse bolnike prepeljali v drugo bolnišnico. Med drugimi so utonile tudi štiri sestre, ki so spale v pritličju. Njihov oče je spal višje in se je zbudil, ostaja naši državi, oziroma njenim zastopnikom ničesar drugega, kakor tla izjavijo, da je v tem slučaju vsak sporazum z nami po naravi stvari nekaj nemogočega in, če bi se sploh na taki podlagi mogel ustanoviti, čisto iluzoričnega značaja. Sicer smo mi to že večkrat poudar- jali, toda zdi se, da Italija takega opomina nujno rabi večkrat, posebno pa sedaj, ko mora biti vsakemu jasno, da se tak položaj, kakršen je sedaj med nami in Italijo, dolgo časa ne more vztiržati. Italija bo na vsak način primorana, io nc danes, pa jutri, o tem izreči jasno besedo, Coolidge, predsednik Združenih držav Severno Amerike. ko ga je voda že zalotila v postelji. Klical je na pomoč, toda kljub vsem reševalnim prizadevanjem, katerih se je udeležil tudi neki poslanec, jih niso mogli rešiti pravočasno, tem-več šele mrtve. Kleti galerije slik Tato so tudi pod vodo. Ravnatelj in vsi nameščenci galerije so delali vso noč, da so dragocene slike rešili v višje nadstropje. Za dežjem v Londonu - še vihar v London, 7. januarja. (Tel. »Slov.«) Vsled viharja, ki je včeraj bil v Londonu, je bilo ubitih šest oseb, pretrgane so mnoge domače in kontinentalne telefonske proge, razrušenih je mnogo streh in dreves izruvanih. V srednji Evropi divjal orkan. v Dunaj, 7. jan. Danes ponoči je bil v srednji Evropi velik orkan, ki je močno divjal po Nižji Avstriji, še bolj pa v Budimpešti, kjer je padala opeka s streh, napisne table iD drugo na ljudi, tako da je bilo 45 večjih nezgod. Vihar je na Donavi dvignil velik kos ledu in ga vrgel na tramvajski voz, katerega streha je razbita. Samo napadalna volna nezakonita v Pariz, 7. januarja. (Tel. »Slov.«) Po poročilih francoskega tiska vsebuje Briandov odgovor Ameriki predlog, da se sprejme pogodba v prvotno predvideni obliki proglasitve večnega miru med obema državama in da se ameriški protipredlogi o proglasitvi nezakonitosti vojne in sklenitvi splošnega pakta prihranijo za novo pogodbo. Za pogajanja za protivojni pakt naj se sprejme definicija, da samo napadalne vojne spadajo v proglasitev nezakonitosti, ker bi izjava, da so prepovedane tudi obrambne mere utegnila sabotirati po Društvu narodov zahtevane sankcije proti napadu. v London, 7. januarja. (Tel. »Slov.«) Bri-and je poslal tuda angleški vladi kopijo svojega odgovora Kelloggu, toda brez poziva, da zavzame stališče glede teh vprašanj. v Newyork, 7. januarja. (Tel. »Slov.«) V državnem departementu je Briandov odgovor na Kelloggove predloge naletel na slabe komentarje. Z Briandovo novo opredelitvijo besede vojna z »nenapadalno vojno« se je ves temelj pogajanj premaknil ter so na ameriški strani potrebna nova razmotrivanja. Vsekakor se že sedaj odklanja Briandov predlog, da se najprej sklene francosko-ameriški pakt in šele potem druge države povabijo k podpisu, ker bi Amerika v tem videla pogodbo slično alijansi ter je alijansa za ameriško vlado nesprejemljiva. Poincare levice ne bo pridobil v Pariz, 7. jan. (Tel. »Slov.«) Posebna konferenca, katero je sklical Poincare levičarskemu kartelu pripadajočih članov kabineta Brianda, Painleveja, Sarrauta in Herriota, je imela na programu poleg stabilizacije franka tudi razgovor o pripravah za volitve. O tej konferenci se nadalje poroča, da Poincare ni prišel s kolegi-levičnrji do soglasja. Nasprot-stva obstojajo glede izjave vlade, ki naj bi bila neka gencralnr "t* -r'itve, kakor tudi glede sanacijel- zaMevalfe povsod lepe |A|||f||f Aflftf атШ h#r-tc hoin anm вашд^вта^здкгавмааа V vllltifliv vUvlv Allt ŠinhOVCC, 6rOSIipl|€ Inserirajte v „Slovencu"! Cenjene, (lame ogle)lesl pred nakupom zalogo iav nokai došlih, krasnih br-zošlvainlh slrojev. ne|no-velie iinajdbe moderne lehnike sa »sak «lroj popolnoma unoslavno šivale vaakovrsino blago, nišilke in čipke s cik-cak šlTom. veiele nalmoder-nejše In luknllčoste v. ženine, gumbe in gumi niče. t'ouk v vezenlt brezplačen Ceniki Irenko. Prodala ludi na obroke JI TRIBUNA' F. B. L. liubliana, Kartonska casta 4. Vsaka gospodinla okrasi svoi dom najlepše z ,Weha" Telefon 3905 ...................................... Prva jogjosl. kolarska industrija izdeluje vse vrste Q a roieru Se priporoča Jožef Peterea Koseze, Liubliana 7 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Telefon 3005 Cenik brezplačno Specijalna trgovska hiša za praktično opremo stanovanj o u Ceni. citate! em se orioororao nasednje tvrdke Pojedina klobas, domače koline Ivan Križnar krovec Ljubljana, Hrenova ul. S IVAN JAV0RN1K DMM I ubllana. Domobranska v ■ Stolnice ooleg imoukego mostu Blaž ЈсшСаг iiieshar Ltubitana. вгее Lil и шл Kopitarjev* ulica 6/1) Deželna e.uarua ori Mar. "отацо Mr. nh. M.Leustek L unl>anHihl)aiiu Rohoriftevn ulica St. Proda aina K. T. D. (II. NiCmon} CluMiana. Kopitarjeve ul 2 dne 6. januarja: Jetrne, krvave, pečene, kašenc v gostilni pri »ZLATEM LEVU« v Mariboru, Vodnikov trg št. 4. — Za obilen obisk se priporočata Franc in Marija Leben, gostilničarja. Zajebno kro'no uftliSče Ltubl ana, Stari trg 19. Poduk Iams4eia in то-кеза kro en a — /a dame ki se žt*li o izobrnz ti za v® A J Г ^ J / V globoki ža'osti naznanjamo vsem sorodnikom, priiatol'em in znancem, da je naš nad vse ljubljeni soprog, predobri oče, ded, slric, tast, gospod MARTIN SAVN IK posestnik danes ob 2. uri ?iu'raj v 74. letu starosti, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb s sv mašo se vrši na dan sv. treh Kraljev ob 9. uri dopoldne v Brežicah. Predragega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. Zverinjak pri Brežicah, dne 4, januarja 1928. Žalujoči ostali. Tužnim srcem javljamo vsem sorod, nikom in znancem, da -je Vsemogočni našo drago soprogo oziroma mamo in sestro Roialfa krov roi. Petkov u danes zjutraj ob pol 8 poklical k Sebi. Pogreb drage pokcijnice se bo vršil v petek na pravnik ob 3 popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Gor. Logatec. Pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin. Logatec, 4. januarja 1928. Rodbini Šemrov in Petkovšek. Izdaiatelj: di. fr. Kulovec. 'J redni k: Franc lersedlavi Kdo je odgovoren za politiko ? VELJA VUKJčEVIč Vukičevič je bil gimnazijski profesor v Pirotu ter od vsega početka zastopnik tega okraja v Narodni skupščini. V znani secesiji Marka Trifkoviča in Nastasa Petroviča .ned svetovno vojsko, v kateri sta se začasno ločila od Pašiča, jo šel Vukičevič ž njima. Ko so je Trifkovič vrnil v radikalno stranko, je igral Vukičevič v njem vedno odlično vlogo. Bil je tih, a marljiv delavec. Dalje časa je vodil poštno ministrstvo, nato prosvetno ministrstvo. Ko je nastala v celi državi zaradi nečednega vmešavanja Pašičevega sina Radeta v politično upravo, je izstop.1 iz radikalnega kluba ter ustanovil svoj klub, kateremu je načeloval. Meseca aprila lanskega leta je p« Uzunoviču prevzel vlado skupno z Demokratsko stranko ter razpisal nove volitve. Z SLS stranko je sklenil takozvani blejski pakt, ter ji zasigural po volitvah soudeležbo v vl^ai. Po volitvah je bil izvoljen za predsednika radikalnega kluba ter velja kot najresnejši pre-tendent na šefstvo radikalne stranke. V sedanjem ministrstvu vodi razen predsedstva tudi notranje ministrstvo. Vukičevič se je dc-sedaj izkazal kot izboren taktik in kot dosleden politik, ki v vsakj situaciji obvlada svoje ljudi in svoje živce. DR. ANTON KOROŠEC Dr. Anton Korošec je bil rojen 12. maja 1872 v Biserjanih pri Sv. Juriju ob Sčavnici. Gimnazijo in bogoslovje jc dokončal v Mariboru 1. 18%. Do !. 1898. je kaplanoval v Sladki gori in Marenbergu. Od 1. 1899. je bil prefekt v deškem semenišču v Mariboru, a istočasno študiral teološke študije in promo-viral za doktorja 1. 1905 2e v teh letih se je pečal s politiko. Od 1. 1898. je urejeval »Slovenskega gospodarja* in »Siidsteirische Pres-se«, katero je urejeval v strogo slovenskem duhu. Proti avstrijakantskemu »Štajercu« je I. 1901. osnoval s svojimi prijatelji »Naš dom«, katerega je tudi sam urejeval. L. 1907. je organiziral slovenske kmete na Štajerskem v okvirju Slovenske ljudske stranke. Ze 1. 1905. e bil na programu Slovenske ljudske stranke zvoljen deželnim poslancem, a 1. 1908. držav-iim poslancem, kateri mandat je obdržal do )oloma Avstrije 1. 1918 Kot član avstrijske Iclegacije je vodil 1. 1911. obstrukcijo proti »tvoritvi italijanske univerze v Trstu in proti ežimu bana Čuvaja na Hrvatskem. L. 1917. e postal predsednik Jugoslovanskega kluba ia Dunaju in v tej lastnosti je 30. maja 1917 irebral znamenito majniško deklaracijo, v kateri zahteva samoodločbo Jugoslovanov. Po njegovi iniciativi je bil ustanovljen 16. avgusta 1918 v Ljubljani narodni svet, a 5. oktobra 1918 narodni svet v Zagrebu, katerega predsednik je tudi bil, in kot tak predsednik samostojne države Jugoslovanov v bivši monarhiji. Korošec je šel nato v Ženevo, kjer se je pogajal z zastopniki stare Srbije o novi tvorbi jugoslovanske države. Pri tej priliki je sklenil s pokojnim Pašičem znani ženevski pakt, na podlagi katerega naj bi bila naša država urejena nekako dualistično s skupno vlado v Belgradu. V prvem koncentracijskem kabinetu pokojnega Stojana Protiča je zavzel mesto podpredsednika ministrskega sveta, v kateri lastnosti je ostal do julija 1919. V drugi vladi Stojana Protiča 1. 1920. je Korošec prevzel ministrstvo železnic in ta resor obdržal tudi v vladi pokojnega Vesniča. V tej vladi je podal znan svoj avtonomistični program in stal v boju proti centralizmu v neizprosni opoziciji do vlade Ljube Davidoviča 28 iulija 1924, kjer je prevzel portfelj prosvetnega ministra in zastopnika ministra vere. V naslednjih vladah z udeležbo SLS Korošec ni sprejel nobenega ministrstva. Korošec je predsednik Jugoslovanskega kluba, predsednik Zadružne zveze v Ljubljani in predsednik Glavne zadružne zveze v Belgradu in načelnik Slovenske ljudske stranke. DR. VOJA MARINKOVIč Dr. Marinkovič se je rodil 1. maja 1876 v Belgradu, kjer je dokončal tudi gimnazijo, odtod pa odšel v Pariz, da dokonča pravne in narodno gospodarske študije. Ze 1. 1916. je bil izvoljen v požarevskem okraju narodnim poslancem in od tega časa je stalen član našega parlamenta L. 1901. je stopil v službo v ministrstvu financ, a kmalu dobil od srbske vlade gotove važne specielne naloge. Tako je 1. 1913. zastopal svojo državo na finančni konferenci v Parizu, da finančno likvidira balkansko vojno. Tudi na pariški konferenci 1. 1916. med delegati, a 1. 1914. je bil v koalicijskem kabinetu Pašiča kot zastopnik srbske napredne stranke minister za narodno gospodarstvo, pozneje za finance. Po smrti Nova-koviča 1. 1915. je Marinkovič prevzel formalno vodstvo srbske napredne stranke in sodeloval pri krfski deklaraciji z dne 20. julija 1917 in pri ženevskem paktu. Novembra leta 1918. je stopil zopet v vlado, a kmalu izstopil. V i. 1919. je bil eden glavnih tvoriteljev skupne demokratske stranke. Od decembra 1921 do junija 1922 je vršil službo miirstra za notranje zadeve in izdal v tej lastnosti nov volivni red. V kabinetu Ljube Davidoviča v juliju 1924 je prevzel ministrstvo za zunanje zadeve. Po padcu te vlade jc bil tudi sam v opoziciji, a z Vukičevičevo z dne 19. aprila 1927 jc stopil zopet na mesto nsšega zunanjega ministra. Marinkovič je brezdvoma eden najzmožneiših jugoslovanskih politikov in poleg zunanje politike tudi strokovnjak v gospodarstvu Je predsednik belgrajske borze in predsednik ene največjih srbskih bank Izvozne banke, a seveda v prvi vrsti zunanji politik. LJUBA DAVIDOVIč rojen 1863 v Vinskem pri Belgradu. Po končani gimnaziji se je posvetil matematiki in naravoslovju, na kar je služboval v Belgradu kot profesor. 1885 se je udeležil srbsko-bol-garsko vojne, za narodnega poslanca pa je bil izvoljen 1. 1901. Leta 1902. se je odcepil od radikalov in osnoval srbsko samostalno stranko. V kabinetu Ljube Stojanoviča 1904 je bil prosvetni minister, 1905 predsednik skupščine, 1909 pa župan Belgrada; v Paši-čevem koncentracijskem kabinetu med vojno v 1. 1914—17 je bil prosvetni minister. Ko so je stvorila demokratska zajednica v 1. 1919., je postal Davidovič njen šef in od 16. avg. 1919 do 1920 prvikrat ministrski predsednik. Drugo pot jc prevzel za kratko dobo predsedstvo vlade v 1. 1924 v koaliciji z dr. Korošcem, a od tedaj je bil v opoziciji do kabineta Vukičević-Marinković, v katerem je brez ministrskega mesta- Davidovič je politik čistih rok in poštenih namenov, a njegova stranka, sestavljena iz starih srbijanskih uerndi-kalnih strank, je preveč heterogen^, da bi mogel uresničiti svoje politične zamisli. DR. MEHMED SPAHO Dr. Mehmed Spaho se je rodil 13. januarja 1883 v Sarajevu, kjer je končal gimnazijo, nato pa študiral pravo na dunajski univerzi, katero je zapustil z doktoratom. Po študijah se je posvetil sodni praksi in advokaturi, a 1. 1910. postal tajnik Trgovske zbornice v Sarajevu. S tem časom stopa dr. Spaho javno v življenje in postal znan, zlasU po svojih nastopih v sarajevskem občinskem svetu. L. 1917. se je dr. Spaho priključil k jugoslovanskemu gibanju in bil 1. 1918. voljen v bosanski narodni svet Kot njegov član je bil 20. decembra 1918 v kabinetu Stojana Protiča imenovan za ministra za šume in rude. V poletju 1. 1919. je odstopil in se posvetil organizaciji Jugoslov muslimanske stranke in bil v jeseni i. 1921. izvoljen njenim vodjem. Glede državne ustave je prvotno dr. Spaho zavzel centralistično stališče in tako bistveno pripomogel, da se je 28. junija 1921 izglasovala vidovdanska ustava. Spaho sam pa je bil Koncem 1. 1904 je s svojim bratom Antonom ustanovil Hrvatsko kmetsko stranko. Od leta 1908. je stopal v ospred|e kot zvest Habsbur-žan in sam prestavil cesarsko himno na hrvaško. Po svetovni vojni ie Radič napadal najprej boljševizem in odklonil kraljevino SHS, kot se je tedaj zasnovala. Pri volitvah v kon-stituanto 1. 1920 je dobil 50 mandatov, a ostal je izven parlamenta in dobil v marcu 1. 1923. 70 mandatov. Da bi svojo zamisel o samostojni Hrvatski izvedel, je šel na Angleško in v Moskvo, kjer je svojo stranko vpisal v kmečko internacijonalo. Spomladi 1. 1924. je prenehal z abstinenco in se sam povrnil v poletju istega leta v Zagreb, kjer )e vrgel s staro agitacijo tedanjo Davidovičevo vlado. Pašič-Pri-bičevičeva vlada je na podlagi zakona o zaščiti države njegovo stranko razpustila, vodstvo zaprla in Radič je moral 5. januarja 1925 sam v zapor. Po izvršenih olitvah 8. februarja 1925 je Radič kapituliral Njegov nečak Pavle Radič je izjavil v skupščini, da se stranka odpove dosedanjemu programu in 15. julija 1925 je nastopila Pašič-Radičcva vlada, Radič pa izpuščen iz zaoora. V novembru I. 1925. je prevzel prosvetno ministrstvo in decembra leta 1925. dobil red sv. Save I. razreda. Ker je bilo z Radičem težko delati, je moral iz vlade zopet v opozicijo, a najnovejše presenečenje je zveza med Radičem in Pribičevičem Radič je nadarjen, duhovit človek, a brez logike v svojih govorih in dejanjih, zato nezanesljiv v svojih zvezah, nepre-računljiv v svojih izjavah in nestalen v svoji taktiki. Odtod njegovi veliki uspehi med narodom, a še večji neuspehi v realni politiki. SVETOZAR PRIBIčEVIč Svetozar Pribičevič je bil rojen 26. oktobra 1875 v hrvatski Kost ajnici kot sin učitelja. Realno gimnazijo ie študiral v Karlovcu, nato pa v Zagrebu in v Pragi. L. 1898. je stopil v službo na srbskem učiteljišču v Pakracu. Od tam pa je odšel v Karlovac. Po 1. 1902. je urejeval organ srbske samostojne stranke »Novi Srbobran«. L. 1906. je bila ustanovljena srbsko-hrvatska koalicija, v kateri jc bil zraven tudi Pribičevič. Tudi med svetovno vojno se je bavil s politiko in bil, ko se je ustanovilo Narodno veče v Zagrebu, izbran za njegovega podpredsednika. Ze tedaj je pobijal federalizem, avtonomizem in se zavzemal za strogi centralizem. V prvi vladi je bil notranji minister in dolgo časa nato prosvetni minister. Na shodu v Sarajevu 15. in 16. februarja i. 1919. je pomagal do tvorbe enotne v takratnem Pašičevem kabinetu trgovinski minister. Ko pa je med mohamedanci v Bosni nastalo avtonomistično gibanje se je Spaho spomladi 1. 1922. odcepil od centralističnih radikalov in demokratov in se 1. 1923. tudi formalno približal avtonomističnim Hrvatom in Slovencem. V Davidovičevem kabinetu je prevzel finančno ministrstvo. 8. febr. 1925 je stal v vrstah opozicije Nadaljnji razvoj njegove politike je privedel do fuzije z demokrati, znane pod imenom Demokratske za-jednice, ki pa, kakor kažejo znamenja najnovejšega razvoja očividno ni imela trajnih podlag. V sedanjem kabinetu Vukičeviča ima dr. Spaho trgovinsko ministrstvo ter je začasno zastopnik odsotnega finančnega ministra. Dr. Spaho je politik velikih sposobnosti, katerih zaradi majhnega števila svojih ožjih političnih pnjateljev-poslancev ne more vedno in povsod uveljaviti. STJEPAN RADIČ Stjepan Radič jc bil rojen kot sin kmet-skili staršev 16. junija 1871 v vasi Trbanjevo pri Sisku. Gimnazijo je končal v Zagrebu, nato pa študiral v Moskvi, Pragi m Parizu filozofijo in politične znanosti. Tudi pozneje je bil mnogokrat v Rusiji in na Češkem. Ze zgodaj sc jc vrgel v politiko, hkrati pa otvoril v Zagrebu knjigarno in trgovino s Dapirjein. demokratsek stranke, od katere se je ločil že 1. 1924., ko je ustanovil samostojno demokratsko stranko. Sodeloval je pri volitvah 8. februarja 1925, znanih pod imenom P-P režima, a Pašič ga jc kmalu nato odslovil iz vlade in pognal v opozicijo, kjer se nahaja še sedaj. Zaradi premalo globoke erudicije a preživahnega temperamenta nima sreče niti v svojih političnih ciljih niti v svoiih me- Se k poga'anjim z Italijo li dobro informirane strani smo prejeli: Že ko »e je v našem zunanjem ministrstvu pripravljala pogodba e Francijo, katero je končno spravil do uresničenja minister dr. Vo-ja Marinkovič, se je Francija izrazila pripravljeno sprejeti prijateljsko pogodbo. Vendar pa je svetovala, da se ta pogodba ne napravi brez vedno-ti Italije, ampak se Italija nasprotno povabi, da pristopi k tej trozvezi. Ncše zunanje ministrstvo je vsled tega vodilo z Italijo pogajanja. Toda vkljub vsem dobrim zvezam pogajanja niso uspela. Prišlo je do prve italijansko-albanske pogodbe, ki je vrgla Ninčiča čez krov, istočasno pa pokopala nado, da se da priti na kak način do prijateljstva z Italijo. A tudi še neposredno pred sklenitvijo jugoslovans-ko-franooske pogodbe je Francija ponovno ponudila llaliji, da se med temi tremi državami sklene sporazum; toda Italija je ponudbo vzela samo na znanje in tako sta imela Briand in Marinkovič prosto roko za izvršitev pogodbe le med dvema državama. Vkljub temu pa, da je la dogovor dal tako Jugoslaviji kot Franciji izredno močno pozicijo napram Italiji, je Briand uvidel, da ni v prid evropskemu miru, če ima Italijo nezadovoljno in zato je sporazumno z angleško diplomacijo, ki je na to rada pristala, navezal stike z Italijo, da se francosko-jugoslovanski sporazum tako glede Albanije kot drugih balkanskih zadev sklene v popolnem sporazumu z Italijo. In tako se je Briand ponovno izkazal kot resuičen prijatelj evropskega miru! Naša pogajanja z Italijo so sedaj v pripravljalnem stadiju potekala povsem povoljno. Gotovo je tudi, da od uspeha teh začetnih pogajanj odvisi, ali se sestaneta Briand in Mus-solini, ker sestanek ue sme dovesti do nika-kega tijaska. 0 v&cb ni jugoslovansko-italijonskih pogajanj snio »vedeli: Kar se tiče nas samih, gre glavno za Albanijo in sicor zahtevamo njeno popolno neodvisnost, nevmešavanje v njene notranje zadevo, če prido do spornega postopanja a kako tretjo državo ter neoboroževanje Albanije od italijanske strani. Italijanske zahteve pa so te, da stopijo že sklenjene konvencije r veljavo, ker sicer bi ne bila dana možnost urejenega prometa z Jugoslavijo, na čemer je, kot priča statistika, izvozna politika Italije zelo interesirana. Dalje jo v ospredju reško vprašanje, ki naj bi se vkljub sklenjenim dogovorom modificiralo na podlagi dobljenih skušenj za lažji promet, ki bi koristil tudi Reki pod Italijo. Mi imamo še eno zahtevo: Naša zunanja politika mora pri vseh dogovorih za boljže od-nošaje z Italijo slednjo neprestano opozarjati, da živi v njenih mejah del našega organizma, katerega bol čutimo vsi ter da ne bo prišlo nikdar do odkritosrčnih odnošajev, če bo Italija nadaljevala z raznarodovalno politiko. Francija ras v teh vprašanjih diskretno podpira. V kolikor smo informirani, jc tudi Mus-solini zahteval, naj se mu predložijo želje slovanske manjšine. Če presodimo še ozadje teh pogajanj, lahko ugotovimo: S franc.-jugosl. pogodbo je prišel Mussolmi v stisko, ker so nadaljnji izpadi proti nam postali brezpredmetni, ker je izključeno, da bi rapovedal vojno. Sicer je v prvem hipu sklenil vojaško pogodbo z Albanijo, a ta ni bila nikak novum Mussolini-jeve pripravljenost dobro razjasnjuje položaj — spopada z Jugoslavijo ne mara m ne —■ more! K vsem tem pogajanjem še to: Morda je bila res napaka pariške mirovne konference, da ni dala Italiji, ki rabi za naraščajoče prebivalstvo ozemlja, nobenih kolouij in se hoče, v nemoči proti velesilam, okoristiti z Balkanom. Morda, pravimo. Toda Italija mora znati dvojno: Zunanja kolonizacija je upravičena samo tedaj, ako hoče nekulturne narode dvigniti h kulturi in če so dani tudi predpogoji v lastni državi. Mišljenja smo namreč, da bi Italija velik del odvišnega prebivalstva lehko kolonizirala doma, če bi izvedla agrarno reformo, odpravila latifundije in strla agrarno-kapltalistične okove. To pride v pogajanjih z nami tudi v poštev! Blazna bi bila že misel, da bi kdo med nami hotel neuspeh ali p« sedanje nevzdržno stanje. Blazna pa je podlaga, če bi kateri pogodbenik smatral, da se ne pogaja s popolnoma enakovrednimi FONAREJENI PODPISI. Dr. Gregor Žerjav je bil tako ljubezniv in tako neroden, da je v zadnjem svojem govoru v finančnem odboru napadel tudi ljubljanskega velikega župana radi napake, ki je veliki župan ni storil, niti je ni mogel storiti. Dr. Žerjav trdi namreč, da je veliki župan razveljavil neko napredno listo v občini Dobrepolje radi nelastnoručnega podpisa, potrdil pa je klerikalno listo v Bibnici, dasi je lstotako imela ta lista podpis, ki ni bil lastnoročen. Mi lahko zatrdimo, do je gornja vest cd konca do kraja izmišljena in neresnična. Pri vsej svoji opozicionalni navdušenosti je vodja slovenskih samostojnih demokratov sam dekazal svojo resnicoljubnost, ko je na-padul velikega župana radi volitev v občini D o b r e p o 1 j o, ki je do zadnjih dni ni bilo, ki ni imelu torej Se nobenih volitev, nI bilo torej zanjo nobenih kandidatov, nobenih podpisov in ponarejoaih ie celo ne. Izročitev in prevzem Kranjske hranilnice Včeraj, dne 7. t. m., je oblastni odbor ljubljanske oblasti prevzel Kranjsko hranilnico. S tem je Kranjska hranilnica pričela poslovati kot oblastni hipotekami denarni zavod po statutu, kj ga je sklen la ljubljanska oblastna skupščina dne 21. junija 1927. Ob desetih dopoldne so se zbrali odborniki Kranjske hranilnice: g. Dragotin Hribar, dosedanji predsednik Kranjske hranilnice, g. dr. Marko Natlačen, predsednik ljubljanskega oblastnega odbora, g. dr. Juro Adlešič, oblastni referent za finance, čla-hi no voi meno vanega upravnega odbora Kranjske hranilnice in več članov njenega dosedanjega direktorija, da se na slovesen način izvrši Izroč tev oziroma prevzem imovine Kranjske hranilnice po oblastnem odhoru. Kot zastopnik velikega župana je temu zgodovinskemu aktu prisostvoval g. vlr.dni svetnik dr. Rudolf Andrejka, zapisnikar pa je bil g. notar G a 11 e. Zbralo se je tudi vse urad-ništvo Kranjske hranilnice. Dosedanji predsednik Kranjske hranilnice g. Dragotin Hribar je v daljšem nagovoru podal v glavnih obrisih dosedanjo zgodovino zavoda, ki se je ustanovil 23. novembra 1820. leta ter razložil povode in dogodke, ki so vodili do tega, da je Kranjska hranilnica prešla v last ljubljanske oblasti. Zahvalil se je uredništvu za sodelovanje in ga pozval, naj tudi nadalje dela z vso vnemo za pr«6peh in napredek zaveda. Končno je slovesno izjavil, da v tem trenutku izroča Kranjsko hranilnico z vsem njenim premoženjem, kakor tudi z vsemi njenimi obveznostmi v last ljubljanske oblasti, v roke njenega predsednika. Oblastni predsednik g. dr. Marko Natlačen je nato izjavil, da prevzame Kranjsko hranilnico 7. vsem njenim premoženjem in z vsemi njenimi obveznostmi v last ljubljanske oblasti in jo obenem izroča novoustanovljenemu denarn e m u zavodu, ki se imenuje Kranjska hranilnica. Zahvalil se je dosedanjemu predsedniku g. Hribarju za njegovo delo in skrb za procvit zavoda. Spominjal se je vrste prednikov v vodstvu Kranjske hranilnice tekom 107 let in se toplo zahvaljeval vsem, ki so z vestnim in nesebičnim delom pripomogli, da se je zavod razvil do današnje višine. Posebej se je oblastni predsediik zahvalil uredništvu in. ga prosil, naj tudi v bodoče posveča vse svoje moči v to, da l>o zavod rastel in napredoval, da se uresničijo vse nade, ki jih stavi v zavod cela ljubljanska oblast, da namreč postane ta zavod temeljni kamen za velik gospodarski iS kulturni podvig cele oblasti. Izročil je nato Kranjsko hranilnico z vsem njenim, premoženjem n o v o i m e no v a n e m u upravnemu odboru, k i ga je pozval, da naj se z vso v.n e mo posveti zavodu in opozarjal, da je napredek zavoda predvsem odvisen od spo- sobnosti, delavnosti in vestnosti upravnega odbora. Dosedanjemu predsedniku g. Dragotinu Hribarju se je v imenu uredništva še posebej zahvalil nadsvetnik H a u f f e n. Upravni odbor, ki je s tem prevzel vodstvo Kranjske hranilnice, sestoji iz sedmih članov. Po statutu voli upravni in nadzorstveni odbor oblastna skupščina, ki pa je v svoji seji dne 22. junija 1927 pooblastila oblastni odbor, da prvi upravni in nadzorni odbor imenuje. V smislu tega pooblastila je oblastni odbor v svoji seji dne 23. decembra 1927 imenoval v upravni odbor sledeče gospode: Ivan Avseuek, oblastni poslanec in tovarnar v Ljubljani, Karel čeč, ravnatelj Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani, Franc Sal. Finžgar, mestni župnik in pisatelj v Ljubljani, dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik v Ljubi ani, dr. Friderik Lukmann, odvetnik v Ljubljani, Gabriel Oblak, oblastni poslanec, žuipan m tovarnar v Dolnjem Logatcu, Vinko Rosman, župan in veletrgovec v Radovljici. V nadzorni odbor pa »o imenovani: gg. Bogomil Remec, profesor v Ljubljani, dr. Ivan česnik, oblastni poslanec in odvetnik v Novem mestu, Anton Skubic, oblastni poslanec in dekan v Ribnici ien Rajniund Ranzin-ger, lastnik spediciji-ke tvrdke v Ljubljani. Upravni odbor je imel že včeraj ob pol 10 v prostorih oblastnega odbora svojo prvo sejo, na kaleri je izvolil za svojega predsednika g. Ivana Avscnoka, za podpredsednika pa g. Karla Čeča. Tako je prešel ta najstarejši denarni zavod, kar jih je na slovenskih tleh, v last ljubljansko oblasti, ki po novem statutu jamči odslej za vse obveznosti zavoda neomejeno in nepreklicno т vsem svojim imetjem in x vso svojo davčno močjo. Dobili smo s tem zavod, v katerem nimajo samo oblast in občine svoj finančni vir in oporo, ampak vsak posameznik, najvažnejši denarni zavod, kjer so naložbe vsled ogromnega in neizčrpnega jamstva absolutno vame. Da se bo vsakdo rad s posebno ljubeznijo in zaupanjem posluževal zavoda, čigar dobiček je namenjen iiključno samo splošnosti in pri katerem je vsuka zasebna udeležba na dobičku izključena, je samopo-sebi umevno, vsaj z vsako podporo tega zavoda podpiramo gospodarstvo cele ljubljanske oblasti. Slovesnemu trenutku primerno so visele včeraj zastave'e palače Kranjske hranilnice. Naj bi pomenil 7. januar 1928 v zgodovini ljubljanske oblasti in vsega slovenskega naroda svetel dan In srečen začetek velikega gospodarskega ljudskega napredka. Socialni zavodi v oblastni upravi Oblastni odbor v Ljubl,jani je včeraj, dne 7. t. m., prevzel v svojo upravo gluho-nemnico, <1 e č j i dom v šentpeter-s k i vojašnici, dečji dom v Streli-ški ulici in vzgojevalnico v prisilni delavnici. Poleti občinske volitve v celi državi r Belgrad, 7. jan. (Tel. »Slov-«) Na podlagi poročila posebnega odbora ministrov za proučevanje občinskega zakona in zakona o mestnih občinah se je danes sestala v notranjem ministrstvu komisija strokovnjakov za proučevanje tega poročila. Kakor smo že svo-ječasno poročaii, se je ta komite postavil ua stališče, da je treba vprašanje kmetskih in mestnih občin urediti enotno z enim zakonom. Ta komisija, ki se je danes sestala, ima nalogo, da združi ta stališča in jih potem končno redigira, da bi na ta način čimpreje prišel enoten občinski zakon za kmetske in mestne občine, pred skupščino. Na podlagi tega zakona se bodo na poletje vršile občinske volitve v celi državi. Duhovniška oblast se spoji s splitsko č Dubrovnik, 7. jan. (Tel. »Slov.«) Včeraj se je nadaljevala in končala proračunska razprava v dubrovniški oblastni skupščini. V razpravi se je ugotovilo, da dubrovniška oblast ne more izhajati s svojimi finančnimi sredstvi in bi bila prisiljena, naložiti davščine, ki bi zelo obremenile prebivalstvo oblasti. Na koncu I je govoril predsednik oblastne skupščine, ki je v svojem govoru poudarjal ,da tako ne more iti dalje in da bo na eni prihodnjih sej pokrenil akcijo za združitev s splitsko oblastjo. Soglasno je bil sprejet proračun, ki znaša 6,600.000 Din. Nov zakon za pošto, brzojav in telefon r Belgrad, 7. jan. (Tel. »Slov.«) V poštnem ministrstvu se je izdelal nov zakonski načrt za pošto, telegraf in telefon. Ta načrt Ima namen, da se uredi vprašanje naših poštnih, telegrafskih in prometnih zndev- Važen je la zakonski uačrl radi tega, ker je v zvezi z mednarodno konvencijo, ki jo je tudi naša država sprejela in na podlagi katere se bodo gradile I nove važne mednarodne telefonske in brzo-I javne linije. Ureditey delovnega Časa v trgovinah r Belgrad, 7. jan. (Tel. »Slov.«) V ministrstvu za socialno politiko je dokončana uredba o delovnem času pomožnega osebja in o zapiranju in odpirunju trgovin in obrtnih lokalov za celo državo- Uredba je zasnovana tako, da bo v pogledu odpiranja in zapiranja veljala tudi za obrate brez pomožnega osobja, da bo na ta način lo vprašanje enotno urejeuo za celo državo in bi se s tem preprečila nelojalna konkurenca. Zato je poslal minister za socialno politiko dr. Andrej Gosar uredbo trgovinskemu ministru v pogled in da določi svoje zastopnike za skupno komisijo, ki bo uredbo končno redigirala, tako da bi jo po konferenci zainteresiranih organizacij mogla podpisati in izdati oba ministra. Inozemski delavci r Belgrad, 7. jan. (Tel. »Slov.«) Kakor smo že poročali, je ministrstvo za socialno politiko izdelalo zakonski načrt o zaposlitvi tujih delovnih moči. Posebnost tega novega načrta je v tem, da določa za zaposlitev tujih moči posebne takse, kar bi pripomoglo k temu, da bi se konkurenca tujih delovnih moči nasproti domačim omejila na potrebno in neizogibno mero. Načrt se bo po pravoslavnem božiču obravnaval na posebni konferenci zastopnikov delodajalcev in delojemalcev, katero je minister za socialno politiko dr. Gosar sklical s posehnim razpisom. PRAZNIKI V BELGRADU. r Belgrad, 7. jnn. (Tel. >Slov.<) Radi pravoslavnih praznikov se je v Belgradu politično življenje popolnoma umirilo. Včerajšnji in današnji dan stn potekla brez vsakršnih političnih dogodkov. Predsednik vlade Velja Vn-k i č e v i f je bil včeraj opoldne v dvoru v av-dienci, ki jc trajala l uro. O tej avdienci ni hotel dali Vukičevič nobene izjave. Pravoslavni božič se proslavlja zelo svečano. V dvoru so se pri loj priliki ob navzočnosti romunske kraljice Marije in princese 11 e a n e vršile velike verske svečanosti. Baldvlnov vo'ivni orvenec v London, 7. jan. (Tel. »Slov.) Na letnem zborovanju organizacij konservativne strank« v Workestru je danes Baldvvln branil politiko konservativne vlade v zadnjih treh letih. Rekel je: Mislim, da nihče ne more tajiti, da so bila zadnja tri leta stalen političen in gospodarski napredek. V tem času se je storilo v vsej Evropi več napredka, kakor v katerikoli drugi enako dolgi perijodi. Nemčija je pogoje mirovnih pogodb izvršila povsem pošteno. Velik je naš delež na vzpostavitvi finančnega ravnotežja v različnih opustošenih državah Evrope. Vlada je obljubila, da bo pospeševala delo Društva narodov. To obljubo jc izpolnila, ker v zadnjih treh letih je Društvo narodov postalo močnejše. V prizadevanju za zavarovanje miru na svetu so storjeni veliki koraki in če se bo ta napredek nadaljeval, bo v prihodnjih letih izredno težko povzročiti zopet tako nesrečo, kakor je bila svetovna vojna. Nobene države ni, ki bi v praksi dokazala resno in globoko voljo za razorožitev, kakor Anglija. Baldvvin je končal svo| govor s prepričanjem, da bo stranka pri prihodnjih volitvah pridobivala. Ze v Carigradu agitirajo za Karla v Carigrad, 7. jan. (Tel. »Slov.«) List »Akšam« razkriva delovanje romunske organizacije v Carigradu za vzpostavitev princa Karla, ki jo vodi bivši adjutant kraljice Marije ritmojster Sabi, mohainedanec iz Do-brudže, ki je bil pod Bratianom obsojen na smrt in je pobegnil v Turčijo. Kari bi imel prihodnje dni priti v Carigrad, odkoder hi г letalom odšel v Dobrudžo. Turška policija je zaplenila oklic, ki bi se imel ob povrnitvi Karla razdeliti. Sabi taji udeležbo pri zaroti in označuje to stvar kot izmišljotino, romunsko poslaništvo v Carigradu pa smalra zaroto za dokazano. Bratianu pred odstopom? v Pariz, 7. jan (Tel »Slov «) Po poročile »Matina« je bolezen romunskega ministrskega predsednika Vintile Bratiana tako resna, da bo najbrže prisiljen odložiti ne samo ministrstvo financ, ampak tudi predsedstvo. Imetje rusSveteče križe sv. Frančiška:. Plačati je treba 200 Din in se baje za tistega, ki tak križ kupi opravi 25 sv. maš pri privilegiranem oltarju sv. Sebastijana v Rimu. Na križu ni frančiškanskega drugega, kot sveti-njica, ki je neokusno na les križa pribita. Ker prevdsem barantanje z mašami nedvomno nasprotuje duhu sv. očeta Frančiška in je vrhu tega prav mala verjetyost, da bi se res opravilo toliko število obljubljenih maš, zato se svare nakupovavri, da ne nasedejo. Kdor križ potrebuje, dobi lepšega ceneje doma in za maše lahko da, kjer hoče. — Frančiškan. k Občni zbor Jugoslovanske kmetske zveze. Na zadnjem občnem zboru Jugoslovanske kmetske zveze, ki se je vršil 28. decembra preteklega leta. je bil znova izvoljen za načelnika posl. Janez B r o d a r. V Domolju-bovem poročilu se je vrinila tiskovna pomota in je treba poročilo toliko popraviti, da je bil za prvfcga podpredsednika izvoljen obl. posl. Kranjec iz Pireš'ce, za drugega podpredsednika pa oblastni odbornik prof. J a r e. * Pevski zbor učiteljstva UJU vljudno naznanja šolskim mpraviteljstvom, da je pevska vaja za prihodnji koncert podaljšana do ponedeljka in bodo vse članice in člani v ponedeljek še pri vaji. •k Požar v kinematografu. V petek zjutraj med 3. in 4. uro je v Belgradu v čakalnici kinematografa v hotelu :Parizs: uastal požar. Prvi je požar zapazil orožnik, ki je imel službo ua Terazijah. Takoj je obvestil ognjegasce in pa hotelsko osobje. Ogujegasci so bili hitro na mestu in so požar v teku ene ure zadušili. Ker so ljudje mislili, da v gornjih prostorih hotela že spe hotelski gosti, so pričeli metati kamenje v okna, da bi jih zbudili. Na ta način so pobita skoro vsa okna na ulični strani hotela. Škoda, ki jo je napravil požar, znaša 20 do 30 tisoč dinarjev. k Premetena sleparija. Dimnikarski poslovodja Martin Bogovič v Zagrebu je dognal, da so neznani zlikovci za novo leto hodili po okolišu, kjer on ometa dimnike, se izdajali za dimnikarje, delili čestitke in seveda tudi pobrali napitniuo. Izračunal je, da so mu pobrali okoli 2000 Din napitnine. k Zopet velika defravdacija v Zagrebu. Zagrebški trgovec Rudolf Stern v Palmotičevi ulici jo ob koncu leta napravil bilanco svojih računov in je pri tej priliki ugotovil, da mu je njegov inkasant poneveril tekom leta 65.580 d.narjov denarja. Inkasant Mirko Nikpolj je ta znesek sukcesivno inkasiral pri raznih odjemalcih svojega gospodarja ter ga nato uporabil pri lastnih izdatkih. Pri poneverbi mu je pomagal tudi nameščenec Jaromir Rizzy, ki je že prej poneveril Sternu 30.000 Din, o čemur je bila uvedena proti Rizzyu že sodna preiskava. Rizzy je nadalje poneveril Sternu še 2890 Din. Nikpolj je krivde priznal, izgovarjal pa se je, da je nameraval znesek vrniti, ker pričakuje od svoje tašče Katarine Kali-manove, da prep.še nanj svoje imetje. Nikpolj jo poravnal neki dolg svoje tašč« v znesku 7.000 Din, Rizzyu pa je izročil 6.000 Din. Ka-linmnova je izjavila, da ni vedela, da je Nikpolj denar poneveril in je pripravljena znesek Sternu vrniti. Oba Mirko Nikpolj iu Jaromir Rizzy sta izročena zagrebškemu sodišču. k Pomiloščenje. Vid Lovrič iz Radišiče v Hercegovini, ki je bil oktobra meseca radi uboja lastnega sina obsojen na smrt, je bil s kraljevim ukazom pomiloščen na 20 let težke ječe. k Milijonska goljufija. V Gacku v Hercegovini so pred kratkim prišli na sled milijonski goljufiji pri razdeljevanju brezplačnega lesa pogorelcem. O goljufiji so takoj obvestili gozdno ravnateljstvo v Sarajevu, ki je takoj odposlalo višjega uradnika, da preišče zadevo. Uradnik jc pregledal vse knjige in prišel na sled velikim goljufijam v znesku več mili- jonov dinarjev. Goljufija je povzročila veliko senzacijo. Radi nadaljnje preiskave drže imena goljufov še tajno. k Strašna nesreča na železnici. Na železniški postaji v Križevcih je vlak povozil neznanega človeka in mu odrezal obe nogi, eno nad kolenom, drugo pod kolenom. Ponesrečenca so takoj odpeljali v Zagreb, a je tik pred bolnišnico umrl, ne da bi se zavedel. k Eksplozija plina v Zagrebu. V četrtek zvečer je Zagrebčane okoli glavne pošte prestrašil silen pok. Ljudje so pribežali vsi bledi iz svojih stanovanj, da vidijo, kaj se je zgodilo. V Vlaški ulici št. 24 je v pritličju trgovina z raznimi barvami. V malem prostoru, ki se nahaja ob dvorišču, je bila postavljena plinska peč, ki je gorela, da bi bilo v trgovini toplejše. Ne ve sc, na kak način in kdo je peč ugasnil, ne da bi zaprl plin, ki je polagoma napolnil ves prostor. Čez nekaj časa je eden uslužbencev zopet hotel prižgati peč. V tre-notku, ko je prižgal vžigalico, se je plin vnel in eksplodiral s tako silo, da je vrgel na dvorišče veliko okno in vrata. Razrušil je tudi zid okoli okna, ki je visoko gotovo 2 metra. Eksplozija je bila tako silna, da je po trgovini razbila vse steklenice in jih vrgla do sredine ceste, ki je tam precej široka. OBLAČILA TVRDKE J. MAČEK Ljubljana - Aleksandrova 12 so najboljša in najcenejša k Apetif-testenine in dvojno sladno kavo zahtevajte v vsaki trgovini. k Gostilničarji, pozor! Ce hočete točiti dobro vino, obrnite se na Osrednjo štajersko vinarsko zadrugo v Mariboru, Meljsku cesta 10, ki ima v zalogi veliko množino starega in novega vina svojih članov vinogradnikov iz Slovenskih goric, Ljutomerskega okoliša in Haloz. Prepričajte se osebno v njeni zadružni kleti. k čajanka! Ste že poskusili čajne mešanice Čajanka in Globus vanil jen sladkor? Poskusite, potem ne kupite več drugih znamk. k Zahvala. Podpisani se zahvaljujem tem potom najiskreneje društvu »Ljudska samopomoč« v Mariboru za takoj izplačano podporo po smrti moje žene, ki jo bila komaj še le tri mesece članica imenovanega društva. Priporočam torej to prekoristno dru- Cjubljansko gledališče DRAMA. Začetek nb S »večer. Nedelja, 8. januarja ob 15. uri: PETERČKOVE POSLEDNJE SANJE. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 9. januarja: DIVJA RACA. Red D. Torek, 10. januarja: IGRA V GRADU. Gostovanje št. Jakobskega gledališkega odra. Izven. Sreda, 11. januarja: Zaprto. Četrtek, 12. januarja: IDEALNI SOPROG. Red B. OPERA. Začetek oh pol S «v»>Cpr Nedelja, 8 .januarja ob 15. url: R1GOLETTO. Ljudska predstava pri znižanih cenah. — Ob pol 20. uri: BAJADERA. Opereta. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Ponedeljek. 0. januarja: Zaprto. Torek, io. januarja: MILOŠEVA ŽENITEV. B. Sreda, II. januarja: ZALJUBLJEN V TRI ORAN- 2e. Red C. Čelrlek, 12. januarja: Zaprto. Mariborsko gledališče Nedelja, 8. Januarja ob 15. uri: TRAV1ATA. Znižan p. cene. Kuponi. — Ob 20. uri: TAKRAT V STARIH ČASIH. Kui>oui. Ponedeljek, 9. januarja: Zaprto. Torek, 10. januarja ob 20. uri: GLASBA. Ah. C. Prem I jera. Mariborski Ljudski oder V nedeljo dne 8. januarja ob pol 20. uri priredi Ljudski oder v dvorani Zadružne gospodarsko banke A. Funtkovo dramo v treh dejanjih »Tekma*. Igra bo traiala z odmori vred do pol 22. Celjsko gledališče Nedelja, 8. januarja ob 16. uri: PETERČKOVE POSLEDNJE SANJE. Ljudska predstava. Cene vsem prostorom za2o% znižane. "Prireditve in društvene vesti Ljubljana. V Rokodelskem domu, Komcnskega ulica 12, bo danes ob S. uri popoldne vprizorilev nove božične igre nMeeija \ Pevska vaja »Ljubljane* v ponedeljek odpade. — Pevovodja Zvoza slovenskih vojakov, podružnica Moste, priredi danes v Ljudskem domu v Mostah veliko predpuslno prireditev v korist vojnih sirot. Na sporedu je burka enodojanka »V civilu , petje, šaljiva poŠta itd. Za dobro pijačo in jedila preskrbljeno. Svira svetovno znani Jazz Band The Попу iz Londona. Začetek ob 6 zvečer. K obilni udeležbi vabi vse prijatelju in članstvo odbor. Skioptično predavanje »O francoski revoluciji"! se vrši v ponedeljek dne 0. jan. v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti 20. Predava g. Kitek. Prireditev 1 narodnih nošah Jadranske Slra>e dno 28. jan. obeta biti najlepša in najzanimivejša prireditev cele sezije. Zanimanje je veliko. Javile se je že veliko skupin. Cenjene dame, ki žele narodne noše gorenjske, kočevske, belokranjske ali tudi hrvaške in slovaške, prosimo, da se javijo ; vsaj do 0. jan. pri damskeni odboru Jadranske I Straže pismeno. SlovenskPRB rilinrskcRa društva v Ljubljani j občni zbor bo v četrtek dno 12. Jan ob 8 zvečer v i Dosebni sobi Ljubljanskega dvora. Trbovlje. Danes v nedeljo dne 8. januarja ob 3 pop. se ponovi v Društvenem domu božična igra i-Pe-terčkove poslednje banje«. Ostali kraji. Ljudski oder v St. Vidu nad Ljubljano vpri-zori v nedeljo dne 8. jan. ob pol 4 popoldne : Ben Нигл dramatični igrokaz. Prosvetna iveza v Mariboru priredi danes predavanje v Rušah. Predaval bo g. dr. Jehart o svojem potovanju po Egiptu. Predavanje bo pojasnjeval s skiopticnirai slikami, katere je sam posnel. Cerkveni vesinik Kongregaeija za gospe pri sv. Jožefu ima prihodnji torek 10. t. m. sv. mašo zadušnico za pokojno gospo Lederhasovo ob 7 zjutraj v kapeli. štvo vsakomur najbolje v takojšnji pristop. — Maribor, dne 6. januarja 1928. — Nikolaj Ve-ziak, sluga grajskega kina. k Pri revmi v glavi, ledjih in plečih. živčnih boleznih, bolečinah v boku, trganju v križu se z velikim pridom uporablja naravna »Franz-Josef«- grenčica za dnevno čiščenje prebavnega kanala. Vseučiliške klinike dokazujejo, da je »F r a n z - J o s e f« -voda, posebno v srednji in starejši življenjski dobi, izborno čistilo za želodec in čreva. Dobiva se v vseh lekarnah, dregerijah in špecerijskih trgovinah. k Nov zobni atelje v Kamniku na Grabnu je otvoril g. Adolf Koblar in posluje od 9. do 12. in od 2. do 4. Cfubljana NOČNA SLUŽBA LEKARN. Dnevno in nočno službo imata: Sušuik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti. Jutri imata nočno službo: Ramor na Miklošičevi cesti in Trnkozcy na Mestnem trgu. • * * O Na (lan rojstnega dneva Nj. Vel. kraljice Marije razobesi mestna občina na svojih poslopjih zastave. Obenem poživlja vse hišne posestnike, da tudi na svojih poslopjih razobesijo zastave. O f Dr. Janko Polajnar. Včoraj je prišla v Ljubljano vest, da je primarij umobolnice na Studencu dr. Janko Polajnar nenadoma umrl. Ta smrt je pretresla široki krog pokojnikovih prijateljev in tovarišev. Kot dijak \ Kranju in pozneje na Dunaju se je moral neprestano boriti z največjo dijaško nasprotnice — revščino; po promociji se je podal v Mo-nakovo, kjer se je speci jal iziral za duševne bolezni, na to pa moral služiti med vojsko pc raznih vojnih bolnicah. Ko si je po vojni priboril majhno eksistenco, ga je nepričakovano pobrala smrt. Pokojnik je bil zvest in do zadnjega požrtvovalen tovariš, in takega se bodo spon injali vsi nekdanji njegovi dunajski tovariši v » Danici«. © Smrtna kosa. Ugledno rodbino oblastnega poslanca in industrijca g. Antona Ro-jiue je zadel hud udarec. Neizprosna smrt ji je ugrabila 15 letno hčerko Ton ko, dijakinjo mešč. šole pri uršulinkah .Pokojna Ton-ka je bila zelo ljubezniva in pridna deklica. Svojo dolgotrajno in mučno bolezen je prenašala skrajno potrpežljivo. Žalujoče starše naj tolaži zavest, da sočustvujejo z njimi vsi številni prijatelji iji znanci. Pogreb nepozabne Tonke bo v ponedeljek 9. t. m. ob pol štirih il Stare poti št. 2 na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo brala v torek ob 7. zjutraj pri'oo. Frančiškanih. G Slov. glasb, društvo »Ljubljana« po-zivlje svoje članstvo ,da se v ponedeljek polno-številno udeleži pogreba gdč. Tonice Roji-n a, hčerke našega odličnega podpornika. Zbiramo se ob 3. uri pred Leon iščem. O Gremj trgovcev v Ljubljani obvešča članstvo, da vsled praznovanja rojstnega dne Nj. Vel. kraljice Marije železniška uprava na ta dan ne posluje, ravnotako odpade tudi pouk v ponedeljek popoldne na Gremijalni šoli. V torek se pouk vrši. — Načelstvo. O Rezervni častniki se opozarjajo na določila čl. 474 službenih pravil I. del, glasom katerih so dolžni na rojstni dan Njenega Veličanstva kraljice Marije dne 9. januarja 1928 v uniformi prisostvovati cerkveni svečanosti, V Rokodelskem domu Komenskega ulica 12 — bo danes ob 5 popoldne uprizoritev nove božične igre „mESIJA" todah. Kot minister se je izkazal kot izvrsten govornik, a kot zelo -slab upravnik. Velja kot velik in spreten agitator. DR. ANTE TRUMBIČ Dr. Ante Trumbič se je rodil 17. maja 1864 v Splitu, kjer je dokončal gimnazijo. Pravo je študiral v Zagrebu, Gradcu in na Dunaju, doktorat pa dosegel v Gradcu. 1895 je bil prvikrat izvoljen v dunajski parlament. Ob izbruhu svetovne vojne je odšel v inozemstvo, kjer je kot predsednik Jugoslovanskega odbora razvijal živahno propagando za jugoslovansko državo. 20. julija 1917 je skle*.! s Pašičem znano krfsko deklaracijo, na podlagi kaleče naj bi novo ustavo nove države določila kvalificirana večina, radi katerega člena se je nato pri snovanju nove vidovdanske ustave razvila med hrvatskimi in srbskimi zastopniki velika debata. Dr. Trumbič je bil prvi zunanji minister nove jugoslovanske države in se je kol šef naše delegacije udeležil mirovnih pogajanj v Parizu i« vodil tudi pogaianja z Jtal'jo o Adnji prav do Kapalla. L. 1920. ga je volil Split v konstituanto, a že L 1923. je propadel in se preselil v Zagreb, kjer je njegova stranka pristopila k hrvatski koaliciji. Trumbič sam pa k Radiču 'm prevzel njegovo zastopstvo ko je bil Radič v zaporu. 8. februarja 1. 1925. jc bil izvoljen v soglasju z Radičem za poslanca mesta Zagreb. Ko pa je Pavle Radič v aprilu 1. 1925. podal znano deklaracijo, se je Trumbič zopet ločil od Ra- diča in stopil na čelo Hrvatske republikanske federalistične stranke, katero vodi še danes. Dr. Trumbič je brezdvomno politik z veliko erudicijo, a ker je bolj salonski politik in premalo išče zvez s širokimi plastmi naroda, njegovi uspehi v narodu ne odgovarjajo njegovim željam in zasnovam. JOVANOVIČ JOCA se je rodil 8. sept. 1869 v Belgradu. Gimnazijo je dovršil v Belgradu, pravne študije pa v Belgradu in Parizu. Le malo časa je bil v sodni službi; že v zgodnjih letih se je namreč posvetil diplomaciji in služboval pri poslaništvih v Sofiji, Atenah, Cetinju, Carigradu, Skoplju, na kar je bil poklican v ministrstvo za glavnega tajnika. Po smrti dr. Milovano-viča je bil za kratko dobo 1. 1912 tudi zunanji minister, nato pa poslanik na Dunaju do vojne. Od 1. 1916 do 1919 pa poslanik v Londonu, 1. 1920 pa upokojen. Ko se je vrnil v Belgrad, se je posvetil osnovanju zemljoradniške stranke, na katere program jc bil 20. nov. 1920 izvoljen narodnim poslancem v okrožju Ba-njaluka. V Belgradu ima svoj list »Novosti«. Jovanovič je faktični vodja srbskih zem-ljoradnikov ter fhiuncira njihov pokret, je 11. januarja 1928 bo že prepozno, da kupite srečke drž. razredne loterije ker se vrši ta dan že prvo žrebanje I Pri Zadružni gospodarji baohi d. d. v Ljubljana te bila ftapltena $ге€ка. hi ie pri zadnjem žrebanju zadela Din 500.000 ~ Zato kupujte le srečke pri Zadružni gospodarski banki d. d. v Ljubljani in pri njenih podružnicah na Bledu, Celju, Kočevju, Kranju in v Mariboru. Cene srečk: Cela 100 Din, polovica 50 Din in četrtinka 25 Din. Dnevne novice literarni in politični kritik. Znan je posebno , širši javnosti po dogodkih v Sarajevu v letu 1914, ko jc svaril avstr.jskega ministra dr. Bi-linskega pred potovanjem Franca Ferdinanda, v zadnjem času pa po svojem nastopu za po- | litično 7vezo z Nemčijo. Jovanovič je slab agitator in bolj marljiv kot nadarjen politik. KOLEDAR. Nedelja, 8. januarja. Severin, Teofil, Eber- hard, Sv. Družina. — Ponedeljek, 9. decembra. Julijan in Bazilisa. Revokat. Dunajvka rromonska napoved za 8. januar: Po večini jasno, višja temperatura, zmerni zahodni do jugozahodni vetro\i. Splošni značaj vremena izprenienljiv s trajnim južnim vremenom. ZGODOVINSKI DNEVI. 8. januarja: 1819 je umrl slovenski pesnik Valentin Vodnik. — 1822 se je rodil ameriški naravoslovec Al. Russell Wallace. — 1836 se je rodil nnglnški slikar sir L. Alma-Tadema. — 1642 je umrl zvezdoslovec Galileo Galilei. — 1896 je umrl francoski pesnik Paul Verlaine. — 1588 se ie rodil I. F. Gundulič. — 1702 se je v Ljubljani ustanovila Filhar-monična družba. — 1910 so se pričele v Radiju na Koroškem pogrezati hiše, ker je bil ves kraj podkopan od rudnika. 9. januarja: 1856 se je rodil slovenski pesnik Anton Aškerc. — 1873 je v pregnanstvu umrl francoski cesar Napoleon III. — 1757 jc umrl francoski pisatelj Bernard le Bovyer de Fontenelle. — 1908. je umrl nemški humoristični pesnik in risar Vilhelm Busch. — 1909 je prispela Shakletonova ekspedicija do 88 stopinje 23 minut južne širine. 1911 se je ponesrečil slovenski letalec Rusjan. ★ •k Praslava rojstnega dne Nj. Vel. kraljice Marije. Rojstni dan Njenega Veličanstva kraljice Marije, ki je po brzojavni odredili g. predsednika ministrskega sveta, ministra za notranje posle državni praznik in se ima proslavljati kakor rojstni dan Nj. Vel. kralja, se pra/nuje 9. januarja t. 1. s slovesno službo božjo, kateri prisostvujejo državna oblastva in uradi z vsem osobjem. V la namen se vrši v Ljubljani v stolnici sv. Nikolaja ob desetih slovesna pontifikalna maša, po kateri se bodo opravile svečane molitve za kraljico. V pravoslavni kapeli se vrši tega dne svečana služba božja ob devetih, v evangeljskj cerkvi pa ob desetih. Vsi državni uradi in javna ob-lastva naj razobesijo na svojih poslopjih državne zastave. V šolah se ne vrši pouk in v državnih uradih počiva delo. Med slovesno službo božja v stolnici naj bodo trgovine in obrati zaprti. Čestitanje pri velikem županu odpade. Praznovanje kraljičinega godu v šolah. Vse šole praznujejo rojtslni dan Nj. Vel. kraljice Marije 9. t. m. enako kakor kraljev rojstni dan. Dan je pouka prost. it Praznovanje pravoslavnega božiča. Na naš praznik sv. Trah kraljev obhajajo pravoslavni svoj badnjak. Posebno lepo se je ta svečanost vršila v Belgradu. Ob pol dveh popoldne je krenil ogromen sprevod vojaštva vseh vrst s konji in vozovi na Topčider in Košutnjak posekat badnjak. Dvor je poslal posebno krasno ovenčan voz. Sprevodu se je priključilo nad sto jezdecev v civilu ter veliko število avtomobilov in privatnih kočij. Ob 4 popoldne se je sprevod vrnil v mesto. Na čelu je jezdila fanfara kraljeve garde ter igrala patriotske koračnice. Za njo so šli pešci kraljeve garde, dvorni voz. gardna konjenica itd. Sprevod je bil dolg nad kilometer. Pred dvorom se je sprevod ustavil, kjer so sprejeli badnjak Nj. Vel. kralj, prestolonaslednik Peter, princ Pavle s sinom princem Aleksandrom in drugi. Na1o so častniki kraljeve garde in vojaki vseh šarž ter en gojenec vojne akademije dvignili badnjak. Nj. Vel. kralj je po tiadicionelnem običaju ob prenosu v novi dvor na pragu posul badnjak z žitom iz sila preko glave. V častniškem domu je sprejel badnjak z islo ceremonijo upravnik doma. To «e je ponovilo v vseh vojaških enotah v Belgradu. Ob 5 pop. je bila bndnjakova slovesnost zaključena. Tudi v Ljubljani je vojaštvo prosla- Danes Bral ГгапШеК AsKKI PMD№ Predstave danes v nerielio '/iH dopoldan in ob 3, i/25, fi, i/j8 in 9. Film spremlja pomnož. orkester in meš. pevski zbor. iM lelelon 2T30. fftll® „DlfOr vilo badnjak. Dopoldne so vojaki natrgali na Rožniku smrečnih vejic in z njimi okrasili konje in vozove. Tako okrašeni sprevod je krenil ob 12 po Dunajski cesti z godbo na čelu. Sledili so častniki na konjih in vozovi z vojaki. Sprevod se je razvrstil po v*eh ljubljanskih ulicah ler se ua to vruil v vojašnico. Sprevod je napravil na ljubljansko občinstvo kar najlepši vtis. Pri tej priliki želimo pravoslavnim bratom, liivajočim med nami, vesele božične praznike! •k Seja Jugoslovanskega kluba bo danes ob 10. dopoldne v tajništvu SLS v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna. ■k Minister za prosveto, g. Kosta K uma-nudi bo v ponedeljek in torek v Zagrebu, kjer si bo ogledal vseučilišče in njegove naprave, nakar se odpelje v Ljubljano, kamor dospe v torek zvečer. Tu se bo mudil v sredo ves dan, da si ogleda našo univerzo, se seznani z njenimi učnimi močmi in njenimi instituti ter delom. * Spomenik Miroslavu Vilharju Ker so Italijani porušili Vilharjev spomenik v Postojni, se je v Planini pri Rakeku sestavil odbor, ki si je nadel nalogo, da postavi nov spomenik Vilharju in sicer pred njegovo rojstno hišo v Planini, ki še danes nosi ime Vilharjev dom. ' >n •k Gimnazija v M. Soboti izpopolnjena. Z novim letom se je na realni gitbnazjjj v M. Soboti otvoril tudi VII. razred. Na ta način je obstoj popolne gimnazije zagotovljen jn ako zopet ne pridejo vmes kaki zapletljaji, b0 jmel zavod v novem šolskem letu osem razredov. * Cesta Turniščo—Radmožanci. Gradbe-nea dela se takoj spomladi začno. V Turnišče so navoženi veliki upi kamna in se dovažanje vrši naprej vkljub hudi zimi. Kamen se vozi iz Mure in sicer ga vozijo večji del domačini. •k Nova založba v Ljubljani opozarja knjižnice in naše izobraženstvo na svoja najnovejša izdanja Iv. Cankarja Zbranih spisov VI. zv. (Ob zori in Hiša Marije Pomočnice) iD F. S. F i n ž g a r j a Zbranih spisov VI. zvezek (Sa ma in Črtice). To so knjige trajne vrednosti, sezite jkj njihl ■k V Lurd in Рагау le Monial. Ob priliki romanja, ki ga priredi takoj po veliki noči Prosvetna zveza, bomo nesli v Рагау le Monial drugo slovensko »Zlato knjigo« presv. Srcu posvečenih družin. Do zdaj je za to knjigo priglašenih okoli 7000 družin Priglasnice za drugo Zlato knjigo sprejema samo še do praznika sv. Jožola (11). marca)! Tajništvo posvečen j a družin, Ljubljana, Zrinjskega c. 9, kjer s* Poučna zgodba »Pripomnim,« — tako uvaja dopisnik boljševiške »Krasne Gazete« — »da poročam na temelju sodnijsko zabeleženih dejstev. Vsaka beseda te gorostasne zgodbe je uradno ugotovljena.« In potem pripoveduje sledečo pretresljivo zgodbo iz sodobne Rusije: Dijaški parček, mož in žena Aleksejevi sta »grizla granit znanosti« (Ljeninovo geslo) v moskovski poljedelski akademiji. Drug drugemu sta pomagala in včasih oba nisla imela kaj jesti. Živela sta skupaj v malem stanovanju v Petrovskeni-Razumovskem blizu Moskve, kjer se nahaja poljedelska visoka šola. L. 1922 sta srečala soproga na kolodvoru nekega Fursova, ki je bil Aleksejev prijatelj iz otroških let. Prišel je zdaj tudi študirat. Aleksejev ga ni pustil stanovati samega, temveč mu je naredil prostor pod lastnim tesnim krovom. Podnevi so se vsi trije učili. Zvečer pri čaju in konjski klobasi, v oblakih tobačnega dima so se vršili neskončni dijaški razgovori. Fursov je bil bolj ognjevit kakor njegov gospodar, in ta pesem je izzvenela kakor navadno. Alekseiev je rekel Fursonu: Moja žeua me ne mara več. Zaljubila se je vato. Nočem h' biti na poti, jo rekel Fursov. Prijatelja sta vprašala naravnost ženo. s kom hoče ostati. 7. njim, je odgovorila in pokazala na Fursova. Aleksejev ni na to nič rekel. Odšel je v svojo sobo, dolgo kadil in hodil iz kota v kot-Po polnoči jc potrkal Fursov na vrata: Se eno besedo, nujno I Aleksejev je odprl. Zadonel je revolver-ski strel, in v srce zadet Aleksejev* je v trenutku« izdihnil. Vse to se je zgodilo v mali leseni hišici v samoti. Nihče tega ni čul razen Aleksejeve žene, ki je pritekla z besedami: Brezumec, kaj si storil? Drugače ne gre — se je nasmehnil Fursov, — nisem hotel ukrasti srečo, temveč sem jo pošteno vzel v boju. Življenje je last najmočnejših. Napravi ogonj! Na njegovo povelje jo žena zopet zakurila ugaslo peč. Fursov je razsekal s sekiro na kose telo svojega prijatelja in gospodarja. Peč je gorela vso noč. Fursov je sedel pred ognjem: z levico je objemal Aleksejevo, z desnico je popravljal ogenj. Ponoči je bilo vse gotovo. Ostale kosti je nesel Fursov v tovarno za umetna gnojila, kjer se vadijo dijaki. Tam so jih zmleli; saj mora itak vsak dijak prinesti svoj delež kosti, da dobi gnojila za svoje vzorno polje. Žena pa je naznanila oblasti, da se je odpeljal njen mož na lov zoper volkove in se ni povrnil. To zimo so ugonobili po deželi volkovi več ljudi, in stvar je bila s tem končana. Par mesecev pozneje se je vršila poroka. Minila so štiri srečna leta. Gospa Fursova je postala agronom, njen mož pa je bil dobil že dve leti poprej službo učitelja kemije na neki moskovski gimnaziji. Ko je bila žena gotova z zadnjim izpitom, sta šla soproga k državnemu pravdniku. Rekla sta: Nismo poprej odkrili našega zločina, ker bi kazen prekinila študij in nus vrgla i? kolovoza. Zdaj pa smo koristni javni delavci in naj naju javnost sodi. Hoceva poštno plačati najino srečo, če je slučajno zgrajena nn krvi. Vsekakor pa se nisva udala zasebnim čuvatvom. ki bi škodovala napredku in splošnemu blagru. Državni pravdnik je vprašal: Ali se sploh počutita krivima? Fursov je pričel migati z očrni: Ne vem, prav za prav, da, a vendar smatram, da je la uboj samo neke vrste usoden nesporazum. Gubernijska sodnija je bila drugega mnenja. Pribila jo, da pomeni zločin poprej premišljen umor na temelju sebičnih nagonov. Fur^on je dobil 10 let ječe. Njegova žena je obsojena samo za sodelovanje na tri leta ječe. Bogme, ali bo ta zapor vsaj nekoliko iz-preobrnil morilce? Bržčas ne bo. Novo po-kolenje, katero je odgojila šola, bo mislilo tudi nadalje, da se sre a ne dobi zastonj, da jo je Ireba plačati in da so zmagovalci v življenju samo močni in pogumni. Pripominjamo: Tega nismo izmislili mi ali kdo drugi, ampak to piše komunist v komunistični »Krasni Gazeti«. Pač dokaz, da se tudi pametni ljudje med njimi vedno bolj prepričujejo, da ua materialistični hrezverski morali ni mogoče zgraditi človeške družbe. Tega mnenja so bili tudi sodniki. Res jt dn je ta Fursov popolnoma izjemen slučaj, t' Ha njegovemu dejanju ne manjka doslednosti, i o se človek hoče tudi v praksi ravnati po morali materializma. Kaj pa je človek, če n/ Boga? Ш H a H ВЗШ 8Ш КШ ЗШ B9 Ш »Pneumokol« dr. Friedricha se jemlje s popolnim uspehom pri bronhitisu, prehladu, mučnem kašlju in duiljivcm kašlju, hripi in njenih nevarnih posledicah, posebno pri tuberkuloznih procesih; jc prijetnega okusa, dviga tek, okrepljujc in daje telesu izgubljeno moč. »Pneu-mokol« priporočajo svetovne kapacitete in se dobiva v vseh lekarnah steklenica po Din 37 50, aH ga naročite naravnost iz Laboratorija »Pneumc-kol« dr. Friedrich, Brčko. — Po poŠti najmanj 3 steklenice franko Din 112.50 po povzetju. 8711 ■■■ав2ШШКвгЕ9имЕиа SocianodemokratskS voditelj se odreka dosedanjemu protiverskemu stališču marksistov Ateizem socialdemokratev je zgolj posnetek buržujskega liberalizma - „Marksizem ni svetovni nazor, ampak samo družabni nauki" - Cerkev ie vpoštevanj i vredna življenska tvorba - Mi smo za ohranitev duševnh in moralnih dobrin vere in cerkve I Socialisti hočejo revidirati svoie stališče do katoličanstva, katoliki pa naj revidirajo svoje stališče do socializma V četrtek in petek se je vršila v finančnem odseku avstrijskega zveznega sveta pre-zanimiva debata o razmerju cerkve do države, Zastopnik socialne demokracije poslanec L e u t h n e r je imel načelen govor o stališču avstrijske socialne demokracije do vere in cerkve, ki zveni popolnoma kot prelom marksistov z njihovim dosedanjim proti verskim, materialističnim in ateističnim stališčem. Ne bomo rekli, da je bil govor avstrijskega so-cialnodemokratskega voditelja, kii se je doslej posebno odlikoval s svojim protiverskim stališčem, neodkritosrčen, kajti govoril je res resno in s pristnim občutjem ter je slabost dosedanjega protiverskega stališča socialne demokracije sam z znanstveno stvarnostjo razgalil. Posebno zanimivo je to, da je naglašal okolnost, ki jo mi od nekdaj z vsem poudarkom ponavljamo, da je namreč ateizem in areligioznost marksizma goli posnetek l-uii.u-azuega svobodomiselstva. Vendai pa ne smemo varati, da je od Leuthnerjevega govora do resn;čnega preobrata v verskem pogledu v širokih masah socialne demokracije še jako dolg korak in da so vplivali na ideologe avstrijske socialne demokracije pri tej stvari tudi taktični politični razlogi. Sila drugih motivov, ki leže v še deloma podzavestni preorientacij: nemškega marksizma (angleški socializem sploh ni bil nikoli protiverski oziroma marksistični), se bo uveljavila kot trden nazor in praksa šele v desetletjih. Napačno jo seveda mnenje Lcuthnerja, da bo mogel marksizem postati samo družabni nazor, v verskih zadevah pa da bo lahko popolnoma in-diferenten ali pa celo veri prijazen, ker marksizem kot družabni nazor st na noben način ne da ločiti od svoje takozvane ma'erialistič-ao-zgodovinske podlage, in če so, oziroma bodo socialisti revidirali svoje nazore o veri, bodo nujno morali revidirati tudi temelje svojega družabnega nazora. Na tem mestu podajamo govor poslanca Leuthnerja v izvlečku, kakor ga prinaša »Ar-beiter Zeitung«, da bo vsak dvom o pristnosti reprodukcije izključen: Izvajanja poslanca Leuthnerja Leuthner je dejal uvodoma, da ni združljivo, da država r.ima nobene iugerence na cerkvene zadeve, plačuje pa za njeno vzdrževanje, dočim je cerkev popolnoma svobodna. Socialna demokracija ne želi nadzorstva države nad cerkvijo, tudi ue kakršnekoli omejitve njenega udejstvovan;?.. cerkev nai dela, kar je njena pravica in njen običaj, toda če je svobodna ona in če sme svobodno vplivati na javno življenje, potem mora biti tudi država svobodna, ne pa da ji cerkev veže roke. Socialna demokracija je za svobodno cerkev v svobodni državi. Kar se tiče protivefskih člankov »Ar-beiter Zeitung«, so to svobodni nazori posameznih socialistov, s katerimi se socialna demokracija kot stranka ne istoveti. Vera je privatna zadeva, in prepričanje pretežne večine socialistov je (danesI, bi moral Leutlmer dostaviti), da je socializem samo družabni nazor, ne pa svetovni nazor. Radi tega socializem more iti skupaj z vsakim svetovnim nazorom, s katoličanstvoin, s protestantizmom, židovstvom, eploh z vsako obliko moderne, pa tudi starejše filozofije, kajti on ni nobena metafizika, ampak samo družabni nauk. Leuthner trdi, da je to stvar, katero razumejo tudi že nekateri katoliški duhovniki. V precej velikem krogu mladih duhovnikov (Leuthner misli očividno na takozvano dunajsko šolo, ki se zbira okoli dr. Lugmayerja in nekaterih drugih) se čuti čedaliebolj potreba stopiti do socializma v drugo razmerje, kakor poprej. Oni se zavedajo, da je sedanje razmerje avstrijskih krščanskih socialcev do delavstva in do velik ounestnih mas nemogoče in da cerkvi sami škoduje. Pri tem skuša Leuthner izigrati dunajsko šolo proti prelatu Seiiplu. češ, da je Seipel zelo dober katoličan, toda zgolj dogmatično usmerjen (kakor da mladi duhovniki niso!) On baje katoliško dogmo veže z liberalno nadahnjeno kapitalistično politiko, dočim mladi duhovniki zahtevajo tozadevno revizijo krščanske socialne politike in zastopajo stališče, da naj se cerkev depolitizira in da naj stop.' v drugo razmerje do delavskih mas, to jc da naj vera ostane moralna nadmoč, ne pa da stopa v ozadje za interesi moči posameznih ljudi in stranke. Leuthner trdi, da je stali če nemškega centra v tem oziru veliko bolj pametno in široko, nego stališče avstrijskih krščanskih socialcev. Kar se tiče dogme — tako pravi dalje Leuthner — so se starejši socialni demokrati čisto napačno zaganjali samo v dogmo, kajti mi smo sedaj spoznali, da cerkev ni samo dogma, niti samo pravna institucija, ampak mogočna življerjska tvorba, katere ni mogoče premagati, če ovržemo (ovržemo treba dati v ušesca) to ali ono dogmo, ali pa ta ali oni dtl kake dogme. Socialist Sollmann je napisal knjigo, v kateri pravi, da nazori Bebla o veri, češ, da si krščanstvo in socializem stojita nasproti, kakor ogenj in voda, ne morejo biti več merodajni za socialno demokracijo. Pri presoji cerkve je pač neizogibno, da se sodi cerkev po možeh, ki vodijo krščanske politične organizacije, in v tem oziru so socialni demokrati v Nemčiji v boljšem položaju, nego v Avstrija, kjer ti možje zaradi svojega ozkega stališča socialistom niso simpatični, ker smatrajo religijo samo za oporo svoje moči. Če mladi duhovniki danes (šele danes, gospod Leuthner?) iščejo stika z delavcem, se nahajajo v najostrejšem nasprotju z dr. Seiplom (71), ki da se trudi svetu dokazati, da interesi kapitalizma in velemeščanstva niso nikjer tako dobro spravljeni, kakor v njegovih rokah. Mladi duhovniki — tako nadaljuje Leuthner — čutijo, da to, kar morebiti začasno koristi zunanji moči cerkve, škoduje njeni notranji vrednosti in njenemu vplivu na duše. Leuthner govori nato o svobodomiselstvu in pravi, da sc je zato tako zelo okrepilo v širokih masah prebivalstva, ker se je vera uporabljala kot orodje, s katerim so vladajoči delavstvo tlačili k t.lom. Zato je svchodomisel-sivo, ki mogoče v sebi ni upravičeno, združeno z zelo dragocenimi in plemenitimi čuv-st\e:iimi in moralnimi elementi in etičnim razvojem človeške Juše. Če bodo dunajski krščanski socialci tirali dalje politiko gole politične premoči, se bo ločitev duhov vedno bolj razširjala. Leuthner oravi, da se dunajski krščanski socialci ne smejo čuditi, če duhovščina izgublja na vplivu, ako se le preveč angažira za politiko stranke, ker ne smemo pozabljati, da svojčas vera med masami ni bila notranja vera, ampak le bolj slepo pod-čmjenje pod avtoriteto (?). danes pa je duhovnik podvržen svobodni kritiki vsakega človeka. Danes more biti duhovnik ljudstvu le to, in veljati le kot to, kar je kot etična osebnost. »In če tega ne uvidite,« je dejal Leuthner, »boste izgubili bitko, ne samo proti nam, ampak tudi napram ljudstvu.« Če pa danes kdo — sledeča izvajanja posnemamo po »Reichsposti« — še sumniči duhovnike preko tega, kar sem zgcaj dejal je to dedščina liberalizma in prosvetnjakarstva in ni zrastlo sredi socialne demokracije (pač pa od nje slepo prevzelol). Tega ne pravim iz političnih razlogov, ampak zato, ker mislim na boljšo bodočnost človeštva, kateremu bomo morali ohraniti vse one duhovne in moralne dobrine, ki morejo ustvariti boljše notranje ia zunanje odnošaje med ljudmi, kateri naj tvorijo boljšo družbo bodočnosti. (To je Leuthner krasno povedal!) Če mi na ta način stopimo do katolicizma v boljše in pravičnejše raz- merje, pa morate vi, krščanski socialci, storiti isto napram socializmu, oziroma nam. Vi se morate postaviti v službo gmotnih in duševnih potreb široke mase prebivalstva in duhovnik ima za to v svojem poklicu izredno veliko možnosti, katerih pa dosedaj ni izko-riščeval (?), ampak se je smatral bolj za nosi telja vnamje, politične moči, kakor za nosi« telja notranje verske 4jn nravstvene sile. * * • Leuthnerju je odgovoril krščanski socia« lec J e r z a b e k , ki je dobro opozoril na papeža Leona XIII., ki je postavil krščansko-socialni program, katerega gotovo ne bo treba tako temeljito revidirati kakor marksističnega, k: že sam spoznava nevzdržljivost svojih načelnih podlag. Dobro je tudi naglašal, da mora danes duhovščina v Evropi braniti interese vere in cerkve v krščanskih političnih strankah, ker so druge stranke brezverske ali versko indiferenlne, kar je v bistvu eno in isto — v Angliji pa tega ni treba, ker se vse stranke brez razlike, tudi delavska, zavzemajo za vero, kakor je jasno pokazala debata o Prayer-broku. Kar je Leuthner govoril o politični agitaciji itd., je po večjem delu tudi »dediščina liberalizma in prosvetnjakarstva«. Njegova izvajanja o mladi duhovščini pa se takoj spoznajo kot izigravanje le-te proti kr-ščanskosocialni stranki in dr. Seiplu, ki so preočita, da bi jim kdo nasedel, kajti uprav od dr. Seipla, tega vsekkozi modernega in socialno čutečega duhovnika, ki je vzgajal m vzgaja ta kler kot moralni filozof, ima mlada duhovščina svojo socialno usmerjenost! Napak dunajskih krščanskih socialcev pa zaradi tega nihče ne zagovarja. Leutlinerjeva izvajanja o svobodni cerkvi v svobodni državi in o nevtralnosti socializma napram vsem veram brez razlike so pa tudi i zelo slabo fundirana. Naučni min. S c h m i t z mu je dobro odgovoril, da se svobodna država pri tem misli kot država, ki je cerkvi nadrejena Ln da je pravilno razmerje med cerkvijo in državo samo razmerje sporazumnega sodelovanja v vseh zadevah, ki se tičejo najvišjih duhovnih vrednot! S temi in še drugimi bistvenimi korekturami, ki niso toliko stvar političnega lista, vsebujejo izvajanja Leuthnerja misli, ki so gotovo vredna vpoštevanja in morejo koristiti; bile so pa izrečene od strani katoliških mislecev že davno z vso jasnostjo. Koliko bodo pomagala k pravilni orientaciji in evoluciji marksističnega socializma, ki v mnogem oziru že danes ni več marksističen, pa bo pokazal čas. Nemški psihiatri svare pred brezboštvom Nemški zdravniki-psihintri so izdali izjavo proti širjenju brezboštva, v kateri pravijo: >V sodarjom obžalovanja vrednem boju političnih strank za nemško šolo in mladino se loteva neodgovorna nespamet tudi temeljev krščanstva. Podpisani zdravuiki-psihiatri, ki imamo pri preiskovanju in zdravljenju duševnih bolezni vsak dan priliko, da gledamo v najgloblje prepade dušne etike, nujno in resno svarilno, da bi se hotela krščanska vera v srcu naše mladine le najmanj zanemariti in oskruniti ali da bi se hotela vera mladini celo odtegovati, dočim je v viharjih našega časa ravno vera edino sidro. Krščanska vera je še vedno — in bo tudi ostala — filozofija, psihologija, etika in socijalizem.« Izjavo je podpisalo 83 zdravnikov. Seja mednarodne visokošolske zveze v Lluhltanl Včeraj, v soboto 7. jan. 1928, se je vršila slovesna otvoritvena seja mednarodne visokošolske zveze v Ljubljani. Seja se je vršila v vseučiliški zbornici. Prisostvovali so ji zastopniki vseh naših javnih korporacij G. vseuč. prof. dr. Lconid Pita-mie je otvoril ob 11 dop. sejo, pozdravil navzoče delegate iz inozemstva, iz Francije, Italije, Češko, Madjarske. Poljske i. dr. in zastopnike domačih oblasti. Poudaril je važnost mednarodnih zvez in fce posebej izrazil veselje nad delovanjem CIE. Podal je nato besedo rekto-ju vseučilišča g. prof. dr. Nachtigaln. V kratkih besedah ie ta pozdravil goste, zagotavljajoč jih, da hoče naša univerza, čeravno je mlada in se zbirajo mul njo črni oblaki, vendar skupno z vsemi vseučilišči stopati v isti vrsti v vsakem oziiu. Potem je dobil besedo veliki župan S. dr. Vodopivec ,ki je prisrčno pozdravil v našem lepem kotičku sveta zborovalce. Poudaril je veliko potrebo Studen to vekih organizacij, kajti le-to ostane poleni trajno za življenje. In čeravno ni sezona, da bi udeleženci mogli spoznati lepoto naših krajev, vendar so nam tudi 'daj dobrodošli in upnmo, da odneso 17. naših krajev najboljše vtise. O. prof. Лпгс pozdruvlja v imenu oblastnega odbora ta važen kongres. Poudarja potrebo, dn nas spoznajo po svetu kot narod. Zastopnik občine ietotako iskreno pozdravlja zborovalce in izrazi upanje, da jih bo občina mogla že na bolj primeren način pozdraviti. - Nato spregovori v pozdrav predsednik »Pobrati mstva« g. Mirkovi?, v imeuu mrodne združitv visokošolcev Jugoslavije nekaj iskrenih besed in želi kongresu kar najboljših uspehov. Podpi> d-sodnik CIE g Paleček — Čeh — se zahvaljuje z izbranimi besedami za pozdrave. V par potezah pokaže na historični razvoj slovanskih narodov * in poudari, da se Slovencem kot narodu njihova samobitnost ne sine niti krasiti niti vzet!. Pokaže na skupnoet narodnostnega boja Slovencev oz. vseh Jugoslovanov in Čehov in Slovakov in na njihove medsebojne kulturno zveze. Izrazi svoje veselje in zahvalo za topel sprejem pri bratih Slovencih. Nato se še zahvali za pozdravi predsednik CIE g. Mal-tini — Italijan — iu izraža svojo toplo simpatijo do Slovanov. Poudarja predvsem delo CIE za svetovni mir, kar je naša glavna naloga. Nato prečita vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Aleksandru I., nakar so zaklicali vsi prisotni zborovalci stoje: Nj. Vel. krnlj Aleksander — živio! — Ob 12 opoldne je nato pieds. slavnostne seje, g. vseuč. prof. dr. Pitami« zaključil sejo. Seja se je vodila v lianroskcin jeziku in so tudi vsi gg. govorniki pozdravili ali celotno ali vsaj deloma francoski; Čeh, g. Paleček, je pa govoril v bratski srbohrvaščini, kar je zapustilo izredno ugoden vtis na goste in zborovalce. Te dni se seje nadaljujejo. Zasedanje glavenpa odbora zveze študentov kraljevine SHS V četrtek 4. in v petek 5. t. m. so prispeli v Ljubljano delegati univerzitetnih reprezentanc univerz Belgrada in Zagreba na sejo Glavnega Saveza v Ljubljani. Kakor amno, se je bil vršil v poletju meseca julija preteklega leta v Belgradu ustanovni kongres te Zveze. Tedaj so se osvojile osnove pravil zveze in se izvolil glavni odbor te sekcije. V potek 6. t. m. se je vršila otvoritvena seja zasedanja, ki Jo je otvoril delegat bel-grajske univerze g. Dragutin Boškovič. Nato je delegat Madjarske g. Gulyas pozdravil delegate v imenu madjarskih študentov. Za Svet slušateljev ljubljanske univerze je iskreno pozdravil vse goste tov. Ljuba Jurkovič in želel zasedanju pri težavnem delu obilo uspehov. Nato se je prešlo na dnevni red zaseda-aja in poročila uprave. Za sekcijo za zunanje zadeve je poročal g Milutin Štefnuovič. 0 delu sekcijo za uotranje zadeve g. Djoka Mirko-vič, o delu sooialno-kulturne sekcije je poročal v soboto popoldne g. Čelikovič iz Zagre- ba, o delu odbora za glasilo vseh študentov v naši državi gdč. Mara Maslačeva in g. Stajic, oba iz Belgrada. List bo v najkrajšem času izšel. Pri tej točki se je razvila živahna debata o tem, kako naj bo list tiskan. Na kongresu preteklega leta je bilo sklenjeno, da se bo list tiskal v ekavščini in latinici. Poleg tega je bilo tedaj na ponovno odločno zahtevo slovenskih delegatov sprejelo, da se bodo prinašali tudi članki v slovenskem jeziku. V teku te seje pa f-о Srbi in Hrvati ta sklep kongresa hoteli ovreči in je bilo celo izraženo mnenje, da naj bi Slovenci svoje članke prevajali v srbohrvaščino. Razumljivo, da je naletelo to mnenje na skrajen in odločen odipor vseh zastopnikov ljubljanskih akademikov, v imenu katerih je tov. Vilko P i t a k o l«mstati ral jasne tozadevne sklepe kongresa in odločno izjavil, da od tega slovenski akademiki pod nobenim pogojem ne odstopijo. — Nato je bilo naloženo odboru za list, da se vsi sklepi kongresa strogo izvajajo in da list do 1. februarja .gotovo izide. O sekciji za šport je poročal tov. Ljuba Jurkovič iz Ljubljane. Seja je nato raz.pravljala o proračunu za to leto. Pri tem se je razvila daljša debata o članarini. Zasedanje je bilo nato zaključeno. Jutri se od peljejo deleg-ali z gosti iz inozemstva na Bled. I)r. P. Roman L. Tominec 0. F. M.: Marginaliie k filmu ,Sv. Frančišek Asiškl' Sedemstoletni jubilej Frančiškove smrti je za nami, spada že v zgodovino. Proslavljal ga je cel svet in nešteto src je ep< znalo iu vzljubilo svetnika i/, solnčne Unibrije. Slovenci nismo proslavili svetnica toliko z zunanjim slavljem, pač pa mu je hvaležni elovenski narod postavil kot narodni spomenik prekrasno kntedralo v Spodnji šiški Za časa jubileja se je vršilo nešteto skioptičnih predavanj o njem, toda slika vse drugače vpliva, če živi pred nami, Če se razvija in napetost stopnjuje. Tako je bila zelo posrečena misel dlrektorija »Kino Dvora«, da je pridobil od italijanske družbe film o ev. Frančišku. Film podaja v mestoma naravnost dovršenih slikali življenje in vrvenje zgodnjega srednjega veka v Italiji. Medsebojne vojne malih mest iu voj- vod, ponos in oholost plemičev, samozavest bogatih in uglednih meščanskih rodbin. Družina Petra Ber-nardona — on sam trgovec z dušo in telesom, mati Pikerda, posrečena kreacija meni neznana igralke, ker Tilm odločno prehitro teče, in že osiveli, priljubljeni, živahni Francesco — vseboli vitez in trubadur, kakor pa trgovec. Vojne med Aslz^m in Perudžo. tu se vplete vmes ljubavna drama lepe Marije, hiša Favorina in njegovi za'i hčerki Klara in Agneza. Frančišek uiet in zopet rešen se poda na križarsko vo.iuo, pa se vrne gnan od privida, že iz mesta Spoleta nazaj v rodno mesto Sv. Damijan in privid Križanega. Frančiškovo prizadevanje, prvi bratje in nato predraga Frančiškovn sestra — uboga gospn Chiara in nato Se vsa lepa in mlada Agneza, razgovor s ptički, Frančiškov pohod k sultanu, rešitev ujetih in na smrt obsojenih križarjev ter še uboge, zapeljano Marije, ki je od morskih roparjev predana v harem. Vso to je lepo podano. Mestoma bi sicer smel Frančišek, kakor ga poznamo iz z.godovine ln legende in njegovih spisov, bol,j moško nastopati, vendar pa je to stvar umet-nika-igralca, ki si je ustvaril svoj tip in gn dosledno izvedel. Izmed važnih zgodovinskih datov pogrešam zelo Frančiškove jaslice v gozdu pri Greccio. Saj je bil on tisti, ki je uvedel v katoliško cerkev to ljubo navado za božič postavljati jaelice. Pogrešam tudi gospo Jakobino de Septemediie, ki je bila Frančiškove prijateljica in ki jo je klical celo k smrtni postelji, proseč jo, naj mu prinese slaščic. Odveč pa je scena — zadnje večerje, ker ni zgodovinsko opravičena. Film bo na vsak način obo-gatil vsakega, ki si hoče nekoliko vživeti v dobo II. in 12. stoletja, marsikdo bo pa ali doživel ali vsaj zaslutil, da religiozna pht v človeku nikakor ni tako izumetničena, le prisiljena, temveč, da jo naša doba le vse premalo upošteva in se zanjo v svojo nepopravljivo škodo nič ne briga. Lepa ie spontana sodba neke dame, ki sem jo slučajno slišal: »Meni se zdi vse, kakor daljna, tuja pravljica. .c Pripomnil bi rad, da je petje »Agnus Dei< med Frančlškovim umiranjem zelo odveč in neokusno, bolj primerno bi blln, če bi pel moški zbor zgodovinsl ' psalm 141: Voce mea nd Dominum clamavi. ki ga je Frančišek res pus'il neti in se tudi vsako leto v vseh frančiškanskih cerkvah dne 14. oktobra poje. Opera V četrlek 6. t. m. je gostovala v Ljubljani v »Plesu v maskah« zagrebška primadona ga Z. Zi-hova. Imela je lep uspeh, gledališče je bilo polno in publika je gostu za pevske In igralsko vrline njene res velike umetnosti burno ploskala Poleg nje moramo pohvalno omeniti glavni moški vlogi, ki sta ju odpela ge Holodkov in Kovai. odlikovala se ie tudi »a. Ribičeva. Za enoči napovedane lloff- Uftaingrlp bo nuj .aaj, do , no K&ttiroir Do.enennlit kaii упћајгјо v nn'« ie o V kavarni ao rad teRa najlažje ohvarulete nahoda flii»»«» 'n »rn'O'U' v erlu akn vnnratiMate redno Ptujskim volivcem! ki se bo vršila v stolnici sv. Nikolaja ob 10. Kdor nima uniforme, naj pride v civilu z znakom. Pol ure prej se člani zberejo v pisarni pododbora (Kongresni trg 1), odkoder bo skupen odhod. V pisarni bo ta dan odprta knjiga za častitke, v katero se bo vsak, ki ne bo zadržan, podpisal. — Pododbor Ljubljana. O Nagrade za odkup ljubljanskega tramvaja. Podpisana Pire Josip in Pust Franc, člana gerentskega sosveta, pripadajoča SLS, poživljava uredništvo »Slovenskega naroda«, da doprinese dokaze o nagradah, ki so jih baje prejeli oni, ki so sodelovali pri odkupu ljubljanskega tra-avaja. Izjavljava, da sva pripravljena odložiti vse najine funkcije v iavnih korporacijah i odvrnil škodo od mestne občine, če bi ne bil po svojih bogatih gospodarjih zmožnostih in zni.nju prepričan a pravilnosti tega ukrepa. Gospod >m torej ne bo težko svoja sumničenja podpreti z dokazi. Na dan gospodje, ker drugače Vas imenujeva grde in zlobne klevet-nike. — Josip Pire, Franc Pust. © V čast inozemskih akademikov, zastopnikov »Mednarodne dijaške konfederacije, priredi akademski pevski zbor ljubljanske univerze v četrtek, 12. januarja ob osmih zvečer v veliki dvorani Uniona slavnostni koncert. Na konccrtu se bodo pod vodstvom g. Franceta Marolta pele izbrane slovenske pesmi. Sodelujejo violinist Karel Rupel, basist M. Rus in pianist Pavel Šivic. G Pravljice se bodo pripovedovale zopet danes popoldne ob 4 v Akademeken domu, v zvezi z lepi.ni slikami. Vabljeni vsi katere zanima. Obenem opozarjamo na velezanimivo predavanje g. prof. dr. Šarabona, ki bo istotam v četrtek ob 8 zvečer. — Kršč. žen. društvo. G Ravnateljstvo drž. železnic javlja, da j ponedeljek, 9 t. m., na god Nj. Vel. kraljice Marije, osobje skladiščne službe praznuje kot državni praznik. G Mesiia v Rokodelskem domu. Tudi letos je kat. društvo rokodelskih pomočnikov priredilo lepo vzpelo bcžičnico. Na praznik 'svetih Treh kraljev je vprizorilo noviteto »Mesija«, božično igro v štirih dejanjjh, ki jo danes, 8. januarja ob 5 popoldne ponovi. Božičnih iger imamo Slovenci malo in ^Mesija«, ki ga je priredil N. Krnet, bo za božične prireditve prav prišla. Na odru rokodelskega doma je splošno ugajala, ker je bila pod režijo g. I. LenČka res dobro podana, zlasti v glavnih vlogah Heroda (Pengov), Sadoka (Gajeta), Juda (Selan), Kvirina (Orešič), Matija (Ažman) in Simeona (Pečan). Statistom v skupinah se je pač poznalo, da so začetniki, a vendar niso kvarili celotnega utiša. Občinstvo je dvorano napolnilo, kljub temu, da so se vršile ta dan mnoge druge prireditve. Kdor ni utegnil priti gledat Mesije na praznik, naj ne zamudi današnje predstave. G Misijonski večer v petek zvečer v veliki dvorani hotela Uniona je bil tako dobro obiskan kakor še menda nobena prireditev letošnjo zimo. Sedeži, stojišča ter galerija so bili do zadnjega prostorčka zasedeni. Večer je otvoril univ. prof. dr. Ujčič s kratkim nagovorom, v katerem je poudaril, da smo prav vsi dolžni se zanimati za misijone in jih tudi podpirati. Dr. J. Oblak je predaval s skioptič-nimi slikami o nekdanji in sedanji Kitajski. Predavatelj je zanimivo in pregledno omenjal tudi sedanje politično vrenje na daljnem vzhodu. Ker so se v tem predavanju omenjale univerze na Kitajskem, je po govoru voditelj zborovanja (dr. Ujčič) to spretno porabil za ma-niiestacijo za neokrnjeno našo univerzo, čemur je vsa dvorana navdušeno pritrjevala. Profesor A. Anžič je pri svojem predavanju o misijonih na Kitajskem, ki jih očividno jako dobro pozna, omenjal važno zanimivost, da je na Kitajskem skoro polovica misijonarjev kitajske narodnosti, namieč 1100, in ker imajo tudi že šest svojih škofov, bi se cerkev na Kitajskem za silo mogla vzdržati, čeprav bi tuje misijonarje pregnali. Z največjim veseljem je pa občinstvo gledalo slike in poslušalo poročila o slovenskih misijonarjih na Kitajskem. To tembolj, k er se je pred dnevi razširila vsekakor preuranjena novica, da je bila v Sva-tovu umorjena slovenska misijonarka m. Ksa-verija Pirčeva. — Na sporedu sla bili tudi dve pevski točki. Gospa Fanl Cadež je ob spremljanju klavirja in violine zapela dva soiospe-va. Dvorana je burna zahtevala, da je morala Značilno je, da včerajšnje »Jutro« na prvo vprašanje glede odgovornosti župana za mestno upravo sploh ni odgovorilo. Vemo, da je ta kaša vroča, pa bo še bolj. Pribijemo le, da je dr. Senčar že kot gerent ptujske občine 1 1922. dobil grajo od pokrajinske uprave v Ljubljani radi svojega poslovanja. Mi nismo trdili, da je bil župan dr. Senčar opozorjen na Menonijevo tatvino, temveč, da že ve ves Ptuj, da je bil opozorjen podžupan Blažek, ki kandidira na listi SDS na prvem mestu. Panonija. Ugotavljamo, da je župan dr. Senčar kot zastopnik ptujske občine sklenil » »Panonijo« v januarju 1925 pravomočno poravnavo, s katero se je »Panonia« obvezala, da ves svoj dolg v znesku 3S.000 Din plača 1. aprila 1925. Začetkom maja 1925 je dr. Senčar kot župan opozoril »Panonijo«, ko je stroje demontirala in izvažala iz Ptuja, naj vrne jermena, ki so last občine. Zakaj ni tedaj kot pravni zastopnik na pcdlagi izvršilne poravnave zasegel strojev, ki so bili še v Ptuju in je zvonil po toči, ko so stroji ze bili v Ljubljani in v drugih rokah. Škoda mestne občine znaša raditega nad 50.000 D n. Glede pisarniških potrebščin navajamo le da se jih skuša občina znebiti na ta način, da jih je darovala preko proračuna raznim šolam ker je presegala nabava potrebe mestnega urada in zadoščala do dobe zlate valuto. Zadružna elektrarna. Malomarnost obstoja v tem, da je odvisno od dobre volje posameznikov aLi pride občina do svoje pravice. Glede suspenzije knjigovodje mestnega urada. Ali je res laž trditev revizijske komisije obl. odbora, se lahko demokrati in vsi, ki jim verjamejo, prepričajo iz spisov na našem mestnem magistratu, da imaino mi prav. Glede podpisa našega odbornika na blagajniških knjigah ob reviziji ugotavljamo samo to, da sta se izvršili tekom županovanja dr. Senčarja samo dve reviziji, vsakokrat, kadar je šel In se vrnil. Te revizije so imele samo formalen pomen in so se odborniki ujeli kratkomalo na ulici in privlekli na mestni urad, da so tam dali svoj podpis. Na to bo najbolje vedel odgovoriti, kako je bilo v resnici, dr. Senčar, ki je svoj podpis ob takih prilikah dal brez pomisleka, in dr. Fermevc, ki je tudi na listi SDS, ki je prav tako kakor naš somišljenik revizijo podpisal. pesem ponoviti. D". Dolinarjev kvartet »Ljubljane« nas je iznenadil s prvič predvajano njegovo kompozicijo Škenderjeve pesmice »Zamorček in zvezdica«. G Umrli so v Ljubljani v času od 31. dec. do 7. jan.: Kari Vizjak, pečarski pomočnik, 62 let, Razpotna ul. 6; Anton Dorer, podnačel-nik dol. kolodvora, 50 let, Dolenjska cesta 80; Marija Heine, hči delavke, 2 leti, Resljeva cesta 15; Franc Skraba, mestni delavec, 73 let, Kette Murnova 14; Marija Klopčič, posestnica, 74 let. Cesta v Mestni log 41; Katarina Bo-har, delavka, 66 let, Ižanska c. 15; Rozalija Bregar, hči delavca, 10 dni, Veliki Stradon 7. — V bolnici so v istem času umrli: Peter Mlataj. ključavničar, 45 let, Šolska ulica 249; Ivana Kogovšek, hči posestnika, 18 let. Planina 61; Albert Tušer, sin trg. pomočnika, H leta, Novi Vodniat; Jožefa Ambrož, žena žel. uslužbenca, 31 let, Litija; Marija Žirovnik, žena delavca, 46 let, Tacen 3; .Alojzija Zalar, bivša uradnica, 31 let. Nova vas 5; Marija Mencej, vdova voz. mojstra, 67 let, Mosle 166; Jožica Pfeifer, hči mehanika, 1 mesec, Ključavničarska ulica 4; Franc Wagner, sin učitelja, 4 mesece, Jenkova 6; Heblin Veronika, delavka, 53 lel, Zadobrova 25; švigelj Mihael, mestni ubožec, 57 let, Nunska 11; Alojzij Štrlan, vpok. rudar, 70 let,; Velepič Marija, 4 leta, hči delavca, Črnuče 10. G Slovenske, nemške, srbohrvatske, češke, poljske in francoske knjige izposoja vsa« delavnik dop. od 9—12, popoldne pa od 2—7 Ljudska knjižnica Prosvetne zveze, Miklošičeva c. 5. Vpiše se lahko vsakdo. Izposojnina za knjige je nizka. Na razpolago je tiskan imenik knjig. G Vandalizem. So nekateri ljudje, ki imajo silno veselje, če napravijo kje kako večjo škodo. Dobrodošle so jim vsake planke, da jih v svoji nekulturnosti poškodujejo, pred njimi niso varne ne ograje, ne javne naprave in ne javni nasadi. Posebno piko imajo tudi na razstavne tablice »Slovenca«, katere so že večkrat odstranili in jih poškodovali. V zadnjem času se je pripetilo več sličnih slučajev. Tako so neznani zlikovci razbili reklamno tablo brivca Vendelina Zebala na Sv. Petra cesti. V noči na soboto pa so razbili napisno tablo dr. Tičarja v Šelenburgovi ulici. Na vsak način ti vandali — v slučaji seveda, če jih iz-slede — zaslužijo strogo kazeu. G Vsi ljubljanski lastniki in rejniki psov z začetnicami rodbinskih imen H, I, J, K in L morajo dne 10., 11., 12. in 13. januarja 1928 prijaviti ustno brez izjeme vse pse mestnemu magistratu (Mestni trg št. 2, II. nadstr., soba št. 41) ter plačati za leto 1928 pasjo takso v znesku Din 100. Zategadelj nujno opozarjamo interesente na tozadevni razglas mestnega magistrata, ki je nabit po mestu. G Razne tatvine Bančnemu poduradniku Špindlerju Franu na Poljanski cesti št. 13 je bilo pokradene več obleke v skupni vredno: ti 900 Din. Tat se je splazil v Špindlerjevo sta-1 novanje iz Kapiteljske ceste, kjer je odlomil zapah pri vratih. — Trgovki s čevlji Jožefi Sterletovi sta dva mlada elegantna tatova, ki sta se pri njej navidez pogajala za ceno čevljev, izmaknila par moških čevljev. G Poizkus samoumora. V petek se je poizkušal zastrupiti n« Vidovdsnski cesti stanujoči šofer Viktor P. V navzočnosti svoje žene je izpil osminko lizola, in bi ga izpil še več, da mu ni izbila žena steklenice iz rok. Šoferja so prepeljali v bolnico, kjer so mu izprati želodec. G Kristofie-Bučar: Bluze, otroške obleke! МагЉог □ Slovesna blagoslovitev in otvoritev porodnišnice v Mariboru. Po zaslugi mariborskega oblastnega odbora in na prizadevanje g. zdravstvenega inšpektorja dr. I. Dernovška 1 je bil kupljen pred meseci sanatorij v Petrovem selu pri Mariboru, Ta sanatorij so po popravi in preureditvi spremenili v moderno opremljene porodnišnico, ki je bila ena najnujnejših potreb mariborske oblasti. Nova mariborska porodnišnica je bila slovesno blagoslovljena in otvorjena v soboto ob osmih zjutraj. Slovesnost je pričela s sv. mašo, katero je daroval v lično opremljeni kapelici v II. nadstropju g. prevzv. škof dr. Andrej Karlin. Med sv. mašo je vladika zavod blagoslovil. Po cerkveni svečanosti so se zbrali zastopniki oblasti v dvorani prvega nadstropja. Zdravstvenega inšpektorja kot zastopnika ministrstva za zdravje g. dr. Katičiča iz Zagreba so pozdravih: g. veliki župan dr. Schau-bach, v imeuu občine in oblastnega odbora g dr. I. Lesi- v ar in prevzv. škof dr. A. Karlin. Dr. Katičič se je zahvalil za pozdrave in želel prepotrebnemu zavodu napredek in porast. Poleg že omenjenih dostojanstvenikov so se udeležili blagoslovitve Ln otvoritve še: odbornika za zdravstvo in finance dr. A. Veb-le in M. Kranjc, zdravstveni Inšpektor dr. I. Dernovšek z vsemi primarji splošne bolnice, ravnatelj magistralnih uradov g. A. Kocliler in zastopniki okrajnega glavarstva g. glavar Levičnik. Cela slovesnost je bila pomenljiva, prisrčna in končala krog desete ure pred-poldne. □ Delo v železniških delavnicah. Sinoči se je raznesla po mestu vest, da se jutri, v ponedeljek v delavnicah državne železnico ne bo delalo. Delavci so zdaj kar štiri dnj brez dela, ker sta bila dva praznika in se včeraj, v soboto tudi ui delalo, kot se je to popolnoma na novo vpeljalo. Delavstvo je ravno radi tega, ker se že štiri dni ni delalo, precej vzne-voljeno. Prav bi bilo, da se da delavstvu na narodne praznike plačilo. □ Beda mizarjev v Mariboru. V Mariboru je precej mizarskih mojstrov, ki pa živijo v zadnjem času v največji bedi. Dela ni, dav- 1 ■ •■••=,oif? in davčna oblast je začela nastopati 3 tal;o brezobzirnostjo, dn se je pred dnevi u., . i ui,eza obesil mizarski mojster Plohi iz obupa. Vsi mariborski mizarji so enoglasno mnenja, da bo zapel vsem boben, ako ne bodo oblasti omejile konkurence državno moš-Ko kaznilnice. V kaznilnici je nad 60 najboljših mizarjev, delavnica je opremljena z najbolj modernimi stroji in radi tega lahko konkurira kaznilnica z vsakim mizarskim ponudnikom iz mesta. Kaznilnica ne izdeluje pohištva le za aktivne državne uradnike, ampak tudi za druge. Ta notica bi naj bil prvi opomin, da kličejo mizarja inerodajne faktorje na pomoč, da naj omejijo in omilijo konkurenco mariborske moške kaznilnice. □ Zavarovanje mestnih blagajn proti vlomu. Mestna občina je zavarovala proti vlomu vse mestne blagajne pri zavarovalnici »Dunav«. □ Mostni avtoomnibusi bodo zakurjeni. Za vse avtoomnibuse je naročila mestna občina posebne aparate, ki bodo greli vozove. Ti aparati se imenujejo »Dreiba-Freiluft-heizung« od tvrdke Saurer na Dunaju. Eden tak kurilnik stane pettieoč dinarjev. S temi aparati so opremljeni vsi podeželski poštni avtomobili v Nemčiji ter Avstriji. Kurjava je ravnotako močna kakor parna po železniških vagonih. Mariborska javnost bo to moderno nabavo prav prisrčno pozdravila, ker je letos zelo ostra zima. □ Preureditev Koroščeve ulice. Mestni gradbeni urad bo izkopal v Koroščevi ulici vse stare kostanje. Ostanejo le že javori ter akacije. Po odstrauilvi kostanjev bo naslal 2 m širok hodnik, ki bo služil pasantom kot zadosten Irotoar. Ko bo enkrat popolnoma urejen hodnik ob strani, se bodo nasadili mc; to izkopanih kostanjev javori in akacije. □ Advokat dr. Avgust Reisman v Mari-r i boru se jo preselil na Aleksandrovo cesto 12-11, tel. 99. Celfe & Uradni popravki volivnih imenikov. V času od 1. do 30. januarja morajo županstva uradoma izpopolniti volivne imenike t. j. črtati one, ki so se sli odselili ali so umrli ali so kako drugače izgubili volivno pravico, ter vpisati one, ki »o si jo v zadnjem času pridobili s tem, dn so dopolnili 21. leto ali se doselili ali se vrnili cd vojakov itd. Pozivamo naše krajevno organizacije, da nemudo- llllllllllllllllllll Mladostno sveža polt. Vporabljajte za negovanje polti le Nivea-cremo. Ta crema vte-buje Euccrit, ki vplive na raz-pokano in lisasto polt neprimerljivo ubluiujoie in leiilno. Kdor si hoče ohranili mladostno svežo polt in nežno kožo, naj se redno poslužuje Nivea-ereme Ш1ШШ1Ш6Ш11 ma pregledajo volivne imenike ter pri županstvu zahtevajo popravke. Za vpis je treba županstvu predložiti krstni list, domovnioo (ali delavsko knjižico ali vojničko izpravo) in potrdilo občinskega ali policijskega urada, da upravičenec biva že najmanj 6 mesecev v okolišu občine. Za izbris je treba predložiti izpisek iz mrliške lmjige ali potrdilo občinskega ozir. policijskega urada o odselitvi ali potrdilo sploh, ki jemlje komu volivno pravico. — V Celju se je treba z navedenimi listinami. zglasiti med 10. in 23. januarjem v dopoldanskih urad ua mestnem magistratu soba št. 2. — Tajništvo SLg v Celju. & Na prisilni dražbi bo dne 21. januarja t 1. prodana enonadstrepna stanovanjska hiša ter tovarna za izdelavo ključavničarskih del, mostnih tehtnic itd. znanega tovarnarja g. Ivana Rebeka. Do prisilne dražbe je prišlo vsled terjatev, ki jih ima do g. Rebeka Mostna hranilnica celjska. •©" Danes teden izide samo Celju posvečena številka »Ilustriranega Slovenca« z 4ž deloma še nikjer objavljenimi slikami. Tudi »Slovenec« bo posvetil Celju več prostora. Kdor bi si želel nabaviti več izvodov te inte-resautne številke, naj lo sporoči podružnici »Slovenca« v Celju, Cankarjeva ct-sla 4. Zborovanje poštarjev. Na praznik Sv. treh kraljev se .ie vršil v »Celjskem domu« občni zbor poštnih in brzojavnih uradnikov iz cele Slovenije. Zborovanja se je udeležile «iad 100 delegatov iz vseh koncev Slovenije, dalje zastopnik ljubljanskega poštnega in brzojavnega ravnatelja, šef personalnega oddelka dr. Kurbus, odposlanci zveze drž. nameščencev tor bratske zagrebške organizacije. Pretresla so se številna pereča slanovska vprašanja poštnega uradništva ler odobrila poročila društvenih funkcijonarjev, iz katerega je odsevala delavnost in potreba društva. Za predsednika je bil ponovno izvoljen g. Joško Čampa, ostala odborniška mesta so enako zopet zasedli dosedanji odborniki. Po zborovanju se je razvila intimna prijateljska zabava, ki je trajala vse do zadnjih vlakov. -©■ 11.000 dinarjev je izgubila na poti pošle po cesti v Gaberje dne 5. januarja med 11. in pol 12. uro dopoldne siromašna uradnica tvrdke Westen. PoSten najditelj se nujno uaproša, da izroči najdeno kuverto z denarjem tvrdki We»ten. B opisi Kočevje Proračun mestno ol.Mne. Novi gerent s sosvetom je sestavil na seji dne 3. januarja t. 1. nov proračun, ki je po splošni sodbi realen. Znašal bo: izdatkov 571.718 Din; dohodkov pa predvidoma 50.007.50 Din. Primanjkljaj 512.705.50 Din se bo kril z različnimi dokladami in nakladami, tako na žganje, liker, na meso in mesne izdelke, na pivo, no pridobnino, na krošnjarski davek.., g enialx gl na zemljiški m hišni razredni davek, na osebno pridobnino, na krošnjarski davek, na rentnino in na najmarino. Tako bo prišlo v blagajno 512.778 dinarjev in bo prebitka še 72.50 Din. Gerent v mestni posojilnici in hranilnici. Za upravnika mestne posojilnice je namesto dosedanjega predsednika dr. Iv. Sajovica imenovan odvetnik dr. Štefan Rajli. Trbovlje Društvo rudniških upokojencev. V petek se je v Trbovljah ustanovilo društvo rudniških upokojencev in strnilo tako v to društvo staro in novo-upokojence. Glavni namen društva je v samopomoči, ker so z raznimi pravilniki za bratov-ske skladnice obojevrstni upokojenci primorani se sami braniti in zastopati svoje interese. Pristopili so v dmštvo vsi navzoči na ustanovnem občnem z.boru in je gotovo, da bodo tudi vsi dru^i rudniški upokojenci pristopili. Prehndnji sestanek se bo vršil sredi prili. tedna; čns in kraj objavimo. ф Odpis davka TPD. Davčna oblast v Laškem je TPD na posebne pridobnlne za 1. 1927 znižala davek za 219.330 Din in 82 par. Radi navedene vsote se davčna podlaga za občinski proračun za 1. 1928 za t-, vsoto zmanjša ter bi tako morala občina davek zvišati na drugi strani za ca. 12%, obenem je davčni urad obvestil občino, da ne bo dobil za 1. 1927 nobenih občinskih doklad več, ker je radi nižjega predpisa za 1. 1927 dobil že 75.089 dinarjev in 07 par preveč izplačanih. -- Ce bo !udi drugim privatnim posestnikom davek znižan, tega davčni urad ne omeni. Ljudsko gibanje liri nas v lelu 1927. — Lansko lelo jo bilo rojenih 171, poročenih je bilo 44, umrlo jih je 71. Ziior zaupnikov SLS za slovenjcgrački okraj se vrši v torek, dne 10. t. m. v Šoštanju v prostorih »Slomškovega domat. Govorijo gg. narodni poslanec Vladimir PuSenjak o političnem delu SLS, oblastna poslanca Ovčar in Blatnik o oblastni skupščini in gospodarstvu tor Kramberger. Vse siv mišljenike SLS vabimo, da se zbora v čim večjem številu udeleže. Volitev župana. 7a župana občine Okollca-šoštanj je bil izvoljen odločen priataš SLS g. An-( ton Novak. Богоуј Gospod dr. Dinko Puc, odvetnik v Ljubljani, je poslal Narodni galeriji zbirko v zrosku 1200 Din. I Za izredno uovoletuo darilo se Narodna galerija I iskreno /4ihvaliuie. Gospodarstvo Tržna poročila Ljubljana, 7. januarja 1927. Lee. Zanimanje za drva je ta teden popolnoma pojenjalo. Za stavbni les pa se je že začelo večje povpraševanje, ker se bliža marec, ki je začetek stavbne sezije. Veliko je zanimanje za smrekov paralelni rezan les, še večje pa je za parjeno bukovino, ki je v Sloveniji že skoro razprodana. Nadalje je povpraševanje za Irame. monte, po kupčevi noti naloženo na nakladalni postaji. Glede te-stonov je omeniti, da je povpraševanje ponehalo, ker se je Sicilija za svoio sezono večinoma že krila. Celi parniki 1000 do 2000 kub. m so šli na Sicilijo, natovorjenl samo s testoni, ki jih rabijo za velikonočno sezono. Stalno je povpraševanje za borove brzojavne drogove tko vag. prehod Sušak dolž. 6.4,.S, 0, 10 in 12 m. Španija išče parjeno bukovlno v vsakih količinah. Producenti jo laliko prodajo, kolikor hočejo. Žalibog se niso dovolj pobrigali ; čez 2 meseca pa bo sečnja že prepovedana. Za bukovino so izgledi zelo dobri za uzanco in parjeno I., II. bodo cene čvrste. Parjeno blago se išče tudi za Nemčijo; deloma gre po železnici, deloma iz južnih delov Slovenije via Sušak v Nemčijo. Nadalje se pojavlja vedno bolj zanimanje za našo bukovino iz Anglije. — V Trsiu notirajo: smreka: Škorete 4 cm 8--14cm, 12—15 mm 220 do 250, nad 15cm »10—S20, plohi 4 m l0-15em 18 do 25 mm 220— 230, nad 15 cm 270—290, plohi 4 m 10—15 cm 29 -00 mm 270—290, nad 10 cm 280—400. remeljni 4 m 48 X 48, 100 X 1<>0. 250— 270, filerji 4 — 8, 8/8- 8/11 - 11/11, 140-150; buko?: parj. obrobij. L, II. razne dimenzije 520— 540. neobrobl j. 460—480. nar. obrobij. 1., II. 300— 330, neobrobl j. monte 200—280, tavolete 2.25 m 10—29 cm 5 mm 450—480, testoni 2.25 m 10 do 29 cm 20 mm 220—240. V Franciji (Marseille) ni nič kupčije. Cene so v frankih sledeže: smrpkovt hlodi 175—230, smrekove deske 4X21 I. 550-575, II. 425-450, III. 325—350, smrekove deske 20X 21 1. 550-575, II. 425- 450, III. 325-350, hrast, plohi 290 - 375, bukev 250—275, 220—935, 200—210, madrieri 315 do 340, smreka 280—320. V Španijo je prišlo te dni mnogo romunskih ponudb za smrekov les. ki bo v krotkem dobro šel na španskem trgu.' Za naš les v večjih količinah je momentano največje zanimanje posebno v Industrijskih centrih. Seveda se opaža, da gre vse blago skozi Italijo in zopet pridemo na stara naša priporočan la, na j se sklene čimprej trgovinska pogodba s Španijo. Španski car. ožijo znaša 17.12%. Žito. Ta teden so šle cene na svetovnih tržiščih gor. Opazilo se ie, da je dvigu cen v severni Ameriki začela slediti tudi Argentina. Na našem žitnem trgu je položaj sledeč: Pšenica je zadnje čase izginila s tržišča. V Bnfki ie malo blaga in trgovalo se skorai.ni. Banatske pšenice je šlo dosti za Srbijo, za Slovenijo nič. Stane sedaj banatska 305 Din nakl. postaja! baška pa 807.50 -812.50 in jo je zelo težko dobiti. Glede koruze je omenili, da je dosedaj Vonvenirala nail>olj prekmurska in-zulanka, ta teden pa so se cene radi dviga cen jnzulanke izravnale. Zadnje dni je bilo dosti vagonov zaključenih v Sre'iu po 220 Vukovar, v Somboru pa je notacija 218—220. Umetno sušena Koruza se ne trguie več. Stara koruza je iskana, vendar baške ni. dobi se samo v Banatu po 230. Oves ie zelo čvrst, ponuja se po 260 Sombor ler 205—207 50 Banjaluka, vendar pri nas zani ni odjema. V moki se tudi ne dnbi blaga. V splošnem je radi praznikov tendenca čvrsta. Krompir. Zaradi mraza je zadnji čas cena krompirju poskočila za 5—10 par pri kg. pričakovati pa je z ozirom na velike količine blaga z nastopom milejšega vremena zopet znižanja cen. Jajca. Tz inozemstva ne javljajo nikakih večjih lzpreinemb. Povpraševanje je v splošnem majhno. Pričakuje se pa, da bo povpraševanje oživelo v drugi polovici mcera. Tudi blaga prihaja malo. Za tuzemstvo je večje povpraševanje. Za dobro blago se plača 1.40— i.50 Din za izvoz, za domačo potrebo več. Sladkor. Na domačem trgu v cenah ni iz-premomb. Kava. Tendenca za kavo je nadalje čvrsta. Kakor poročajo iz Trsta, so znašale zaloge koncem lanskega leta 4,975.000 vreč (po 60 kg), kar pomeni zvišanje za 57.000 vreč. meni napram novembru 1927 zvišanje za 57.000 vreč. Pnevmatike. Z novim letom so nemške tovarne pnevmatik znižale cene za 3 do 17%>, kar je povzročila inozemska konkureuca. STANJE NARODNE BANKE Izkaz o stanju Narodne banke z dnr 31. decembra 1927. (Vse v milijonih Din; v oklepajih razlike napram izkazu z dne 22. doc.) Aktiva: 452.7 (+ 1.5), posojila: na menice 1432, na vredn. papirie 2511, skupaj 1083.1 (— 108.2), račun za odkup kronskih bankovcev 1072.6 (— 30), saldo raznih računov 940.2 (— 6.8); pasiva: bankovci v obtoku 5743.3 (+ 63 5), državne terjatve 167.3 (— 103.5); obveznosti: po žiru 720 9, po raznih računih 305 6. skupaj 865.6 (+ 42.1); ostale postavke neizpremehjene. Zaradi 40 milijonov dolarjev, ki smo jih prejeli od inozemskih posojil, so je saldo raznih računov zelo povečal (ker je tu bilansirana kurzna razlika med nominalno in taktično pariteto deviz v kovinskem zakladu Narodne banke) kar za celo m i I i'j a r d o. V svrho (trzanja kurza dinarja pa je Narodna banka morala vsakodnevno na naših borzah intervenirati z milijonskimi zneski in lako vidimo, da je znašal saldo raznih računov koncem leta samo 940 milijonov dinarjev napram 1035 milijonom 22. maja, ko so se prvikrat bilansirali dobljeni dolarji Iz tega lahko izračunaina, če vpo-Stevamo, da je država za svoja izplačila v inozemstvu poiubila ca 0 milijonov dolarjev, da je v svrho držunja dinarja Narodna banka izdala v celem letu ca 1 milijardo dinarjev. Ker se je povečala podlaga v letu 1927. za ca 100 milijonov dinarjev, je Narodna banka lahko povečala obtok bankovcev, ki se je znižal od začetka leta do maja od 5800 milijonov na 5300 milijonov, zopet od 5300 na 5740 milijonov dinarjev. KONKURZI 1927 V mesecu decembru lani je bilo registriranih 80 konkurzov (lani 80), skupno v celem letu pa lOtiO (832 lani); od tega odpade na Srbijo in Čmo goro 718 (456), na Brvatsko in Slavonijo 113 (115), na Slovenijo in Dalmacijo 104 (124) in na Bosno 31 (42). Najholj so narasli konkur/.i v Srbiji za 57 4%, v Sloveniji in Dalmaciji za 0.5%, število v Hrvatski je ostalo isto, v Bosni je padlo število konkurzov za 11.6%, v Vojvodini pa za celih 24 2%. V celi državi je naraslo število konkurzov za 27.4%. INDEKS CEN V LETU 1927 »Privredni pregled« prinaša zopet indeksne številke. Podlaga so cene za 1913 100): povprečno 1920 ...... 1527 januar 1927 ...... 1550 .......1553 .......1548 RADIO potrebščine ~ ^^ v na|več|l Izbiri stalno v zalogi pri FRANC BAR, Ljubljana, Cankarlevonabr.S Teiei. 407 februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december 1557 1545 1522 1010 1586 1566 1504 1578 Kakor je torej videti, so naše cene zelo stabilne. Opaža se pa, da so v drudvn?py)fi ft ftrirnnm v Ptuju otvori pokrovitelj vel. župan dr Schaubach v nedeljo dne 15 jan. ob 10 v Društvenem domu. Priprave so vse končane, okoli 200 vrst vina v 2(XX) buteljkah in več bo dana na brezplačno poskušnjo. Razstav in sejem trajata do 17. jan 1928. Vsak dan (hI 15. do 17. jan se razstava otvori ob 10 dopoldne In zatvori ob 17 popoldne. Poleg razstave je tudi posredovalnica za vinske kupčije in okrepčevalnica z vsakovrstnimi mrzlimi jedili. Vse gostilne v Ptuju bodo v dnevih razstave kakor tudi vedno nudile vsak čas topla in mrzla jedila in izvrstno pijačo po zmernih cenah. Prenočišč je dovolj na razpolago in posreduje stanovanjski odsek, da dobi posetnik res dobro prenočišče. Lansko leto je obiskalo razstavo nad 5000 po-setnikov, za letos je že prijavljenih mnogo več. Kdaj se vrši konferenca zbornic v Osijeku? Odbor za prireditev proslave 75 letnice osiješke zbornico. Proslava se bo vršila v nedeljo in ponedeljek dne 20. in 21. maja. Prvi dan bo konferenca vseh zbornic, druga dan pa svečana plenarna seja. Nora tvornica peči v Belgradu. Iz Belgrada poročajo, da je ministrstvo trgovine in industrije odobrilo ustanovitev delniške družbe za izdelovanje peči v Belgradu s kapitalom 1 milijon Din. Za ustanovitvijo stoji .tugobanka. Dobava gradbenega ]eso. Mariborski oblastni odbor razpisuje za 21. jan. dobavo 172.5 m:l dobro obležanega mecesnovega gradbenega lesa za popravo lesenega mostu čez Dravo pri Dravogradu. Proračun 120 712 Din. Žigosanje uvoženih konj v Avstriji. Avstrijsko kmetijsko ministrstvo je odredilo, da s" morajo vsi uvoženi konji (z izjemo jahačev in dirkačev) od 1. januarja naprej žigosali, Iz čokoladne industrije. Med čokoladno industrijo »Unica« v Milanu in Tobler A.-G. v Schaff-hausenu (Švica) je sklenjena interesna skupnost, ker veleindustrijec Gualiuo, ki igra vodilno vlogo v Snia Viseossa kupil večino delnic Toblerja. Kakor je znano, kontrolira Unica-koncern tudi Talmo-ne-d ru/.bo. Poklici prebivalstvn v Avstriji. Po najnovejši statistiki iz leta 1923. se razdeli prebivalstvo Avstrije sledeče (v oklepajih podatki brez Grndi?činske-ga): kmeti'stvo 88-5 (38.1)%, industrija in obrt 33.9 (33), trgovina in promet 15.8 (14), osebne službe 5.5 (7.7), javna služba 0 3 17.2); skupno z Gradi-ščanskim pa se razdeli prebivalstvo: 1. 39.9% 2. 33.3. 3. 15.4, 4. 5 3. 5. 0.1. Najmanjša delniška druHia. V Bazlu se je ustanovila s kapitalom 100 frankov »Ruf-Basel-Buchhaltungs-A.-G.«, To je najmanjša švicarska delniška družba: švicarski zakon o d lniških družbah pripušča tudi take najmanjše ustanovitve. Elektrifikacija v Avstriji. Znano je, da je bila začasno ustavljena elektrifikacija avstrllskih državnih železnic. Nato se je vnela velika debata o umestnosti to ustavitve. Sedaj poročijo z Duivja, da nameravajo 4 veletvrdke: AEG.-Unlon, Brovvn-Boveri, Siemens Scbuekert in Klin ustanoviti posebno družbo, ki 'oi financirala in izvedla elektri- fikacijo. Zalo bodo zvezne železnice najbrže izpre-menile svoj sklep. Prisilna likvidacija malih bank na Poljskem. Poljski finančni minister je odredil, da morajo začenši s 1. jan. likvidirati vse banke, katerih delniška glavnica je manjša od 2 in pot milijona zla-tov. To so večinoma povojue inflacijske ustanovitve. Ho rs: a Dne 7- januarja 1928. Devizni promet je na ljubljanski borzi znašal 12.55 milijona Din napram 13.23 v prejšnjem tednu in 77 milijonov Din v decembru 1927. Promet je bil največji v ponedeljek, potem pa je povpraševanje ponehalo. Privatnega blaga je bilo manj. Berlin je bil zaključen po 13.54, Curih je ostal nelzpremenjeu: 10.944. Dunaj je razen v ponedeljek kazal nazadu-jočo tendenco, medlem ko se je Praga v teku ledna učvrstila od 167.95 na 168 10. London je popu-stil koncem tedna od 276.80 na 270.65. Newyork ravnotako od 56.65 na 56.03 Trst je notiral v ponedeljek nad pariteto, potem je bil srednji kurz 299.75. Na efektnem tržišču je med državnimi papirji šla gor vojna odškodnina in se je koncem ledna držala na doseženi višini. Ostati državni papirji so tendirali slabeje. Med bančnimi papirji je omeniti popuščanje Hrvatske eskomptne banke, ki je konci m tedna notirala 81 —86. Na Dunaju je čvrsta Trboveliska 00.20 napram 58.50; Kranjska industrijska brez kupona 44.90, v ponedeljek 48; Ruše notirajo 36.75. V Ljubljani so bile v teku ledna zaključene Strojne po 100 ter Trboveljska po 402. Za blago glej »Tržna poročila«. DENAR. Radi pravoslavnih praznikov niso poslovalo borze v Zaerebu. Bclaradu in Novem Sadu. V Curiliu je večina deviz padla, kar pomeni, da se je švicarski frank dvignil. Tudi pri nas so kurzi čvrstejši. Ljubljana. Devize. (Prosti promet): Berlin 18.54. Curih 10.915. Dunaj 801, London 270 80, Newyork 56.67, Pariz 224. Praga 168.10. Trst 300. Curih. Belgrad 9.10, Berlin 123.55, Budimpešta 90 (X), Bukarešt 3.19. Dunaj 73.17. I.ondon 25.295 I Ne\vyork 518, Pariz 20.39, Praga 15.35, Trst 27.40, 1 Sofija 3.73, Varšava 58.10, Madrid 89.00. Trst. B^ tgrad 38.40—33.45, Curih 304.50— 300.50, Dunaj 264.50—270.50, London 74.50-7-170, Nevvvork 18 90—18.92. j Dunaj. Devize: Belgrad 12415, Kodanj 189.75, London 31.5475. Milan 37.45, Nevvvorl' 708 30. Pariz 27.85, Varšava 79.42. Valute: dolarji 706.10, fr, frank 28.10, lira 37.30. Prara. Devize: Lira 18415, Belgrad 59.40, Pariz 133.50, London 164.15. Nevvvork 33 75. Dinar: Nevvvork 170.25, London 277.50. VREDNOSTNI PAPIRJI Dunai. Podon.-savskn-jadran. 85 90, Živno 113, Brv. esk.' 10.10. Hipo 7.20, Alpine 43.80. Leykam 12.40, Trbovlje 59.30, Kranjska industr. 43.20. BLAGO. .i Budimpešta (ternilnska borza), 7. jan. Tendenca čvrsta. Pšenica marec 31.10, 31.48, zaktj. 31.48—31.50. maj 31.80. 31.92. zaktj. 3192-31.96, okt. 29.34 , 29.42. zaklj. 20.40- 29.42. rž marec 30 14, 30.-16, z kij. 30.44—80.40, okt. 24.00, 24.90, zaklj. 24.84—24.80, koruza maj 25.80, zaklj. 25.82-25.84. Srednii devjjri' lUihi'. bor?' f>d 2 I. Ho 5, I Dne Berlin Curih Duuai London 1 Nevvvork | Pari/ Prapn Trs) 2. — 10.944 8.01 m. /N — , _ 107.95 301.- 3. — 10.444 8.1'15 276.80 56.65 — 168.— — 4. 13.54 10.944 8.011 277.' 0 — — 164.05 299.7ћ 5. t?.54 10.944 *— 270.05 50*63 * 108.10 299.75 PROtiRAMI: Zagreb 310 rtreslau 315 8. Barcelona 344 8, Praga 3-18.9 Leipzig 305 8. SchenectHdy 379 5. Stu'tgart 879.7. Toulouse 392 Hamburg 894 7. Frankturt 428.fi. Brno 441.2. Rim 454». 1'aris 458. Oslo 4615. Lansenberg 408 8. Berlin 483 9 Dunaj 517.2. iVlUnc.hen 535 7. Budapest 555 6, Varšava 1111 Nedeljo, 8. januarja. Zagreb: 20.35 koncertni večer (sopran, klavir). — Barcelona: 18.40 prenos iz opere, 2120 I lahka glasba. — Praga: 21.15 koncert, 22.'J0 lahka glasba. — Leipzig: 10.40 vojaški koncert, 20 prenos i orgelskega koncerta iz Frankfurta, 22.45 lahka I glasba. — Stuttgurt: 16 poljuden zabavni koncert, 20 prenos iz Frankfurta, 21.15 lahka glasba. — Frankturt: 20 orgelski koncert na novih orglah I frakfurt. odd. postaje. Bach: Tri orgelske koralne predigre: Staro telo je minilo; Ko pride Čas lo- ; čitve; ln dulci iubilo. — Bruikner: Dvu gradunla ! za mešan zbor — Muffat: Passacugliu za orgle v g-mollu — Pachalbel: Toccata za orgle v [-duru — Hiindemilh: koncert za orgle in komor, orkester, op 46, št. 2 — Hiindel: Orgelski koncert št. 10 v d-inolu. — Brno: 20—21 večerni koncert, 21 lahka glasba. — Rim: 20.45 Predvajanja sikslinskega zbora. Rosselli: Jezusova pridiga na gori; Ozdravljenje gobuvega, 21 prenos iz gledališča. — Pariš: 22 koncert. Na sporedu Brahms, Moskovski in Bi-7.et. Nalo lahka glasba. — Berlin: 20 prenos iz Frankfurta, 21.15 »Die Weinprobe<, glasbena burka od Fischerja (glasba Murechner), 22 30 lahka glasba. — Dunaj: 15.45 pop, koncert, 18 koncert komornega kvarteta, 20 prenos iz Frankfurta, 20.40 dve glasbeni enodejanki. Vildrac: Obubožana; Mol-nar: Predigra k »Kralj Learc. — Miimhen: 20 prenos iz Frankfurta, 21.15 lahka glasba. — Budapest: 17 komorni koncert opernega orkestra, 21.15 ciganska gbsbo. — Varšava: 20.80 koncert (ga dajeta izmenoma varšavska in katoviška postaja). Ponedeljek. 9, januarja. Zagreb: 20. prenos iz Ljubljane: klavirski koncert Dane Grolia-Koblerjeve. Na programu tudi štiri originalne slovenske skladbe. — Bresluu: 20.10 Proslava 20. obletnice W. Buschove smrti. Koncert njegovih skladb, 21 moderna klavirska glasba. — Praga: 19.15 koncert godbe na pihala, 20 prenos iz Brna. — Stultgart: 16.15 pop. koncert, 20 Lepa Helena, opera v 3 dej. (J. Offenbach). — Frankturt: 20 Proslava 10. obletnice Buschove smrti (glasbene produkcije, recitacije itd.), — Brno: 20—22 koncert filharmoničnega društva. V. Novak: Pomlad; Foerster: Jutro; Jirak: Tragikomedija; Zilek: Melanholično romanje. — Rim: 20.45 italijanska glasba. — Pariš: 17 koncert. 22 koncert (Meyerbeer, Smetana, Dvofžak, Mozart in Chopin). — Langenlierg: 20.15 obletnica Buschove smrti. — Berlin: 20.30 proslava obletnice Buschove smrti, komorna glasba. — Dunaj: 19 Gastgcb predava o zimskem športu, 20.05 orkestralni koncert. Me-strozzi: Mariedl-marš; J. Strrtuss: uverture k opereti: »Ena noč v Benetkah«; Ziehrer: Dunajski meščani, valček; Scbreiner: Od Olucke do Wagner-ja, kronologjčnn fantazija; vljollnske točke: pevske točke; 1'opp: Fantazija za flavto iz »Fausta« (gounod); Benatzky: Tisoč rdečih rož, valfek; kaj pravi moje dekle?; pevske točke; Lahar: 1'utpurri iz operete »Carevičt; Gangiberger: Sam Fox, Don't bo. — Miimhen: 10 zabavni koncert, 10.30 simfonični koncert. — Budapest: 17.30 ciganska glasba, 19.40 koncert opernega koinornegu orkestra. — Varšava: 20.30 večerni koncert. Torek, 10. junuurja. Brcslau: 20 50 iz Gleivvitza: koncert. — Barcelona: 22 prenos iz opere. — Praga: 19—22 prenos iz Brna: Geisha (Sidney). —' Leipzig: 20.15 Odlomki iz nemških oper. — Stultgart: 10.15 lahka glasba, 20 simfonični koncert (Beri i oz: uvertura k »Kralj Learc — Liszl: Španska rapsodija za klavir in orkester — Busoui: Valček), 21 koncert (Uo-stovanje F. Bnuinanna.) — Kiankfiirt: 18.30 >'l ri-stan in Izolda«, opera v 3 dej. (VVaguer). — llruu: 19.15 prenos iz brnškega gledališča: Geišlm, opereta v 3 dej (Joues Sidney). — Rim: 20.45 izbor iz ruske glasbe. — Lnngenbere: 20.15 koncert komornega kvarteta. — Berlin: 20 10 »Okrasek Ma-donet, opera v 3 dej. (E. \Volf-Ferrari). — Da-ventry: 20.45 koncert liverpolske filharmouičue družbe, 23.15 Bachove in Beethovnove kompozicije. Beethoven: uvertura k »Egmontu« — Bach: koncert v c-duru za piano in orkester — Beethoven: Scherzo iz Sedme simfonije — Bich: Sonata — Beethoven: Finale iz Sedme simfonije. — Dunaj: 10.15 pop. koncert, 20.05 koncert dunajskih filharmonlkov. — Budapest: 17 koncert opernega orkestra, 19 prenos iz opere: »Hnry Janos<, lanta-stična opera (Zollan Kodaly). — Voršava: 20.30 večerni koncert, lahka glasba. Knjige in revije Fran Vutvovec: K starejši upravi in gospodarski zgodovini laškega okraja. — Ljubljana 19-7. Strani 90. To je prvo socialno-agraruu zgodovinsko delo med Slovenci. Pisatelj razpravlja o upravi ter gospodarskih razmerah laškega urada v 13. stoletju, o zemljiški odmeri ter rekonstrukciji posestnega stanja v 13. stoletju in končno o parcelni odmeri. Delo je odlomek pisateljeve izvan-( redne disertacije o »Kolonizaciji laškega okraja-ter ga prav toplo priporočamo. Naroča se pri Uri nilnici in posojilnici v Laškem. Cena 30 Din. #жрге«Ј sodlišča. NOVA RAZSODBA V DIJAŠKI PRAVDI. Poročali smo že o razpravi v tiskovni tožbi jurista in bivšega predsednika SSLU Vekoslava Iskre proti časnikarju Cirilu Kočevarju radi očitkov denuncijanslva pod PP1 režimom. Kočevur je bil na razpravi dne 27. decembra oproščen, ker se uiu je posrečil dokaz resnice. Včeraj se je vršila pred tukajšnjim tiskovnim senatom razprava v tožbi Iskre proti časnikarju Franju Alešu, ki je napisal pred letom in pol v »Narodni Dnevnik« članek, v katerem je tudi obdolžil Iskro denuncijacij komunizma osumljenih študentov v I. 1925. Aleš je bil I. 1925 od šolskih oblasti preganjan, Senatu je predsedoval v. s. s. Kralj, votirali so v. s. s. Kaiser, Avsec in Velušek. Iskro je včeraj zastopal dr. Go-1 j a r, Aleša pa je branil dr. L e m e ž. Aleš je predložil isti doknzilni materijal, kot Kočevar. Zadnji je bil včeraj zaslišan kot priča in je izpovedal, da je imel slučajno vpogled v Izpisek, kt je bil stavljen od velikega županstva sodišču le v interno uporabo. V tem izpisku je natančno oznečeno. katere študente, svoje sošolce, je Iskra označil gimnazijskemu ravnatelju dr. Pi-penbacherju za jkomuniste« in katere za »klerikalce«. Pri razsodbi se je postavil senat na stališče, da to, kar so Iskra in z njim mnogi drugi samostojno demokratski dijaki 1. 1925 delali pri ovajanju in obdolževanju svojih sošolcev sicer ni povsem brezhibno in je za dijaka tudi neprimerno ter ne odgovarja povsem pojmom dijaške časti, vendar pa to ni smatrati za denuncijaclje. Za to bi bila potrebna predvsem samovoljna odločitev Iskre k ovajanju: po izpovedbah dr. Pestolnika, dr. Pipenbacherja in drugih pa je bil Iskra k ovajanju pozvan. Senat pa je Alešu priznal prav dobro vero, da so očitana dejanja resnična, Aleš je bil obsojen na pet dni zapora, dalje na 250 Din globe in 250 Din denarne odškodnine Iskri. Vsa razprava je trajala od 10 do pol 15. — Aleš je proti tej razsodbi prijavil priziv. — No, Janez, ali si upaš skočiti na ono stran ? —Prava reči Kar dajva, ampak komur spodrsne, plača liter vina. L. Mikuš - L'ubljsna priporoča svojo zalogo dežnikov, eolnčnikov in sprehajalnih palic Popravila ločno in solidno Radi prevelike zaloge se prodaja po lastni ccni »se zimsko №likarja SI. Tomerlina iz Slavonije. Razstavi) je kolekcijo oljnatih del iz domovine, po snovi motivi iz seljaškega vsakodnevnega življenja. Bogata snovnost veje iz teh del; stilno ta polplastlčna manlra ni prinesla kdovekaj novega za nas, niti ni seljaško življenje v teh delili prikazano kdovekako iz novih vidikov in originalnih stališč, veje pa iz teh del odkrita ljubezen do realnega predmeta in domovine. Solidna slikarska Tomerliuova dela bodo marsikoga zanimala in želimo, da bi se naše občinstvo Številno potrudilo v razstavo. Vasilij Mirk: Deset povesti za našo klavirsko mladino Domače klavirske literature je nam Slovencem že od nekdaj manjkalo. Upamo, da nam v tej smeri kaj pomore Nova muzika«, ki je pravkar izšla. -'Ljubljanski Zvon-, ki neutrudno iz/laja svoje »Zbore , je letos poskrbel tudi za izdajo Mirkovih Desetih povesti, deset klavirskih skladb iu s tem dal mladini novega materlfcla za študij in zabavo, da ji ne bo treba več segati po tujih notah. Kakor so nekdaj Gerbičcve zbirke narodnih pesmi za klavir, podobno tudi Mirk skuša klavir učečo se mladino zainteresirati z narodno pesmijo in nje efektuo obdelavo, ki je obenem tudi instinktivna. sCuk», /Črni kos •, Barčica«, Rožmarin- , sJaz pa pojdenu, »Rožice na polju«, Pastircc, >Skrjan-ček ', Megla iz jezera - iu -Soldaški bobeiK so prišli v zbirko teh rondojev-- (pesmice so Cesto večkrat variirane; variacije vežejo v celoto kratki, časih modulatorični intermezzi), urejenih od lažjih do težjih in opremljeni s točnim prstnim redom. Variacijo so lahke, melodija efektno potuje iz desne v levo, sc skriva v razstavljeni akordiki, ki parkrat ubere modernejše kombinacije, uikoli pa nI melodija popačena; muzikalna obdelava se odigrava samo v okvirju harmoničnega tolmačenja in ritmike v spremljavi. Upam, da bo zbirka dosegla svoj namen tudi glede vpeljave v prednašanje. Skoda le, da so Rožcev in »ŠkrjanČek« tako na drobno stavljene, dn bo treba oči napenjati. Zbirko morem v nakup najtopleje priporočiti. Proč a dunajskimi valčki in polkami! Domače blago v roke, ki ni tako banalno! V. Še »e čas, da si nabaviš potrebni beležiti koledar Cena Diu 14"—. Zalo nišho traoviua M. Tičar, Ljubljana Dustični umor V vasi Palingen v Nemčiji je novembra leta 1924. izginil 4 letni nezakonski sin bivšega ruskega vojnega vjetnika Jožefa Jakubovskega in neke Nogens, pri kateri jc Jakubovski služil kot hlapcc. Otroka so našli 13 dni po umoru v neki jami, sum pa je padel na očeta, katerega sc zaprli in sodili. Jakubovski jc prcccj omejen človek, ki vrhutega zelo slabo govori in razume nemščino. Kljub temu rau niso dali tolmača, kar jc za dolično nemško sodišče vse kaj drugega nego častno. Ni čuda, če je marsikatero vprašanje sodnikov sploh napačno razumel. Trdil pa jc odločno, da je nedolžen. Pravega dokaza proti njemu ni bilo nobenega, tudi ne kakšnih sledov ali očividstva. Edini razlog, radi katerega so ga obsodili zaradi umora, je bil ta, ker ie Jakubovski bil skop in ni hotel plačevati mesečnih alimentov 7.50 mark. Obsodili so ga na smrt, odklonili predlog za pomilostitev in obesili. Sedaj sc jc izkazalo, da je bil usmrčen po nedolžnem, ker je stara mati otroka na smrtni postelji priznala, da ga jc ona umorila, in jc za to doprinesla trdi dokaze! Junaško dekle V Buddersfieldu na Angleškem se je pripetil na novega leta dan tragičen slučaj^ s katerim se angleški listi obširno pečajo. Farmar Samuel Criffith je odšel zjutraj s svojo ženo k službi božji. Doma so ostali trije otroci v starosti 4, 6 in 10 let in pa 17 letna nečakinja Kata Madison, ki jc bila v hiši kakor domača. Ker je bil hud mraz, so po vseli sobah močno kurili. Kata in otroci so bili v kuhinji, kjer je Kata delala pecivo, a otroci so bili zbrani okolu nje in gledali ter pomagali V tem je bil v zgornjem, popolnoma lesenem nadstropju nastal ogenj in v hipu zajci vso hišo, Kata in otroci pa niso nič opazili, dokler ni prodrl v kuhinjo dim in jih je predramil krik ljudi pred hišo. V prvem strahu je porinila dekle najprej otroke pri stranskih vratih v vežo, misleč, da bodo bežali na prosto. Sama je nato pobrala torbico svoje tete, ki jc ležala na mizi in v kateri je bil molitvenik in nekaj denarja. S tem je hitela pri glavnih vratih na prosto Takoj je vprašala, kje so otroci. Ko so ji rekli, da jih ni bilo iz hiše, je zaklicala: »Potem so morali ostati v hiši!« In predno jo jc mogel kdo zadržati, je planila nazaj v rušečo se hišo. Vrnila sc ni več. Ko so čez dobro uro pogasili ogenj in razkopali pogorišče, so našli zgorela trupla otrok in poleg njih truplo mladega dekleta. Domnevajo, da so otroci našli stranska vrata zaklenjena ali pa si iz strahu pred ognjem niso upali dalie. Ko se je vrnila Kata, je pa že bilo prepozno. Dekletu nameravajo postaviti lep spomenik. Volkovi raztrgali materi otroka V letošnji hudi zimi gospodarijo volkovi po ruskih planjavah skoraj neomejeno, tembolj, ker je kmetom prepovedano nositi vsako orožje. Vlada je morala poslati vojaštvo, da preganja volkove med posameznimi kraji. A vojaštvo seveda pride in zopet odide in volkovi se vrnejo. Nedavno se je peljala kmetska mati z otrokom v naročju v sosednjo vas. Na poti so jo napadli volkovi, raztrgali konja, nato pa planili tudi nadnjo, ji iztrgali otroka ter ga takoj požrli. Enaka usoda bi bila doletela tudi njo, ako ne bi bili prihiteli na po-тоб kmetje, ki so s kolmi razgnali volkove. Neodvisnost Ectipta za 100.000 funtov Te dni se je v Kairu dovršil proces za honorar, ki ga je bil Zaglul paša obljubil plačati za neodvisnost Egipta. Stvar je bila v kratkem sledeča: L. 1919. je egiptovska Neodvisna stranka, lei jo j vodil pok. Zaglul paša, poslala ameriškega guvernerja L W. Folka v Ameriko, da bj tamkaj organiziral akcijo za neodvisnost Egipta. Folku, ki je že preje igral v ameriški politični javnosti veliko vlogo, se je res po-nrečilo, da je pridobil 7a svojo stvar senat in nad 600 ameriških listov. Mesec« februarja 1920 je odpotoval v Ameriko blagajnik Neodvisne stranke Mohamed-Mnhmud paša, ki je jzrefil Folku kot honorar za njegovo dotedanje prizadevanje 35.000 dolarjev. Razen teea so je sklenila pogodba, po kateri je imel Folk ves čas boja za neodvisnost prejemati mesečno po 5.000 dolarjev, po dosegi neod-vinosti Egipta pa 100.000 egiptovskih funtov. Dne 30. januarja 1921 je Folk na željo Zaglul paše svojo akcijo ustavil in kmalu nato umrl. Njegova vdova je pa zahtevala od Neodvisne stranke obljubljeni honoiar v znesku 100.000 egiptovskih funtov. Stranka je zahtevo zavrnila, češ da se jo dosegla neodvisnost Egipta po drugih potih in ne preko ameriškega senata in časopisja. Folkova vdo-a je nato vložila tožbo, toda mešano sodišče ji jo priznalo le 55.000 dolarjev. Folkova je tožila dalje na apelacijsko sodišče v Kaira. Stvar se je vlekla in vzbujala ogromno zanimanje. Te dni je apelacijsko sodišče stvar končalo iu izdalo razsodbo, ki nalaga Neodvisni stranki, da izplača Folkovi 62.000 dolarjev. Folkova je izjavila, da te sberačije: ne sprejme. Svet je pa le imel priliko, da je pogledal za mednarodne kulise in videl, kako se -delac politika. Tudi poklic ... V Parizu biva do 150 ruskih odvetnikov. Imajo svoje podporno društvo, katero objavlja sledeče podatke: Samo 6—8 gospodov je ostalo pri pravniškem poslu. Drugi so šoferji (in so srečni), delajo po tovarnah, prenašajo tovore na kolodvor, čuvajo nove zgradbe in si-Do 15 odvetnikov pa pobira po Parizu — črve med nesnago velikanskega mesta. Posebna vrsta teh gnusnih črvov se stalno pošilja iz Pariza v Ameriko. Ti črvi so zelo koristni, ker uničujejo uši in drugo golazen po vrtovih. Nekateri odvetniki zaslužijo pri tem zoprnem poslu do 800 frankov na mesec in obžalujejo samo, da pozimi nimajo zaslužka do nove pomladi. 2500 dedičev Pred 90. leti se je izselil kmet Bramit iz Hohenstaufna (llanover) v nizozemsko Indijo, si sčasoma tam nakupil velika zemljišča in nakupičil ogromno premoženje. Brandt je umrl brez otrok. Zdaj po 30 leluem iskanju so ugotovili odvetniki, da ima rajni bogataš do 500 rodbin sorodnikov na južnem Saksonskem. Število naslednikov znaša 2500, a vendar bo vsak nekaj dobil, ker znaša premoženje do 1860 milijonov dinarjev. Sodnija v Haagu bo bržčas izvršila prisilno poravnavo, čim bodo izjavili dediči, ali so pripravljeni postati holandski državljani. (Zadnje je pogoj pri lastnikih posestev v kolonijah.) Za nevesto 21. dec. 1927 sta nastopila v areni Lou-donderry dva neimenovana borca. Sodnik je naznanil pred tekmo, da dobi zmagovalec roko mlade gospodične. Sedela je v prvi vrsti in bleda gledal;; t < ksanje. Po drugem krogu je mlajši nasprotnik opešal- Gospodična pa je omedslela in so jo odnesli. Ta boj je rešil dolg prepir med tekmecema in pripomniti je, da se je odigral s soglasjem dekleta. Rekla Je, da bo žena zmagovalca. Tako smo dožnoli dandanes prizor iz življenja naših divjih prednikov, ko so samci pobijali drug drugega radi samic. Pobijanje revolucije Pariški mestni svetnik Massard izjavlja v uradnem letnem poročilu pariške policije, da je najbolj natančno proučila pobijanje revolucije — sovjetska rdeča vojska! Njeni oddelki se učijo iz posebne knjige razdiranja barikad, ustrelitve oboroženih vstašev, postopanja s talci in slično. Pariška policija se ne more poslužiti teh izdatnih sredstev. Vendar bodo z oziroin na avgustovske komunistične izgrede ojačeni avtomobilski orožniški oddelki. Glavno orodje pa ho radio. Pariz šteje že 7 policijskih radiopostaj, toda z radijem bodo opremljeni tudi avtomobili in letala. Samo na ta način bo policija vse vedela in tudi hitro posegla vmes. Prav imenitno se res ravzvija Evropa na podlagi kapitalistično - proletarske razredne morale! Priporočajte naš list ob vsaki dani priliki Priporočane tudi nieqov oalasni del Slovenci v Italiji Razpoščeno zadnilništvo. Vest o razpustu istrske posojilnice tudi goriške javnosti ni presenetila. Izginiti mora kratko vse, kar je slovansko, pravi fašizem, zlasti pa zadružništvo, ki je opora slovenskemu kmečkemu prebivalstvu. To je program fašizma, ki se, na kar hočemo danes posebno opozoriti, krije tudi s programom italijanskih kapitalistov in velebank. Fašisti so namreč uničili fudi vse italijansko zadružništvo, ker so ga smatrali za preostanek opozicionalnih strank. Finančni minister Volpi je odločen nasprotnik zadružništva hi je v raznarodovabiem' cilju uničili tudi zadružništvo na južnem Tirolskem. Razpust zadružništva v Istri se jo že dolgo pripravljal. Puljski prefekt Cavaglieri in fašistovski tajnik Mrach sta vabila v Istro bankirje iz Benetk in Trsta, da akcijo sporazumno z velekapitalom nadaljujejo. V Istro naj pride Italijanski kapital, za Istro naj so ustanovi nova italijanska zveza, a slovenske in hrvatske posojilnice naj se odcepijo od Zadružne zveze v Trstu, mesto izvoljenih odborov pa naj se povsod postavijo komisarji. Omenimo naj še, da je bila Istrska posojilnica ustanovljena I. 1891 po dr. La-ginji. V Pulju je imela lasten narodni dom, katerega so fašisti zaž?ali Hranilnica je škodo 3 milijon^ liT sicer prenesla, a sedaj je prišel nov udarec. Druga okolnost. na katero hočemo tudi opozoriti: Kadarkoli so šle govorice o pogajanjih med Jugoslavijo iu Italijo, so bila zločinelva nad Slovani v Ttaliji na dnevnem redu. Ko so šla n. pr. podajanja zn ratifikacijo nettunskih konvencij, so bile razpuščene vse prosvetne organizacije. Ko se govori o novih poeajanjih z Belorradom, je raz-puščeno tudi zadružništvo. — Jugoslovanska vlada pa naj pri teh pogajanjih stavi kot prvi predpogoj zbližan jn zahtevo, da sc slovenskemu življu na Primorskem zagotovi svobodno življenje. Brezposelnost r Istri narašča. V zadnjem čeeu je bilo iz krapanskega rudnika odpuščenih veliko delavcev. Splošno se ceni, da število odpuščenih delavcev presega tisoč. Kopanje premoga v Istri se radi mednarodne konkurence in kvalitete ne izplača več. 3000 delavcev in družin gleda « strahom v bodočnost. Vojna napoved Italijan, dijakov 81отапош, Ob priliki proslave 40 letnice smrti Viljema Ober-danka so italijanski dijaki delili med dijaštvo letake, v katerih odkrito poživljajo, da je treba napraviti vsem Slovanom brutalen konec in odvzeti vsem slovanskim zaposlencem kruh ter imeti vedno na vidiku tudi Italijansko Dalmacijo. Italijanska podivjanost. Za praznike so fašisti pri Snežniku enostavno ustrelili nekega Jugoslovana, ne da bi dali pri prestopu meje svariina znamenja. Ko so videli, da je nesrečnež padel smrtno zadet, so začeli streljati v zrak, truplo p« odvedli daleč stran od vasi v gozd, da bi tako za brisali svoj zločin. Pravičnost je izginila. Vsepovsod ob meji gradi italijanska vlada vojašnice, vojaške ceste iu trdnjave. Slovenskim posestnikom zemljo enostavno odvzema, pa te zemlje ne samo ne plača, ampak zahteva od bivših posestnikov, da plačujejo še naprej davek za njo. r v Velika inventurna prodala po čudovito znižanih cenah se vrSi dokonča ianu arja v veletrgovini R. Stermecki. CeHe. \ J Spori Od Litijske podružnice SPD. organizirani smuški tečaj na Sv. Planini nad Trbovljami je ob obilni udeležbi — 34 smučarjev in smučark — v polnem teku. Navzlic nepričakovano veliki udeležbi se je posrečilo marljivemu gospodarju planinske koče g. župniku Drešarju nuditi vsein ne samo res dobro in ceneno hrano ob najlepši postrežbi, ampak tudi preskrbeti vsem potrebno število postelj in ugodno prenočišče, za kar mu smuški tečaj izreka najlepšo zahvalo. Dasiravno je bilo mnenje raznih črnogledov, da se bodo udeleženci tečaja smukali po vodi, je ves čas vreme ugodno in smuka izborna. Domači lekarni se še ni nudila prilika, da bi stopila v funkcijo navzlic številnim epikam«, za katere skrbijo začetniki. Razpoloženje iz-borno, smeha obilo. Že danes lahko trdimo, da se bo tečaj končal v splošnem zadovoljstvu in da bo Badjurov smuški tečaj na Sv. Planini postal tradicija, kakor oni v Kranjski Gori. Vse, ki še oklevajo in ki jim je Kranjska Gora predaleč in predraga, pa pozivljemo na vosel smuk na Sv. Planino. Ne bo jim žal. SK Ilirija. Redna seja klubovega predsedstva jutri dne 9. t. m. odpade. Namesto teg4 bo sklicana tekom prihodnjih dni plenarna odborova seja, za katero naj blagovolijo upravni odseki ka-kortudi športne sekcije pravočasno pripraviti točna poročila. — Nogometna sekcija prične te dni po šesttedenskem odmoru zopet z intenzivnim treningom za bližnjo pomladansko sezono, na kar se članstvo opozarja. — Odbor. Ljubljanski športni klub naznanja, da bo redni občni zbor za upravno leto 1927. dne 26. jan. t. 1. ob 20. uri v restavraciji rčinkole'. Dnevni red po § 15 društvenih pravil. V slučaju nesklepčnosti bo drugi občni zbor isti dan ob 20.30. uri. — Odbor. AMERIŠKA LAHKA ATLETIKA. 100 vardov je preteklo letos v Ameriki osem atletov v 9.6! Prvi trije so Borah, Bowmann in Hubbard. 220 yardov ali 201.166 m je pretekel Borah v 20.9. dva druga v 21 sek., eden v 21.2, deset pa v 21.4! Zn 440 yardov ali 402.33 m je porabil Spen-cer 47.8. Ilaynes 48, Aldernian 4S.3, trije drugi po 48.5. 880 yardov ali 804.665 m je tekel Акепу v 1:52 2, Martin 1:53.4, Watson 1:53.6. Conger 1:53.8, Siltig 1:54.2. Zu 1 miljo 1609.33 m je porabil Hahu 4:122, Goodwin 4:15.6. Conger 4:17.2, Cox 4:186, Wilis 4:21. 120 yardov lese jc pretekel Werner v 14.6, tudi štirje drugi v 14.6, a so v vrsti za njim. 220 yardov lese Spencer 28.4, dva 23.0 in dva 23.8. 440 yardov lese Gibson 52 6, Taylor 52.9. V višino je skočil Osborne 1.98 m, King tudi štirje pa po 1.9G5 ni. Na daljavo Hubbard 7.98 (kar pa ni priznano, kakor vemo), Bates 7.54, Hill 7.49, dva po 7.46 bi dva po 7.45. S palico se je pognal Carr 4.267 m vlooko, Barnes 4.19. Edmonds 4.11, Myers 4.07, White 4.04. Kroglo je sunil IToffmann 15.14 r.i daleč, Schivartze 15.08, Houser 14.90, Kreiz 14.78, Kock 14.75. Diskos je sfrčal Hoffmannu 47.05 in dale iz roke, par drugim pa okoli 45 in Kopic je vrgel IIeynes 62.71 ni daleč, štirje pa med 60 67 in 61.43. Kakor vidimo, so Amerikauci nevarni zlasti v sprinterskih tekih in v skokih, v sunkib in metih pa ne toliko. AVSTRIJSKA TEŽKA ATLETIKA 1927 Ne sme na - motiti, če je zapisan kakšen atlot v dvojni teži; je postal pač toliko težji, da je prišel v drugo kategorijo. Letos so popravili Avstrijci sledeče avstrijske rekorde. Lahka srednja teža (67.5—75 kg): Hipfinger 108 kg obujeročni poteg, Haas kmalu nato 101.8 kg obojeročni poteg. Težka srednja teža (75—82.5 kg): Edingev 105 kg obojeročno lezno. Hipfinger 105 kg sunek г desnico, Hipfinger 140.6 lig obojeročni sunek. Težka teža (med 82.5 lig); Becker 150 kg obojeročni sunek. Obenem so napravili avstrijski atleti tudi sledeče svetovne rekorde, ki veljajo seduj seveda tudi kot avstrijski rekordi. 1лћка teža (60 - 67.5 kg): Haas 80.5 kg poteg z desnico. Lahka srednja teža: Hipfinger 135 kg obojeročni sunek, Hipfinger 142.5 kg obojeročni sunek, Haas 88 kg poteg z desnico, Ilaas 110 kg sunek z desnico. Kamor pogledamo, povsod Haas in Hipfinger. Nekoč so nam rekli, da bo prišel Haas v Ljubljano demonstrirat nam težkoalletske vaie. oa ie vse utihnilo. To bi bila pač najboljša agitacija za ta lepi, a tako zanemarjeni šport. Na* ugodnejši nakup oblačil lastnega izdelka nudi iordka JD5. ROJIHIS, Lubliana Športni feđen To je bil banket! V Ne\vyorku so ga priredili, predsedovala sta -kralj jekla« Scinvab in ne\v-jorški župan James NValker; povabljenih je bile 500 športnikov, med njimi vse glave: Tilden NVeissmueller, Milburn (polo), Типпеу, Rutli (base-bali) itd. O zimskem športu glej >Slov. od 5. in 6. t. m. Dalje: Prav izborne uspehe, svetovnim rc-tovnini rekordom se približujoče, dosegajo Norvežani: Larsen in Evensen sta drsala 1500 m т 2:21.3 (zmago so prisodili Evensonu, ki je bil za dolžino drsalke pred Larsenom), Kallangrud v 2: 22.1, 500 m Larsen т 44.3. 5000 m Carlscn 8:49.!i Kiisten je presmučal 15 km v 52.17. I.ordal 30 km v 1:49:05. Skoki: Švicar Trojani 71 m, Norvežan T. Thains 71.5 m. Norvežaij Ruud 72 m. — V Hol-tnenkol bo prišel tekmovat tudi Japoncc Take Aso. Praško moštvo je premagalo Berlinski drsalni klub 7:2. O nogometu smo pisali 5. t. m. in izpopolnimo poročilo s tem, da povemo sledeče: Evertn ima 32 točk, Iluddesfield in Leiceeter po 28; meii Avstrijo in Češko je dosežen sporazum (gl. Slov 6. t. m.); Hajdnk je na Malti zopet dvakrat zmaga1 Florio 5:1, proti klubu St. George 5:0: za odki-danje snega s petih londonskih nogouietišč so dal 1,700.000 dinarjev. — Avstrijci so imeli v pretekli seziji lepe uspehe; z Ogri so se borili dvakrat. 1 zmaga, 1 poraz, goali 9:5 za Avstrijo; s Čeh' dvakrat, 1:1, 2:3; z Italijani enkrat 1:0, z Belgijci enkrat, 4:1; s Švicarji enkrat, 4:1, skupaj 7 iger. 5 :',mag, 2 poraza, goali 20:10. — V Belgiji daj« del dohodkov vsake igre v dobrodelne namene in Izročijo svoto kraljici; letos so ji prinesti 80.000 frankov, ki so jih nabrali v ta namen v vviji 1926-27, in so videli, da je bila kraljica o poteki; vseh iger natančno poučena ter da je poznala 'udi posamezne igravce. Karel Koželtih jo povabljen v Južno Ameriko Suzana jc pa ob rivieri; sprehaja se, igra ш :SW.<) Schnipling je premagal Bonaglia v prvi rundi knock out. Vse (rgovsltc ШШ iz najboljšega papiria v dobri vezavi prip roča tr 'oviiia s papiriem M. Tičar, Ljubltana (miGIHKLNE BARVE, MATRICE (KOŽE), VOSCEN PAPIR. ZA GESTETNER-CYKLOSTlL, SPEClJALNl PAP.R ZA RAZMNOŽEVANJE, SE DOBI LUD. BHftHGH, IJIlBLJHNii UL-6"- TELEFON št-2980 VEDNO IN NAJCENEJE PRI Javorov, lipov, hrastov in bukov okrogli les brez grč, želim kupiti v večjih množinah proti takojšnjemu plačilu. — Ponudbe pod štev. 151 na upravo, Kolikor ima leto dni, toliko postaj trpljenja mora obiskali nervozen bolnik, kajti slabi utinjeni živci mu /.agrenjaio življenje in po-vzručajo nune boli. Zbbdunjn, trganja, omotica. tesnobnost, glavobol delni in pomolili, šumeujn v ušesih, migljauje pred očmi, mo-t'-nja v prebavi, pomanjkanje spanju, potenje. trganje v mišicah, nesposob ost za delo in razne druge prikazni so posledica slabili, utruienih, bolnih živcev. Kako s>e res te te nadloge? S pri-itnim Kola-Lecitli nom. Redilno sredstvo, ki vsebuje obilo vitamina, je postalo za človešlvo izvir dobrote. Pospešuje na čudoviti način delovanje telesa krepi hrbt.ii mozeg in možgiine, jači mišice in ude, daje nioi in pogum življenja. V boju z o zdrave živce dela pristni Kola-Lecithin večkrat čuda, primerne hranilue snovi \otti do skrajnih mest proizvajanja krvi, poživlja, opogumlja ter ohranja mladost in sveiost. Sumi se boste mogli prepričnli, da vam ne obetam nič neresničnega, kajti v prihodnjih dveh tednih pošljem vsakomur, ki mi piše. popolnoma 7.H-lotij in (ranko malo škalljico Kbla-Lecitliin iu knjigo zdravnika z mnogo-stranskiini dolgimi izkušnjami, ki se je sam rnoial borili proti tej bolezni. Pišite mi svoj natančni naslov in pošljem Vam takoj obljubljeno po*oinama zaslon!. E. PASTEHNflCK, Berlin S. 0. Michaelkirchplatz 13, Abt. 761. Najstarejša tovarna svetovno znani na-boljši šivalni stroj je edino ie Stoeurer za rodbinsko tn obrtno rabo. ZALOGA jELEHUURGOVft UtlCH 6/1 t'eleton stuv 2JBO. Ljudsha posojilnica v cen« registrovana zadruga z neomejeno zavezo Cantiarfevo ulica Si. 4 (popreje pri Belem volu) Obrestuje hranilne vloge po najvišji mogoči obreslni meri in je denar pri n|ei najvarneje naložen, ker jamčijo poleg rezerv in lastnih hiš vsi člani z vsem svoiim premoženjem. Posojila in trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji. Rentni in invalidni davek olacuie posojilnica. Hranilne vioge nad Din 52,000.000'- Vljudno naznanjam slavnemu občinstvu, da sem poleg kavarne »Central« otvorila vinotoč in gostilno s posebnim vhodom. Potrudila se bom, da cenjene goste postrežem z najboljšim pristnim dalmatinskim in Štajerskim vinom ter z mrzlimi in gorkimi jedili. — Za obilen obisk se priporoča Ana Miholič, lastnica. Razpis. Pokojninski zavod za nameščence-v Ljubljani razpisuje oddajo: pečarskih del in vodo« vodne instalacije za stanovanjski hiši ob Miklošičevi cesti v Ljubljani, i Vsi potrebni podatki se dobe pri podpisanem uradu od 9. t. m. dalje med uradnimi urami v Gledališki ulici v Ljubljani. Pravilno seslovPene in zapečatene ponudbe je vložiti do 16. t. m. do 12 dopoldne pri podpisanem uradu. Pokojninski zavod za nameščence, Ljubljana. Cene->e 'ZdeIo se mi je, stric,« sem mu odvrnil, >da si bil nekam osoren ž njo.« »Resnica,« je odgovoril, »ampak ne brez vzroka. Pomni, Harmakis: varuj se te Karmion. Preveč je svojeglava in muhasta in močno se bojim, da se ne bi dala odvrniti od nas. Prava ženska jo, v resnici, in bo šla po oni poti, ki je njej všeč, kakor trmast konj. Res da ima možgane in gorečnost, in je udana naši stvari; ampak jaz samo prosim bogove, da ne bi naša stvar prišla v ozki stik z njenimi željami, kajli ona bo storila, kar ji bo srce narekovalo, za vsako ceno bo storila. Zavoljo tega sem jo pripravil v strah, sedaj, ko mi je še mogoče; kdo ve, da se neki dan ne odtegne mojemu vplivu in motu? HiEIIIE •s = e " i * t ~ = r S * s. « c £ (W _ - N B T Sif B -e I _ £3 S ■J. -J I л l * s > D ?3 — -—i £" si " £ - o tc — < Ф m _ £ S 1 * " ^ -1- ... s « S re s- — c - d 3 F — n s ? s ; : = IIŠ Sf ° f a i £ hI J C k ra o k a Љ. o _ <1 p 'n «1 ® tK n — t® - -i 5 S tfi r •g- h 2 * I s s -- t X 5' 2' > C * P i S s g 2! 3 o~ Ф >< X- =111=111 9« VARTA" je zakonito zavarovani znak najboljšega prenosljivega akumulatorja MALI OGLASI Vsaka drobna vršilca 1'50 Din ali vsaka beseda SO par. Najmanjši oglas 3 «li 5 Din. Oglasi nad devet vrstic ee računajo više. Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamko ne odgovarjamo. Sobarica GOSPODIČNA resna in pridna, išče mosta kot p-odajalka ali pisarniška začetnica. Go- j vori nem., ital.. srbohrv. ' in franc. Nastopi takoj. -Ponudbe pod: >:Zmožna« na upravo »Slovenca«. I ABSOLVENT mizar. moj. šote, z večlet. prakso, dobro verziran v pohištvu, želi m<>sta. Naslov na upravo »Slovcnca« pod »Marij'v«. 109 Trezen, zanesljiv in v vsakem oziru ncomadeževan bivši 45 let. odp"šč-ni d-ž. uradnik — išče službo občin tajnika Ponudbe na: Josip Štanc, Lava št. 21, pošta Celje. Mesto gospodinje išče pridna in poštena DFKLE z dežele, izučena v gospod, šoli in je tudi že nekai let doma vodila gospodinistvo Službo nastopi takoj, v mestu ali na deželi. - Naslov pove uprava »Slov.« pod št. 10D. Službo oskrbnika išče v sad;arstvu in vrtnarstvu dobro izurjen absolvent kmetiiske šole Vojaščine prost. Naslov pove uprava pod št. 38. Službe išče: bivši orožnik, 78 let star, dobro kvaltf'eiran zmožen pisarniških poslov, stroi^pisia, srbohrvaščine, cirilice in nemščine; gre h kakemu obratu kot arhivar ali oaznik; rfre tudi za kleta-'a M; sklaJišč-nika. Miloš Kelih, Kor-pnracijska pisarna, Kam-nik.___154 Strojni strunar (Schnittmachcr), obenem strojni risar, išče služhe. Ponudbe na upravo pod »Strugar«. Oskrbnik absolvent kme tij. in zadružne šole, verzi'an v vseh panogah kmetijstva, z vpčietno prakso, išče službe event gre tudi za kletaria, vrtnarja ali mle- j karia Ponudbe na uo'avo pod: Zanesljiva moč 175 :V.v > ' ■ ■■■ ; ''"•"■ 4 Vna/em ■ zmožna boljše službe, pridna, poštena in ubog- ... , . . ljiva se sprejme takoj v МИЗГ deSaVIllCa Ljubliani. Naslov v upra- I vi lista pod štev. 138. Premogovnik »Jerma« d. d. Dotrcbuie več dobrih rudarjev ki bi mogli takoi vstopiti v delo. Železniška postaja Surovo pri Pirotu, Srbija. Breznotelni! Lahek in hiter zaslužek. Sprejmemo potnike in pnlnice brez vsukepn stroknvneKH pred/nanjn zh obisk privatnih strank v mestn in no deželi. Zaslužek znjnmfeno dnevno 21K1 do iP0 dinarjev in tudi več. Lahko rnzpečcvnlni predmet, /n vsnkocar uporehljiv in najnovejši. Vsakdo jc kn-pee. Rcflektanti naj se javijo pri penern'nem zastopniku I. S.. 1 iub'iana. bolel l.tovd v nedeljo dne 8. jan. 192« dopoldne do 12. Potrebno je 175 Din kavcije. 152 SlužMnio sprejmem, najraje z dežele, z letnimi soričevali boljš'h hiš, v dobro, stalno službo v Linb'iani k 3 osebam — Donise na oglasni oddelek Slovenca pod »Stalna služba«. 130 Zastopnike za Ljubliano in ostala mesta Slovenije — išče »Marstan«, posredovalnica za stanovanja, posestva, vor'no zastopstvo itd. - Maribor, Koroška cesta 10. 166 Vajenca z ;cr: takoj sprejrre Josip Мч-car. mesar, Liubljana, Sv. Petra cesta 61. 158 Slaščičar, pomočnika samostojnega, starejšega samca, dobra snnčevala, 's svoio koncesijo, plača po dogovoru ali pn kot dru*abn;k z nekaj kapitalom, sprejmem Naslov na uoravo lista pod šifro »Slafčičar 8t. 174«. 90 ma površine, v bližini Ljubljane, se odda v najem z vsem inventarjem. Na željo tudi stanovanje: 3 sobe in kuhinja - Ponudbe pod: »Delavnica« na upravo »Slovcnca«. Solnčna soba prazna, se odda. — Mojstrova ulica št. 14. Trgovina dobro idoča, z mešanim blagom, v promet, kraju v okolici Ljubljane, so pod ugod pogoji odda takoj z vso zalogo - Ponudbe pod: »Sigurna eksistenca« na upravo lista. Mesari'a-Mavnica se odda v najem v večjem kraju na Gorenjskem tik cerkve Eksistenca zasigurana Ponudbe na upravo pod: »Mesarija« štev. 47. Odda se GOSTILNA !> lepim stanovanjem, na deželi, ob glavni ccti. v bližini cerkve. - Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 160. Lep lokal na dvorišču se takoi odda. - Sv. Petra ces a 61. Kravo mlado, ki bo v kratkem teletila, prodam. Marija Dečman, Stožice št. 19. Pleteni stroi Stev. 8/50, malo rabljen, prodam. Kupec dobi tudi naslov stalnega odjemalca telovnikov, v sezoni 100 kom. tedensko. Naslov v upravi pod št. 159. Kuhinjska kredenca nova, tridelna, belo emaj-lirana, se proda. Naslov v upravi lista pod št. 178. Masa obrt M'MAHOVEC pretiu, .a in, ,sv« žnje krt. tzbolifta. slabo prebavo, sl i hotno lelo vame čreves in v/.pod Inja apetit - 1 puket Din 10" — - Pripororo l ekarna liahovee l.tubltmia Koni-resni tre Sprejmem VAJENCA za mizarsko obrt takoj. -Jak. Kregar, ViŽTiarje 2. Prodajalko Za meš. stroko, poštena in delavna, se sprejme takoj. Hrana in staiov. v hiši. -M. BERDAJS - Maribor. UČENCA popolnoma zdravega, s primer, naobrazbo, tudi nemščine zmožnega — spreime trgovina z meš. blagom v mestu. Stanovanje in hrana event. v hiši. - Pismene ponudbe sprejema podružn. »Slovenca« v Celju pod šibo »Brihten«. 10452 Opekarski mojster se sprejme na manjšo opekarno 7 električ. pogonom. Vajen mora biti žganja opeke na odprto peč. - Cenj ponudbe na V. Miiller, Zagorje o. S. Cnhn opremljeno ali OUIJU prazno, s oo-sebnim vhodom, oddam 2 gospodičnama. Naslov v upravi lista pod St. 85. Več stanovanj se odda pri postaii D. M. v Polju. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 65. Lepa soba, čista, v centru mesta, se odda s 15 ian. dvema gospodoma. Naslov v upravi pod št. 155. Priprosta prazna sobica se odda. Jurčičev trg 2-11 Gosoodično sprejmem kot sostanovalko z vso oskrbo za ceno M)0 Din mesečno. Naslov pove uprava pod št. 123. Vsakovrstni i\m kodhic pn ua 'višjih cenah eme. luvetir, Liubl an VVnl'nvM >|tic« Strv Jedilnico Spravo dobro obranj., takoj kupim. — Ponudbe upravi »Slov.« pod: »Spalnica«. Ročni voziček do 400 kg moči, kupi Jenko Frarc, Št. Vid nad Ljubljano. Lokomobilo od 40 PS navzgor, kupi Ing. Ignacij Pelhan, Žiri. ZASTOPNIKE in ZASTOPNICE za razprodalo srečk na obroke. iSče Bančna Roslovalnlca BEZJAK v lariborn. 5512 Godbeniki! Profesijonisti, obrtniki in delavci, ki so vešči godbe na pihala in na godala, naj se prijavijo Mestnemu županstvu џ Kamniku (Slovenija). Mesečna soba parket, elektrika, se takoi odda. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 176. Hiša - Maribor z obrtnim lokalom, predmestje, prometna cesta, urfo^no naprodaj. Naslov: »Marstan«, Maribor, Koroška cesta 10. 165 HISATVILA 1 enonadstr., z vrtom, 10 minut od glav. pošte, suha in zračna legal Ima 10 stanov, sob, 3 kuhinje in priliki., elektrko vodovod. Cena 275 000 Din. Ponudbe na upravo lista pod: »Stanovan;e fako'«. edifoe Danes zvečer zabavni večer v gostilni »Amerika« • Glince. lidoua mota Din 5'-koruzni ztirob „ 3*5C Prvovrstni izdelki od 25 kf naore' pošiha PAVEL SEDE3, ]avornit' umetni mlin — Goiensko. POHIŠTVO ▼ orehovem lesu, za tujsko sobo. sc proda prav v dobrem stanju radi pomanjkanja prostora. — 1 postelja, i nočno omarica, 1 umivalnik. 1 pisal-ia miza, t garnitura oblazinjena: I kanapc. 4 fotelje, 2 kompletni okenski zavesi v istem hlapu kakor garnitura, - Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 10414, Tovorni avto »BIANCHI«, 30 HP, 1 % tonski, v popolnoma dobrem stanju, zaradi selitve ugodno prodam. Ogled in pojasnila v garaži ŽIJŽFK - Liubljana, Kolodvorska ulica. 74 Proda se mlekarski voziček Poizve se Zg. Šiška, Celovška ccsta št. 53. 129 Naznanilo selitve. Svojim ccn|. odjemalcem naznanjam, da sem livarno, ključavničarstvo in mehaniško delavnico nre-selil iz Vnanjih Goric na Tržaško cesto Stev. 4 ter bom novo podjetje vodil pod firmo »Jiigis'ovenske motorne delavnice D. Z. O. Z. 2, — Svojim ceni. odjemalcem bom nudil kakor doslej tudi v naprej najboljše iz svojo strok*; in sc priporočam za nadaljnja naročila. Ivan Gregorin, Tvrdka A, VOLK i.iuoiiana. Kesneva cesta nudi naiceneje vse vrste uSenlćno moko in drutte mlevske izdelKo 2ahieva ip cpnlk Velika izbira con poročnih darli po Divkih ccnah A. FUCHS. /lotar Ljubljana, Selcnburgova ulica 6. Motvoz £SS ndt rektno v tovarni. Mehanična vrvarna Šinkovec, Grosuplje. 10245 Vsevede/.. Kdor želi natančno zvedeti svoj značaj, preteklost in prihodnost, kolikor je sploh mojroče u trotov i ti človeku na znanstveni podlagi, naj pošlje svoj naslov, dan, mesec in let( rojstva pisano »lastnoročno« pod >(>ru(olotf« na poštno ležeče Ljubljana. Diskretnost zajamčena. 128 Poročni prsteni Г. Čuden Prcfter ova ul ca f. PERJE kokošje, purje, gosje in račje po najnižji ceni in vsaki množini dobavlja tvrdka E. VAJ DA. Cakovec Me ljimur>e. Popolnoma suha, zdrava BIKOVA DRVA v polenah ž-.Дапа ali pa razcepljena, dostavlja tudi na dom »ARBOR« d d Ljubljana, Dunajska c. 50 Telefon št 2546. EM. FISCHER Zagreb, Sudnitka 3/10 dobavlja kolesa, dele koles pneumatike šivalne stroie, gramofone, gramofonske plošče ter nouometne žoge po oajn žjih cenah. Zahtevajte veliki ilustr. brtzplačui katalog. mizarstvo. Za stavbeoa in pohištvena dela a _ - ЈГ c = r Б » S. 'J. 2" 3 I '-Л 2 ~ -n d t _ S z a. S >» 5 -s џ • - 5 S i 3 5" K « W t Г5 t > I P -c » S lil 8 jLS C a o u. tra ž S r 3 . « O" 5 Ц S cJ J Б" S 2 5 ? * n« (k) g S « 2, - jm ? a 3 a sc /3 ^ 2. ■t- a — s £ 5 rt « 1» It * §■ o; u ^ Б § i i « » " c3 c * s. a ji p i č V =111=111 Udeležile se II. Oblastne VlHShC ТШШ № VillShega SClma od is. do IT. ianuaria 1029 V PllljU! Otvoritev se bo vršila dne 15. januarja 1928 ob 10. uri v Društvenem domu. Vstopnina 10 Din. — Vinske poskušnje brezplačno. Tra;no m Koristno šivalni stroj Grtzner in Ad er v raznih opremah. Za božič 10°/n popusta. Tudi na obroke. Dobite le pri Josip Petelincu Ljubljana blizu Prešernovega spomenika ob vodi Oglejte si razstavo, brez obveznosti do nakupa. Rabljene železne cevi 1-2 * dolžinah 1-5 do 4 m, skupno približno 300 m, kupimo takoj. Dopise na »Elektrarna Fala d. d., Maribor, Aleksandrova cesta 14, II. nad. Svetovno znane Prave Original Luts-ove peci iz Bludenz-a in emajUtablice z napisom ima v zalogi jamo ing. Mate Guzelj, Lju jI a na-Šiška, Jernejev« cesta 5 — blizu stare cerkve na dvorišfu ood Celovško cesto štev. 5K Inserirajte v „Slovencu"! Telefon 3005 ИИ1Ш11Ш1111111111ШШ111111Ш1Ш11ШМ1111111111111П Prva jugosl. kolarska Industrija izdeluje vse vrste auto-karoserij Se priporoča Jožef Peterca Koseze, Liubliana 7 111Ш11ШШМИ1Ш11ШШШ111ШШШШ11Ш1МШ1Ш1 Telefon 3095 NA30ĆITE SE ТАКОЗ NA VELIKI EKONOMSKI ČASOPIS SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV Z REDAKCIJAMI V LJUBLJANI, BEOGRADU iN ZAGREBU. Ta je naš vodilni ekonomski časopis, ki izhaja brez presianka že pelo leto in je edini, pri kalerem istodobno sodelujejo Slovenci, Srbi in Hrvatje. — List ie strokoven in popolno neodvisen in prinaša v velikih mesečnih zvezkih po 50 strani izvirne razprave in priloge o vseh problemih ekonomske, finančne in socialne politike z aktualnimi črteži in karikaturami iz političnega in obrtnega življenja. Pri listu sodeluje nad 250 sotrudnikov iz naše države in iz inozemstva (med temi: člani vlade, narodni poslanci, zastopniki obrti in trgovine, strokovnjaki) in aruge ugledne in slovite osebnosti. Letna naročnina velja 250 Din in se plačuje celoletno naprej ter se more brez stroškov plačevati pri poštah v celi državi na naš čekovni račun št. 35.07>4 in 35.631 poštne hranilnice. Novi književni zaznamek dobite zastonj. — Kdor dobi tri nove naročnike. prejme list zastonj. Naročite še danes i Glavna uprava „Bankarsfua" v Zagrebu, Marooska 30. ČASTNI ODBOR: ALOZIJ TYKAČ, LJUBLJANA, PROF. DR. VELIMIR BAJKIC, BEOGRAD, DR. JURAJ VRBANIC, ZAGREB, DK. VLADA T. MARKOVIC, BEOGRAD, YVES GUYOT, PARIŠ, DR. NIKOLA KOS1RE ČIĆ, ZAGREB, SIR GEORGE PAISH, LONDON, S. D ALEXANDER, ZAGREB, NIKOLA BERKOVIC, SARAJEVO. GLAVNA RFDAKCIJA: DR. GUSTAV GREGOR1N, LJUBLJANA, NIKOLA STANAREVIĆ, BEOGRAD, PROF. DR. STANKO DEŽELIĆ, ZAGREB, PROF. LJUBOM. ST. KOS1ER, BERLIN, ING. KONSTANTIN CUTUKOVIĆ. OSIJEK, MiLAN KREŠIĆ, ZAGREB, DR. KRU NOSLAV BEGO, SPLIT, DR. VIDAN O-BLAGOJbVIČ, BEOGRAD, PROF. BRANISLAV TODOROV1Ć. B-.OGRAD, DUŠAN UZELAC, BEOGRAD, PROF. DR. MIRKO KUS-NIKULAJEV, ZAGREB, APOLON EROPK1N, BEOGRAD. znizene cene pri -lRiBlilSA«. Mnnmve, ne zamudite ugodne prilike, da si oslo dat,- vi'lii.0 izbiro vsakovrstnih otroSkih vozičkov igralnih vozičkov stolie, bolenderlev. malih dvo koles in tricikljev. Šivalnih strojev in dvokolea. ('osebni oddelek zn popravo dvokoles, motorjev. Sivanib strojev, otruSkib vozičkov Itd. Kniujli ranje z ognjeni. Kolesa se shrun ujejo tudi preko zime. Ceniki franko. „FRIDUNA* I. D. L. tovarna dvokoles. otroških vozičkov. L ubliana. Kar'ovaka 4 ШЕШЕШЕШЕШЕШЕШЕШЕШЕШЕШЕШЕШ IZVRŠUJE ENOBARVNE IN VEČBARVNE F0T0TIPIJE, ENOBARVNE, VEČBAR NE AUT0TIPIJE, KOMBINIRANE KLI&EiE ZA NAVADEN IN NAJFINEJŠI PAPIR KUŠEJE PO PER0RISIH, SLIKAH IN RiSBAH, ROKOPISIH IN FOTOGRAFIH ZA RAZGLEDNICE. REKLAM. SLIKE, VINJETE шшшшшшшшш^ннш? ~!11=!П=Ш=М1=Ш=Ш=111=111Е1Н=ШЕ111~ШЕ Kupim stalno vsako množino kostanjevega taninskega lesa -ko^ek2 in zdrobljene, smrekove hmelove droge, rabljene sede od strojnega in jedilnega olja, v dobrem stanju, po najvišjih cenah, Akreditivno plačilo. FRANC OSET - Sv. Peter v Savinjski dol. llleharsha zadruga na Vrbnlhl Г. L Z O. Z. Največje in najmodernejše podjetje te vrste v naši državi. Proizvaja polnomastni ementalski sir v hlebih po 80—90 kg, dalje II. vrste (polemental-ski) sir v hlebih po 25—35 kg in trapistovski sir v malih hlebih. — Veletrgovci znaten popust. Solidna postrežba I Najnižje cenel Cenjene, dume ogleilesi ■ red nakupomzalogo tav-lokar doSllh, krasnih br-/oSIvalnin slrolev. najno-veiSe Iznajdbe moderne »linlke Na vsak stroj oopolnoma enostavno šinete vsakovrstno blago, šllke in čipke s cik-cak šivom, vezete naimoder« ne|še ln Inknilčaste v-ernine, ijumbo in gi mb dce. Pouk v vezenji brezplačen Ceniki Iranko. Prodaja tudi na obroke. „TRIBUNA' F. B. L. liubliana, Karlovska cesta 4. Zadružna gospoclarska bartka d.d. Brzoiav. naslov: Gnsoobanka Efufolfasia, Miklošičeva cesto 1© Telefon *t,2057,2470 n 2979 Kapllai ln rezerve skupno nad Din 16,000.000 -, vloge nad Din 250,000.000 - Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7% drž. invest. posojila ter 2Va°/o vojne odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji. G'avno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Državne razredne loterije. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani) Karel Ceč. Izdaiateii; dt. Fr. Kulovec. .Uredmks Franc Ieisetitari