April 1919
z vrtov sv. Frančiška.
v
Časopis za naše verno ljudstvo, ^zlasti za ude tretjega reda sv. Frančiška.
k' xif •!* • •!* ^ A	v*/ «^( .-»1/ ^	/.*» »Jj,/
Kamnik (Kranjsko v Jugoslaviji). — Stane cel tečaj (12 zvezkov): 3'50 K.
Vsebina 4. zvezka:
Stran
ln šel je mimo (pesem)............65
Božje previdnosti nova pota v Stari in stara pota v Novi zavezi	...	65
Papež Benedikt XV.................70
Pot v nebesa......................73
Sv. Dežela in armada sv.	Križa	.	.	74
Dopisi:
Novomesto.......................76
stran
Iz Kamnika...........................77
Sv. Križ pri Slatini.................77
Trebnje..............................77
Razgled po serafinskem svetu ... 78
Priporočilo v molitev..................79
Zahvala za vslišano molitev. ... 80
Darovi
na ovitku.
Izhaja vsakega prvega v mesecu. Stane cel tečaj (12 zvezkov): 3-50 K. Naslov za naročila: »Cvetje«, Kamnik, Kranjsko.
——............. . ,	"".T Tska Ant. Slalnarjeva tiskarna. ""
»Bog med nami«. Premišljevanja in obiskovanja v presvetem Zakramentu pričujočega Boga. V Ljubljani, 1918. Izdalo uredništvo »Bogoljuba." Tiskala Jugoslov. tiskarna. Cena 6 K. — Naši razburkani časi niso nič kaj ugodni za notranje, v Bogu zbrano življenje. Vsepovsod se povdarja in ceni le delo. In zares, naloge so velike; vsak delavec, bodisi telesni, bodisi duševni ima toliko nujnega posla, da se njegovo srce le s težavo pripravi na molitev, cela armada posvetnih misli in skrbi napada dušo, kvišku hrepenečo. Vendar pa si je treba v enomer klicati v spomin resnico: »Le eno je potrebno!" Brez iskrene molitve bo prazna in pusta zemlja naših src . . . Poglobiti se mora naše versko življenje in okrepiti, zato pa spoznajmo brezmejno dragocenost — premišljevalne molitve! — Naši izobraženci se za tako molitev lehko poslužijo primernih knjig v latinskem, francoskem, nemškem ali italijanskem jeziku pisanih; za priproste Slovence pa doslej spisov, ki bi nudili pripravno tvarino in vzorce za premišljevanje, žal, ni v obilici. Pričujočo knjižico smo potemtakem veselo pozdravili že takrat, ko je prvič zagledala beli dan. Obsega jedrnata premišljevanja o preš v. RešnjemTelesu, središču našega duhovnega življenja na zemlji. V novem natisku je molitvenik za tretjino povečan. Ima tri dele. V prvem so premišljevanja o Jezusovem skrivnostnem življenju v presv. Evharistiji; v drugem delu z naslovom »Solnčni utrinki" so nekatera premišljevanja prikrojena za pripravo na sv. obhajilo, druga pa za obiske in zahvalo po sv. obhajilu; tretji del ima »Obiskovanja" najsv. Zakramenta. Pridejan je »Molitvenik" v ožjem pomenu besede. Kakor obhajilna miza združuje učene in neučene, uboge in bogate, mlade in stare in vse stanove, ravno tako bo tudi ta knjižica vsem govorila ter jih vnemala za popolno ljubezen do božjega Zveličarja. Priporočamo jo tretjerednikom in sploh vsem častivcem presv. Rešnjega Telesa! Dobi se vezana v »Katoliški Bukvami" ali — po novem — v »Jugoslovanski knjigarni" v Ljubljani.

V Mitu, april 1919.
fr. KRIZOSTOM:
In šel je mimo ...
jV/legla roseče je roke razpela, s poljubom Golgoto objela, zavzdihnila boječe — — —
V objemu je slutila višjo silo, razjokala se nad gomilo, — bolesti pozabila.
Obraz trpljenje silno mu prepaja. Odkod prameni so sijaja nad glavo, kri rosečo ?
In šel je mimo. — Le oči ostale, v večerni mrak so trepetale, razgrinjale svetlobo.
Glej, medel blisk za daljnimi gorami! S tovorom obložen na rami Gospod hiti v višine — — —
Oči. Iz njih je sevala gorkota, vklesana vanje vsa dobrota: ljubezen, odpuščanje.
P. JERONIM KNOBLEHAR:
Božje previdnosti in stara pota
nova pota v Stari v Novi zavezi.
4. Pogin Sodome, darovanje Izaka, smrt Abrahama.
zadnjem zvezku smo omenili pogajanje Abrahama z Bogom za rešitev Sodome in Gomore. Pa vkljub prizadevanju Abrahama in najboljši volji Gospoda Boga rešitev ni bila več mogoča: niti deset pravičnih ni bilo mej prebivavci teh mest, in še celo Lotova žena je žalostno končala; rešil se je le njen mož Lot in dve hčeri. Vse drugo, mesta s prebivavci vred, je zgorelo ali vtonilo. Strašni konec teh krajev si moremo takole predstaviti:
Imenovana mesta so stala ob južni obali Mrtvega morja. Takrat to morje še ni imelo te dolžine 76 km in širine čez 15 km, kakor dandanes (t. j. od Ljubljane do Novega mesta in od Ljubljane nekaj več kakor do Medvod). Bilo pa je ob morju veliko petrolejskih vrelcev, žveplenskih in asfaltskih jam, česar vsega sledovi se še dandanes dobe. (Gen. 14, 10). Te za vnetje dokaj nevarne snovi je vžgal po božji volji ogenj izpod neba, najbrž strela v hudi nevihti, ki so v tamošnjih silno vročih krajih neprimerno silnejše, nego pri nas.
Zraven tega je hud potres povzročil, da so se ponižala tla, Mrtvo morje je prestopilo bregove in zalilo na jugu ležečo nizko pokrajino. Tako je voda požrla, kar jih je pustil strašni požar. Morje, nekedaj Slano morje ali Vshodno morje zvano, se od takrat imenuje „Mrtvo morje" in to po pravici: zakaj v njegovi globini leži mnogo tisoč prebi-vavcev hudobnih mest, ki jih je božja jeza požgala; in v njegovi bližini je res vse mrtvo, ker je zemlja izžgana, pa prepojena s soljo in žveplom, torej nerabna ža življenje rastlin in živali.
Sv. pismo nam dalje pripoveduje, kako je Gospod zapustil Abrahama, ki se je nato vrnil v svoj kraj nazaj, dobro uro hoda. Drugo jutro pa je Abraham šel zopet tja, kjer sta se z Gospodom ločila, odkoder se je videlo proti Sodomi in Gomori.
Tedaj je videl ogenj dvigati se se zemlje in dim. (Gen. 19, 28). Žalosten je spoznal, da je Bog spolnil svoje grožnje nad hudobnimi mesti. To ga je tako pretreslo, da je zapustil tiste kraje in se preselil niže doli proti jugozapadu, dan hoda (40 km) v Geraro, dandanes Beerseba; tu je zanaprej stalno bival.
Mej tem je eno leto minilo. Gospodova obljuba se je spolnila: Abraham je dobil sina Izaka, dasiravno je bil on že 100 let star in Sara 90 let, v znamenje, da pri Bogu ni nemogoča nobena stvar.
V	sreči, zadovoljnosti in v blagoslovu božjem je ta sv. družina preživela nadaljnih 25—30 let. Izak je zrastel v čvrstega, nedolžnega, bogaboječega mladeniča in moža.
Ali sedaj je prišla za Abraham-a in njegovo zvestobo najhujša poskušnja. Sedaj se bo skazalo, kolika je njegova ljubezen do Boga in vera v njegove obljube.
V	noči začuje Abraham, kako ga kliče Gospod (Gen. 22, 1). Abraham se oglasi: „Tu sem!" In Bog mu ukaže: »Vzemi svojega edinega sina Izaka, ki ga ljubiš, in pojdi v deželo prikazni in tam mi ga daruj v žgavni dar na gori, ki ti jo bom pokazal."
To je bilo strašno in po človeško rečeno, nerazumljivo povelje; prenesti in razumeti ga je mogla le Abrahamova vera, o kateri pravi sv. Pavel: „Po veri je Abraham Izaka v dar prinesel, ko je bil skušan in je daroval edinorojenega... on, kateremu je bilo rečeno: po Izaku ti bo zarod obujen (dan). Mislil je (prepričan je bil), da je Bogu mogoče, (Izaka) tudi od mrtvih obuditi!" (Hebr. 11, 17. 19.) in potem spolniti svojo obljubo o zarodu.
Abraham vstane v noči, naseka drv, jih naloži živinčetu, vzame dva hlapca in sina Izaka in gre tri dni hoda od Beerseba do gore Morije (Mo-riah) pri Jeruzalemu, ki mu jo je Bog pokazal.
Tu blizu pod goro reče hlapcema: »Čakajta tu se živinčetom; jaz in pa moj sin greva gori in se bovavrnila, potem ko bova opravila na gori svojo molitev!" Kako živa je vera Abrahamova! Prepričan je, da se bo vrnil se sinom smrti rešenim ali pa od mrtvih obujenim! Videl sicer še do takrat nikdar ni, da bi bil Bog koga od mrtvih obudil, toliko veče vrednosti je tedaj njegova vera, da je Bogu tudi to mogoče.
Božja previdnost rabi pač dostikrat navidezno nasprotujoča si sredstva v dosego svojih namenov. Dostikrat vodijo njena pota skozi smrt v življenje, skozi nesrečo v veselje, skozi sramoto v čast. Božja previdnost ne hodi vedno po širokih cestah, ampak dostikrat po neznatnih in neznanih stezah in ovinkih, ki oplašijo in zmešajo človeško naravno pamet. Zato tudi ne smemo po potih božje previdnosti imeti svojega omejenega razuma za vodnika, ampak sv. vero za vodnico.
Abraham naloži Izaku les za daritev na rame, sam pa vzame ogenj in nož. Tako gresta navkreber proti vrhu gore Moriah. Strašno je moralo biti Abrahamu pri srcu.
Sedaj ga vpraša Izak: „Oče! glej ti neseš ogenj in nož, jaz pa drva za daritev; kje je pa jagnje za žgavno daritev?" Kakšen vihar bolestnih čustev je vzbudilo to vprašanje v očetovem srcu! Toda na živi skali Abrahamove vere se lomi valovje tega viharja. Abraham odvrne sinu, naj zaupa v Boga, ki si bo sam preskrbel klavščino za žgavno daritev. Molče prideta na vrh. Abraham postavi oltar, položi nanj drva, zveže sina,
prime za nož, da bi sina zaklal!----------
' Brezverec bi se zgražal pri tem prizoru, pa bi rekel: Abraham je postal malikovalski Kananejec: veren človek, v sv. veri in njenih skrivnostih podučen kristjan pa vidi tu in moli v predpodobi skrivnost ljubezni Boga Očeta, ki »niti svojemu edinorojenemu Sinu ni prizanesel, ampak ga je v žrtev dal za nas vse." (Rim. 8, 32).
Premislimo to skrivnost! Premislimo kako je bil tudi sicer Izak predpodoba Jezusova!
Ali ne kaže že to nanj, da je bil Izak že dolgo pred rojstvom Abrahamu obljubljen? Hrepenenje Abrahamovo po spolnitvi te obljube, ali ni podoba hrepenenja človeštva po davno obljubljenem Odrešeniku? In tiste besede »angelja zaveze": drugo leto obsorej bom zopet prišel in Sara ti bo rodila sina, ali niso podobne besedam angela Gabrijela: »Ne boj se, Marija! zakaj milost si našla pred Bogom; glej spočela boš in rodila sinu, in imenuj njegovo ime Jezus," Odrešenik?
In Sarine besede: »Bom li v svoji starosti dobila sina?" (Gen. 18. 12.) ali se ne vjemajo z besedami Marije, ki je rekla: »Kako se bo to zgodilo, ko moža ne spoznam?"
In ali je treba večega čudeža božje moči, Saro starko storiti mater, ali Marijo ob materinstvu ohraniti devico?
In Izak, z drvmi obložen! ali ni predpodoba Kristusa, ki nese les sv. križa? Potem ko je bil Pravični od krivičnega Pilata k smrti obsojen, „so vzeli Jezusa in so ga vun peljali; on pa je nesel svoj križ na mesto lobanje, po hebrejsko pa Golgota.“ (Jan. 19, 16, 17). Če tudi se je Izak prostovoljno vdal v žrtev, —se je vendar dal zvezati, ker je bil tudi v tem predpodoba zvezanega in na križ pribitega Odrešenika. Celo kraj obojne žrtve se vjema: gora Morija in Kalvarija sta le dva roglja istega hriba.
In da je Bog. v zadnjem trenotku rešil Izaka smrti in se zadovoljil z daritvijo ovna, ki ga je po božji volji Abraham našel na gori, — ali ni to predpodoba nadomestivne smrti Kristusove za grehe sveta, — smrti pravim, ki ni zagospodovala v trohnobi nad Sinom božjim, ker je v svoji božji moči častitljivo vstal od mrtvih?!
Če kje, tedaj se v zgodovini Abrahama in Izaka vresničujejo besede sv. Avguština, da so zgodbe Stare Zaveze pisane s 'Kristusovo krvijo. — Izredna djanja vere in ljubezni pa najdejo pri Bogu tudi izredno plačilo!
Abrahamu je Bog v plačilo za njegovo vero, njegovo pokorščino in zvestobo ponovil obljubo in zavezo; in ker Bog ni imel nobenega, ki bi bil veči nego On, da bi mogel pri tem večem priseči, zato je prisegel pri samem sebi in je rekel: »Resnično, sam pri sebi sem prisegel: „Ker si to storil in nisi prizanesel svojemu edinemu sinu zaradi mene, zato hočem' blagosloviti in pomnožiti tvoj zarod kakor zvezde na nebu in kakor pesek ob bregu morja... in oblagodarjeni bodo v tvojem zarodu vsi narodi zemlje, ker si bil pokoren moji besedi." (Gen. 22, 16 — 18).
S tem smo prišli na višek* predpodobnosti zgodeb iz Abrahamovega življenja. Kar zdaj sledi v sv. pismu, je popis navadnega, pa v Bogu posvečenega življenja. Izredno sveta pa je bila njegova smrt. Smrt, ta gospodovavka nad vsemi, tudi Abrahamu ni prizanesla.
»Pešal je!“ pravi sv. pismo. Ne bolezen, ne sila mu nista vzela življenja. Noge, ki so ga tako daleč prinesle, so se mu začele šibiti; roke, s katerimi je krepko držal pastirsko palico, pa tudi meč, če je bilo treba, so se mu tresle. Moči so mu pešale, znamenja bližnje smrti so se množila. Umrl je; pred njim pa je šla na oni svet Sara, stara 127 let.
V 5. poglavju Moj z. knjige beremo: »Adam je živel 930 let in j.e umrl; Set je živel 807 let in je umrl; Kajnan je živel 840 let in je umrl; Matuzalem je živel 969 let in je umrl. »In tako še cela vrsta! Dolge so življenske dobe, neenaka števila let; sklep pa je vedno enak: umrl je!
Neki mladenič je poslušal, ko so menihi v koru ravno peli to dolgo poglavje iz sv. pisma: za vsakim stavkom se je glasil sklep: »et mortuus
est!“ umrl je! Tedaj pravi mladenič: kaj mi pomaga, če bi tudi jaz živel >700, 800, 900 let; nazadnje se bo le reklo: umrl je! Tja hočem iti, kjer se bom učil, lepo umreti! In postal je menih.
Pojdimo tudi mi za Abrahamom učit se lepo umretj!
Odkod je smrt? Od Boga? „Bog smrti ni naredil in on se ne veseli pogina živih!" beremo v knjigi modrosti. (1, 13).
Odkod je smrt? Po grehu je prišla na svet. Če hočeš torej, da smrt nad tabo ne bo gospodovala vekomaj, vari se greha po zgledu Abrahama! —
Kedaj pride smrt? Abraham je umrl, ko so se dopolnili njegovi dnevi. (cfr. Gen. 35, 28). Ni jih dosegel, dni svojih očakov; 175 let, kaj je to v primeri z 800, 900 leti njegovih pradedov?! Toda, kar mu je po letih manjkalo v dolgosti življenja, to je nadomestil po svetosti, to pa v smislu izreka knjige modrosti: »Pravični, če tudi zgodaj umrje, je vendar živel mnogo let!" (cfr. Sap. 4, 7).
Ko govorimo o Abrahamovi smrti, nočemo prezreti pokopališča, kjer je bil pokopan. Čudno je to, da sv. pismo mnogo važnih dogodeb iz njegovega življenja čisto na kratko omenja, na široko pa popisuje, kako je Abraham kupil zemljišče, kjer je hotel pokopan biti se ženo in otroci vred. Kaj to pomeni? Ko mu je žena Sara umrla v mestu Arbi, katero je (dandanes) Hebron v kanaanski deželi, (Gen. 23, 2) so mu ta-mošnji prebivavci zastonj ponudili zemljišče za njen grob; Abraham pa je ponudbo odklonil. Pač pa je imel zbran že drugi prostor, Mambre nasproti; nasproti drevesu, kjer je bil svoj čas sprejel angelja zaveze s spremljevalcema vred in jih pogostil. Ta prostor je kupil za gotov denar, ni ga hotel imeti zastonj iz malikovalskih rok. In ta prostor, ta njiva je bila začetek njegovega posestva*v deželi, ki mu jo je Bog obljubil celo v posest.
Zakaj je kupil Abraham to božjo njivo, zakaj je s pokopališčem začel svojo posest v obljubljeni deželi?
Zato, ker je mož božji, poln božjega duha vedel, da je dežela Kana an, ki jo bo enkrat posedel njegov rod, predpodoba tiste dežele, ki leži onkraj groba, in ki jo bo kupil najimenitnejši njegov Sin za ceno svoje drage krvi, in potem ko bo iz groba častitljivo vstal, jo bo dal v posest Abrahamovim sinovom, ki bodo »rojeni |ne iz volje mesa, niti iz volje moža, ampak rojeni iz Boga", kakor pravi sv. Janez v začetku svojega evangelija.
Glejte, to smo mi kristjani! V predpodobi je Abraham za nas kupil božjo njivo, da iz nje po pravičnem življenju vstanemo k večnemu življenju v nebesih. Pravičnost Abrahamovo posnemajmo tu, da bomo tamkaj deležni njegovega blagoslova v Jezusu -Kristusu!
P. NIKODEM:
Papež Benedikt XV.
VII. V Bolonji.
b) Pastir in oče.
ač je novi nadškof imel od imenovanja do vhoda v svojo škofijo skoraj cela dva meseca časa, da je mogel o vseh razmerah v Bolonji pozvedeti; ali — rekli bi — s tem si je ogledal ladjo le od zunaj, zdaj bo moral prijeti sam krmilo in določati smer in tek plovbi. Državne oblasti so nastopale v začetku sicer vljudno, toda mrzlo in nezaupno proti njemu, pri prihodu v škofijo mu niso niti naproti prišle. Nadškof pa je znal doseči s previdnostjo vsaj miroljubne in zmerne razmere, tako da mu oblasti pri škofovskem delovanju niso nasprotovale.
Modro je bilo, da je kapiteljskega vikarja in naslovnega škofa Vincencija Bakija (Bacchi) brž imenoval za generalnega vikarja ter si s tem pridružil prelata, ki je bil že leta' in leta v stiku z duhovščino in ljudstvom. Daši je sam doslej imel obdelovati drugo polje, se je vendarle v malo mesecih popolnoma vživel v svojo novo nalogo. Kmalu so si napravili v mestu in okolici o novem škofu to sodbo, da je zelo dober, toda tudi oster gospod, ki hoče, da se njegovi ukazi in želje natančno izpolnujejo. Češ, mož neznatne, suhe in majhne postave ve, kaj hoče in ume tudi izvršiti, kar hoče. Mesto in škofija, duhovščina in ljudstvo: vsi so kmalu čutili, da jim je previdnost božja poslala škofa, ki se je z vso dušo poprijel izročene mu svete naloge in torej zasluži v največji meri ljubezen ter zaupanje vseh svojih škofljanov.
Že kardinal Svampa je v trinajstih letih ko nadškof bolonjski bil tako mnogostransko delaven in je vpeljal toliko novega za dušni blagor svojih vernikov, da je nasledniku bilo treba le v tem duhu nadaljevati, in — cerkveno življenje se je moralo v mestu in celi nadškofiji vedno lepše razvijati.
Zlasti dvoje vspešnih sredstev je, ki more ž njimi župnik v svoji župniji, škof v svoji škofiji cerkveno življenje povzdigniti: češčenje Matere božje in češčenje najsvetejšega Zakramenta; in s koliko gorečnostjo se je novi nadškof teh dveh sredstev poslužil brž prvo leto svoje službe!
Visoko nad Bolonjo se vzdiguje božjepotna cerkev „Gospe Stražarice* s sliko svetega Luka, kakor se meni. Medtem, ko verni iz mesta in škofije od blizu in daleč hodijo skozi celo leto na to sveto goro, prineso po več stoletni navadi 23. maja čudežno podobo v mesto, kjer ostane v stolnici skozi pet dni v češčenje izpostavljena. Ko je cerkvi sovražna vlada, ki si je tako nestrpno prizadevala sleherno versko gibanje zadušiti, leta 1866 dobila Bolonjo v svojo oblast, si vendar ni drznila prepovedati te častitljive procesije s podobo Matere božje. Novi nadškof je pa z veseljem porabil
prvo tako priliko, da je v zelo prisrčnem pastirskem listu z dne 14. maja 1909 spodbujal svoje škofljane h kolikor možno sijajnemu* praznovanju te slovesnosti. „Marija“ — tako je pisal — „je zaščitnica našega mesta, ki gleda dolu z gore na naše mesto; ali dolu bo prišla, da obišče starčke in bolehne in tiste, ki iz verske mlačnosti ne marajo gori iti, da bi delila tolažbo in moč, luč in milost . . .“ Bolonjsko prebivavstvo je nepričakovano navdušeno ravnalo po opominu novega nadpastirja. Tisoči so šli na goro, da bi spremili podobo v procesiji; drugi tisočeri so z nadškofom čakali na podobo pred mestom pri saragoških vratih (Porta Saragossa). Vse hiše v tistih ulicah, po katerih je šla procesija, so bile s preprogami in cvetličnimi venci okrašene, da celo palača prefekture in magistratna ste se v okrasju odlikovali. Raz stopnjic pred portalom cerkve svetega Petronija je nadškof blagoslovil s podobo ljudstvo; bilo je ljudstva tolika množica, da jo je obsežni trg komaj sprejel, najmanj 70 tisoč glav. Nato je procesija vkorakala v stolnico, kjer je bila podoba sledečih pet dni v češčenje izpostavljena. — Da ni bil plamen navdušenja, ki ga je nadpastir vnel, kakor ogenj slame, se je pokazalo v naslednjih letih. Več imenitniših gospa se je združilo v odbor, ki je pri meščanih pobiral darove v pokritje stroškov pri stražarski slovesnosti; procesije so bile še veličastniše.
Dne 4. junija 1909 je nadškof izdal pastirski list, s katerim je vspod-bujal k vdeležbi pri procesiji na praznik svetega Rešnjega Telesa. In nadškof je mogel Boga iz srca zahvaliti, da so verni tudi to njegovo povabilo voljno in navdušeno sprejeli.
Praznik svetega Rešnjega Telesa 1909 je za Bolonjo še zato znamenit, ker je nadškof ta dan izdal pastirski list, s katerim je naznanil župnijsko obiskovanje v svoji škofiji. Hotel pa je, da se naj opravi povsod prej misijon (v Bolonji ste v ta namen nastali dve misijonski družbi duhovnikov); vrhu tega je ukazal posebne molitve.
Ko je nadškof Kjeza nastopil svojo službo, so se Bolonjčani skoraj bali svojega nadpastirja zaradi neupogljive resnosti, s katero je zahteval Poslušnost. Pa kmalu so ga vzljubili zavoljo njegove pobožnosti v dušnem pastirstvu, česar so bili priče dan na dan.
Ker v Italiji vlada izključuje iz šol, ljudskih kakor višjih verski poduk in sleherno versko vajo, zato mora vsaki župnik in še bolj vsaki škof sam skrbeti, da se kljub žalostnim državnim postavam mladina ne odtuji Bogu in cerkvi. Kjeza je od kraja zastavil tu vso svojo gorečnost. Mesečno so se najodličniši duhovniki iz škofije zbirali v škofijski palači pod nadškofovim Predsedstvom k posvetovanju o verskem poduku. Vsako leto je sklical dekane z dežele, da so poročali o katehetiškem poduku na deželi. Vsako leto je priredil še tridneven škofijski katehetiški shod. Leta 1911 je v soglasju z drugimi škofi bolonjske nadškofije razpisal z nagrado 3000 lir tekmo za najboljši spis, ki bi služil katehetom v pomožno knjigo.
Na delavski stan je Kjeza obračal posebno očetovsko skrb, zlasti glede Vzgoje otrok in postrežbe bolnikov. Le predobro je vedel, da je pomanjkljiv
verski poduk v mladosti vzrok nevere in slabega življenja; ali delavec mora tudi najti v duhovniku in zlasti v škofu očeta in svetovavca, in da bi to bil, si je Kjeza trajno in od srca prizadeval.
Za odrasle, kakor družine, je v Bolonji več društev in zadrug. Reči , se mora, da sploh nobeno mesto v Italiji nima tako razvitega društvenega življenja, kakor Bolonja. Prav tako mnogovrstni so nameni in naloge in sredstva. In katero katoliško društvo ne bi želelo k svojim slovesnostim ali shodom navzočnosti'svojega nadpastirja?! Z osebno prisotnostjo pa se je mogel nadpastir seznaniti z voditelji in sotrudniki društva. In tako ni minul teden,- da ne bi bil povabljen zdaj sem, zdaj tja. In pri shodu ali slovesnosti je imel priliko, da je spregovoril pohvalno in spodbudno besedo, kakor so želele osebe in razmere zahtevale.
Seveda je društva tudi radodarno denarno podpiral, kakor je tudi sicer velik del svojih dohodkov porabil v dobrodelne	namene	in za uboge.
Prav bistro je na prvi	pogled vedel presoditi, kdo	je	potreben podpore in
kdo da se le dela potrebnega. Nekega dne zapove strežniku, da naj ponese dar neki osebi. Strežniku se oseba ni zdela potrebna in se je jel obotavljati. „Menim . . .“ je rekel. Ali nadškof mu je segel v besedo: „Nič nimaš meniti. Samo jaz vem to presoditi.“ —
Enkrat na mesec	je nadškof Kjeza poromal	na	goro k	Materi božji
„Stražarki“. Tako je	potekalo njegovo življenje	v	službi	izročenih mu
ovčic; za nje je molil, za nje neutrudno delal, njim je dal najspodbudniši zgled. Kar jim je v svoji pridigi obljubil, namreč, da bo svoji škofiji pastir in oče, to je skušal z resno voljo izvrševati. V zemeljsko plačilo so mu ljudje vseh vrst vračali spoštovanje in ljubezen, kar so semtertja imeli priliko očitno pokazati. Tako n. pr. 20. avgusta 1913, ko je nadškofov voz z vso silo trčil ob polnočni železnični voz. Kakor po čudežu se ni prelatu nič žalega zgodilo. Uro pozneje je vse mesto govorilo o dogodku, pri katerem bi bil nadškof lehko zgubil življenje, in kmalu se je napolnilo dvorišče škofove palače od množice, ki je hotela nadpastirja videti in od njega samega slišati, da se mu ni nič žalega dogodilo. In voz za vozom se je pripeljal čestitat, došel je telegram za telegramom, ki so vsi izražali veselje, da je ostal ljubljeni nadškof pri življenju in čudežno — brez poškodbe!
A ko bi vsi ljudje vedeli, kaj eden od drugega govore, bi ne bilo niti štirih prijateljev na svetu. To je iehko spoznati že iz brezkončnih prepirov, ki nastanejo vs/ed slučajnega neprevidnega govorjenja.
Paska! (Pascal).
Pot v nebesa.
Premišljevanja o večnih resnicah in o trpljenju Jezusa Kristusa.
Spisal sv. Leonard Portomavriški, poslovenil P. Alfonz Furlan.
Enoindvajseto premišljevanje.
Jezusa križajo.
remišljuj moja duša: Ko je Jezus prišel na Kalvarijo v smrtnem boju in umirajoč, poklekne pred križem, ga objame kot drag zaklad, ki so mu, ga dale roke njegovega nebeškega Očeta. Rabeljni ga slečejo in neusmiljeno strgajo obleko ž njega; s tem so odprli vse rane, z obleko odtrgali tudi kosce kože. Trnjevo krono	so mu	tudi vzeli	z glave, da so	mogli čez glavo
potegniti	suknjo brez šivži;	konci	trnjev so ostali v senceh,	v čelu, v sveti
glavi in lobanji; ko so ga slekli, so mu trnjevo krono zopet dejali na glavo. Nato s silo vržejo Jezusa na križ, in mu z velikimi udarci pribijejo roke in noge z debelimi in topimi žeblji na križ. Ko so pribili eno roko, so se skrčili živci in mišice; da so mogli drugo roko pribiti v izvrtano luknjo, so jo vlekli	in z vrvjo natezali na	vso moč,	začele so žilice	pokati, kost se
je ločila	od	kosti, koža se	je pretrgavala in	tako so Jezusa	mučili od nog
do glave. Ako se zbodeš s šivanko, ali se ti zadere, trn v nogo, o kaka bolečina; kako strašne bolečine je moral pa trpeti Jezus, ko so mu pribili z debelimi žeblji na križ roke in noge, ki so bile bolj občutljive kakor punčica našega očesa! O moj predragi Zveličar, kako ti plačuje svet to tvojo veliko ljubezen?! Oj z nehvaležnostjo in razžaljenjem. In jaz hudobnež, ti prvi tako povračam! Žal mi je . . .•
2. Premišljuj: Ko so Jezusa na križu razpeli in ga nanj pribili, so križ preobrnili, z Jezusom pod križem na zemljo položili, da so mu na drugi strani žeblje zakrivili; še bolj so tlačili križ na njem in razmesarili njegove svete ude. Pravica, o nebesa, pravica! Kako moreš trpeti tako ponižan in razmesarjen človek-Bog?! Ko so zakrivili žeblje, vzdignejo križ z Zveličarjem in ga spustijo v jamo. Takrat so se stresli vsi udje Jezusovi; odprle so se vse rane in z največjimi bolečinami so se razširile rane na žebljih, na rokah in nogah. Tu premišljuj, duša, bolečine svojega Gospoda! Glej ga križanega, na sramotnem križu visečega; občuduj ga s sočutjem! Ves njegov život je ena sama velika rana, trpi na vseh udih. Glava je ranjena s trnjem, vrat je raztrgan, rame razbite, usta posušena, iz pribitih rok in nog teče kri, kosti so izvinjene, koža raztrgana, telo je zmečkano in krvavo in ne najde pomoči. Ako se hoče po koncu držati, mu slabost ne dopušča; ako se teži prepusti, se širite rani v rokah; ako vzdigne glavo, ga trnje zbada; ako jo nagne, vidi, da se sovražniki smejajo njegovemu trpljenju. Tri ure je bil na tem trdem oltarju preljubi Zveličar v daritev božji pravici; te tri ure ni delal drugega, kakor umiral je v veliki slabosti in
trpljenju brez polajšanja in pomoči. O moj ubogi Jezus, mož bolečin, smiliš, se mi! O moj predragi Odrešenik, moja ljubljena dobrota, o kako strašna in mučna je tvoja smrt iz ljubezni do mene! Vidim te vsega ranjenega* o kralj slave! Gledam te od vseh zapuščenega v morju trpljenja, o Bog, ženin moje duše! O moj Jezus, ali tebe ljubiti, ali pa umreti!
Sad tega premišljevanja. Iz ljubezni do Jezusa križaj svoje grešne strasti, želje in skrbi! Svoje srce pribij na križ Jezusov, da ne boš ljubil drugega kakor Jezusa, iz ljubezni do tebe križanega. Iz ljubezni do svojega ranjenega Gospoda se zatajuj vsak dan!
P. J. K.:
Sv. Dežela in armada sv. Križa.
sv. Križu je zveličanje; sreča na zemlji biva pa le tam, kjer veljajo in se spolnujejo postave tistega, ki je na križu umrl. Pač nam ni treba drugje iskati dokaza za to, da je pravi mir in prava sreča narodov mogoča le na podlagi Kristusovih zapovedi, — kakor v dogodkih zadnjih dni.
Kolikokrat se čuje in sliši, da svetu ni treba Boga, da je človeštvo samo sebi zadosti, da se požlahtnuje po napredovanju v omiki, da mu bodi glavni smoter prizadevanje za prostost, enakost in bratstvo, v čimer bo brez vsakega Boga našlo večni mir, neskaljeno srečo in neminljiv blagor.
O kako postavljajo na laž dogodki zadnjih tednov vse to človeško prerokovanje o sreči brez Boga. Ne mir, ampak boj skoraj vseh proti vsem, ne ljubezen, ampak sovraštvo, ne sreča in blagor, ampak neznosno gorje je vsklilo in zrastlo iz semena, ki ga ni Gospod vsejal v človeška srca, ampak njegov protivnik, satan, kateri mrzi in sovraži Boga in človeške otroke.
Boj divja dalje, deloma krvavi, deloma v drugačni, pa zato nič manj ojstri obliki. Ni li nobenega upanja, da bo kmalu boljše?! Pač ena in edina pot k miru je pot nazaj k Bogu, h Kristusu in njegovi Cerkvi. Toda te poti sedanji mogočneži sveta ne vidijo, je nočejo videti: od tod nadaljevanje bojev in nasilstev, ki narodov ne' bodo zbližala, ampak še bolj razjarila in odtujila drugi drugemu.
O, časi poskušnje, o težki časi za vse, posebno pa za tiste, ki še ječe pod kruto pestjo sovražnika! Le-ti bodo posebno dobro'poznali in vedeli povedati, kaj se pravi živeti pod oblastjo brezobzirnega, lokavega, nikedar
s>tega nasprotnika-gospodarja. Nekaj mesecev traja ta huda poskušnja, ki Je trajala za krščanske prebivavce sv. Dežele skozi sedem stoletji, dokler so ječali pod kruto pestjo Saracenov in njihovih naslednikov Turkov! —
Veliki svetovni prevrat je segel tudi v deželo, za katero je krščanski svet skrbel, s tem da ji je v obliki miloščine pošiljal gmotno podporo, to pa iz ljubezni do Kristusa, čiger domovina je bila ta dežela.
Gotovo je že vsak bravec Cvetja, posebno pa bivši jeruzalemski romar 'n ud armade sv. Križa vprašal, kaj je sedaj s Palestino? Kake nasledke bo iuiel svetovni prevrat na Sv. Deželo, ki ji sedanja vojska s svojimi grozotami tudi ni prizanesla? Bo li sedaj boljše ali slabše za Palestino in za varihe njenih svetišč?
Sedaj se nam ni treba bati presojevavca, cenzorja, ki bi v imenu postave črtal iz spisa, kar njemu ali vladi ni bilo všeč, če tudi bi šlo za resnico, da zveza krščanske države z mohamedansko Turčijo ne more krščanskim narodom prinesti rešitve in blagoslova.
To, kar smo v lanskem letniku Cvetja povedali hudega o razmerju turških oblasti nasproti kristjanom in njihovim dušnim vodnikom ter va-rihotn svetišč, frančiškanom v proštih stoletjih, se je ponavljalo do zadnjih let še vedno, če tudi v drugi obliki. Ob svojem času bomo nadalje-Vali s popisom zgodovine zadnji pet stoletji, t. j. od zavzetja S'jona po Turkih 1. 1551 do konca svetovne sedanje vojske. Za sedaj naj °menirno le toliko, da je v zadnjih letih turška vlada pod pritiskom evropskih držav vsaj za silo skrbela za varnost svetišč in njihovih varihov. Kaj pa bi Se zgodilo, ako bi bila Turčija izišla kot zmagovavka iz te vojske, si lehko Mislimo: ista Nemčija, ki bi bila brez težav lehko preprečila turške Srozovitosti nedavnih dni nad armenskimi kristjani, česar pa ni storila iz Politiških ozirov, ista Nemčija, pravimo, bi se bila tudi najbrž bore malo brigala za osodo kristjanov v Sv. Deželi, če bi verski fanatizem mohamedanskih Turkov tirjal kake žrtve mej njimi. Da pa je Turkom pred vojsko, 'n mej njo, preden je zadel sramotni njen konec poražene države, zelo Sreben rastel, mi vsi itak vemo.
Za enkrat se turškega fanatizma palestinskim kristjanom ni treba več kah, ker Angleži znajo za red skrbeti v deželah, ki so pod njihovo oblastjo; Palestina pa je sedaj v angleških rokah. Tudi v posestnih pravicah do Syetišč se katoliški cerkvi in njihovim varihom ni treba bati kake krivič-n°sti in kakega prikrajšanja; to 'nam dokazuje ravnanje Angležev v misi-)°nih, kjer so misijonarji vživali največje svoboščine pred vojsko. Kdo bi lr|ogel povedati, čemu bo to dobro, da je prešla Sv. Dežela v angleške r°ke?! Vsekako pa moramo reči, da se bodo tamkaj razmere v prilog ^v- Cerkvi spremenile. Le nekaj bo ostalo: varihi svetišč, frančiškani, bodo 0stali navezani na podporo od drugod, kakor do sedaj.
Sv. Frančišek je svoj red vstanovil na podlagi samozataje in odpovedi Premoženja; na zastavo uboštva pa so zapriseženi tudi njegovi bratje, va-r‘hi Božjega Groba; niti streha, pod katero bivajo, ni njihova last. V vsem
so navezani na milosrčnost in ljubezen krščanskega ljudstva, ki, hvala Bogu. tudi mej vojsko ni ugasnila. Tudi v teh žalostnih časih verniki niso pozabili pomagati varihom z miloščino, da vstrajajo na svojem' mestu in obvarujejo svetišča največje nesreče porušenja, kar se, Bog bodi zahvaljen, n* zgodilo nikjer, kolikor nam je do sedaj znano. Hudi so bili seveda časi mej vojsko tudi v Palestini; priča temu so tisoči in tisoči ubogih kristjanov! ki so tamkaj od lakote pomrli. Žrtve bi bile še večje, ako ne bi bili varibi svetišč sebi namenjene podpore obrnili v pomoč stradajočim krščanskim družinam. Za to pa je Bog varoval sv. kraje razdejanja, ker so dobri ljudje po krščanskem svetu s svojimi darovi pomagali misijonarjem lajšati bedo mej prebivalci Sv. Dežele.
Tudi krščansko slovensko ljudstvo ni zatajilo svojega dobrega srca pred temi siromaki; darovi armade'sv. Križa so prihajali, če ne tako obilno, nego pred vojsko, pa zadosti častno v primeri z bednimi časi splošnega pomanjkanja. Bog povrni vsem dobrotnikom Sv. Dežele v nebeškem Jeruzalemu! Naj bi ostali zvesti v svoji ljubezni do sv. krajev in tudi druge vnemali za nje!
Novomesto. Slovesna posvetitev družin presv. Srcu Jezusovemu se je izvršila na novega leta v tukajšnji župni cerkvi po požrtvovalni agitaciji tretjerednic, ki so neustrašeno od hiše do hiše nesle glas prevzvišenega nadpastirja, ki nas je že meseca junija 1918. vabil, da bi se vsi posvetili presv. Srcu Jezusovemu. Čez 300 družin je z veseljem sprejelo Jezusa za Kralja in Vladarja svojih hiš in družin, žalibog nekaj družin p3 ni imelo prostora v svojih hišah za nebeškega Kralja. — Vkljub slabem3 vremenu na novega leta dan se je veliko družin vdeležilo slovesne posve' titve v cerkvi, katero je izvršil z asistenco mil. g. prošt dr. Seb. Elbert. Slav' nosti primeren govor je imel preč. g. kanonik Porenta, v katerem je zbranim vernikom razložil, kaj je posvetitev in sklenil z besedami, da od sedaj naprej nismo nič več svoja lastnina, ampak lastnina Srca Jezusovega. — Pastirski list prevzvišenega škofa je priporočal, da bi vsi, ki so se slovesno posvetili presv. Srcu Jezusovemu vsako leto na dan obletnice to posvečenje p°' novili, mislim pa, da bo vsaka družina, ki res iskreno ljubi presv. Srce t0 posvetitev ponovila vsak prvi petek v mesecu, ki je posvečen še posebno presv. Srcu Jezusovemu pred njegovo podobo, katera naj zavzema častno mesto v vsaki hiši, in ki naj bo posebno ta dan slovesno okrašena. Naj'^ v vseh krščanskih hišah zavladalo tisto presv. Srce, ki je samo razodelo blaženi Marjeti Mariji, da želi vladati v krščanskih družinah in katerega sm° na dan posvetitve slovesno proglasili za našega neomejenega Kralja, kate-
remu smo obljubili, da hočemo odslej živeti iz njegovega življenja, in da želimo, da bi nad nami zacvetele tiste čednosti, katerim je obljubil mir že *ukaj na zemlji! — Naj živi Srce Jezusa, našega Kralja in našega Očeta!
Iz Kamnika. Zadnjo nedeljo meseca februarija so se vršale pri nas volitve za odbor III. reda. Udeležba je bila prav povoijna, samo mestna dekleta so delala izjemo. V odbor so bili izvoljeni z večino glasov sledeči: Primož Šimenc, Karel Benkovič; Ivana Pirš, Marija Oblak, Ivana Lenarčič; Katarina Jerše, Antonija Golob. Šutna: Helena Pogačnik,. Elizabeta Smolnikar. Podgorje: Aleksij Jančič, Janez Kočar; Ana Koželj, Marjeta Svetic. Radomlje: Marija Močnik. Rudnik: Marjeta Repnik. — Od novega odbora je bil izbran za prednika Karel Benkovič, za namestnika: Primož Šimenc; za prednico: Ana Koželj, za namestnico: Helena Pogačnik.
Sv. Križ pri Slatini. Od 28. oktobra 1917, ko je bil tretji red pri nas kanonično ustanovljen, imamo redno shode in vsake kvatre dvakrat poduk Za novinke. Redovni odbor ima sestanek vsako prvo nedeljo v mesecu; ta dan je tudi vselej sv. maša za tretji red. S pomočjo preč. g. nadžupnika, y°ditelja tretjega reda, je redovni odbor poskrbel, da so prevzeli redovniki 'z posameznih okolic ure pred presv. Rešnjinr Telesom na pustni dan, za veliko noč in ob „vednem češčenju"; svetovavke tretjega reda in Marijine družbe so skrbele vsakokrat za glasno molitev in petje čez celi dan. Tretje-redniki zvesto prihajajo k mesečnim sv. zakramentom. Priredili smo tudi dvojno ?kupno romanje: dne 2. julija na Ložno, dne 1. avgusta v Celje. „Cvetje“ 'nia 40 naročnikov in „Serafinskega koledarja" smo razprodali do 60 iz-usov. Zasluga tretjega reda je tudi, da se je pri nas udomačila bratovščina Za umirajoče, ki šteje krog 700 udov. L. 1918 je umrlo 37 tretjerednikov, večinoma na španski bolezni. V dnevih 28.—30. decembra 1918 so izvršili c p. Ladislav iz Celja vizitacijo tretjega reda, ki je potekla tako-le: 28. decembra nauk, kako naj tretji red posnema sv. Frančiška v češčenju malega dezuščka. Kako goreče je pripravljal sv. Frančišek prve jaslice v gozdu; kako hvaležen mu je bil ljubi Jezus za njegovo skrb. — Nato so bile li-žatiije z blagoslovom. 29. decembra zjutraj pridiga za celo faro: o tistem ni>ru, ki ga je prinesel Jezus iz nebes, in pa o medsebojni ljubezni; potem Sy. maša za trdtji red. Ob 2. pop. pouk o gorečnosti sv. Treh Kraljev. Kakor Sv- Trije Kralji, naj se trudi tudi retji red, da gotovo najde evharističnega Jezusa. — Žalibog je bilo treba izključiti 10 redovnic, ki so dajale slab *gled skupščini. Dal Bog, da bi bila to zadnja izključitev, in da bi se še ‘e vrnile in da bi vedno vladala prava ljubezen med nami! — Po nauku K bil blagoslov, litanije, darovanje za tretji red, obljuba 67 novink, papežev blagoslov ter sprejem 16 novih udov. Tudi odbor je imel ta dan poduk v »Društvenem domu"; govorili so č. p. vizitator o odborovih nalogah. — ”0- decembra je bila sv. maša za rajne tretjerednike, in pa skupno sv. obha-hlo, ki so ga tudi za nje darovali. Tako se je izvršila vizitacija, kakor upamo, v veliko dušno korist nas vseh. Bog povrni tisočkrat ves trud in vso skrb Preč. g. nadžupniku in o. vizitatorju, nam pa daj vstrajnost, da jim bomo z *ePim življenjem delali veselje!	Redovni odbor.
Trebnje. Naša tretjeredniška skupščina je doživela v preteklem letu Marsikaj spomina vrednega. Zato se po želji p. vizitatorja zopet oglasimo v »Cvetju", svojem glasilu, ki ga imamo precej več, ko lansko leto. 25. avgusta 1918 smo imeli prvi dekanijski shod III. reda in blagoslovljenje no-Vega križa. Cerkev je bila ob tej nenavadni slavnosti vsa ozaljšana, pred cerkvijo napis: „Moj Bog in moje vse." Ljudje so zvedavo popraševali, kaj bo, kaj pomenijo mlaji z napisom? Zbralo se je izredno veliko ljudi. Po
blagoslovljenju križa se je razvila procesija s prav lepim križem, med slovesnim pritrkovanjem zvonov. Po končani procesiji so nam p. vizitator v lepem govoru omenili naše glavne dolžnosti, in kaj da pomeni napis: „Moj Bog in moje vse.“ Končno se nam je podelil papežev blagoslov. Kaj zadovoljno se*je izrazila o tem shodu neka žena z besedami: „Če bo onkraj groba tako lepo, kot je danes pri vas, sem prav zadovoljna." — 4. oktobra pa smo hiteli na prvi tretjeredniški kongres v Novomesto. Tukaj se je spet poživila naša vnema do III. reda in dobili smo novih moči za sedanje burne čase. — 30. decembra smo imeli skupno dekanijsko sejo. Večina župnij je bilo zastopanih, le dveh smo pogrešali. Pri tej priliki so nam p. vizitator predočili nevarnosti sedanjega časa; povdarjali so nam, da se ne smemo zadovoljiti s tem, da bi sami živeli krepostno, temuč da moramo po zgledu sv. očeta Frančiška posvetiti vso skrb tudi za zveličanje svojega bližnjega. Pač krepko se moramo bojevati za najdražji biser, za sv. vero in nevstra-šeno nastopiti proti tistim, ki hočejo blatiti to, kar nam je in nam mora biti najsvetejše. Dal Bog, da bi se vedno lepše razcvitala krščanska popolnost v naši skupščini, in da bi se vsi mlačni vrnili nazaj k prvotni gorečnosti, goreči pa da bi ostali stanovitni, pod varstvom božjim in po priprošnji našega ustanovnika, sv. Frančiška.	Ana Slak, t. č. prednica.
i—iai—i ^	[—)I[—|
gg Razgled po serafinskem svetu, gg
r' ■	=	..... ■	■	:	..:: ■	-----=1
Angleški kardinal obiskal Jugoslavijo. V pondeljek, dne 10. sušca je dospel v Ljubljano voditelj angleških katoličanov, kardinal Bom (Bourne). Poslan je bil od angleške vlade in svetega očeta, da na licu mesta vidi, bo li Jugoslavija sposobna za življenje. Kardinal je v ta namen obiskal Belgrad, Zagreb in Ljubljano. — Povsod je bil sprejet kakor kak vladar zelo slovesno. Ljubljana je bila v zastavah in tisoče ljudstva je pričakovalo visokega gosta. Kardinal Bom (Bourne) se je že prej med vojsko skazal dejanskega prijatelja Jugoslovanov ter je kot predsednik angleškega odbora za podporo Srbiji storil silo veliko v korist trpinčenega srbskega naroda. Obisk angleškega kardinala nam je poroštvo, da je izid svetovne vojske za katoliško cerkev ugoden. Važna cerkvena vprašanja je treba urediti v Jugoslaviji ; vprašanje konkordata, vprašanje slovanskega bogoslužja, vprašanje o razmerju med katoličanstvom in pravoslavjem. O vsem tem se je brez dvojbe govorilo s kardinalom na pristojnih mestih. Naši škofje so mu pa tudi izročili protest proti krivični okupaciji jugoslovanske zemlje po Italijanih. In kardinal je obljubil, da bo tudi osebno posredoval v Parizu. Večkrat je izjavil, da so naše zahteve po osvojenju vsega jugoslovanskega ozemlja opravičene in da ima Jugoslavija vse pogoje za zdrav razvoj. Pri odhodu iz Ljubljane se je kardinal zahvalil za sprejem in dejal, da Slovencev ne bo pozabil nikdar. Dne 11. marca se je kardinal odpeljal v Trst, odkoder je šel najprej v Rim in potem v Pariz.
t Frančišek Rihar. Zadnji dan februarja je umrl v Mekinjah pri Kamniku pč. gosp. iupnik Frančišek Rihar. Blagi pokojnik je bil globoko
pobožen duhovnik, mož molitve in navdušen tretjerednik. V Mekinjah je celih 26 let deloval z največjo gorečnostjo, vnet za lepoto hiše božje, za časni in večni blagor milega mu slovenskega ljudstva. Jedrnati in polni sv. milobe so bili njegovi cerkveni govori. Častivcem Marijinim je zlasti znan po knjigi, ki jo je izdala Družba sv. Mohorja „Marija v zarji slave." Tudi za ljudske odre je priredil marsikako igro primerne vsebine. Kako je bil priljubljen, je pričal njegov pogreb v nedeljo 2. marca, ko so vsi zbrani župljani plakali ob odprtem grobu. Pri izvrševanju svete službe se ga je lotila nalezljiva bolezen — pegasti legar. V hudem trpljenju je dozorela njegova plemenita duša za večno blaženost. Ljubi Bog mu bodi plačnik!
f Ivan Pečnik. Dne 15. febr. je pri Velikovcu na Koroškem padel za slovensko domovino vojak tretjerednik Ivan Pečnik iz splošno spošto: vane Pečnikove družine v Zakotu pri Brežicah; zadela ga je sovražna krogla podivjanih nemških tolp. Pokojni je bil blag, veren, miroljuben in zelo naroden mladenič, priljubljen vsem, ki so ž njim občevali. V tretji red je bil sprejet 1. 1911, bil je tudi član brežiških Orlov in jako delaven ud izobraževalnega društva. Njegovo truplo so prepeljali v Brežice, kjer so ga 8. marca slovesno pokopali. Pogreba se je vdeležilo vojaštvo, uradi in mnogo ljudstva iz mesta in okolice. Pevski zbor brežiške čitalnice mu je zapel nagrobnico. — Pokojni Ivan je ljubil tretji red in mu je delal čast s svojim zglednim življenjem. Postal je prva žrtev iz brežiške župnije za našo mlado Jugoslavijo. Priporočamo ga v molitev, Bog mu daj večni mir.
Zahvala Židov papežu Benediktu XV. Židovska družba v Carigradu je poslala v Rim svojega tajnika Makirja Boharja, da se zahvali sv. očetu za uspešno pomoč, ki jo je za časa vojne izkazoval Židom apostolski delegat v Carigradu monsinjor Dolči. Boharja je papež sprejel v avdijenci.
Dolžnost vesti. Bavarski škofje so v svojem zadnjem skupnem pastirskem listu priporočili vernikom volitve z naslednjim opominom: „Šli boste na volišče in spolnili dolžnost vesti. Vaši glasovi bodo odločali o bodočnosti naše domovine. Storite ta korak z Bogom. Naj prodro z vašimi glasovi možje, ki imajo srce za državo in Cerkev! . . . Imejte pred očmi samo to, kar bo zagotovilo državi, Cerkvi, vašim družinam in otrokom bodočnost blagoslova, reda in predvsem miru!" — Uradni list rottemburške škofije piše o političnem poklicu žena to-le: „Naše katoliške žene naj bodo prepričane, da obsega volilna pravica zanje težko in odgovornosti polno dolžnost in da bodo s svojimi glasovi soodločevale, ko bo šlo za prihodnjost domovine." Te besede naj bi vselej in povsod vpoštevali tudi naši volivci in volivke!
prjp0r0£j|0 v molitev.
V pobožno molitev se priporočajo: i. pokojni udje tretjega reda 1) skupščine mariborske:
Maribor: č. s. Marija Krescencija, roj. Terezija Pehan, šolska sestra lil. r. sv. Fr., f 2. marca 1919 v Mariboru v 78. letu svoje starosti, M. Gregorec, Apolonija Prauhart, Magdalena Geršovnik, Jožef Macuh, (krojaški mojster, ki je delal redovno
obleko za ude 3. reda), Terezija Obreht. Puščava: Nikolaj Tore, Marko Potočnik (padel v vojski), M. Ačko, Barbara Lampreht, Feliks Praznik, Jakob Polič, M. Korman. Limbuš: Julijana Kerhe. Ormož: M. Šešerko. Sv. Primož na Pohorju: M. Kolar. Ribnica na Pohorju: Alojzija Ozvald, Jožefa Medved. Sv. Martin pri Vurbergu: Janez Toplak. Svečina: Marija Kremauc. Sv. Jakob v Slov. gor.: Matevž Rojko, Anton Kapun, Julijana Zorko, Ana Krajnc. Ljutomer: Jera Mir. Jarenina: Julijana Hedl. Sv. Lovrenc na Dravskem polju: Marija Jarčič. Lučane: Ana Kompoš.
2)	skupščine brežiške:
Brežice: Ivan Pečnik (f 15. svečana pri Velikovcu).
3)	skupščine ljubljanske:
Marija Jakopin s Preserja, Marija Meše, Katarina Kavčič, Marija Majce, Marija Medija iz Šmarjete, Neža Marolt; Ana Jeglič iz Podbrezja, sestra pok. p. Ladislava; Marija Cotman, učiteljica glasbe in članica Elizabetinega društva, dobrodelnega odseka tretjeredne skupščine v Ljubljani; Uršula Kogovšek, Antonija Usar, Marija Cankar iz Sostrega; Frančišek Tertnik in Marija Terkov, oba iz D. M. v Polju; Jera Škerlj [od Sv. Trojice; Neža Miklič, Marija Kožuh, Ivana Bezeljak Iz Idrije; Ana Mihelič, marljiva bivša odbornica, umrla je in bila pokopana v Kropi.
4)	skupščine kamniške:
Kamnik: preč. g. Frančišek (Anton) Rihar, mekinjski župnik (33 let v lil. redu), Urban (Frančišek Sal.) Pirc, žaljski cerkovnik. Marija (Frančiška) Urh iz župnije Sela (50 let v lil. redu). Zg. Tuhinj: Ana (Marija) Jerin. Št. Urška gora: Neža Jagodic, Frančiška Zamljen.
II. pokojni udje armade sv. Križa:
Frančiška Oblak, Marolče. Jakob Goričan, Marija Goričan, Neža Stumpergar, Katarina Rus, Ana Obrepec, Cecilija Božič iz Lancje vasi. Helena Part, Jožefa Drofelnik, Franc Podbreznik, Ana Seničar, Antonija Kračnik, Marija Buzin iz Prihove. Priporočajo se udom armade sv. Križa v molitev!
Dalje se priporočajo v molitev: pokojna mati Marija Berlec, f 4. marca. — Tretje-rednica, da bi mogla dolžnosti zvesto opravljati. Druga, da bi mogla premagovati hude skušnjave zoper sv. čistost, dalje za čednost krotkosti in ponižnosti in za gorečnost v prejemanju sv. zakramentov. Vsem tretjerednikom bodi priporočen v molitev bivši vojak, da bi dosegel milost vere in da ne bi obupal. Obmejni, zlasti primorski Slovenci. Vse prošnje, ki še niso bile uslišane. Neka družina v stiski in za potrpežljivost.
Zahvala za uslišano molitev.
I. N. Tisočera zahvala prdsv. Srcu, Mariji Devici in dušam v vicah za pomoč v hudih stiskah. A. G se izpolnjujoč obljubo zahvaljuje, da se je mož srečno vrnil iz vojske. Naročnica Cvetja izreka obljubljeno zahvalo presv. Srcu Jezusovemu, Mariji Pomočnici na Brezju za zboljšano zdravje nevarno bolne noge. Tisočera zahvala in čast bodi sv. Antonu Pad., da smo bili, kakor že mnogokrat, tudi sedaj po opravljeni devet-dnevnici milostno uslišani za odvrnitev preteče nesreče. Zato le hitite z zaupanjem k milemu čudodelniku v vseh stiskah in potrebah! I. B. E. P. — F. K. Š. Zahvaljujem se sv. Jožefu, našemu sv. očetu Frančišku, sv. Antonu Pad. in sv. Elizabeti za vse milosti, ki so mi jih izprosili, posebno pa izrekam zahvalo Mariji lurški v kapeli v Šmartnem pri Kranju za zadobljeno zdravje in vse druge velike milosti in dobrote, katere sem v vsaki zadevi prejela od nje. Naj se tudi drugi k njej zatekajo!
Nlhil obstat. P. Constantinus Luser. — Nihil obstat. P. Guido Rant, dr. theoL Imprimatur. P. Plač id us Fabiani, Min. frov. — Vredil P. E v st ah i j Berlec.
Armada sv. Križa. Darovi udov (armade sv. Križa) za Sv. Deželo v febru-ariju: Ivana Goričan, Lancja vas 110 K. Marija Slana, Ptuj 6 K. Frančiška Štrucelj, Prihova 16090 K. Zofija Becelj, Mitlova 11 K. Roza Ekart 20 K. Matilda Ogrizek 20 K. Došlo v Kamnik: neimenovana oseba iz Komende 2 K.
Za kitajski misijon: neimenovana oseba za odkup deklice na ime Marija 30 K (poslano po p. Kerubinu). Janez Pečolar, Topolšica 10 K. Matija Bobnar-, Lahovlče 2-60 K. Neimenovane osebe, Dobro polje (poslano po Ivani Adamič, Povikve, Videm) za odkup dečka na ime Jožef	30	K, za dečka na ime Frančišek 30 K, na ime Anton 30 K,	za deklico na ime Lucija	30	K, za deklico na ime Marija 20 K, na ime Helena 20 K.
Frančiškanska misijonska družba v Kamniku: tretjeredniki v Cerkljah 702 K, v Tunicah 200 K, v Podgorju 176 K, v Kamniku 128 K, v Nevljah 70 K. Ant. Peče 20 K. Kat. Traven 20 K. Hel, Rems 20 K. M. Razboršek 15 K.
Frančiškanska misijonska družba v Mariboru: Pospešitelji so nabrali: Veronika Filipaj 117 20 K. G. Avguštin Hecl, dekan v Marenbergu 26 K. G. Franc Gartner, župnik na Planini 5 K. G. Janez Medvešek, župnik v Tinjah 42 K. G. Blaž Dvoršek, župnik pri sv. Primožu na Pohorju 23 60 K. G. Mihael Kristovič, župnik na Remšniku 5 K. G. Andrej Fišer, župnik v Ribnici na Pohorju 8 50 K. Jožef Družovič 18 K. Frančiška Strajnšak 20	K.	Posamezni darovi: Elizabeta Pepelnak 10 K. M. Aleksič	20	K.
Janez Drevenšek 10	K.	Fr. Elija Šepetanc 140 K. M. Stopar 4 K. Rozalija Štajmec 10	K.
Elizabeta Orešnik 10 K. M. Kirhof 20 K.
Za afrlkanske misijone: Matija Bobnar, Lahoviče 2-40 K. Neimenovana oseba* 64 K (poslano po p. Kerubinu iz Nazareta). Neimenovana oseba v kamniški zakristiji 10 K.
Za Sv. Goro: G. Karol Člgon, vikarij na Vojščici 1020 K. Jožefa Corte po g. dr. Pavlici 35 K. Matija Bobnar, Lahoviče 2 20 K.
Za cerkev in samostan v Brežicah: Matija Bobnar, Lahoviče 230 K.
Za kruh sv. Antona: G. Val. Majar, župnik V p., Medija-Izlake 10 K. Ana Žirovnik (po g. Val. Majarju) 4 K. Matija Bobnar, Lahoviče 2'50 K. Dve neimenovani v kamniški zakristiji 12 K.
Za prospeh »ročnega dela«; G. Val. Majar, župnik v p., Medija-Izlake 10 K.
Za »slovenski gostinec v Sv. Deželi«: G. Val. Majar, župnik v pok., Medija-Izlake 10 K.
Pregled tretjerednih vaj.
Skupščina brezjanska: mesečni shod: 20. aprila (tretja nedelja v mesecu) po prvem duhovnem opravilu (okoli 8. ure zjutraj) v cerkvi; ura molitve: 6. in 20. aprila (1. in 3. nedeljo v mesecu) popoldne ob 3. uri. — Brežiška: m. shod: 27. aprila (zadnja nedelja v mesecu) ob 2. uri popoldne. - Celjska: m. shod: 6. aprila (prva nedelja v mesecu) ob 1. uri nauk, litanije, darovanje; j)red shodom od 12. do 1. ure molitve in petje; pondeljek 7. apr. ob 5. uri zjutraj sv. maša za rajne tretjerednike. — Kamniška: m. shod: 27. aprila (zadnja nedelja v mesecu) ob polu 4. uri popoldne s papeževim blagoslovom In ponovljenjem redovne obljube. Ob 3. uri poduk za novince; po shodu obljuba za novince in odborna seja. — Krška: m e s. shod: 20. aprila (tretjo nedeljo v mesecu) ob 1. uri nauk, litanije, darovanje; pred shodom od 12. do 1. ure molitve in petje. Vsako nedeljo in praznik sv. maša z blagoslovom za žive in mrtve tretjerednike. — Ljubljanska: m e s. shod: 21. aprila, velikonočni pondeljek, ob polu 5. uri Popoldne; za tiste, ki so ta dan zadržani, bo shod 22. aprila ob 5. uri zjutraj v dvorani; Poduk za novince: 6. aprila ob 4. uri popoldne; odborna seja za ženske 13. aprila ob 4. uri pop. — Vizltacija tretjeredne skupščine v Starem trgu pri Ložu;
27. aprila zjutraj; v Cirknici: isti dan popoldne. — Mariborska: m. shod: 21. aprila, velikonočni pondeljek, ob polu 3. uri popoldne. — Nazarska: m. shod: 6. aprila (prva nedelja v mesecu) ob polu 8. url zjutraj z navadnim vsporedom. — Novomeška: m e s. shod: za moške 6. aprila ob en četrt na 12. uro po slovesni sv. maši; za ženske 13. aprila ob en četrt na enajsto uro dopoldne s sv. mašo za lil. red in ob 4. uri popoldne. — Skupščina pazinska: m. shod: 20. aprila (tretja nedelja v mesecu). — Svetotrojiška: m. shod: 27. aprila na belo nedeljo; ura molitve: 6. in 13. aprila za evharistični odsek (knjiga: »Vedno češčenje« za lavantinsko škofijo); 20. In 27. aprila serafinski rožni venec s primernim petjem. — Skupščina pri Novi Štifti: m. shod: 27. aprila (4. nedeljo v mesecu) ob 3. uri popoldne, poprej pa ura molitve. — Skupščina na Viču: m. shod: 6. aprila (prva nedelja v mesecu) popoldne po litanijah; odborne seje: na dan shoda pred govorom.
Rimsko-frančiškanski koledar za leto 1919.
April ali
1.	torek: Sv. Hugon, šk.
2.	sreda: BI. Leopold Gajški, sp. 1. reda; sv. Frančišek Pavlanski, sp.
3.	četrtek: BI. Gandulf in Janez Plnski, sp. 1. r.
4.	petek: Sv. Benedikt Filadelfijski, sp. 1. r.; P. O.
5.	sobota: Sv. Vincencij Fererijskl, sp.
6.	nedelja: 5. postna, tiha; bi. Marija Krescencija, dev. 3. r.
7.	pondeljek: BI. Viljem Šiklenski, pušč. 3. r.
8.	torek: BI. Julijan Svetavguštinski, sp. 1. reda.
9.	sreda: BI.Tomaž Tolentinski, muč. 1.r.
10.	četrtek: BI. Marka Fantuški, sp. 1. r.
11.	petek: Mati božja 7 žalosti; Sveti Leon l. pap. cerkv. uč.
12.	sobota: BI. Angelj Klavaški, sp. 1. r.
13.	nedelja: 6. postna, cvetna; sv. Her-menegild, muč. V. O.
14.	pondeljek: veliki, sv. Justin, muč.; sv. Tiburdj in tov. muč.; V. O.
15.	torek: veliki; V. O.
16.	sreda: velika; slovesni spomin sv. Frančiška; P. O., V. O.; Ponovitev redovne obljube, popolni odpustek; Sv. Benedikt Jožef Labre, spoz. ud pasa sv. Frančiška.
mali traven.
17.	četrtek: veliki; V. O.; sv. Anlcet, pap. muč.
18.	petek: veliki; V. O.; Andrej Hlber-nonski, sp. 1. r.
19.	sobota: velika; V. O.; bi. Konrad Askolanski, sp. 1. r.
20.	nedelja: Velika noč, Vstajenje Gospodovo. V. O. R. P.
21.	pondeljek: velikonočni; sv. Anzelm, škof cerkv. uč.
22.	torek: velikonočni; bi. Frančišek Fabrijanskl, sp. 1. r.; sv. Soter in Kaj, pap. muč.
23.	sreda: velikonočna; bi. Egidij Asiški, sp. 1. reda; P. O.; sv. Jurij, muč.
24.	četrtek: velikonočni; sv. Fidelij Sig-marinški, sp. 1. r.; P. O.
25.	petek: velikonočni; sveti Marka, evangelist.
26.	sobota: bela; sv. Klet in Marcelin, pap., muč.
27.	nedelja: bela; bi. Jakob llirijski, sp. 1. reda.
28.	pondeljek: BI. Lukezij ali Lucij, sp. 3. reda; P. O.; sv. Vitalij, muč.
29.	torek: Sv. Peter, muč.
30.	sreda: BI. Benedikt Urbinskl, sp. 1. r.; P. O. v kapuc, cerkvah; sv. Katarina Sijenska, dev.
Opomba: P. O. pomeni popolni odpustek za vse verne v cerkvah treh redov sv. Frančiška.
P. O. pomeni popolni odpustek samo za ude treh redov sv. Frančiška.
V. O. pomeni vesoljno odvezo s popolnim odpustkom.