è SOSKI TEDHIK
Leto 1. Šteo. ft.	> Gorica, sobota 15. septembra t945 ^	Cena L. 2*—
©«etnica DemOKRfltlCllO OBbflSt UKinDflJO
Zavezniki uvajajo svojo »demokracijo št. 11“ - Ljudstvo odločno brani svoje pridobitve - Na nasilno uvedbo fašistične civilne uprave odgovarja ljudstvo: »Ali je Atlantska listina krpa papirja?"
Praznovali smo drugo obletnico splošne narodne ustaje na Primorskem in prevzema oblasti s strani ljudstva. Prav tiste dni je ZVU za Goriško odvzela oblast tistim, ki so jo doslej v imenu ljudstva izvrševali. Bili so to voljeni organi ljudske oblasti, pravi predstavniki širokih ljudskih množic in izraz teženj in volje ogromne večine slovenskega in italijanskega prebivalstva.
Znano je, kako je z narodno osvobodilno borbo rasila in se krepila ljudska oblast. Še pred polomom Italije so po naših vaseh obstojali odbori, osnutki kasnejše oblasti, ki so že takrat o-pravljali gotove oblastvene do-sle. To priča izbruh ljudskih množic ob zlomu Italije, ki so preko noči razbile ves fašistični upravni aparat in postavile svojo oblast, ki je, četudi še neizkušena, bila v takratnih razmerah Dostavljena na najbolj demokratičen način. S tem dnem začenja za vso Julijsko Krajino nova zgodovina.
Mussolinijeva vlada je morala odstopiti 25. julija, vendar se do poloma italijanske armade ni v ničemer bistveno izpremenila politika in uprava takrat nastopajoče Badoglieve vlade. Ostali so isti upravni organi, ki so jih v o dili taisti prejšnji verni služabniki fašizma in fašisti sami. Ostali so isti zakoni, s katerimi so fusi stični krvniki in njihovi sluge »zakonito« raznarodovali in uni čevali. naš narod. Badoglieva dada ni prav ničesar ukrenila, da bi sè razmere v naših krajih spremenile. Nasilje nad našim ljudstvom se je nadaljevalo, nadaljevala se je borba proti partizanskim edinkam, po nekaterih krajih še s poostreno srditostjo.
Badoglio je takrat izjavil : »Vojna se nadaljuje« in se je nadaljevala vsedokler niso zavezniške armade in notranji odpor ljudstva prisilili Badoglievo vlado na brezpogojno kapitulacijo. Taka je bila situacija takrat in taki zakoni 6. septemora IMS.
KaKor receno, je po vsej Julijski krajini ljuasivo s suo odpravilo osovraženi fašistični aparat. Postavno je svojo ljudsko oblast. Od starega rasističnega aparata ni ostat Kamen n„~,+*.mnu. In gotovo ni brez razloga val ljudskega ogorčenja z enim mahom u-pepehl za vedno tisto kar je bilo »zakon« za zatiranje in zasužnje-vanje. Na skupnih zborih volil-cev so bili soglasno izvoljeni Narodno osvobodilni odbori, ki so ves čas junaške borbe, ki ji ni primera, zvesto ostali na čelu junaškega ljudstva. Z neprestano mobilizacijo novih sil so krepili Narodno osvobodilno vojsko, ki je igrala na tem ozemlju, kot ma-lokje, veliko in zelo važno vlogo. In prav Zavezniške vojske v Italiji so dolžne največjo hvaležnost za pomoč, ki so jim jo nudile Partizanske edinke IX. in XI. Korpusa s tem, da so nenehno preprečevale promet, prevoze o-jačanj in materijala sovražne nemške vojske na italijansko bojišče, s tem, da so vezale nase precejšnje število sovražne vojske in mu živo silo uničevale na naših tleh. In prenekateri borec NOV je pustil svoje življenje na železnici, na mostu, ko je polagal mino z namenom, da prepreči prevoz čet na južno bojišče, kjer sta vodila borbo V. in Vlil. Armada.
Za to vojsko, za te cilje so delali in žrtvovali Narodno osvo-
V Londonu so se zbrali vodilni .diplomati, da pripravijo načrt o bodoči obliki sveta. Tam osrečujejo in onesrečujejo narode... Na tej konferenci se bo razpravljalo kot eno glavnih vprašanj tudi problem Trsta, Primorske in 1-stre. Prav v teh dneh pa je primorsko ljudstvo dobilo novo klofuto. Komaj tri mesece je lege, odkar se je jugoslovanska vojska prisilno umaknila iz krajev, ki jih je sama osvobodila, in v listini, ki je bila prej podpisana v Beogradu o dveh conah na Primorskem, je bila prav pod točko, ki govori o civilni oblasti postavljena čudno elastična formula... Po svoji preizkušeni metodi previdnega političnega delovanja so zavezniki to elastično formulo šele sedaj uporabili:	polkovnik
Boxvman, guverner zavezniške vojaške uprave, je izdal poseben proglas, kjer uvaja diktatorski vojaški režim v coni A, ki je pod anglo-ameriško okupacijo. Ta načrt vojaškega režima je naše ljudstvo krstilo kot »demokracijo št. 11«, ker daje s tem duška svojemu razočaranju nad anglosaško »demokracijo«.
Ne oziraje se na strahovlado nemških in italijanskih fašistov so .se jugoslovanski narodi postavili na stran zaveznikov že v dneh Dunkerquea, že v dneh Ì o so GSringova letala koventrizi-rala angleška mesta. Zaupali smo. da mora koncem vseh koncev zmagati pravica in poštenost. Videli smo, kako je bil za-propaščen ves svet ob junaštvu golorokega naroda, videli smo, kako je v najtežjih dneh vsa Evropa z vzhičenjem gledala na smele jugoslovanske borce. Tekla je kri. veliko krvi! Prepričani smo bili. da bosta naše pošte-nie in predanost zavezniški stvari novrnjeni, če ne drugače vsaj s tisto navidezno poštenostjo, ki ie običaina med trgovci, da se pri velikih dobičkih plačuieio procenti... Zavezniška stvar je
bodilni odbori in stotine njihovih članov so padale pod streli sovražnikov ali končale v pregnanstvu v Nemčiji. Ko bo zgodovinar pisal o junaških podvigih našega prebivalstva, ne bo mogel mimo NOO-jev, ne da bi podčrtal vlogo, ki so jo odigrali v času Narodno osvobodilne borbe, ne da bi zapisal, da so to bili organi resnične ljudske oblasti, organi, ki nosijo v sebi vse bistvene lastnosti prave ljudske de-mokracije.
Dve leti kasneje razpuščajo to oblast oni, ki ji dolgujejo hvaležnost za to, da so sami prihranili prenekatero žrtev v naši skupni borbi proti fašizmu. Pozabljajo se vse obljube in izjave in z neverjetnim cinizmom so udarili po tistih osnovnih pravicah našega ljudstva, za katere je to ljudstvo šlo v borbo in prenašalo žrtve. In da je žalitev popolnejša, se s silo vzpostavlja prav oni sistem, katerega zrušitev je bila predpogoj za uspešni razvoj borbe našega ljudstva za demokratične pravice, za uničenje fašizma, za skupno stvar združenih narodov.
zmagala, zato smo dali mi o-gromne, med zavezniki največje žrtve.
Z navdušenjem je naše ljudstvo sprejelo zavezniško zmago pri El Alameinu, izkrcanje na Siciliji, zmago pri Cassino in ko so stopili na osvobojena tla Primorske, jih je ljudstvo, ki se je borilo ob strani jugoslovanske armade, sprejelo kot zaveznike. V njih je gledalo ljudi, ki prinašajo in spoštujejo načela Atlantske listine, ki sta jih prva podpisala njih voditelja: Roosevelt in Churchill. V njih so gledali borce, na katere so mislili smeli partizani, ko so noč za nočjo minirali proge in razstreljevali vlake, ki so vozili na Gotsko linijo vojake in municijo. V njih so spoznali soborce tistih letalcev, ki so se iz sestreljenih letal s padali spuščali na naše ozemlje in za katerih rešitev so naši partizani neštetokrat tvegali svoja lastna življenja. Toda iz dneva v dan je ljudstvo drugače gledalo na zaveznike: v njih, s katerimi smo se borili ramo ob rami, je ljudstvo spregledalo ljudi, ki krčevito stremijo po svojih egoističnih interesih!
Atlantska listina, ki vsebuje toliko lepih in visokih besed, je le krpa papirja, če tisti, ki so jo podpisali in ki bi jo morali izvajati, z viška gledajo na zahteve narodov po samoodločbi. Če se angleška in ameriška propaganda še toliko hvali z demokratičnim
ZaCelo se ie o Kobaridu
Okrajni guverner Zavezniške vojaške uprave v Kobaridu je 8. t. m. ob 3 popoldne poklical k sebi vse člane Narodno osvobodilnega odbora za Kobariški okraj,
Krivica, ki jo v imenu demokracije delajo našemu ljudstvu je taka, da ne dela časti velikim Zaveznikom. V kolikor ni načrtna in namerna, je prav gotovo znak ne ravno demokratične želje, da se zaščitijo prav oni, ki so se do včeraj nadejali zmage nemških nacistov.
Predstavniki naše oblasti zapuščajo svoja odgovorna mesta z zavestjo, da so do kraja branili interese ljudstva, ki jih je po lastni svobodni volji na ta mesta postavilo.
Ob drugi obletnici nastopa ljudske oblasti pa se nikakor ne zadovoljujemo z opevanjem preteklih zaslug in uspehov te oblasti. Prav radi teh zaslug za splošno stvar demokracije zahtevamo danes, ko je ves demokratični svet zbran na konferenci v Londonu,. da se nam vrne ljudska o-blast. Ne samo radi naših žrtev in naših zaslug, temveč tudi radi onih osnovnih človečanskih pravic, ki so bile zagotovljene z izjavami voditeljev velikih Zaveznikov in naše osnovno geslo takrat, ko smo se skupno borili proti skupnemu sovražniku.
sistemom, ki vlada pri njih doma, ji naše ljudstvo nikdar ne bo verjelo, kajti na svoji lastni koži okuša »blagodat« te demokracije. Ne le lepo zvenečih besed! Mi hočemo dejanj!
In dejanja govore dovolj glasno! Tisto oblast, ki si jo je ljudstvo Julijske Krajine izvojevalo v teku svoje narodno osvobodilne borbe, danes ukinjajo. Ko se je
8.	septembra 1943. italijanski fašizem zdrobil v prah, so ljudje Julijske Krajine — Slovenci in 1-talijani — vpostavili svojo o-blast, ki so jo izbrali na najbolj tedaj možen demokratičen način. Dve leti je skoraj na vsem Primorskem — razen v mestih — ta oblast veljala. Ne trume SS-ov-cev, ne plačana bela garda, ne četniški izrodki, niti vsemogočni Gestapo je nista mogla zatreti. Ljudje so si izbrali to oblast, ljudje so hoteli svobodo, hoteli so demokracijo in so jo znali braniti. Polkovnik Boxvman pa je izdal sedaj ukaz, da se ta oblast, ki si jo je ljudstvo izbralo, ukine in se postavi takšna kot jo hoče on! Ali ni morda to anahronistični paradoks?
Zavezniški oficirji so se leta j-čili v svojih šolah italijanske fa šistične uprave, da bi bili sposobni ob času okupacije Italije prevzeti takoj in z vso preciznostjo ves italijanski državni aparat v svoje roke. V naših krajih pa so našli nekaj drugega. V vsaki vasi
da se razgovori z njimi o odred bi ZVU št. 11, ki govori o ukinitvi dosedanje demokratične civilne uprave. Tega razgovora so se razen predsednika okrajnega NOO, ki je bil službeno odsoten, udeležili vsi člani odbora. Uuver-ner je prišel s svojim osebnim tolmačem. Istočasno pa je policija zasedla vse prostore, ki jih je imel na razpolago okrajni NOO. V vidni zadregi se je g guverner hotel oprostiti rekoč: »Nismo vam nasprotni, mndar moram izvršiti povelje svojih predpostavljenih in vam naznaniti, da ste z današnjim dnem odpuščeni iz javne službe. Do danes niste v smislu odredbe ši. 11 predložili nobenega kandidata za javno službo in bom zaradi tega do nadaljnega sam upravljal občino. Zagotavljam pa vas, da ne bom postavil nobenega italijanskega nameščenca«. Na to izjavo g. guvernerja je pojasnil tajnik okrajnega NOO, da so bili dani g. guvernerju vaa /pog’ed sklepi okrajne skupščine, ki ie zasedala 25. avgusta na svoji ;z-redni seji. Ponovno je tov. tajnik povdaril g. guvernerju, da člani Narodno osvobodilnega odbo”a ne morejo in ne smejo ravnati mimo ali preko volje ljudstva, ki jih je izvolilo in jim zaupalo o-blast. Ob koncu razgovora je g. guverner vsakemu izmed članov NOO izročil trojezično odpustnico iz javne službe in apeliral, da naj dosedanji odborniki, ki
imajo ljudje svoj odbor, sami se upravljajo in ne rabijo učenih zavezniških oficirjev. Zavezniški oficirji pa hočejo takšno upravo, kot obstoja po vsej okupirani Italiji in to prav v dneh, ko se za zeleno mizo črtajo moje nove Evrope. Izgleda, da zavezniški oficirji niso spoznali v času svojega bivanja med nami, da tukaj ni več Italija, da je tukaj nastalo nekaj novega, da je ljudstvo, ki je bilo dolga leta tlačeno in preganjano kot noben drugi narod v Evropi končno hoče svojo svobodo, hoče svoje pravice...
Dolga, predolga leta je ta narod trpel krivice, bil je preganjan, ni imel nobenih pravic, bil je suženj. Toda danes je zadeva drugačna. To ljudstvo ima za seboj štiri leta borbe, to ljudstvo si je svojo svobodo priborilo in zanjo položilo težke žrtve in zato ne bo nikoli dopustilo, da bi ta lepa dežela kdaj koli še postala plen imperialistov ali pa celo kolonija.
Ti dnevi bodo zapisani v zgodovini Julijske Krajine. Niso veseli ti dnevi, kot že dolgo niso. Toda ko bodo nastopili svetli dnevi, tisti dnevi, ki jih vsi čakamo, ko bo odpadlo vse tisto kar nas danes še gnjavi in pritiska k tlom, ko bo to ljudstvo svobodno, tedaj tudi o Bowmanovi in Smutsovi »demokraciji št. ll< ne bo ostalo drugega kot pod-smehljiv spomin.
imajo vpliv med prebivalstvom ukrenejo vse, da bi ne prišlo do ljudskih demonstracij. Pov laril je še, da iz prostorov, kjer je do-sedaj uradoval NOO, ne sme nihče odnesti ničesar drugega kot svojo osebno lastnino.
U Buliču
ne ueriamejo obljubam
Zavezniški guverner v Bovcu g. kapetan Beatt je 8. septembra izrazil predsedniku okrajnega NOO željo, da bi se sestal odbor. To se je ob 6 zvečer tudi zgodilo. Policija je že prej zasedla vhod v poslopje NOO. G. kapetan Beatt je na sestanku vsakemu članu okrajnega odbora predložil pismo guvernerja go-riškega okrožja g. podpolkovnika Smuts-a s katerim so vsi razrešeni službenih dolžnosti, če se ne nameravajo pokoravati odloku št. 11, ki ga je izdala ZVU. Na ta uvod g. guverneja so odborniki soglasno izjavili, da so bili izvoljeni od ljudstva in da jih potemtakem samo ljudstvo lahko odstavi. Če se pa bodo u-maknili, se bodo umaknili pod pritiskom sile. G. guverner je nato odborniku predložil listino, katero naj bi podpisal kot potrdilo, da so odstopili kot predstavniki okrajne narodne oblasti. Nihče od odbornikov ni podpisal tega pač pa so g. kapetanu še enkrat pojasnili, da so pripravljeni
Liudstoo ščiti suolo oblast
nehaj primerno, kako so zauezuihi razpuščali demokratično oblast
odstopiti samo na zahtevo ljudstva, ki jih je izvolilo.
Odborniki so g. guvernerju pojasnili, da jim ni mogoče sodelovati z upravo, ki postopa diktatorsko, uvaja fašistično civilno upravo ter zatira najosnovnejše ljudske pravice. »Iz londonskega radia smo čuli pozive za borbo in šli smo vanjo z vero, da bodo izpolnjena načela Atlantske listine, ki zagotavlja pravico samoodločbe vsakega naroda in ne-vmešavanje tujcev v notranje zadeve slehernega samostojnega naroda. Slovenci smo ravnali odkritosrčno z vsemi in zahtevamo samo to, kar nam pritiče in kar smo si sami tekom štiriletne narodno osvobodilne borbe priborili. Že v prvi svetovni vojni so nam vse to obljubljali. Na fronto so nam metali letake s 14 Wilso-novimi točkami, katere pa za nas ob koncu vojne niso prišle v poštev. Zabarantili so nas imperialistični Italiji. Toda leto 1918. se ne bo več vrnilo. V letu 1945. je slovenski narod zmagovito dokončal svojo borbo ob strani zaveznikov, preveč ie bilo žrtev, .da bi se sedaj to ljudstvo moglo
Prinašamo del stenografirane-ga razgovora med delegatom Zavezniške vojaške uprave in odborniki NOO za Mirenski okraj. Zavezniški major, delegat ZV (J, je na sestanku z NOO za Mirov ski okraj 7. septembra t. 1. naprosil najprej predsednika in tajnika naj si vzameta besede in nasvete, ki jih bo podal kot resne in važne. Kar bo govoril, se bo nanašalo samo na gospodarska in upravna vprašanja, zaradi tega naj odborniki presojajo in u-krepajo s tega stališča in ne s političnega.
Tajnik: »Dobro, g. major, toda le v toliko, v kolikor ne bomo navezani tudi na politično stališče«.
G. major: »Gre za dobro vašega ljudstva in ne mene samega. Vi boste lahko naprej sluzili, ljudstvo bo v redu dobivalo vso aprovizacijo in jaz bom z lahkoto opravljal svoje delo, če sprejmete pogoje zavezniške vojaške uprave, ki vam jih ponuja v svojem odloku št. 11. Morda ti pogoji niso v vseh točkah za vas popolnoma ugodni. — Sprejmete?«
Predsednik: »Ne moremo jih sprejeti v celoti.«
G. major« »Morda pa bi se dalo kje kaj več narediti v vašo korist«.
Tajnik: »Zakaj pa je g. polkovnik Bowman v »Zavezniškem glasu« tako odločno povdaril na treh mestih, da se bo odlok št. 11 točno izvajal, pa bodisi z našim sodelovanjem ali brez njega?«
G. major: »Če vi kot izvoljeni odborniki ne boste več sodelovali z nami, ali bodo morali tudi vsi vaši uradniki opustiti delo?«
Tajnik:	»Člani okrajnega iz-
vršnega odbora smo soglasno sklenili, da zapustimo svoja mesta, če se nam pogoji ne izboljšajo. Ne moremo pa od naših nameščencev zahtevati, da prenehajo z delom, kajti oni so neodvisni in naredijo kar hočejo.«
G. major: »Dobro, kaj se vam pa zdi? Bodo ostali ali ne?«
Tajnik: »Nobenega nismo še o tem vprašali.«
G. major: »Koliko je vas izvoljenih članov odbora?«
Tajnik: »Trinajst.«
G. major: »In koliko je vseh o-stalih uslužbencev?«
Tajnik: »Šestnajst.«
G. major: »Da bi ostalo vsaj nekaj dobrih uradnikov, ki H prišli vpoštev za prehrano, finance, obnovo in eden za tajnika. Jaz prevzamem sam mesto predsednika, pa bo že kako šlo. Vi pa vprašajte vse vaše uradnike če bi ostali na svojem mestu tudi pri meni pod ZVU«.
Tajnik: »Ne, tega ne bom storil, ker če ne bi hotel morda nih-
zlahka odpovedati svojim s krvjo priborjenim pravicam. To ljudstvo danes odločno zahteva svojo priključitev k federativni demokratični Jugoslaviji«.
G. Guvernerju so nato odborniki očitali, da Zavezniška vojaška uprava dosledno posluša in sprejema nasvete od tistih, ki so se vse do 1. maja 1.1. borili proti nam kakor tudi proti Angležem in A-merikancem. Danes je zaveznikom ljubša hinavščina bivših fašistov in reakcionarjev, kot pa odkritosrčnost pravih predstavnikov ljudstva. G. guverner se je opravičeval, da vrši samo ukaze svojih višjih inštanc.
Ob 18.30 uri je bovški NOO zapustil svoje prostore. Tov. predsedniku je g. guverner izjavil, da bodo arhive okrajnega NOO najprej pregledali in potem šele vrnili.
Ljudstvo je vznemirjeno in o-gorčeno. V svojih pogovorih primerjajo ljudje fašistični teror in nemško okupacijo s sedanjim stanjem in se sprašujejo kako daleč bo šla Zavezniška vojaška diktatura v svojem postopanju proti volji ljudstva.
če več ostati tu, bi si vi lahko mislili, da sem jih jaz tako nagovoril. Najbolje je, da jih vi, g. major, sami vprašate«.
G. Major:	»Zelo nespametno
delate, sedaj, ko ste si tako lepo uredili delo v vašeifr okraju, k-, imate tako dobro urejene knjige, ali ni škoda vse to zapustiti? >aj to je samo za prehoden čas, do mirovne konference, potem boste vi zopet tajnik in vi zopet predsednik. Kakšno škodo boste imeli, ko boste morali vse znova pričeti. Če bi pa ostali še ta kratek čas na svojih mestih, bi imeli potem vse v redu. To je ravno taka škoda, kot če bi kmet kar naenkrat zapustil in zanemaril svojo lepo urejeno kmetijo in šel vandrat!«
Tajnik: »Ne bojte se za nas, g. major. Prav lep primer ste si izbral. Vsak še tako pameten Kmet bi še tako lepo urejeno kmetijo zapustil, če bi prišel tujec v njegovo hišo in zagospodaril v njej.«
G. major:	(Se v zadregi na-
smehne in pogleda v tla).
Tajnik: »Noben tujec še ni naletel dobro, če je prišel la našo zemljo z namenom, da bi nam kratil svobodo. Strašno osramočeni in pobiti so morali ih'banski fašisti od nas, pravtako pozneje Nemci in četniki. Krive» se vedno maščuje in pravica /.naga. Mi smo gojili vedno velike simpatije do vas zaveznikov, zlasti v tej strašni domovinski vojni, to lahko pričajo zavezniške vojaške edinice, ki so prve prišle na slovensko zemljo. Sprejeli smo jih s pozdravi, z vzklikanjem in s cvetjem. Če vas pa bo ljudstvo sedaj odklanjalo, je to samo vaša krivda.«
G. major: »Saj mi vas ne mislimo zasužnjevati in tlačiti. Kaj vam je prav za prav hudega pod nami in v odloku št. 11 ZVU?«
Tajnik: »Najprej ste nam odvzeli našo Narodno zaščito, potem ste nam vzeli naša ljudska sodišča, ukinili ste, odnosno ne priznavate naših pomožnih u-pravnih ustanov kot sta prehranjevalni urad v Gorici ter urad za obnovo in gradnje. Mesto tega ste pa obnovili skoraj vse fašistične ustanove v Gorici: SE-PRAL, Genio civile, RIDA itd. V vseh teh fašističnih ustanovah ste ponovno postavili na stara mesta vse fašiste, ki so prej verno služili fašizmu. Prva dobrota ZVU, ki smo jo prejeli, je dekret, da moramo plačevati takse za vse zabavne in kulturne prireditve prosluli fašistični ustan ivi RIDA v Gorici. Toda vedite, da naše ljudstvo ne priznava teh ustanov in ji ne bo plačevalo taks. Rajši ne bomo prirejali javnih plesov in drugih prireditev ali pa jih bomo pa prirejali samo v privatnih prostorih kot
za časa nemške okupacije.«
G. major: »Mi smo morali radi čimhitrcjše vzpostavitve normalnega življenja v Julijski krajini postaviti na najvažnejša mesta ljudi, ki so imeli znanje v tem delu. To so sicer bili fašisti, toda prisiljeni radi svoje družinske eksistence«.
Tajnik: »Ne, ni vam bilo potreba jemati teh ljudi ponovno v službo, ker vsa najvažnejša mesta vseh ustanov so bila že zasedena in pravilno urejena od poštenih demokratičnih osebnosti.«
G. major: »Da, to je bila vojska, ki je morala potem zapustiti to ozemlje in mesta so bila zopet prazna.«
Tajnik: »Ne, ta mesta nista bila zasedana po vojaških osebah. Se sedaj so vam na razpolago sposobni starejši ljudje, ki ne spadajo več pod vojaško službo. Toda tako ste hoteli sami in delate z nami kot prej Italijani. Se Nemci so nam dovoljevali voliti krajevne župane, a vi, naši zavezniki, nam tega nočete dovoliti!«
Predsednik: »Ljudstvo je užaljeno zaradi teh krivic, ki so prizadete s strani zaveznikov in n» bo mirovalo. Niti v Nemčiji zavezniki ne delajo tega!«
Tolmač: »To je res! Tudi v I-taliji, ki je premagana dežela, i-majo ljudje od zaveznikov več pravic in se fašistov tam ne vidi. Vsi fašisti iz Italije se zatekajo v Julijsko krajino, kjer dobivajo od zaveznikov vso zaščito.«
G. major: »Saj imate slovenske sodnike, imate slovenske o-snovne in srednje šole.«
Tajnik: »Res je, da imamo slovenske sodnike, toda zapisnik razprave mora biti spisan v italijanščini. In kaj nam pomagajo slovenski sodniki, če ti niso ljudski sodniki, od ljudstva izvoljeni. Ti sodniki niso bili v borbi z nami, morda so se celo borili proti nam in celo proti vam. Kako naj taki sodniki pošteno sodijo četnike, domobrance in fašiste?«... ZVU nam je dovolila dve srednji šoli, to je res, toda kdo bo mogel te šole obiskovati? Naša mladina je dosedaj morala o-biskovati samo italijanske šole in ne pozna ne slovnice ne slovenskega pravopisa. Zato je bilo nujno organizirati vsaj enomesečni pripravljalni tečaj za vstop v srednje šole. Toda ZVU je mladini take šole prepovedala in zabranila. Samo v našem okraju je nad 120 otrok, ki zaradi tega ne morejo v šolo. Ali je to prav? Ali se nam ne godi v tem primeru velikanska krivica?«
G. major: »To pa res ni prav! zakaj pa se ie to zgodilo?«
Tajnik« »Zato ker so Zavezniški vojaški upravi fašisti tako
svetovali. Tega je kriva veljavnost italijanskega zakona izpred
9.	septembra 1943., proti kateremu se moramo mi sedaj tako trdo boriti!«
G. major: »Ta krivica se vam pa mora popraviti, zato se bom pozanimal.«
Tajnik: »Ni se vam treba truditi za to. Mi smo si sami znali pomagati s partizansko samoiniciativnostjo: mladina je že položila izpite in je pripravljena vstopiti v srednjo šolo. Sedaj se nam vsiluje še drugo težko vprašanje: Kakšni profesorji bodo učili
10.	septembra zjutraj je guverner Zavezniške vojaške uprave za Goriško cono g. podpolkovnik Smuts sklical člane okrožnega izvršnega odbora za Goriško in vsakemu posebej izročil razreš-nico iz javne službe ter se jim zahvalil za vso dobo njihove delavnosti.
Popoldne so bili sklicani še vsi člani mestnega izvršnega odbora. Predstavnik ZVU jim je izročil listino, s katero jih razrešuje dolžnosti službe, ki so jo dosedaj opravljali pri mestni narodni o-blasti. Zavezniški oficir je izjavil, da je prišel čas, ko je treba izvesti določbe splošnega odloka št. 11, ker to narekujejo visoke
Pred silo se umikamo. Ne zato ker nočemo sodelovati z zavezniki. Nasprotno! Skozi štiri leta smo pošteno in iskreno sodelovali in polagali žrtve za skupno stvar. Jugoslovanske čete so o-svobodile Julijsko Krajino. Zavezniki so prišli naknadno in našli tu že civilno upravo. Obljubili so, da jo bodo'spoštovali. Toda besedo so prelomili. Zavezniki sicer povdarjajo, da rade volje pustijo na svojih mestih vse dosedanje odbornike, toda samo pod pogojem, da se pustijo imenovati od Zavezniške vojaške u-prave. To je dokaz, da je uprava dobra in sposobna in ne more biti izgovora, da je treba menjati upravo zaradi nesposobnosti. Angležem in Amerikanceni gre za načelo, da hočejo upravne organe imenovati in imeti s tem pravico odstavljanja in nastavljanja po mili volji. Ne zavedajo se, da imajo opravka s suverenim narodom, ki ve kakšne pravice mu pritičejo in da si 'teh pravic ne pusti kratiti. Osnova demo-
v teh šolah?... Kot izgleda ti profesorji ne bodo od ljudstva zaže-Ijeni in starši ne bodo radi pustili svojih otrok v šole belogardističnih profesorjev. Če bi ZVU spoštovala interese našega težko prizadetega ljudstva, bi se posvetovala z zastopniki ljudstva, katere profesorje naj nastavi v slovenskih srednjih šolah.«
G. major: »Jaz se bom zato zanimal.«
Tako se je nehal razgovor zavezniškega delegata z zastopniki ljudstva. Okrajni NOO za Miren je prenehal s svojim delovanjem.
politične naloge, ki zahtevajo, da se tudi na tem ožemiju uvede isti sistem civilne uprave, kakršnega imajo zavezniki po vsej Italiji.
Nadalje je zavezniški oficir obžaloval, da odborniki niso sprejeli odloka št. 11 in sodelovanja z ZVU na podlagi tega odloka. Žal mu je tembolj, ker je Zavezniška vojaška uprava v teku dosedanjega sodelovanja spoznala iskrenost in požrtvovalnost odbornikov. Posebej je zavezniški oficir pohvalil tajnika mestnega izvršnega odbora tov. Gorjana Jordana in dejal ob koncu, da pričakuje od odbornikov še vedno nasvetov in pomoči.
kracije je voljena ljudska oblast, osnova protiljudskega režima je diktiranje in postavljanje uradnikov.
Zavezniki se zavedajo, da nastopajo zanje težave. Tudi ljudstvo bo imelo težkoče. Toda mi smo prebredli že tisoč težkoč in smelo smo prešli vse. Prepričani smo, da bo tega tudi enkraj. konec, saj pravica mora zmagati in naš pregovor pravi »po dežju pride vedno sonce!«
nOllool^ fjudje
Zavezniki so že imenovali novo civilno upravo, kateri predseduje advokat dr. Hugues Guido. Poleg njega je imenovanih vrsta drugih odbornikov, s katerimi se danes ne bomo pečali. Zanimivo je, da so v Gradiški brez lastnega privoljenja postavili tov. Gasparinija. Zanima pa nas, kako mislijo zavezniki s temi ljudmi upràvljati goriško okrožje proti volji ljudstva.
Iz krvi rdeče mladih partizanou
klije roža svobode
Ogromne množice na proslavi bazoviških žrtev
Iz krvi naših prvih žrtev, ki so pred 15 leti padle v Bazovici, je zrasla vsa ta ogromna množica Slovencev in Italijanov, ki se je v nedeljo zlivala na kraj junaške smrti štirih mučenikov, da se pokloni spominu prvih borcev za svobodo in boljše življenje naše ga ljudstva. Peš, na vozovih, na kamijonih, kakor je pač kdo mogel, so romali ljudje iz vseh krajev julijske Krajine v Bazovico. Celo Benečani so prihajali, čeprav so jih iz zased napadle o/o povske bande. Ne težavna m dolga pot, niti nevarnosti niso mogle zadržati našega ljudstva, tla ne bi priromali na sveta du, da počastijo spomin tistega dne, ko se je zatirani primorski Slovenec junaško uprl fašističnim zločincem in s tem dal vsemu našemu ljudstvu vzgled in pogum, da je vzdržalo in zmagalo v težki in krvavi borbi proti fašizmu
in nacističnemu okupatorju.
Ker je bilo premalo prostora, je lahko le majhen del množice prisostvoval maši zadušnici. Večina je že takoj po prihodu odšla na kraj ustrelitve, kamor so jim po končani maši zadušnici sledili še vsi ostali.
Pred preprostim spomenikom bazoviškim žrtvam so se razvrstili sorodniki žrtev, slovenski partizani in garibaldinci v anifor-mah ter skupine z neštetimi venci in rožami, za njim pa morje zastav, pevski zbori in godbe.
Streli e Bazovici - začetek borbe za suobodo
Ob deseti uri se je začela s večanost. Prvi je spregovoril *ov dr. Jože Dekleva, predsednik odbora mladincev za proslavo bazoviških žrtev, ki je najprej pozdravil predstavnike naše oblasti
in JA, Z.V.U., delegacije Primorcev iz Maribora, Ljubljane, Beograda itd. Pojasnil je pomen dela in žrtev bazoviških junakov, ki so prvi prižgali plamen narodnega upora proti fašističnim okupatorjem.
Za njim je v svojem govoru tov. Pogassi, predsednik tržaškega osvobodilnega sveta, prikazal vpliv, ki so ga imele bazoviške žrtve tudi na italijansko delovno ljudstvo. Z bazoviškimi žrtvami je začela tudi zanje nova doba. Vsa Julijska Krajina se je dvignila k uporu, skovala v borbi trdno bratstvo Slovencev in Italijanov in končno premagala zakletega sovražnika svobode in demokracije.
Po dolgem, navdušenem ploskanju in vzklikanju množice ita-lijansko-slovenskemu bratstvu, je spregovoril tov. Bevk, predsednik PNOO za Trst in Slovensko Primorje:
Zanimiv pogovor o mirno
Visoke politične naloge in narodna oblast
o Gorici
Ti.
{lì
a.} misuro jao e^ru
iti
Iz naroda hlapcev Je zrasel narod innakoo
Posegel je v svojem govoru da leč nazaj v preteklost rekoč: »Skozi stoletja, od kmečkih puntov dalje, smo bili vajeni hlapčevanja, ne da bi komu prišlo niti na misel, da bi se uprl svojim tlačiteljem. Kvečjemu smo vpili na gluha ušesa Evrope in pričakovali pomoči le od drugod. Po prvi svetovni vojni, ko so nam slovesno obljubljali, da bodo tudi mali narodi lahko sami odločali o svoji usodi, smo bili priključeni tuji, imperialistični državi. Ne bomo se spraševali v lem trenutku, zakaj se je to zgodilo. Ali zato, ker sami nismo ničesar storili za svoje osvobojenje, ali -zgolj zato, ker je govorila pravica močnejših, ki se za šibke skoraj vedno izkaže kot krivka
Neštete so bile bolečme, ki nam jih je zadal fašizem in šele, ko so padle bazoviške žrtve, smo do dna spoznali, da smo obsojeni in da z nami ne bo usmiljenja. Delo bazoviških žrtev pa ni bil samo upor proti tujcu-Pačite lju, ampak obenem tudi upor preti naši lastni slabosti, odločen prelom z našo hlapčevsko preteklostjo. Čeprav so bili mladi, se niso bali dati življenja za pravično stvar in v tem so bili nam vsem vzorniki in vodniki
Ko je bila podjarmljena š’ o-stala Slovenija, je ves slovenski narod stopil na njihovo pot. O-svobodilna fronta, ki je združila okoli sebe vse poštene, rodoljubne Slovence, je nadaljevala in z zmago dovršila njihovo in njihovih bratov započeto delo.
Najlepše se zahvalimo danes našim junakom s prisego: Branili homo pridobitve težke borbe in do konca izgradili in očuvali svobodo!«
Predmirouna konferenca zunanjih ministrov
v Londonu
Največji dogodek po podpisu brezpogojne predaje japonskega imperializma je brez dvoma konferenca sveta zunanjih ministrov petih velesil, ki je začela s svojim delom 11. t. m. v Londonu. Zunanji ministri Sovjetske Zveze. Združenih ameriških držav, Anglije, Kitajske in Francije bodo na svoji londonski konferenci pripravili načrte za mirovno po godbo z Italijo in bivšimi nemškimi sateliti, ki so se vojskovali na strani nacifašistov. Na londonski konferenci bodo med drugim obravnavali tudi teritorialna in obmejna vprašanja Italije, Ro munije, Bolgarije, Madžarske i.i Finske. Izdelani bodo tudi mirovni predlogi za Nemčijo. Izdelani projekti pa bodo predloženi Združenim narodom v končno rešitev ob priliki mirovne konfe renče, ki sc bo verjetno vršila v prihodnjih mesecih.
„Tniega nočemo a, svojega ne damo**
Naše ljudstvo, ki je v tej vojni toliko žrtvovalo in trpelo in ki je polnih 25 let prenašalo tuji jarem, upravičeno pričakuje pravično rešitev svojega teritorialnega vprašanja in smatra, da s? pri graditvi trajnega mim na tem delu Evrope morajo pred vsem upoštevati ne samo etnične in zemljepisne zahteve, temveč da mora biti glavno načeloSAMO-ODLOČBA LJUDSTVA, ki jo predvideva Atlantska listina. »Tujega nočemo, a svojega ne
Po eno minutnem molki', v čast padlim žrtvam, je 5S pevskih zborov iz vseh krajev Julijske Krajine zapelo žalostinko »Žrtvam«. Za zaključitev dopoldanske svečanosti pa je še vsa množica zapela himno »Hej Slovani«, nato so številne delegacije polo žile vence in rože k spomeniku bazoviških žrtev.
Sporočilo mirouni konferenci o Londonu
Okoli dveh popoldne pa so sc valile ogromne množice ljudi proti travniku, kjer je bil postavljen veličastni oder za popoldansko svečanost. Ob treh popoldne se je začela svečanost s pesmijo »Pozdrav«, ki so jo zapeli združeni pevski zbori pod vodstvom tovariša Švare. Sledil je govor tov. Babiča, podpredsednika Tržaškega okrožja, o narodni vstaji in dolgoletni krvavi borbi ter pravicah, ki smo si jih s tem pridobili. Prekinjali so ga mogočni klici množice: »Hočemo pravice — hočemo svobodne volitve itd.« Zavedamo se, je rekel, da nas hočejo opehariti za naše pravice in ustvariti avtonomno Julijsko Krajino pod protektora tom velikih sil, ki bi služile tujim imperialistom. Mi tem gospodom odgovarjamo:	Nočemo
biti kolonija — hočemo naše pravice! Naš današnji zbor naj bo sporočilo mirovni konferenci v Londonu, da hoče Julijska Krajina s Trstom, Gorico. Puljem in Reko k federativni demokratični Jugoslaviji!« Val nav dušenja je zajel množice, ki so dolgo časa ploskale govorniku za njegove zadnje izjave.
Za njim je spregovoril tov Laurenti tajnik SIAU in med drugim dejal: »S podpisi je naše ljudstvo dokazalo, kaj hoče. Mi hočemo, da se obljube london-
damo«, je klic strnjenega in junaškega naroda, ki je s svojo splošno vstajo že izreklo svojo samoodločbo.
Slovenski narod se je v družbi z ostalimi jugoslovanskimi Tiaro-, di takoj ob izbruhu droge svetovne vojne v celoti in brez pomisleka postavil ob bok velikim zaveznikom in vztraja! v tem boju kljub najstrašnejšemu terorju, kljub neznanskemu trpljenju in nezaslišanim žrtvam vse do zmagovitega konca. Ob splošni vstaji se je primorsko ljudstvo zavedalo, da gre boj za veliko in pravično stvar, vedelo jc, da se v tem boju odloča njihova življen-ska usoda in da se velika in pra vična stvar zavezniških narodov po drugi svetovni vojni ne bo več izmaličila v krivico in nasilje.
Inozemski listi o Trstu
Magnien piše med drugim. »Poglavitno je, da se zavzame predstavnik Francije v razpravi za razumljive koristi Francije in da pokaže globoko zavest o dolžnosti sodelovanja pri utrditvi enotnosti petih velesil. Glede T talije je videti, da želi Francija sodelovati z demokratično Italijo in da zaupa v pravično ureditev vprašanj afriških dežel Tri-politanije in Cirenajke. Potem pa nadaljuje: »Tudi vprašanje I-stre mora biti rešeno tako, da se bodo uvaževale etnične in zemljepisne zahteve, ki so s strani jugpslovanske Slovenije popolnoma upravičene, prav rako kakor francoska zahteva po popravi mej v Alpah.
Angleški list »Daily Hcrald« piše: »Razlogi za priključkov Julijske Krajine k Jugoslaviji so močni«. Diplomatski dopisnik i-
skega radia izpolnijo, da ne bodo samo mornariške obljube, ki jih odnese voda. Za dosego našega cilja nam ne sme biti nobena ovira nepremostljiva. Če bi nam bilo kaj težko, se ozrimo samo po naši zemlji, ki je vsa posejana z grobovi naših junakov in ob spominu nanje bomo spoznali, da ni za nas nobena stvar nemogoča«.
General Dapčeoič u Bazovici
Po govorih so pevski zbori še zapeli več partizanskih in narodnih pesmi. Niso pa končali svo jega programa, ker je med tem prišla vest, da se bo pripeljal mimo komandant IV. armije general Peka Dapčcvič. Takoj se je vsula vsa množica k cesti in jo zaprla tako, da je bil general prisiljen ustaviti avtomobil, ki so ga ljudje takoj obsuli s cvetlicami Navdušeno ljudstvo je d\ igr ilo generala na ramena in ga odneslo \ Bazovico. V vasi je general stopil na balkon neke h'še, se najprej poklonil bazoviškim žrtvam, nato pa je imel še kratek !'.o\or. ki mu ga je ves čas prekinja!;, množica z navdušenim vzklikanjem Titu in federativni demokratični Jugoslavije Pri odhoda so se partizanski avtomobil: s težavo prebijali skozi m mžice ljudstva, ki jih je ponovno obsipavalo z rožami.
Tako se je najlepše zaključila nedeljska slavnost, ki je ponovno potrdila neomajno bratstvo slovenskega in italijanskega prebivalstva v Julijski Krajini in še enkrat pokazala vsemu svetu odločno voljo velike večine tukaj-šniega ljudstva, da si ohrani priborjene pravice in da se Julijska Krajina končno priključi fedem tivni Jugoslaviji.
stega lista pa pravi, da bo prva točka dnevnega reda na konferenci mirovna pogodba z Italijo. Med drugim ugotavlja da bo prišlo do izpremembe italijanskih meja, ker Jugoslavija, Francija in Avstrija zahtevajo revizijo meja.
Souietski glas o Trsta
»Jugoslavija zahteva, da se ji odstopi* prav vsa Julijska krajina, ki jo je Italija odvzela Avstriji po prejšnji svetovni tnjm. Velik del Julijske Krajin? naseljujejo Slovenci in razlogi za njeno prikjučitev k Jugoslaviji so močni«.
Sovjetski časopis »Svetovno gospodarstvo« in »Svetovna politika« pišeta, da ločitev Trsta od zaledja pomeni gospodarsko u-ničenje mesta. Iz tega izhaja, da so luke Julijske Krajine, Trst, Pulj in Reka, zaradi svojega položaja koristnejše za države balkansko - podonavskega sistema kot za Italijo, ki jo deli od njih tržaški zaliv. Od dveh luk-te-kmovalk severnega Jadrana Benetk in Trsta je prva preskrbovala predvsem severno Italijo druga pa balkansko-podonavske države. Potem navaja podatke o etnografki premoči jugoslovanskega življa nad italijanskim m o gospodarskem propadanju Trsta pod italijansko oblastjo. Na podlagi navedenega kratkega pregleda zgodovinskih dejstev o Trstu in njegovem gospodarskem razvoju v Julijski Krajini lahko ugotovimo, da se je gospodarski napredek področja in luk opažal samo v oni dobi, ko so bile politično združene z državami podonavske kotline. Njihova ločitev od njihovega naravnega zaledja
pa je privedla do gospodarskega padca.
Kar se tiče politične in diplomatane ureditve Trsta pa pravi: »Priključitev Trsta k Italiji je i-mela tri namene: združiti pomen Trsta, kot tekmeca Benetk, okrepiti premoč Italije na Jadranskem morju in izkoristiti Trst kot oporišče za nadaljno ekspanzijo italijanskega imperializma na Balkanu in v donavski kodi ni. Prilastitev Trsta in Julijske Krajine leta 1918, je pomagala italijanskemu fašizmu leta 194! pri vpadu v Dalmacijo in Slovenijo«.
Nadalje se ugotavlja v članku, da je predsednik Wilson na Vcr-saillski konferenci bil proti temu, da dobi Italija Trst in Slovensko Primorje. Jugoslavija je izgubila Trst in Slovensko Primorje na tej konferenci iz naslednjm razlogov: pripravljenost Jugoslavije na pogajanja z Italijo in ed-stopitev Julijske Krajine in Reke v njeno korist, dalje ai iineia svojih vzrokov samo v nepovolj-ni politični mednarodni situaciji tedanje Jugoslavije, ampak tudi v notranji politiki.
Članek končuje:	»Vprašanje
Trsta je brez dvoma, kot tudi večina drugih narodnostnih vprašanj, težko vprašanje, vendar pa ga je lahko rešiti v demokratičnem duhu. Vprašanje Trsta more biti in tudi bo rešeno samo z združenimi močmi italijanske in jugoslovanske demokracije«.
Veliko zborouanie o Linbliani za priklinci-feo Primorske
Prebivalstvo Ljubljane se je dne 8. t. m. v veličastveni manifesta ciji v spomin bazoviškim žrtvam zbralo na Kongresnem trgu in zahtevalo priključitev Primorske s Trstom in Istre k Jugoslaviji. Vsa Ljubljana je bila preplavije na in zavita v transparente in zastave. Na Kongresnem trgu je spregovoril podpredsednik narodne vlade Slovenije dr. Marijan Brecelj, ki je počastil spomin bazoviških žrtev in poudaril njihov pomen v borbi primorskega ljudstva za svobodo. Med drugim je dejal, da je ob kapitulaciji 1-talije izbruhnil na Primorskem pravi narodni upor, ki je dal ljudstvu po tolikih letih suženjstva oblast v roke. Zločinska reakcija je kriva, da* še vedno ni rešeno vprašanje Trsta, Istre in Primorja. Proti tej reakciji gre danes naš boj, v katerem bomo zmagali le z nezlomljive enotnostjo, s kakršno je vodila (osvobodilna fronta ljudstvo tud’ do-sedaj vedno k zmagi. Na tem velikem zborovanju je bila sprejeta posebna resolucija, ki pov darja voljo vseh Slovencev, da se Trst z Istro in Primorjem pri ključi k Jugoslaviji. Posebno pismo je bilo poslano tov. maršalu
Dne 10. t. m. so zborovali v Gorici pod vodstvom g. poročnika Simonija, zavezniškega predstavnika šolstva v Julijski Krajini učitelji in profesorji. Na konferenci je bilo okrog 20 oseb. Med njimi tudi višji nadzornik g. De-Vetta, prof. Baraga in inšpektor Kacin.
Pred nami je zapisnik, ki nam narekuje, da je naša sveta dolžnost, da vprašamo zbrano gospodo, kaj sploh nameravajo.
Okrog 20 oseb je razpravljalo o slovenskem šolstvu, o načinu, predmetih itd. Med 20 je bil edini prof. Baraga, ki je izlagal svo je misli v slovenščini, torej o slovenskem šolstvu se je na ve-levažni konferenci razpravljalo v italijanskem jeziku. Kaj to pomeni? Naj g. Simoni nikar ne pozabi, da je primorsko ljudstvo, ki se je četrt veka borilo proti fa-
Pismo maršala Josipa Brozu-Tita
Prebivalstvo Ljubljane vam kot tolmač slovenskega naroda pošilja z današnjega manifestacijske-ga zborovanja plamteče	ozd ra-
ve kot edinemu legitimnemu predstavniku jugoslovanskih narodov v njih polpreteklih osvobodilnih borbah in v dan šnji borbi za obnovo, moč in veličino Jugoslavije. Spominjajo’ se strašnih žrtev fašističnih zveri na Slovenskem in v hrvatski Istri, predvsem pa bazoviških žrtev v Trstu, se vam iskreno zahvaljuje za vaše in vaše vlade napore, da se v tem delu Evrope končno popravi krivica, ki se je našemu narodu prizadela po prvi svetovni vojni. Prepričano je, da boste s svojo vlado te napore nadaljevali in še stopnjevali do u-spešnega konca, tako da bo Jugoslavija, združena v svojih narodnostnih mejah, lahko postala resničen branik miru >n demokra cije. Pridružujemo se z vsem srcem volji, ki izžareva danes iz ljudskih množic vseh narodov Jugoslavije in ki se tudi na tem zborovanju združuje v mogočen klic: Tujega nočemo — svojega ne damo! Hočemo THovo lugo slavijo!
Jngoslovansha vlada
za pomoč Trstu in Primorju
Minister za trgovino in oskrbo Nikola Petrovič je na konferenci tiska v Beogradu na vprašanje, ali se bo z blagom, ki ga prejema Jugoslavija od UNRRA-e oskrbovala tudi Istra in oni predeli Primorske, ki so sedaj pod jugoslovansko vojaško upravo, izjavil :
»Mi smo postavili na tretjem zasedanju zahtevo, da se v bodoče oskrbujejo z UNRRA-inimi pošiljkami ne samo ti kraji, temveč tudi oni predeli Julijske Krajine in Slovenskega Primorja, kakor tudi mesto Trst, ki so pod zasedbo zavezniške vojske. Generalni ravnatelj, gospod Lehman, je dal svetu izjavo, ki so jo zastopniki odobrili, da bo UN-RRA oskrbovala tudi te kraje, in to sporazumno z organi oblasti na tem področju. Mi smo zastopali stališče, da so ti kraji skupno z mestom Trstom zaslužili, da jim UNRRA pomaga. Naš predlog je bil sprejet.«1
Maršal TITO
odlikovan z redom „Zmagea
Z odlokom predsedstva Vrhovnega Sveta ZSSR je bil maršal Jugoslavije Josip Broz -Tito odlikovan z redom »Zmage« za velike uspehe, ki jih je dosegel v osvobodilni borbi in s tem olajšal zmago združenih narodov nad hitlerjevsko Nemčijo.
šizmu za svoj jezik, svojo kulturo, šlo v borbo na zavezniško stran zato, da si pribori svoje narodne pravice in je v tej borbi žrtvovalo na tisoče življenj, žrtvovalo svoje domove in imetje, dalo svoje sinove in hčere v borbi proti skupnemu sovražniku Anglije, Amerike, Sovjetske zveze in vseh svobodoljubnih narodov. Naj ne pozabijo, da je isto ljudstvo za časa okupacije med sovražnimi postojankami poučevalo v svojem rodnem slovenskem jeziku. Slovenska mladina v borbi za svoj nacionalni obstanek, za svoj jezik ni prezirala smrti. Kako naj ona danes sprejme izjavo g. Simonija, ko pravi: »Zgodovina v slovenskih šolah bo italijanska, kajti juridično je to ozemlje v okviru italijanskega teritorija. V slučaju, da ne bo dovolj slovenskih učnih moči bo-
PREGLED SUETOUniH DOGODKOV
Predaiiraoaa hoafereaca zuuaaiih aiiuistrou a Loadoau - »Tujega uočeoio, a sDojega ae daaio** - luozeaiski listi o Trsta - Sdajetski glas o Trstu -Veliko zborovauje u Liubljaai za priklinčiteu Prioiorske Pisolo oiaršalu Josipu Brozu - Titu
Josipu Brozu - Titu.
KAM PLOVEMO?
General-lajtnsnt Peko Dapčevic
komandant IV. Armije - med svojo vojsko in narodom v Slovenskem Primorju
DROBNE NOVICE
Od ust do ust je šla vest: »Prišel nas je obiskat komandant IV. Jugoslovanske armade«. Na Krasu je velik vrvež. Vse se pripravlja na njegov sprejem.
Vojaki se opremljajo z bojno opremo, mladina pa krasi s cvetjem in zastavami cesto, kjer se bo peljal mimo visoki gost.
Mladina v Opatjem Selu je v jutranjih urah prva pozdravila narodnega generala. Med tem, ko je mladinka Lidija pozdravljala komandanta IV. JA v imenu prebivalcev in mladine Opatjega Sela, so njene tovarišice krasile komandantov avtomobil z rdečimi rožami. Klici: »Živela IV. Armija«, »Živel maršal Tito«, »Živela DFJ« itd. so spremljali komandanta pri njegovem odhodu.
V Kostanjevici je že vse ljudstvo na cesti. Nestrpno čaka mladina da preda ljubljenemu generalu majhen dar, napravljen iz sadja, ki je po 25 letih suženjstva prvič dozorelo v svobodi. »On je — on je« je šumčlo med množico, ko so opazili bližajoči se avtomobil okrašen s cvetjem. Mladina je zaprla pot avtomobilu in mala pionirka Vida je vsa srečna predala generalu lepo o-krašeno košarico s sadjem, rekoč: »Tovariš general, komandant IV. Armije JA, sprejmite ta mali dar v imenu moje vasi v zahvalo Jugoslovanski Armadi, ki je osvobodila Istro, Trst, Gorico in vse Slovensko Primorje.«
Komandant se je zahvalil mladini in vaščanom za okusno darilo, se poslovil od njih ter se odpeljal proti Vojščici.
Polovica Vojščice je požgana Toda ogenj, ki je požgal domove vaščanov, je samo razplamtel v njihovih srcih plamen ljubezni, ljubezni do domovine in njenih hrabrih sinov. Z nepopisnim navdušenjem je pozdravljalo ljudstvo svojega velikega sina, junaka Jugoslovanske Armade.
Skozi slavolok in z zastavami okrašeni Zagrajec se je odpeljal general proti Gorjanskemu, kjer ga je na cesti med Komnom in Gorjanskim že čakala velika množica ljudstva in partizanska vojska s Krasa. Komandant Odreda
VpisoflanjE u srednje jlole
Pozivamo vse slovensko di-jaštvo na Goriškem, da se v celoti vpiše na slovensko srednjo šolo, kakor poziva razpis Zavezniške vojaške uprave. Vsak dijak naj navede vrsto šole, ki jo želi posečati.
Dokažimo z vpisovanjem vsega našega dijaštva upravičenost naše zahteve po slovenskih srednjih šolah.
(nadeljevanje s 3. strani) mo jih nadomestili z italijanskimi in z italijansko šolo. Če bi pa prebivalstvo bilo nasprotno, imamo dovolj vojakov. Na tem o-zemlju jih je 26.000 mož«. Naj se zbrana gospoda spomni, da se je med 5. in 6. ofenzivo proti jugoslovanskim partizanom borilo po izjavah londonskega radija o-krog 20 elitnih nemških fašističnih divizij, kar pomeni okrog 400.000 do zob oboroženih mož. Tudi ta doba je bila doba narodnega poleta, vzgoje in kulture naše mladine. Nikakor ne moremo požreti to, da samo Rim lahko dovoli kdo bo poučeval na slovenskih šolah. To je očitno oma-lovažanje teženj našega ljudstva, ki vidi v tem novo nacionalno zatiranje.
Prepričani smo, da se bo krivica poravnala in da se bo šolstvo v Julijski Krajini resnično postavilo na take temelje, ki bodo dali naši mladini to, kar želi in potrebuje.
polkovnik Benčič je predal ra-port in obenem tudi pozdrave in želje, ki jih je poslalo ljudstvo iz Benečije in Furlanije. Ko je ljudstvo poslušalo pozdrave in želje naroda iz Benečije je neprestano vzklikalo: »Vsi Slovenci morajo biti priključeni Titovi Jugoslaviji«, »Nočemo, da bi tujec gazil po naši zemlji!«, »Živel maršal Tito!«, »Živela Federativna Jugoslavija! itd.«
Ko so klici nekoliko prenehali in je nastala kratka tišina, je komandant pozdravil vojsko in narod s pozdravom: »Smrt fašizmu«. Odgovoril mu je gromki: »Svobodo narodu!« iz zbrane množice in vojske.
Med tem, ko je general pregledoval vojsko, je ljudstvo navdušeno vzklikalo naši vojski, novi Jugoslaviji, narodni oblasti itd. Po pregledu čet, se je razvilo pravo narodno slavje, ki se ga je vdeležila tudi vojska s svojim generalom.
^T^jclcamife sc
Pričakovalo se je, da se bodo goriški slovenski trgovci, obrtniki, odvetniki, zdravniki itd že sami zavedli svoje dolžnosti v sedanjem času. Javni napisi nad njihovimi obrati bi mo ali vsekakor že upoštevati nove razmere. Prišla je svoboda! Fašizem, kt nas je toliko časa pestil, ki je z manganelskim poudarkom prepovedoval po gorčkih ulicah vsako slovensko manifestacijo, pa bodi že izgovorjena ali natiskana, je na tleh, je strt. pobit. Toda naši ljudje še «e niso iz-treznili, niso še storili iz lastnega nagiba tega, kar bi bili rali že storiti.
Toliko se govori o slove nski Gorici! In o njej govore celo slovenski trgovci, obrtnik5, gostilničarji itd. Toda nad njihovimi obrati bleste Se vedno samo italijanski napisi, kakršne jim je bila vsilila fašistovska strahovlada Nekaj naših ljudi se je že zavedlo, tudi kak Italijan je med njimi, ki je opremil svoj obrt! z dvojezično tablo. A večma — in to je žalostno — se ne zaveda svoje narodne dolžnosti, se ne zgane, se še ni vzdramita
Naš današnji dopis n> namerjen Italijanom, čeprav živi večina teh od Slovencev, čeprav u-porabljajo v svojih obratih slovenščino in ne sprejemajo nobenega pomočnika, ki bi ne znal slovenskega jezika. Italijani sami vedo, da vpraša naš človek, ko pride v trgovino, slovenski. Po našem mnenju boera ti italijanski trgovci itd. že sami upoštevali izpremenjene razmere, toda čemu naj se Italijani pod\iza-jo z dvojezičnimi napis' če njihovi slovenski tovariši ne razobesijo novih napisov ki bi upoštevali izpremenjcni položaj.
Govori se, da je Gorica slovenska, tla je goriška okolica slovenska. To je resi Toda tujec, ki prihaja v Gorico, šče m išče in najde šele po hudem trudu in naporu kak slovenski napis.
Vzdramite se! Čez teden dni, čez dva tedna priobčimo nov tlopis, v katerem bomo ugotovili, v koliko so prizadeti sloji upoštevali te naše besede v tako resnem času.	D
Iz uredništva
Vsled obilice važnega gradiva smo morali odložiti vse dopise »Iz naših krajev«. Po možnosti jih bomo prihodnjič priobčili. Tovariši dopisniki naj vzamejo to blagohotno na znanje.
*	Jugoslovanski minister za trgovino Nikolaj Petrovič je izjavil, da bo Jugoslavija v najkrajšem času obnovila trgovinske stike s ČSR, Anglijo, Združenimi državami Amerike, Švico in Švedsko, na isti osnovi, kot so ti trgovinski stiki že nekaj časa urejeni s Sovjetsko zvezo.
*	Reuterjev dopisnik poroča iz Španije, kako tam prikrivajo nemški kapital in nemška podjetja in da je Francova Španija postala »Mala Nemčija«. Okrog 800 nemških podjetji je dobilo špansko legitimnost in delujejo pod nadzorstvom nemških lastnikov. Najbolj znano med temi podjetji je »Unicolor«, ki se je poprej imenovalo »I.G. Farbenin-dustrie« in ki ima svoje podružnice po vsej Španiji. Tudi znano kemično podjetje »Bayer« je spremenilo svoje ime in deluje v Španiji, kakor tudi električna družba »Siemens«. Zanimivo hi bilo zvedeti, od česa živi prek') 100.000 Nemcev v sedanji Francovi Španiji?
*	Na velikem' mitingu Longar ske Domovinske fronte v Sofij' so govorili zastopniki komunistične stranke, predstavniki ljudske »Zveno«, bolgarske ljudske poljedelske zveze, socialdemokratske stranke in še drugih političnih organizacij in povdarili, da je Domovinska fronta v Bol gariji vpostavila pravo demokracijo, kakršne v tej deželi še ni bilo. Reakcionarna opozicija želi spraviti Bolgarijo zopet v položaj mračne preteklosti, toda Domovinska fronta ne bo odstopila od svojih načel. Bodoče volitve bo izvedla vlada Kimona Georgije-va, ker je ta vlada rešila Bolgarijo pred polomom.
*	Predsednik jugoslovanske ko misije za vojne zločince, univerzitetni profesor dr. Dušan Ne-deljkovič, je objavil članek, kjer pravi: »Vsakomur mora biti jasno, da je sedanja italijanska vlada moralno obvezana, da zagotovi to, da se fašistični z.ločinci privedejo pred ljudska sodišča in da našim narodom plača polno odškodnino za uničenje, ki so ga italijanske zasedbene sile prizadejale jugoslovanskim življenjem in materijalnim dobrinam. To je edina pot, po kateri se Italija lahko osvobodi odgovornosti za italijanske fašistične zločine«.
*	Dosežen je bil popoieu sporazum med Anglijo, Ameriko, Sovjetsko zvezo in Francijo
de Tangerja. Španska vlada ni bila pozvana na konferenco, pač pa je bilo Francu sporočeno, da morajo Francove čete zapustiti to luko, ki so jo svoječasno nasilno osvojili. Po tej konferenci postane Tanger zopet mednarodna luka s svojo posebno upravo
*	Iz Albanije poročajo, da so začeli grški monarhofašisti provocirati incidente na grško - al banski meji. Grški fašisti strelja jo s topovi na albansko ozemlje. Z mitraljezi pa streljajo na mirno prebivalstvo na albanski strani, ki opravlja svoje delo na polju. Tudi z morske strani so grški provokatorji streljali iz ladij na albansko ozemlje.
*	Čehoslovaški ministrski pred sednik dr. Fierlinger je v spremstvu svojega ministra za zunanje zadeve obiskal London, kjer je imel važne razgovore z vodilni mi britanskimi politiki.
*	V Ljubljani se je pred dnevi mudila posebna delegacija sovjetskih športnikov. Nekateri izmed njih so nastopali na plavalnih in lahkoatletskih tekmah in pokazali svoje svetovne kvalitete. Ljubljanska mladina je sovjetske fizkulturnike navdušeno spre jela.
*	Prejšnji teden se je v Pragi vršila velika manifestacija, z geslom »Trst Jugoslaviji«. Največja praška dvorana je bila nabito polna in prisotni so z odobravanjem sledili izvajanjem govornikov, ki so povdarjali, kako je z napetostjo in hvaležnostjo čeho-slovaško ljudstvo spremljalo narodno osvobodilno borbo v Jugoslaviji. V dvorani so bili tudi napisi z gesli« »Jugoslovanski Jadran — čehoslovaško morje!« in »Jugoslovanski Trst — čehos'o vaško pristanišče!«
*	Ameriški Makedonci so naslovili na Svet zunanjih ministrov, ki je v Londonu pričel s svojim delom, brzojavko, v kateri prosijo, da posvetijo »resno pažnjo vprašanju neodvisnosti združene Makedonije«. Istočasno so naslovili brzojavko predsedniku Ljudske fronte, Vlahovu, kjer mu zagotavljajo svojo podporo za svobodno Makedonijo \ okviru demokratične Jugoslavije.
*	Iz Moskve poročajo, da so ruske čete do sedaj ujele 600.000 vojakov in 148 generalov. Poleg tega so zaplenili ogromno vojnega mater j ala.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
JAVNI OGLAS
Zavezniška vojna uprava nas je naprosila, da objavimo, da rabijo za nadaljevanje poslovanja občin: tajnike, strojepiske, uradnike i.t.d. za občine: Miren, Dorn-berg, Renče, Opatjeselo, Komen, Temnica, Štanjel, Rihemberg.
Dva važna tečaja
Odsek za kmetijstvo pri Poverjeništvu PNOO za Slov. Primorje bo priredil na že obstoječih kmetijskih šolah: v Tolminu živinorejski - mlekarski tečaj, v Škocjanu pri Kopru — sadjar-sko-vinarski tečaj. Tečaja bosta pričela s 1. oktobrom t. 1.
Vsi, ki se zanimajo za zgoraj navedena tečaja naj takoj vložijo prošnjo za sprejem na odsek za kmetijstvo pri Poverjeništvu PNOO v Ajdovščini.
ŠEST LET VOjNE
V dvorani Tehničnega zavoda v ulici Codelli št. 17 se je Divorila razstava fotografij pod nazivom »Šest let vojne«. Razstavljenih je preko 1000 zanimivih fotografij, kjer je pokazano delo za vezniških narodov na vseh poljih vojnega udejstvovanja. Razstava je odprta vsak dan od 16. do 22. ure zvečer. Vstopnina znaša lir 10. Čisti dobiček jé namenjen v dobrodelne namene. (Obžalujemo, da ni na plakat'h poleg obeh zahodnih velesil omenjena tudi Sovjetska zveza, ki jc toliko pripomogla k skupni zmagi!)
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
KRAJEVNI NO O IZ VOJŠCICE
nam sporoča, da se je razdeljevanje prašičev med vaščane izvršilo kar najbolj pravično ter se je vpoštevalo v prvi vrsti najpotrebnejše domačine, ki so bili po okupatorju oropani prašičev in kateri so bili po požigu najbolj prizadeti. Udobili smo 8 prašičev in od teh so odborniki prejeli 2. Ako je kakšen odbornik pozneje prišel do prašičev si jih je pač sam preskrbel.
Vpisovanje v slo' venske šole
Vpisovanje v slovenske osnovne šole bo v Gorici in na deželi od 17. do 22. septembra od 10. do 12. ure dopoldne in od 16. do l8. ure popoldne. Vpisovanje bo v poslopjih šol; kjer pa so ta razrušena, na občini ali v prostorih, ki jih bodo za to določili. V Gorici bo vpisovanje v osnovne šole v ulici Leopardi in ulici Ca-pella.
Vpisovanje v slovenske srednje šole v Gorici bo v dnevih med 10. in 15. septembrom od 10. do 12. ure dopoldne in od 16. do 18. ure popoldne v prostorih učiteljišča na Corso Verdi.
Prosilcem, fti žele poučevati uljud-sftih in srednjih svoloh s siovenshim učnim jezihom
Prosilci naj vlože prošnjo pri višjem šolskem nadzorništvu v Gorici na poli, kolkovani z 8 lirami, naslovljeni na višjega šolskega nadzornika v Gorici do 20. septembra; prilože naj te-le dokumente:
1)	Izpričevalo, s katerim dokazujejo usposobljenost za poučevanje ali enakovreden dokument.
2)	Rojstni in krstni list.
3)	Zdravniško spričevalo.
4)	Dokument o dosedanjem službovanju.
Izpiti na slovenskih srednjih šolah
S prvim oktobrom se bodo pričeli sprejemni in popravni izpiti na slovenskih srednjih šolah v Gorici in v Trstu.
Istočasno se začnejo tudi izpiti za vstop v višji razred tistih dijakov, ki so radi vojnih razmer zamudili kako šolsko leto ali kakega šolskega leta niso čisto dovršili.
Prošnje za pripustitev k izpitom je treba vložiti do 25. septembra pri vodstvu zavoda.
Prireditev v Brdih
Prosvetno društvo »Svoboda« v Humu pri Kojskem priredi dne 16. septembra t. 1. ob 16. uri svojo prvo prireditev. Na sporedu je zborno petje, recitacije in dve igri.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
objava
Zdravnik dr. Karol Rutar or-dinira zopet v Gorici, na Korzu Verdi št. 23 (nasproti Ljudskega vrta).
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Podpora brezposelnim
Urad za Delo v Gorici sporoča da jc Zavod za Socialno Skrbstvo z okrožnico z dne 17.5.1945. določil da delavci (moški) ki so ostali brezposelni dne 8.9.1943. ali pozneje in ki niso vložili prošnjo za brezposelno podporo ker jih je iskal ali zasledoval okupator, lahko vložijo tozadevno prošnjo tekom meseca na Zavod za Socialno Skrbstvo.
Za pojasnila se prizadeti lahko obrnejo na Urad za Delo ali na Zavod za Socialno Skrbstvo.
♦♦♦♦♦*♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
IZGUBILA SE JE
bela volnena jopica v korijeri Kobarid - Sv. Lucija ali n.i cesti Pošteni najditelj naj jo odda proti nagradi v naši upravi.
IZHAJA ENKRAT NA TEDEN - Urednik: J. KRISTIJAN BAVDAŽ - Za list odgovarja: ALOJZ BUDIN — Uredništvo In uprava: GORICA, Corso V. E. III., št.5/I. - Tel. 377 — Izdaja lista je odobrena od A. I. S. Tisk KATOLIŠKE TISKARNE v Gorici