r Izhaja vsak petek z datumom prihodnjega dneva. popisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v '-sloveč, Pavličeva ulica št. 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure Predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani usta napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. Glasilo koroških Slooenceo Velja za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom : Upravništvu lista „BIir“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat. Leto XXX. Celovec, 16. kimavca 1911. Št. 46. Politično društvo — oživljeno ! Dolgo smo čakali na rešitev priziva, ki £ja je vložilo Katoliško politično in gospo-(lai’sko društvo za Slovence na Koroškem zoper razpust društva, ki iga je odredil deželni predsednik Hein. Vedeli smo, da mi-RJstrstvo razpusta ne more potrditi, jasno Je bilo pa tudi, da ministrstvo potrebuje (Casa, da najde formulo, po kateri se pritožbi ugodi, vendar pa deželnega predsed-tbka Heina krije, kolikor je to sploh mo-koče, in se ga tako obvaruje še večje na-aaljne blamaže. Dne 13. t. m. je bilo od deželne vlade dostavljeno g. dr. Brejcu dobe-Sedno sledeče pismo: ^ Gospodu dokt. Janku Brejcu, bivšemu društvenemu načelniku »Katoliško političnega društva za Slovence na Koroškem«. Celovec. Benediktinski trg, 4. C- kr. deželni predsednik na Koroškem, št 4509/pred s. Celovec, dne 1. septembra 1911. o . Z odlokom c. kr. deželne vlade z dne ■ Januarja 1911, št. 139/preds., je bilo raz-PhsČeno društvo »Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koro-skeni« s sedežem v Celovcu po § 24 postave z dne 15. novembra 1867, št. 134 drž. zak., ob lStočasni takojšni ustavi društvenega delo-Sanja, ker je bilo po svojih postavljencih v yeč občinah napravilo privatno ljudsko stetje in si s tem prisvojilo oblastno veljavo v eni stroki izvrševalne oblasti. Po odloku gospoda c. kr. ministra no-ti’anjih zadev z dne 16. avgusta 1911, št. 674/M. L, so iz obravnovalnih spisov, ki so se izterjali povodom vložitve ministerial- nega priziva društva »Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem«, nedvomljivo dokazane sledeče okolščine. Društvo »Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem« je v svoji odborovi seji dne 19. oktobra 1910 sklenilo, da da izpeljati zasebno ljudsko štetje glede občevalnega jezika in narodnosti po društvu, in sicer po svojih zaupnikih; izpeljava tega sklepa se je izročila društvenemu tajniku. V izpeljavo tega ljudskega štetja je dalo društvo natisniti vzorce, ki so imeli namen, da se po končanem izpolnjevanju po števnem komisarju podpišejo in z občinskim oziroma župniškim pečatom; preskrbijo; tem vzorcem je bil pridan navod, po katerem imajo izpeljati to štetje slovenski občinski in župniški uradi v nadzorstvo uradnega štetja. To privatno štetje se je dejanski vršilo v občinah Št. Martin v Dliolici, Št. Marjeta in Kotmara vas po naročilu imenovanega društva s porabo po njem naloženih tiskovin. iS pred imenovanim sklepom in dokazanim načinom njegove izvršbe, ki zapopada poseg v državno opravilo ljudskega štetja, si je društvo prisvojilo oblastno veljavo v eni stroki izvrševalne oblasti in tako nasprotovalo določbam § 20. postave z dne 15. novembra 1867, dr. z. 1. št. 134. Oblastno postopanje proti društvu je bilo tedaj postavno opravičeno, zaradi česar c. kr. ministrstvo notranjih zadev z zgoraj omenjenim odlokom ni dalo prav društvenemu prizivu proti predimenovanemu odloku c. kr. deželne vlade z ozirom na dokazane dejanske okoliščine. Ker pa društvo doslej ni dalo nobenega povoda h kakemu očitanju zaradi prekoračenja meje svojega po pravilih mu določe- nega delokroga, je c. kr. ministrstvo notranjih zadev z omenjenim odlokom potrditev razpuščevalnega ukaza opustilo in izreklo društvu samo posvarilo z zažuganjem ostrejših posledic § 24. imenovane postave, ko bi se nepostavno delovanje ponavljalo. Za c. kr. deželnega predsednika: Lobmeyr 1. r. Baro n H e i n i n ž a n j i m s t Ol -ječi gospodje torej niso mogli zatreti slovenskega gibanja na Koroškem! Nasprotno! Kljub flajštru, ki ga je dobil Hein od ministrstva, je zgorajš-nji odlok ministrstva za Heina huda brca, hujša kakor si jo more predstavljati čita-telj, ki zna brati samo besede diplomatičnih pisem, ne pa misli, ki so sestavo pismo spremljale. Sicer pa bo po dolgem presledku takoj zopet sklicana odborova seja, v kateri se bo sklepalo, ali ne kaže zoper »svarilo« ministrstva vložiti priziv na državno sodišče. Že sedaj opozarjamo tudi vrle slovenske sobojevnike, da se bo v kratkem vršil občni zbor političnega društva, na katerega že sedaj vabimo somišljenike, da se ga udeleži o v velikanskem številu, da bo občni zbor sijajna manifestacija zoper šikane deželne vlade nasproti organizaciji koroških Slovencev! Sladkorno odernštvo. Dandanes vsi stanovi tožijo o strašni draginji, zlasti še nižji uradniki in delavstvo. Vse toži, da ne more z dosedanjim zaslužkom izhajati. Razumljivo je, da razne politične stranke, ki živijo le od laži in huj-skarij, zlorabljajo draginjo v svojo strankino korist in kažejo na take provzročitelje draginje, ki so draginje toliko krivi, kakor je recimo državni zbor kriv lanskega sne- Podlistek. Slovo od tujcev. (J. M—č.) v »Pozdravljena, Hana! Pozdravljen ti e angel sred sovražnega sveta, ti rešilni v°lnič sred razburkanega morja, svetla luč črni noči, ti blagodišeča roža sredi oaze, ge^brnožuboreč studenec v samoti, kamor kje. Se zatekal v zapuščenosti in bridkosti, Ža ] S-ern tešil svojo srčno bol in obup . . . Za j Pogled še v tvoje sanjavomirne oči, obr * Pogled v nedolžen in pošten tvoj za aZA ^vala d za pravično ljubezen, hvala s°čutje, ki si ga vedno gojila v poštenem p^u dapram meni in materi moji domovini, tujci ljena ^ edina prijateljica med Razhajala sta se. k • genske sape so pihale od juga, dona-n i?Ce- 0P°jnodišeč vonj iz domovine. Šu-kof j6 na drevju staro porumenelo listje, nad ^ttano od poletnega požara in mrak je niiv na zemlj° tisti večer, ko sta stala zad-dan r&t na Peščeni stezi, ki je bila vsa ob-gana °d drevja in ob kateri so cvetele pi-bil icrroze tn jo obsipale s cvetjem. Lep je tuj n kogat naravne lepote, toda bil je rodon|Si ^ornovini, nedostopen drugim na- držafn0bridk° jima je bilo v duši, ko sta a za roko, zadnjikrat si zrla v obraz. »In vendar, Zoran, glej, kako krasen je ta kraj; ostani vendar tu, čemu te vleče proč, proč od mene, proč iz teh krajev?« »Lep je ta kraj, Hana, a veš, da je meni sovražen, sovražen zato, ker sem tujec! Bolje je, da grem od tod, nazaj me vleče srce v domovino. Tudi tam pri nas je lepo, še veliko lepše, ker je bogata naravne krasote naša domovina. Tudi tam cvetejo rože, še lepše in bogatejše rože, in nastiljajo bele stezice s cvetjem. Zato nazaj k materi, nazaj k domovini!« »Torej me hočeš zapustiti, Zoran?« »Da, Hana. Ti ljubiš svoj rod, ljubiš svojo domovino — in čemu bi je ne ljubil jaz? Spoštoval sem te, Hana, in visoko cenil tvoje orce, zato ker si me razumela ... Ti edina si imela sočutje z menoj, ti edina si umela bol, ki me peče v srcu radi sovraštva in krivic, ki se gode zatiranemu slovenskemu rodu ... Ti edina si pomilovala našo zaničevano in bedno domovino, na katero se meče od vseh strani le gorje in sovraštvo . . . Tebi sem vse to opisoval, in si me razumela. Videla si v duhu to prekletstvo in nesrečo, ki se zbira nad našim rodom, videla, slišala si in si strmela in bila ogorčena. ,Ljudje nepravični, kaj vam je storil ta ubogi rod, čemu ga tako zaničujete in mu teptate pravice!’ si vzkliknila v svojem srcu . . . Nisi ravnala tega radi mene, ampak zato, ker je tvoje srce pošteno in duša pravična, ker te ni še zastrupila divja strast fanatične ošabnosti napram drugemu narodu, ni te še okužilo umazano samoljubje ... In vedi, da naš narod visoko ceni in spoštuje pravičnike, ker zaničevanec in prokletnik goreče ljubi onega, ki ima ž njim sočutje in ga pomiluje. Vedi, Hana, da bom plemenito tvoje srce nosil vedno v hvaležnem spominu.« (»Naj grem še jaz s teboj, Zoran, v tvojo domovino naj grem . . .« »Ne moreš. Hvaležen sem ti, pravim, za sočutje tvoje. Spoštoval sem plemenitost tvojega srca, visoko sem te cenil, da skoro ljubil sem te, ljubil z bolestjo v srcu in solzami v očeh, zato ker sem vedel, da se bodo morala križati najina pota ... Ne moreš postati moja, ne moreš iti z menoj v domovino, zato ker si — Germanka in ne razumeš lepega našega jezika ... Ti ostani v svoji domovini, ki jo ljubiš, med svojci, kjer si bila porojena in kamor spadaš, jaz pa odhajam med svoje brate na jug. Kliče me domovina, odpira mi vrata na stežaj. Tam hočem živeti, ne med tujci; v domovini je bolje, slajše . . . Pozdravljena torej, Hana! Zadnji pogled še na tvoj obraz, le en poljub v slovo . . . Pozdravljena tujina! Zadnjikrat naj te še zrem danes, potem pa naj moja misel ne ve zate nikoli več, ker dosti rodila si mi bolečin . . . Pozdravljena . . .« Močneje so zapihale sape od juga, prinašajoče pozdrav iz domovine. Streslo se je drevje nad njima, ki sta se razhajala vsak na svojo pot . . . Zatrepetalo je rumeno listje, streslo se od vejevja in tiho padalo na zemljo . . . ga. V tem oziru so se vedno odlikovali socialni demokratje, ki so kaj radi govorili, da je kmet kriv draginje; v resnici pa kmet dandanes še mnogo bolj trpi vsled draginje kakor vsi socialnodemokraški voditelji skupaj. Tudi nemškutarski hujskači so kaj radi zadnja leta izrabljali nevednost slovenskih volilcev in so farbali ljudi, da je draginje kriv —- vsemogočni :— poslanec Grafenauer. V pliberški okolici so ti »lažniki po poklicu« celo iznašli, da je Grafenauer kriv — letošnje suše. Seveda za ljudi, ki kaj takega verjamejo, ni pomagila, razven puščati jim kar na treh straneh kurjo pamèt. Značilno za nemškutarske in socialno-demokraške hujskače je pa, da ne pokažejo nikdar na prave provzročitelje draginje; deloma ker so preneumni in kričijo le to, kar so se iz svojih lažnjivih listov naučili, naj si bo še tako neumno in neresnično, deloma pa zato, ker so, kakor socialnodemokraški vrhovni voditelji, zvezani s tistimi, ki delajo draginjo, kakor s tako imenovanimi »Kohlen-baroni« (posestniki premogovnikov), sladkornimi oderuhi itd. Teh oderuhov, ki so povečini sami Židi, se nikdar ne lotijo, ker so ravno vrhovni voditelji socialne demokracije Židi in vrana vrani oči ne izkljuje. Za vzgled, kako dražijo razni veliki tovarnarji na umeten način svoje izdelke, naj služijo sledeči podatki o sladkornem oderuštvu. Od začetka svečana do konca julija t. 1. je cena prečiščenega sladkorja (cukra) poskočila za 12 kron za 100 kil ali za več kot 16 odstotkov nad normalno ceno. Za to pa ni bilo nobenega pravega povoda, razven nenasitljivost židovskih žepov. Lanski pridelek sladkorne repe, iz katere se prideluje sladkor, je bil sijajen in splošno pridelovanje sladkorja v zapadni Evropi je bilo naj-obilnejše v celem desetletju. V Nemčiji, Av-stro-Ogrski, na Francoskem, v Belgiji in na Holandskem skupaj so pridelali 53'/4 milijonov meterskih stotov ali celih 8 milijonov meterskih stotov več kakor predlanskem. V naši državi sami so pridelali lani 1514 milijonov meterskih stotov. Koncem junija Je bilo v naši državi efektivne zaloge sladkorja s 3,058.000 meterskimi stoti proti 2,386.000 meterskimi stoti lanskega leta, torej za dobri dve tretjini milijona več; zaloge neprečiščenega sladkorja pa znaša letos 263.000 meterskih stotov proti 74.000 meterskim stotom lani. Kljub obilnim zalogam so pa karteli-rani (združeni) sladkorni baroni sklenili poskočiti s cenami. Taki kartelirani tovarnarji kratkomalo sklenejo vsi enako povišati cene svojim izdelkom, ljudstvo pa kupuj dražje ali pa pusti. Ker pa je n. pr. sladkor dandanes za vsakdanje življenje, zlasti za mesta, neobhodno potreben pridelek, moi’a-jo ljudje sladkor dražje kupovati. Če veliki sladkorni kartel sedaj zagovarja podraženje sladkorja z letošnjo sušo, vsled katere bo malo sladkorne repe, to ne drži. Kdo pa je mogel meseca svečana ali junija, ko je poskočila cena sladkorja za 16 odstotkov, sploh vedeti, da bo suša? Pa tudi danes se ne more z gotovostjo izračuniti, kakšen da bo pridelek sladkorne repe; ta rastlina je namreč zelo trdna in če pride še dovolj dežja, se bo takoj popravila; vrhtega ima pa sladkorna repa letos za cela dva odstotka višjo cukrnatost v sebi. Tudi je letos v Avstriji za 72/5 odstotkov in v Nemčiji za 9 odstotkov več obdelane zemlje za sladkorno repo kakor lani. Slab pridelek bi mogel torej šele potem, ko bi bil že dejansko dokazan, torej šele pozimi, vplivati na cene sladkorja. S podraženje,m sladkorja so sladkorni baroni edinole nameravali z modernim ropom napolniti si do vrha svoje globoke žepe z ljudskim denarjem. Pomislimo, da je koncem julija t. 1. stal 1 kg prečiščenega kockastega sladkorja (Wiirfelzucker) v Londonu 39 do 40 vinarjev, v Berolinu 50 do 53 vin., pri nas pa 88 do 91 vinarjev, in to kljub temu, da se razmeroma po velikosti pridela v Avstriji največ sladkorja iz sladkorne repe. Naši ljudje morajo torej domač sladkor kupovati za 125 odstotkov dražje, kakor Angleži, in za 75 odstotkov dražje kakor nemški državljani. In sedaj so sladkor zopet podražili. Uradno obvestilo dunajske borze z dne 7. t. m. poroča, da je poskočil sladkor kilogram na 97 vinarjev. Tako delajo kartelirani tovarnarji, ne da bi jim kdo mogel do živega, razven trgovci, če bodo vsled visokih cen sladkorja začeli naročevati namesto slabejšega pa dragega sladkorja iz sladkorne repe boljši prekmorski sladkor iz sladkor j eve trstike. Prekmorski sladkor ima 96 odstotkov cukr-natosti v sebi, surogatni sladkor (iz sladkorne repe) pa le 88 odstotkov. Iz tega pa sledi, da mora biti zadnji za 9 do 10 odstotkov vrednejši, če hoče konkurirati s prek-morskim; dandanes pa je cena surogatnega sladkorja dosegla ceno prekmorskega sladkorja. Edino, kar se da proti tem sleparskim kartelom za enkrat ukreniti, je predlog poslanca Grafenauerja, da se naj kartele kot v odgovor na podraževanje izdelkov močno obdači. Sicer bo pa naloga države, da pridelkom, ki so za življenje potrebni, nastavi cene, ki jih karteli ne bi smeli prekoračiti. Proti takim izkoriščevalcem ljudstva bi se naj obračali vodje socialnih demokratov, če jim je res kaj na trpljenju delavskih slojev ležeče, ne pa da sleparijo delavce z demonstracijami po mestu, ki so naperjene zoper osebe, ki so draginjo manj zakrivili, kakor socialnodemokraški hujskači sami! Pol milijona vladne podpore za nemškonacionalna podjetja. Katoliški kmet v naši državi je in ostane velik revež; ob nezgodah ima vlada zanj le še lepe, pa prazne obljube. Pomislimo samo, kakšno naravnost neverjetno stališče da je zavzela vlada nasproti sanaciji zadružništva nemških krščanskih socialcev, ki je prišlo vsled ponesrečene špekulacije dveh oseb v hudo krizo. Čeravno bi moralo biti vladi mnogo na tem, da se nemška centralna kasa sanira in tako zadružništvo na Koroškem zadobi nove korenine in zaupanje ljudstva, cetralna kasa vsled vladne brezbrižnosti še do danes ni sanirana. Tako se pač skrbi za krščanskomislečega kmeta! Sicer se pa temu ni čuditi, če se pomisli, da informira centralno vlado deželni predsednik H e i n, ki nosi na svojem imenu pečat (sovraštva do katoliških organizacij 5n ki kar išče priložnosti, da bi mogel ustreči slednji želji nemških nacionalcev! Vse drugače postopa naša vlada, če je treba sanirati kako liberalno banko. Tam se ji ne zdi škoda milijonov! Toda to še ni vse! Vlada je začela celo podpirati priva t-n a nemškonacionalna podjetja — na stroške davkoplačevalcev in to v dobi — draginje! Iz najzanesljivejšega vira smo poizvedeli, da je vlada prevzela garancijo za obresti petih let za tri m i 1 i j o n e kr on za stavbo Park-hotela v Beljaku. To je podjetje čisto zasebnega značaja, akcijsko podjetje, ki mu načeluje nemškonacio-nalni in protestantovski bankir Hyrenbach v Beljaku. Velikanskega, v najmodernejšem slogu sezidanega hotela niso mogli končati, ker je nastala denarna suša, in vlada je takoj priskočila na pomoč. Najmanj 500.000 K, pa, prej več, bo morala vlada šteti za to podjetje. Kaj porečejo na to dr. Waldner, dr. Angerer in tovariši, ki so v deželnem zboru kar pihali same jeze in vpili, da niti enega vinarja ne sme dati vlada iz državne blagajne ža sanacijo centralne kaše? Ti ljudje so pač vedeli, da se gre za rešitev — krščanskih kmetov! Stavimo, da noben nemški nacionalec v deželnem zboru ne bo izgubil niti besede, ko vlada trosi denar za privatno podjetje, ko-jemu načeluje bogat bankir protestant Hyrenbach ! Dokler si moramo k o r o -ški, itak revni Slovenci -sami na lastne stroške zidati šole, kakršne zahteva zakon, pa nam jih vlada ne privošči, dokler vlada za naše' zadružništvo nima denarja, čeravno bi ga ,z a to morala imeti, dokler vlada malomarno gleda, kako nemški n a -cionalci v deželi enostransko in strankarsko gospodarijo z državnim denarjem za podpore ter ga uporabljajo v politične namene, tako dolgo je in o s tane v n e b o v p i j o č škandal, d a v 1 a-d a podpira nemškonacionalna, povsem privatna podjetja! Tak» postopanje vlade je pač seveda zopet m»' goče edinole na Koroškem! Velikmladeniški shod pri Sv. Križu na Koroškem. Mladeniški shod, katerega je priredila-Slovenska kršč.-soc. zveza za Koroško na praznik 8. septembra pri Sv. Križu nad Sp-Dravbergom, se je vršil ob zelo krasni udeležbi. Prišli so mladeniči, možje in tudi nekaj deklet in žen iz vseh bližnjih koroških in štajerskih krajev. Ob 9. uri je imel cerkveni govor v natlačeno polni cerkvi preč. g. Kogelnik, župnik z Radiš. Orisal nam je kakšno mora biti življenje pravega, vzornega katoliškega mladeniča, da doseže svoj cilj. Po slovesni sveti maši, katero je daroval preč. g. dr. Hohnjec iz Maribora, vršil se je shod pod milim nebom pred cerkvijo-Shod je lotvoril predsednik Zveze gospod dr. Rožič s prisrčnim pozdravom na vse koroške in štajerske fante, ki so se potrudili k Sv. Križu, da se navdušimo za skupen boj proti našemu verskemu in narodnemu sovražniku. Nato je govoril veleč. gosp. Jožef Rozman, župnik iz Črneč. Sovražniki nas napadajo, hočejo nam vzeti vero in jezik, ker vidijo, kako lepa da je naša zemlja. Da bi to lažje izvršili, nam odtegujejo in zabra-njujejo izobrazbo, dobro vedoč, da bi se brez prave izobrazbe ne mogli ubraniti. Veleč. g. profesor dr. Hohnjec iz Maribora je prinesel pozdrave koroškim mladeničem iz zelene Štajerske. Navduševal je udeležence za mladeniško gibanje, da bi se tudi na Koroškem mladina tako organizirala, kakor se je na Štajerskem. Mladina potrebuje izobrazbe in zato naj se ustanavljajo izobraževalna društva, Orli, dekliški odseki. Dandanes rabi mladina tudi gospodarske izobrazbe. Slovenski kmečki stan nazaduje, primanjkuje delavcev. Vse to moramo sami izpopolniti, in to storimo, če se skupno v društvih izobražujemo. Zavedati se tudi moramo, da nas je Bog ustvaril kot Slovence in da hočemo kot Slovenci tudi ostati. Kot vzgled nam je navedel govornik Spodnjo Štajersko, katera se more le mla-.dinski organizaciji zahvaliti, da je bil pognan liberalizem pri zadnjih državnozborskih volitvah iz dežele. Gospod dr. Rožič j« razvijal program mladeniške in gospodarske organizacije za Spodnje Koroško. V mladini je prihodnjost, zato je treba mladino organizirati. Zavedati se moramo, da Avstrije bodočnost je v slovanskih rokah. Mladina, fantje in dekleta, morajo na krov na stražo! V izobrazbi, v samopomoči je rešitev našega naroda. Mladeniška organizacija nas bo storila močne. Mladenič iz Štajerske je vzpodbujal udeležence, da se ravnajo po besedah govornikov in da ustanovijo društva v krajih, kjer jih še ni. 1 Nato se je zaključil shod z velikim navdušenjem. Upamo, da bo obrodil najlepši sad. Politične vesti. Sprava med Čehi in Nemci. Kaikor med Jugoslovani in Nemci, tako se bije hud boj tudi na severu naše države med Čehi in Nemci. Vsa spravna pogajanja med Čehi in Nemci so se dosedaj vsled trdovratnosti Nemcev razbila. Nemci bi radi imeli vse pravice, drugim jih pa ne privoščijo. Čehi so pa močen narod, in vlada ne more brez njih vladati. Ker jih hoče pridobiti za vladno večino, zato je nanovo spravila, v tir češko - nemško pogajanje in izročila to akcijo knezu Thunu. Prvi začetki pogajanja so ugodni. Kdaj bojo vlada in Nemci pokazali vsaj dobro voljo za narodno spravo na jugu, kjer narodni boj ni nič manj hud kakor na severu? Sklicanje deželnih zborov. Deželna zbora na Češkem in Nižje-Avstrijskem sta sklicana na 20., ona na Predarlskem in v Trstu na 25. t. m. Koroški deželni odbor je prosil vlado, da da deželnemu zboru priložnost za proračunski provizorij (začasni proračun) zadnje dni meseca decembra, ki bi ji sledilo v prosincu in svečanu 1912 daljše zasedanje. ^einŠki Volksrat za Ustar Češko razkrinkan. 'leen lanovitelj in vodja nemškega narod-^eš]{i|SVeVl na Češkem, dr. Titta je v politiki 1 Nemcev že opetovano igral take neijk| .^a je javnost «umila, da ta strastni Politik uganja vsenemško, proti-Politiko. Dr. Titta je hodil svoje, sk,ivkve poti. Sedaj pa je prišlo na dan S0ci nStno delovanje nemškega Volksrata. je na aertlokratičnemu listu v Reichenbergu tir 'p re^ <] ogla v roke zaupna okrožnica Har i1^6 na okrajne načelnike nemškega okr • e^a sveta, v katerem je pozival HarimG O'T'ariizacije, da naj prireditve mor-pob.skega društva ne podpirajo in zanj ne a*aio denarja. (Mornariško društvo je Patriotično društvo, ki nabira za O’ij'sko mornarico.) Konec okrožnice se v slovenskem prevodu glasi dobesedno: proč od cesarskih bonbonov. cjij. narodno probujen Nemec naj ne da 1 vinarja za namene karišk ega društva!« avstrijskega mor- Dnevne novice in dopisi. Vlagajte svoj denar v domačih denar-zavodih! V zadnjih letih je začelo Ijud-v 0 v mestih nalagati svoj denar ne več v ^kplnicah in drugih domačih kreditnih 1 j. 'klili, marveč v raznih tujih, inozemskih Se ^ Tukaj so se kupovale akcije, ki so St pestovale včasih po 5, 6 in še več od-li kov. Kaj je akcija ali delnica? Dolžni ^industrijskega ali trgovskega podjetja, jet.eH se boljše obrestuje, če dotično pod-pj6 dobro prospeva, slabše, če podjetje iZfi S)P-eVa slabše, a denar se tudi lahko ves lami č0 se podjetje ponesreči. Koncem a]. ^kn&a leta so se ljudje tepli za take V*!®; vsakdo jih je hotel kupiti, ker je cja. bost akcij rastla od dne do dne. Že te-p 1 Se jo svarilo pred nakupovanjem takih pj.pkjev. Danes je prišio, kar se je tedaj So ^kbovalo: minolo soboto (9. septembra) Lai ^le akcije v Berolinu: Feniks za 65%, lih la^iitte za 7%, Luksemburger za 55%, ck^^bacher za 7%, Harpener 5%, Schu-lj;i' 5%, Siemens Halske 7%, Deutsche 3r/T5%, Berliner Handels Gesellschaft p^’.banada 6 75%. Cela vrsta industrijskih pjb’jev je padla za 15% vrednosti: To se j6 p L kdor je imel za 1000 K takih akcij, vol^ulnl v enem dnevu 150 kron in ima v b vrednosti le še 850 kron, zato ker je alfe ®. IH v jeseni mislil, da dobi na leto pri p0 1/L10 kron več obresti, kakor v varni Pop binici. Zdaj lahko 15 let špekulira, da avi škodo enega dne. om°k,ic- Vas Goriče na Žili v političnem Pridih Šmohor je dne 22. avgusta 1911 bila ^stai*'3' b° velikem požaru. Ogenj, ki je tnapl vsi e d strele, se je vsled suše in po-steVj| anja vode kljub prizadevanju polno-kak J10 došlih požarnih bramb iz okolice ^koj1' P0žarnih bramb iz Čajne, Bistrice in Zg0 °ra z grozovito naglico razširil, da je bastai P biš in 18 drugih poslopij in je Vi 'la škoda v znesku 250.000 K po odštet-hjp Varovalnine v znesku 125.000 K. Pri iti 0 Poleg premičnin bili uničeni pridelki kle; kSH velike zaloge deloma še lanske kr-k° ’gkar Pomeni za prizadete posebno občut-hati ^°’ ker vsled suše na otavo ni raču-je zap a P° številkah precejšnja škoda, ki ca, k. e!a deloma posestnike, deloma gosta-tehi p llrn je zgorelo imetje, zadene prve hUir KUje’ ker 80 povprek vsi zadolženi, če-V bi y° Yzrok mnogi požari, ki so razsajali ‘bcčpi aSb čd leta 1878 sem namreč v tej ne-katVa-s^ bilo nič manj kot 8 požarov, Vas, 'Tih so upepelili oni leta 1887 celo b. ^ar leta 1898 iste domove, kakor 22. bcrp Č^h požar lanskega leta je uničil se-P°leg oSl0Pij. Razven Gorič je pa tudi edina *tevan. eGč v mali občini nahajajoča upo-b let^ Vredna vas Borlje leta 1869 docela bzipei, do polovice pogorela. V takih J0 itak sama revna občina brez p'Pet yP.Pomagati svojim od hude nezgode , e^Po^^bbetim prebivalcem in so zadnji j|j. ip ne si morejo rešiti ogroženo eksisten-v° % h ZaPadejo revščini. Z ozirom na ve- ^^,^00 in nujno navezani na pomoč od b z Cr)f ty i e v sunil. Zj uz.11 um ixtt vc- v ,l Pa Sl>ečo menim, da moram zopet kli-jr) bi tnp0.b°e Pri vseh nezgodah se v ži-rns^bif,!3 izkazano darežljivost deželanov ^6b n1 lSPlošno deželno zbirko na Ko-PPove sprejemajo politične obla- sti prve instance in c. kr. deželna vlada. — Za c. kr. deželnega predsednika: Lob- meyr 1. r. Vojaški novinci. Dne 3. in 5. vinotoka dojde v Celovec 1060 vojaških novincev. Samomor. V sredo, 13. t. m., zjutraj se je obesil v Št. Rupertu pri Celovcu železniški delavec J. Selcher. Bil je oženjen in oče štirih otrok. Otrok utonil. V Otočah pri Celovcu so se pri Holzlegerju igrali otroci blizu vodnjaka, ki je bil slabo pokrit in je padel en otrok v vodnjak ter utonil. Ribnica. (Gozdni požar.) Kneza Rosenberga gozd v občini Škofiče je začel goreti dne 7. t. m., ob treh popoldne. Ogenj se je razširil po približno enem oralu. Zgorelo je okrog 500 posekanih debel in nekaj drv, last lesnega trgovca Janeza Seger. Škode je 1000 kron. Kap je zadela v torek, 12. t. m., popoldne ob dveh v hotelu Moser v Celovcu tovarnarja Blassa iz občine Waiern, ko je ravno sedel k južini. Bil je takoj mrtev. f Kardinal knez in škof Puzyna. V Krakovu je umrl 9. t. m. tamošnji kardinal knez in škof Puzyna, star 70 let. Za kardinala je bil imenovan 15. aprila 1901. Znan je bil zlasti vsled tega, ker je pri volitvi sedanjega papeža izročil v imenu avstrijske vlade »veto« (protest) zoper eventuelno izvolitev tedanjega papeževega državnega tajnika kardinala Rampolla del Tindaro. Veste moja navada ni, da bi nekaj okrog govorila kar sem samo slišala! Pri v pralnem ekstraktu Jenska livala" sem se pa sama prepričala, daje najboljši in najzanesljivejši pralni prašek ter, da popolnoma nadomešča vsako béienje perila. S pralnim ekstraktom „Ženska hvala" namočeno perilo, pere se v polovico krajšem času, brez truda in popolnoma čisto. Nov lordmayor. Ko je zadnje dni obiskal lordmayor iz Londona Dunaj, so listi pisali, da ima tak nadžupan 10.000 funtov letne plače, to je 200.000 kron! Gospodje, ki v Celovcu nakladajo ljudem dohodninski davek, iščejo v okolici takih lordmayor jev — med Slovenci. Pol enega so menda našli; ta je posestnik in trguje nekoliko' z lesom. Zato so mu Celovčani prisodili dohodkov 12.570 kron in so mu naložili s plačilnim nalogom št. 194 dohodninskega davka samo — 326 kron. Radi bi vedeli, koliko takih bogatašev so našle celovške oblasti med Nemci? Nekdaj so menda zemljiške čiste doneske tudi tako cenili, da je slovensko zelo peščevnato zemljišče v najvišjih razredih in da je globoki, rodovitni svet med Nemci nizko cenjen. Odkod vse to? »Sudmarka« v Celju. Sudmarkovci so zborovali 8., 9., 10. t. m. v Celju. Slovensko prebivalstvo se je zadržalo popolnoma mirno. Kako pa postopajo nemški prena-petneži, če Slovenci prirejajo kake večje slavnosti! Izzivali so pa celjski nemškutarji s frankfurtaricami. Frankfurtarico je razobesil celo c. kr. sodni svetnik Gallinger, bivši slovenski Kapun. Pridigoval je v pro-testantovski cerkvi pastor May o »Losung der Sudmarke«, kar je bilo celo njegovi zvesti poslušalki, stari sohi pred cerkvijo preveč, tako da se je s svojo frankfurtarico vred raje podrla v viharju, kakor da bi zopet morala poslušati enake reči v cerkvi. Značilno, kako Sudmarkovci farbajo svet, je dejstvo, da so na shodu govorili o ogroženem nemštvu — na Koroškem, ko pri nas vendar že vsak otrok ve, da še noben Slovenec Nemcu ni skrivil lasu, pač pa da Sudmarka na umeten način pospešuje ponemčevanje Slovencev. Na shodu se je hotel na vsak način pokazati s -svojo zgodovinsko učenostjo tudi g. Lackner, urednik »Fr. St.«, ki je vedel povedati Sudmarkov-cem, da prebivajo Nemci že — tisoče let na tej zemlji, in je prerokoval, da naj bo že, kakor hoče, nemška bo ostala ta zemlja na veke. Čestitamo! Črna. (Razne novic e.) Zvečer 4. t. m. je zopet zasvetila v naši vasi električna luč iz nove elektrarne g. Janeza Hobel p. d. Matevža. — Plajberška unija, je zopet pričela graditi nov rov pri Žerjavu, po katerem mislijo priti pod gorenje jame na Igrčevem griču. Rov bode imenovan po sedanjem g. oskrbniku: Tomaž Glančnikov. Gradijo tudi vrven tir, po katerem se bo odvažala ruš-nina izpred rova na drugi hrib nad Čemer-nikom. Sliši se tudi, da namerava unija kupiti avtomobil, ki bo vozil svinec na prevaljski kolodvor. Grebinjski Klošter. Preteklo nedeljo ob 3. uri popoldne je med burjo strela udarila v skedenj Primoža Šliefnika p. d. Driona v Mali vasi in ga je upepelila. Skedenj je bil natlačeno poln žita, sena in otave; zato je škoda velika, dočim je zavarovalnina majhna. Pri požaru so se z izdatno pomočjo odlikovali nekateri Grebinjčani, posebno gospodje učitelji. Prisrčna hvala jim! Očetu Drionu, skrbnemu gospodarju, cerkvenemu ključarju in zvestemu našincu naše iskreno sožalje! Izpred sodišča. Pri deželni sodniji v Celovcu se je 13. t. m. vršila razprava v zadevi volitev. Dva mlada, vrla posestnika iz Želuč, Jožef Martič in Miha Veber, sta bila tožena, češ, da sta Florijanu Einspielerju na dan ožjih volitev na ime Lučovnika izpolnjeno glasovnico vzela in proti njegovi volji izpolnila z Lukasovim imenom. Ovadbo so napravili nemčurji, ki so se že veselili, da bodo spravili dva narodnjaka v luknjo in ob volilno pravico, pa so se grdo urezali. Ža n d a rm e r i j a je naredila krvavo ovadbo, in sicer tako, da je državni pravd-nik brez preiskave tožil. Pri obravnavi pa se je pokazalo, da so le nasprotniki hoteli preslepiti Florijana Einspielerja, ker so mu utakrnjili glasovnico z Lučovnikovim imenom, četudi je hotel Lukasa voliti. Obtoženca, ki ju je zastopal g. dr. Brejc, sta bila oproščena in je njun ovaduh za eno blamažo bogatejši. — Pred kratkim je bil neki posestnik iz občine Bela obsojen na 30 K globe in izgubo volilne pravice na šest let, ker je nekemu volilcu, ki ne zna ne pisati ne brati, ki pa je že od nekdaj znan kot vo-lilec naše stranke, popisal glasovnico, ne da bi ga prej prosil za dovoljenje, kljub temu da je dotični volilec kot priča izpovedal, da je bil z izpolnitvijo glasovnice zadovoljen, in da če bi ga bil prej vprašal za dovoljenje, bi mu ga bil tudi dal! Sodišče ga je kljub temu obsodilo, vendar je zagovornik g. dr. Brejc vložil ničnostno pritožbo na najvišje sodišče. Ta slučaj kaže, kako previdni morajo biti naši zaupniki in agitatorji celo pri pristaših naše stranke. Pravilo naj bo, da naj se vsakega poprej vpraša za dovoljenje, predno se mu glasovnica izpolni, potem pa ne bo nobenih tožb. Od Žile. (Z i 1 j a n i v rokodelski razstavi.) Kolovodje Ziljanov bila sta župan Fišer in po njegovem kopitu vrezani BI. Leiler ml. iz Bistrice. Sprejela sta ta dva baje 500 K za hrano in pijačo cele ekspedicije v Celovcu in na poti, ker obljubilo se je udeležencem, da so prosti vseh izdatkov. A v Celovcu delalo se je drugače. Kadar je bila pojedina končana, dala sta Fišer in Leiler žajfo ter zginila kakor kafra. Prav pristransko se je ravnalo pri razdelitvi odlikovanj, seveda po Fišerjevem nasvetu. Osebe, katere niso zaslužile nobenega priznanja, so dobile prve odlike. Da so le nemškega mišljenja in da znajo dobro vpiti in hajlati! Potemtakem se je licen-ciralo le mišljenje, ne pa zasluga. Prav Fi-šerjeva manira! Njegova hči, na katerej ne najde nihče posebne lepote, ne na sredi obraza, ne na hrbtu, dobila je darilo kot prva lepotica. Dekleta iz Strajevasi, res brhke postave, pa so bile zapostavljene. Žena strastnega nemškega nacionalca Hut-terja, Nemka iz Bleiberga, dobila je kolajno kot slovenska Zilanka. Torej se ni čuditi, da je bil župan Millonig silno razburjen in je po Celovcu slovensko obstruiral. Sploh pa se da z strajskim županom še kaj govoriti, ker je sicer pameten mož in zna vsaj misliti. Kako so delili darila pri razstavi? Značilno, kako so pri razstavi delili darila, je, da je dobila tiskarna Gutenberghaus zlato kolajno. Kdor le malo razume tiskarsko stroko, in je videl razstavljene reči tiskarne Gutenberghaus, ki so čisto navadni izdelki, ki je enako izvrši vsaka poljubna tiskarna, ta se bo odlikovanju zares čudil. Celo uradna »Klagemfurter Zeitung« je, sicer na zelo mičen način, izrazila začudenje nad takim odlikovanjem. Na drugi strani pa n. pr. največjega priznanja vredno fino delo g. Lečnika iz Borovelj, lastnoročno izdelana pre-cizijska ura, ni dobila prvega darila. Saj se poznamo! Imamo v evidenci še več slučajev. Glasom enako se glasečih sodb glavnih zdravnikov dunajske c. kr. splošne bolnice v Wiedenskem okraju se je naravna Franc Jožef-ova grenčica izkazala odlično po prijetni lastnosti, da učinkuje zanesljivo razkrajajoče in odvajajoče že v malih količinah in brez vsakih drugih stranskih pojavov. 28 Kriva Vrba. (Gozdni požar.) Dne 8. t. m., ob štirih popoldne je nastal v občini Kriva Vrba požar v gozdu posestnika Jožefa Pamperla. Sodi se, da je nastal požar vsled goreče stran vržene vžigalice ali smodke. Izletniki so mnogokrat neprevidni. Zgorela je nastelja v obsegu 700 m2. Ogenj so pogasili domačini. Škofiče. (Roparski umor.) Dne 4. t. m. proti sedmim zjutraj je našel 13 letni Jožef Jeročič 711etno prevžitkarico Marifo Piček v postelji umorjeno. Prerezan je imela vrat. Morilca so zasledili v osebi dninarja Janeza Schusterja, ki je pri umorjenki dobil dve kroni. Schuster je izprva hudodelstvo tajil, pozneje pa priznal. Izročili so ga deželnemu sodišču. Schuster ni tukajšnji rojak. Velikovec. (Kupčija z mladino.) Nepotrebni nemški »Schulverein« je lani daroval za tukajšnje šole 2350 K. Prav hvaležni bi bili omenjenemu društvu, če bi se spominjalo iz pravega namena naših revnih otrok. Toda to so groši, s katerimi navadno slovenski otroci prodajo svojo narodnost. In to vendar ni lep namen. Česar ne storijo zadosti nemškonacionalne šolske oblasti s svojim ponemčevalnim, četudi protipostav-nim, sistemom, to naj izpopolni denar. Tako ravnanje vendar ni moralno in je Nemcem v veliko sramoto. Slovenski stariši, pošljite svoje otroke v slovensko šolo! . Bolehnost in umrljivost pri otrocih, ki pijejo iz steklenice, je veliko večja nego pri dojenčkih, če se zamudi pridati mleku „Kufeke“, ki ga najtopleje priporočajo neštevilni tu- in inozemski zdravniki. „Kufeke“ vsebuje jako mnogo redilnih sestavin, ki povzročajo, da se otroci krepko razvijajo, je lahko prebaven ter preprečuje in odstranja motenje prebavljanja, drisko, bljuvanje, črevesni katar i. dr. 170 Žrelski romar župan Oremus in njegovi liberalni pristaši so bili vsled »Mirovih« razkritij o njihovih romanjih in sklepih strašno zbegani. Niso si vedeli pomagati. Sklicali so sejo krajnega šolskega sveta, da dajo »Miru« odgovor. Župan je izgubil glavo in sploh ni vedel, kaj storiti ; enako se je godilo Švingerju, ki je bil stavil tisti famozni predlog, po katerem bi se naj za slovenske otroke uvedel nemški krščanski nauk. Bogensberger se je pa po nepotrebnem razburjal. Možje so priznali svojo blamažo s tem, da so začeli nanovo o tem predlogu sklepati in so postali mnenja, da v prvem razredu naj po njihovi milosti še ostane slovenski pouk v krščanskem nauku. Konečno so sklenili poslati »Mirova« članka v »Fr. Stimmen«. Tega se že res _veselimo! Možje se hočejo res še pred širšim svetom blamirati ! Seifritz v škripcih. Kakor čujemo, je zoper oba Seifritza, starega in mladega, vložena ovadba zaradi pregreška zoper volilno prostost. Slučaj je popolnoma jasen in po pričah dokazan. Pričakujemo, da bo sodišče v Dobrlivasi proti Seifritzu ravnotako brezobzirno postopalo, kakor proti nekemu na-šincu v Globasnici. O obeh slučajih bomo še govorili. Sploh bomo delovanju gospoda sodnega isvetnika v Dobrlivasi odslej naprej posvečali večjo pozornost. Vernberg. (Občinske volitve.) Ker so vernberški nemčurski velikani ob času državnozborskih volitev še precešnje število glasov nalovili za vsenemca dr. An-gererja, so si mislili, da se bo vsenemški bog »Vodan«, v katerega imajo tako zaupanje, in katerega tako navdušeno »alldeutsch-heil« proslavljajo, pri občinskih volitvah posebno milobno ozrl nanje in jim zopet pomagal podjarmiti neumne »vindišarje«, kateri so se pred tremi leti predrznih otresti se njih brutalne nemčurske komande. In res bog »Vodan« jim je poslal preroka, kakor poroča zadnji »Mir« iz Podravelj, kateri je zagotavljal poskrbeti, da se pomede z neljubimi Slovenci, kateri mu delajo tudi v Lipi strašne preglavice, ker se tudi bližajo občinske volitve. Ali vse prerokovanje, vse žrtve, četudi se je dalo par voz brinja za eno pooblastilo, ni nič pomagalo. Slovenci, zavedajoč se, za kaj se gre in do grla siti ponižnega hlapčevanja vsenemcu na lastni zemlji, ki so ga morali okušati prej en četrt stoletja, so zbrali svoje pogumne čete In udarili na nemčurje s tako silo, da so bili ti kar razočarani. Dobili so namreč dne 8. t. m. pri volitvi tretjega razreda 76 glasov večine; to je nemčurje tako poparilo, da se drugi dan pri volitvi drugega razreda niti udeležili niso. Samo v prvem razredu se je še posrečilo spraviti nasprotnikom tri svoje v odbor, ker je prišlo do žrebanja zaradi enakosti glasov. Vernberžani so se res nad vse moško držali. Želeti bi le bilo, da bi tudi Lipljani pri svojih prestoječih volitvah sledili temu vzgledu. Velikovec. (Občni zbor.) Društvo »Lipa« je priredilo zadnjo nedeljo svoj peti letni občni zbor. Navadno se je obneslo vsako društveno zborovanje zelo dobro. Toda vsa prejšnja zborovanja je nadkrilil zadnji občni zbor. Zastopana so bila vsa sosedna bratska društva, še celo iz Pliberka in Djekš so došli zastopniki; kakor vedno, so nas poselili tudi to pot zastopniki škocijanskega, ruškega in vovbrskega društva; posebno pa moramo omeniti zastopnice želinjskega društva; te so došle v narodni noši, ki se jim je vrlo podala. Zborovanje je bilo zelo dobro obiskano. Udov je štelo društvo 131, med temi dva častna člana in šest ustanov-nikov. Mesečna zborovanja so bila tri, govorov pa sedem. Poleg tega so se vršila tudi zborovanja podružnice »Slovenske Straže« dvakrat. Ravnotako je društvo tudi priredilo Miklavžev večer, predpustno veselico in družbinski večer na pustni torek. Torej skupaj sedem prireditev. Govorov je bilo sedem razne vsebine; gledališke predstave so bile štiri, odborovih sej je bilo sedem. — Pri prireditvah so naši tamburaši skrbeli * za zabavni del. Premalo pa so se udje posluževali društvene knjižnice. Dohodkov je imelo društvo 268 K 98 h, stroškov 250 K 46 h. Na novo je pristopilo na občnem zboru pet udov. V odbor so se na novo izvolili gg.: Potočnik Lovro, krojaški mojster, in Stornik Cvetko, mizarski pomočnik, oba v Velikovcu, odbornika; Ogradnik Pavel, strojarski pomočnik, in Kochi Gabrijel, čevljarski mojster, kot namestnika. Nato so nastopili prvokrat Orli, ki so s svojimi prvimi poizkusi telovadbe vzbudili občo pozornost in zadovoljstvo, s čemur je društvo storilo v svoji organizaciji velik korak naprej. Za kratek čas vežbanja moramo biti s telovadni uspehi vrlih mladeničev popolno- ‘ ma zadovoljni. Vseh Orlov je dosedaj 19, in zaslužijo, da jim zakličemo krepki Na zdar! Posebno gre vsa zahvala načelniku g. Francu Mauhlerju, ki ima zasluge za ustanovitev telovadnega odseka in ki se neumorno trudi v vežbanju mladih Orlov. Po telovadbi je govoril »Mirov« urednik g. Smodej, ki je v vznesenih besedah omenjal vzroke brez- verstva in iz lastne skušnje kot očividec al' iz drugih podatkov navajal, kako se drugod katoličani od najvišjih uradnikov in vladarjev do najnižjega delavca ne sramuje]0 javno pokazati svojega katoliškega prepi’1; Čanja, kakor kažejo to veliki katoliški shodi in evharistični kongresi. Ravnotako se tud' drugi narodi ne sramujejo svoje narodnosti; zakaj bi edino Slovenci bili narodni odpadniki? Odločno protestuje med viharni111 odobravanjem poslušalcev proti pisavi lu' trovske »Bauernzeitunge«, ki na načuveD način sramoti rimske papeže. Za govoron1 so uprizorili naši igralci šaljivo igro »Sokratov god«, ki se je nad vse izborno obnesla in provzročila mnogo smeha. Vse je hvalilo zborovanje in vse je bilo zadovoljno. Ta ko je društvo napredovalo zopet za korak naprej s tem, da so se začeli zbirati na vejah »Lipe« vrli mladi Orli. Društveno gibanje. Možica. Katol. slov. izobraževalno i*1 pevsko društvo »Peca« priredi dne 24. t. ni’ shod z igro na župnijskem skednju v Možici. Spored: Pozdrav predsednika, deklamacija, igra: »Dr. V se z n al in njegov sluga Štipko Tiček«. Med odmorom petje moškega zbora. Pobiranje mesečne članarine, volitev novega tajnika in blagajnika. Odbor. škocijan v Podjuni. Nedeljska prireditev (17. t. m.) se vrši »pri Rušu« v Zamožni; vasi tik Škocijana, začenši točno ob 3. ufi popoldne. Obsežen spored bò za vsakogar velezanimiv; iz prijaznosti sodelujejo veli' kovški tamburaši. Le pridite v obilnem številu! Oči in ušesa vseli udeležencev hoče 'vi' redno dobro zadovoljiti ob svoji petletnici — Škocijansko bralno društvo. Društvom. Slovenska kršč.soc. zveza za Koroško uljudno prosi vsa društva, katera še niso vrnila v Ljubljano informacijskih pol, naj to takoj storijo, drugače ne pridejo v prihodnji koledarček. Statistika se zaključi že prihodnji teden. Želinje pri Velikovcu. V nedeljo, 17. septembra, popoldne po blagoslovu, bo v župnišču v Želinjah shod bralnega društva. Govorita č. g. Smodej, urednik »Mira«, in gosp; Mavhler, živinorejski inštruktor. K obilni udeležbi vabi društveni odbor. Vogrče. Na kvaterno nedeljo 24. t. niše vrši popoldne po blagoslovu pri »Škofu« važen gospodarski shod, združen z občnim zborom podružnice slov. šolskega društva. Govori g. Mavhler iz Velikovca in še en govornik. Slovenci in Slovenke! ta dan vsi k »Škofu«! Vabi — odbor. Gospodarske stvari. O POMENU IN KORISTI ŽIVINOREJSKIH ZADRUG. V zadnjih dveh letih -se je na Kranjskem osnovalo mnogo živinorejskih zadrug, medtem ko jih je poprej obstojalo le nekaj, ki so skušale šele najti pot svojemu delovanju. Priznati se mora, da so te zadrug6 po svojem večletnem obstanku prestale marsikatero britko skušnjo, kar jim pa ni bilo v škodo, ampak le v korist, ker znano je, da skušnja uči. Obžalovanja vredni pa so bili oni živinorejci, ki niso uvideli važnosti teh novih naprav in so včasih celo namenoma skušali nasprotovati onim požrtvovalnim in nesebičnim osebam, ki so z jasnimi nameni s pomočjo živinorejskih zadrug hotele povzdigniti našo živinorejo- Brez boja ni zmage, brez truda ui kruha. Ta rek se uresničuje tudi pri živinorejskih zadrugah, ki danes lahko z veseljem in ponosom gledajo na svoje trudapolno delo, ko vidijo, da njih napor ni bil zastonj, ampak da je kolikor toliko vendar le rodi1 uspeh. Prve živinorejske zadruge so si pridobile mnogo izkušenj, katere lahko njim samim kakor tudi drugim živinorejskim za- Vsaka gospodinja, katera želi pripraviti dobro kavo, uporablja najraje »pravega : Francka:" s kavnim mlinčkom, ki se izdeluje temeljen1 največje skrbnosti že dolgo let v zagrebški tovarni. «i Ta izborni domači izdelek najtopleje priporočamo. n nln4inn^ ki edino slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla IliIeIh Filli lì mimi voda‘ Naroča se: Tolsti vrh, p. Guštanj, Koroško. j) £ USU IU 11 UfilU UEUIIIIU od vsakega zaboja plača podjetje 20 v. v društvene narodne namene, kamor naročnik določi. riigam služijo v pouk. Prve težave so se-aJ minile in upati je, da se nadaljnemu azvoju ne bodo več stavile tolike zapreke. Prepričan sem, da se bo zdelo to pri-banje starejšim, z uspehom delujočim za-^’kgam nekoliko pretirano, češ, da se hoče Vsa stvar le na zunaj olepšati. Tisti, ki so dobro poznali razmere v Panjski živinoreji, kakršne so obstajale 1'i’ed leti, mi bodo gotovo pritrdili, da imam Pi*av in da ne trdim nič prisiljenega, ozi-1'0rha neresničnega. Jasno sliko o naši ži-vmoreji si more napraviti le tisti, ki pozna ftaša plemena, njih prednosti in njih napake, način vzreje, hleve, krmljenje in sploh vse odnošaje, ki pridejo tu v poštev. Pakemu poznavalcu razmer stopijo napake ^ živinoreji takoj same ob sebi pred oči. Pavno tako tudi takoj opazi vsak napredek ! živinoreji, dočim strokovno manj izobrazili napredovanje opazi šele, ko je bil na 1° opozorjen. Besnica je, da je treba precej časa in Panogo dela, predno se doseže to, kar imenu-lemo pravi uspeh. Ali prezreti ne smemo fndi najmanjše stvari, ki jih tudi lahko imenujemo uspeh. Ako zadruga korakoma napreduje ter podpira živinorejo v vsem, kar je ž njo v zvezi, lahko že tudi to štejemo med uspehe, ki jih je zadruga dosegla. Ako pregledamo delovanje nekaterih starejših zadrug, vidimo, da so storile in dosegle mnogo koristnega, tako da smemo biti s lem za enkrat zadovoljni. Seveda s tem še Pl rečeno, da je zadruga že dosegla svoj namen, nasprotno, ko si je ustvarila potrebno 'Podlago in si pridobila zaupanje živino-Zjcev. Koliko je živinorejcev, ki sami odkrito Priznavajo, da so jih šele zadruge vzpodbudile do tega, da so začeli razmišljati, ali bi Pe bilo mogoče napredovati tudi v živino-1'eji. Koliko je hlevov, katere so živinorejci Popravili ravno vsled navodil in priporočil, ki so jih dobili od zadruge. Po mnogih krajih so že začeli stalno beliti hleve, kateri Poprej niso videli apnenega beleža. odkar so bili sezidani. Ko se je pa začelo živino-Zjcem razlagati, kako koristno je za živino, ako so hlevi snažni, so se mnogi po tem ravnali in so danes hvaležni, da se jih je na to opozorilo. Kjer ni pomagala beseda, tam je vlekel zgled. Ko je sosed videl pri svojem so-sedu, da ima hlev v lepem redu, mu je to Ugajalo in nehote ga je začel posnemati, čeprav sam pri sebi še ni bil do trdnega prepričan, če je to početje res koristno in za njegovo živino umestno. Sčasoma pa vendarle uvidi, da je prav ravnal, ko je posnemal vzgled svojega naprednejšega soseda in na vse zadnje začne tudi on sam drugim Priporočati, da naj store ravno tako. Tako medsebojno vzpodbujanje dostikrat več zaleže, kakor pa priporočanje po različnih shodih in časopisih, katerim mnogi ne zaupajo mnogo. Ravno tako so začeli živinorejci hleve v drugih ozirih izboljševati. Pričeli so graditi gnoj nične jame in gnojiti z gnojnico, katere se je poprej mnogo poizgu-hlo. Koliko' predsodkov so imeli živinorejci 3>avno glede porabe gnojnice, se ne da lahko h°Vedati. Vkljub temu se je pa v tem oziru dihogo obrnilo na bolje in živinorejskim za-diUgam mora biti v zadoščenje, ko vidijo, da kmetje uvidevajo škodljivost gnojnice v hlevu in njeno korist na travnikih in njivah. Mimogrede bodi povedano, da so se dobro obnesli gnojnični vozovi, katere izdeluje kolarski mojster Franc Krašovec na Vrhniki. (Dalje sledi.) Za kratek čas. Nabira J. M. Vse v redu. Neka sitna žena pride k župniku tožit j svojega moža. S solzami v očeh pripoveduje: »Gospod župnik, cel dan delam in dam ! svojemu možu ves zaslužek; on pa cel dan lenari, kvarta, popiva po gostilnah in če prikolovrati domu, me še pretepava, s pestjo me bije po glavi. Pomagajte, gospod žup-: nik. Ločila se bom od njega.« »No, no,« odgovori župnik, »tako hudo ! pa vendar ne bo. Za ločitev je še premalo j vzrokov. Iz tvoje pritožbe sem samo to vzel, da, kar ti zaslužiš, možu daš, in da, kar mož zasluži, tebi da.« »Kako pa to?« vpraša začudeno žena. »No, pa ti razložim: Ti zaslužiš vsak dan denar in ga daš možu. Mož pa zasluži vsak dan s pestjo po glavi, in to da tebi.« Za modre. Kateri živali mraz najmanj dene? Bolhi. Ker skače okrog tudi pozimi v srajci. Previdnost pri nakupu! Cesarski manevri se približujejo. Ritmo j ster pl. Radvečbibil je iskal že dva meseca pravega, bistrega in lepega konja. Po-! klican je bil namreč k generalnemu štabu, kojega bo vodil cesar sam. Pri nekem kmetu, znanem konjei'ejcu, je vjel za visok denar krasnega vranca. »Pa pred strelom se ne boji?« »Ne! Pred strelom se ne boji!« »Dobro! Srečno!« »Srečno!« Vse je občudovalo ritmo j sirovega konja. Cesar sam ga je gledal. Manever se začne. Artiljerija pridirja precej blizu k štabu. Kanon poči in že je ležal ritmojster v prahu in krasni vranec je dirjal divje čez plan. V par dneh prikolne ritmojster, ves iz sebe, h kmetu. »Kaj! Hudirja! Goljuf! Saj si dober stal, da se konj pred strelom nič ne boji.« »Seve! Pred strelom se ne boji. A kaj je po strelu, o tem pa nisva govorila.« Potep naletel na potepa. Na samotnem kraju naleti neki klatež na navidez imenitnega gospoda. »Denar ali kri!« zakriči ropar ter pomoli gospodu samokres pod nos. Gospod se navidez smrtno ustraši ter jeclja: »O joj! Bom, bom dal . . . vse ... Oj, moja žena, moji otroci! Pa prosim . . . prosim ... da mi bodo doma verjeli, da sem bil v resnici napaden, . . . prosim, ustrelite mi tukaj na desni skozi frak.« Ropar ustreli. »Prosim ... da bodo bolj verjeli, še tukaj na levi.« Bruselj in Buenos Aires 1910: 3 velike nagrade. IMGDEBURG-BUCKTIO Podružnica Dunaj, UL, Heumarkt 21. R.WOLF Patentni vročeparni lokomobili z brezventilnim preciznim upravljanjem. Izvirna sestava Wolf. 10 — 800 HP. Vseh izdelkov nad 800.000 HP. Ropar ustreli vdrugič. »Pa prosim še tukaj skozi klobuk.« Ropar ustreli vtretjič. »Da bodo pa še bolj verjeli ... oj joj .. oj joj . . . streljite še tukaj skozi robec.« »A kaj,« zarenči ropar, »denar sem, saj nimam več kroglje v samokresu!« Ì »A tako!« Tavh! In že je ležal ropar na tleh. S pestjo ga je »gosipod« pobil. »Jaz sem sam klatež, pa ti si v svoji stroki prokleto neumen,« ga pouči »gospod«. In sta si podala roke ter se ločila v miru. Loterijske številke. Brno, 6. septembra: 23 72 58 Line, 9. septembra: 73 45 4 Trst, 9. septembra: 71 89 37 79 2 23 38 71 55 Tržne cene v Celovcu 7. septembra 1911 po uradnem razglasu: Blago 100 kg 80 litr. od do (biren) K V K v K V Pšenica .... 22 81 23 49 14 57 Rž 20 64 20 96 12 92 Ječmen .... — — 18 — — — Ajda — — — — — — Oves 17 3 18 82 6 23 Proso .... — — — — — — Pšeno .... — — 32 16 16 — Turščica . . . — — — — — — Leča — — — — — — Fižola rdeča . . — — 35 — — — Repica (krompir) — — 12 — — — Deteljno seme . . — Seno, sladko . . 6 — 8 — — — „ kislo . . 3 80 6 — — — Slama .... 3 — 5 — — — Zelnate glave po 100 kos. — — — — — — Repa, ena vreča • • — — — — — — Mleko, 1 liter . . — 24 — 28 Smetana, 1 „ . — 60 1 20 Maslo (goveje) . . 1 kg 2 80 3 20 Sur. maslo (putar), 1 2 80 3 60 Slanina (Špeh), pov. 1 11 2 20 2 30 „ „ sur. 1 2 10 2 20 Svinjska mast . . 1 2 20 2 40 Jajca, 1 par . . — 12 — 14 Piščeta, 1 „ . , 2 80 3 60 Race — — — — Kopuni, 1 par . . — — — — 30 cm drva, trda, 1 m2 3 — 3 60 30 „ „ mehka, 1 11 2 60 3 — 100 kilogr. Počrez O živa zaklana Živina c ci od do od ; do od do £ g v kronah A O, Konji Biki — — — — — — — Voli, pitani . . — — — — — _ „ za vožnjo . 400 540 — — — — 201 12 Junci 336 360 — — — ; 4 4 Krave .... 262 510 76 80 — — 581 30 Telice .... 1 1 Svinje, pitane . — — — — — — — 1 — Praseta, plemena 18 54 — — — — 230 160 Ovce . . . . . | Kopnite narodni kolek I V (internat) čč. šolsi sester n Narodni Soli Družne sv. Cirila in Metoda v Delivcu se priporoča p. n. slovenskim staršem. V hiši je štirirazredna ljudska šola; ozira se posebno na pouk v ženskih ročnih delih. Šolsko leto se prične dne 4. novembra t. 1. Plačila 26 kron mesečno. Oglasilanaj se blagovolijo poslati čč.šolskim sestram v Velikovcu na Koroškem. r VZieJ5.IL.XCE družbe sv. Cirila in Metoda. Zalogapri Jv.Perdanu vLjubljani. ^ ' Zahtevajte in kupujte pri vseh trgovcih slovenske Ciril in Metodove vžisolice ki so priznano najboljše. Glavna zaloga pri tvrdki Ivan Perdan v Ljubljani. VŽIGALICE družbe sv. Cirila in Metoda Zalogapri Jv.Perdanu vLjubljani. tl! v starosti 50 let išče službo v kakem župnišču. Bila je doslej že v taki službi in bi rada spet enako službo imela. Njej ni toliko na plači kot na tem, da bi mogla mirno in zadovoljno živeti. Natančne podatke daje uredništvo. Jožef Božič iEel0¥CU Beljaška cesta štev. 14 trgovec z mešanim blagom kupuje in prodaja vsakovrstne deželne pridelke, kakor žita, maslo, sir, jajca, mleko itd. Zlasti priporoča patentirano olje za večno luč in oglje za kadilnice vsakovrstno kadilo, francoski in navadni stenj, voščene in druge cerkvene sveče itd. Lovske puške vseh sestav, priznane delo prve vrste,z najboljšim strelnim učinkom, priporoča •irS Peter Ieri, Ceniki brezplačno in poštnine prosto. družba z omej. zavezo : v Borovljah na Koroškem. ■ ■ ■ ■ hiše je krojno blago po :: znižanih cenah naprodaj. Za preksspce posešsue cene. Z velespoštovanjem MITOn RENKO, Celouec, vogel Novi trg in Kramerfevc ulice. □c n D □ D n n □ □ D D n D D D D D D D ar-ae—annnnnc-ir-annE-ar-ir-in rii je nanovo izšla knjiga: Poleg Gašparja Erharda za Slovence priredil Štefan Kociančič. Dva dela, druga izdaja. Cena: Mehko vez. K 6-—, za družnike K 4'40, po pošti franko K P— več. — V dva dela trdo vez. z usnjatim hrbtom K 9'20, za družnike K 6-80, po pošti franko KI’— več. a D D □ D □ □ D □ □ D n D D D D □ □ Namesto 40 kron samo 6 kron!!! Gamsoua brada JCŠT krasotni izvod “*LJ1 podobna jelenovi bradi, pristna, zelo lepa, 16 cm dolga dlaka, s starosrebrno Hubert-cevko, s premikajočim oklepom in vijakom, skupaj ft'fv' samo 6 kron. “gaj Dlaka in obroč pod jam-stvom pristna. -Razpošilja po povzetju in colnine prosto izdelovalec gamsovih brad L. Fenichel, Dunaj, IX., Altmuttergasse 3/43. Izjava. Podpisani Leopold trassi, župni upravitelj v Hodišah, obžalujem, da sem prejšnjega organista g. Jernej a Modrič, sedaj organista v Grebinju, žalil s tem, da sem ga pred sodnijo in drugod dolžil tatvine. Jaz to prekličem in se zahvaljujem Jerneju Modriča in njegovemu zastopniku dr. F. Miillerju, odvetniku v Celovcu, da je od tožbe odstopil. Hodiše, dne 6. septembra 1911. Leopold Kassl. Le z uporabo leta 1886. pohvaljenega z znamko postavno zavarovanega .Seehund' gumijevega frana mazila za usnje posta- nejo res nepremočni, mnogo bolj trpežni, mehki in se jih še lahko svetli z Voščilom. Tudi za vozna pregrinjala, konjsko opravo, jermenje itd. izvrstno. Dobiva se povsod v škatlicah po 30 h in večjih, če ne naravnost po edinih proizvajalcih: J. Lorenz & Co., Heb, Češko, in Bbhme & Lorenz, Chemnitz, Saško. — Sodbe se glase : Rabim „Seehuncl“ že najmanj 15 let in sem prav zadovoljen ž njim. Tannhausen, 5. sušca 1911. Baron J&ordian Gudenus. Lepo majhno posestvo v vasi s šolo in cerkvijo je pod zelo ugodnimi pogoji naprodaj. Leži ob cesti med Vrbo in Rožno dolino, obsega 9 birnov posetve, travnike, pašo, gozd, hiša ima tri izbe, kuhinjo, hlev, vse v dobrem stanu. — Več se izve pod: S. F. št. 100, poste restante Vrba, Koroško. i Kg sivega skubljenega K 2*—, boljšega K 2*40, polbel ga prima K 2-80. belega K 4-—, prima puhasto mehkega K 6-—, najfinejšega K 7-—, 8'— in 9-60. Siv puh K 6-—, 7*—, bel prima K 10-—, prsni puh K 12-—. Od 5 kg naprej franko. Napolnjene postelje iz debelega rdečega, modrega, rumenega ali belega inleta (nanking); pernica ca. 180 em dolga, 120 cm široka, z dvema blazinama, vsaka ca. 80 cm dolga, 60 cm široka, povoljno napolnjena z novim, sivim, puhastim in trpežnim posteljnim perjem K 16-—, napclpuh K 20-—, puhasto perje K 24 —. Posamezne pernice K I0-—, 12-—, 14-—, 16 —. Posamezne blazine K 3-—, 3-50, 4-—. Pernice 200X140 cm velike K 13-—, 15-—, 18-—, 20-—. Blazine, 90X70 velike K 4 50, 5*—, 5-50. Spodnje pernice iz najboljšega blaga 180 X UH cm velike K 13'— in K 15’— odpošilja po povzetju ali proti predplačilu Maks Berger v Deženicah štev. 444 a, šumava, Češko. Noben riziko, ker je zamenjava dovoljena ali se denar vrne. Bogati ilnstr. ceniki vseh posteljnih naprav zastonj. Jako redka prilika! Neka tovarna mi je zaupala direktno razprodajo po elementarni nezgodi rešenega blaga, to je mnogo tisoč krasnih, težkih flanelnih odej v lepih, najnovejših vzorcih in modernih barvah z le neznatnimi, nevidnimi madeži vsled vode. Te odeje so gotovo praktične za vsako hišo, za postelje in osebe, so zelo fine, gorke in močne, okrog 190 cm dolge in 135 cm široke. Pošljem po povzetju 3 kose krasnih, jako finih, v vseh modernih barvah in vzorcih za 9 kron, 4 kose odej za gospodinjstvo za 10 kron. Vsak cenjeni čitatelj tega oglasa naj zaupljivo naroči. Z mirno vestjo lahko trdim, da bo vsakdo s pošilja-tvijo zadovoljen. OTOH BUM, g. hr. nadpzÉ fnan« straža v p. Nachod (Češko), tovarniška zaloga 2—8. Hotel Trabeslnger o Celoocii Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus. VellhoDika cesta šf. 5 se priporoča potnikom, ki prenočujejo v Celovcu. Tukaj najdejo lepe, snažne in pozimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo poceni. Veliko dvorišče za vozove in trije hlevi za konje. Za zabavo pozimi služi S Jii3 zakurjeno. JSifna senčnatem vrtu. V tem hotelu najdeš vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno ob sredah zvečer. Velike duorane za shode in ueselice. Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu Delniška glavnica K 5,000.000. Rezervni fond čez K 600.000. lonarne vlose | ]/ 01 oHUnfiiSe oWuieiflo *} 12 JO ilo dne vaia. Kolodvorska cesta št. 27. Zamenjuje in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkulnje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in incasso menic Borzna naročila. Cenlrala y Liuiiliaiii. Pofružiiice v Spljelu, Irslu, Sarajevu in Enfici. Turške srečke Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek. 300.000 frankov. Na mesečno vplačev. po K 8-— za komad. Tiske srečke s 4 % obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10-— za komad. Prodaja vseh vrst vred. papirjev proti gotovini po dnevnem kurzu- Lastnik in izdajatelj : Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik : Mihael Moškerc v Ljubljani. — Tiska Katoliška tiskarna v Ljubljani.