PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini ^	-,
Abb. postale I gruppo - Cena 1UU lil*
Leto XXX. Št. 13 (8719)
TRST, sreda, 16. januarja 197$
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
KMETIJSKA POLITIKA GOSPODARSKE SKUPNOSTI V NEVARNOSTI
Kriza živinoreje vzrok ostrega spora med evropsko deveterico
Francoska delegacija zapustila zasedanje v Bruslju, ker ni bil sprejet njen predlog o podražitvi mesa - EGS se bo udeležila washingtonske konference o nafti
BRUSELJ, IS. — V današnjih jutranjih urah je prišlo do nepričakovanega zaključka zasedanja ministrov za kmetijstvo Evropske gospodarske skupnosti. Francoska delegacija s kmetijskim ministrom Chiracom na čelu, je zapustila sejno dvorano v znak protesta, po-1*01 ko je skupščina z večino glasov zavrnila nekatere francoske zahteve o povišanju zajamčenih cen gospodarske skupnosti za govejo meso in o začasni prekinitvi uvoza živine in mesa iz tretjih dr-zav v države gospodarske skupnosti.
Spor
je zelo resen, saj je živinoreja v Franciji in v Italiji v ve-bhi krizi ter predstavlja, zlasti za francosko kmetijstvo, eno najvišjih Postavk uvoza. V zadnjih časih so *e stroški za krmo in delovno silo •natno povišali, cene pa so ostale na stari ravni. Zato so zlasti v Ita-'M. kjer je kriza še bolj občutna, jr lanskem letu zaklali kar 900.000 hrav in se je število goveda zmanjšalo na komaj 8 milijonov glav.
Včerajšnji sestanek je potekal kar * najboljšem redu. Tudi preteklo noe niso naleteli na nobene težave ln 80 se ministri evropske deveteri-n® sproti sporazumeli o točkah na dnevnem redu. Tako so sklenili, da
bodo v najkrajšem času določili no ve cene za kmetijske pridelke za leto 1974-75. Nove višje cene mleka in mesa naj bi stopile v veljavo že 1. marca. Nato so obširno razpravljali o posledicah uvoza mesa iz tretjih držav, ki predstavlja veliko nevarnost za živinorejo skupnosti. V tej zvezi so Francozi predlagali, naj bi uveljavili tako imenovane zaščitne ukrepe. Čeprav predstavniki Velike Britanije in Zahodne Nemčije niso bili preveč navdušeni nad tem predlogom, so vendar pristali nanj. Toda izvršna komisija skupnosti je zavrnila francoske predloge. Zato so Francozi predla-
energetska kriza ne popušča
Pristojna ministrstva pripravljajo ukrepe za racioniranje bencina
.15- — Strokovnjaki nekaterih ministrstev se vneto ukvarjajo * vprašanjem energetske krize, zlatil pa še pripravljajo ukrepe za večje varčevanje s petrolejskimi Proizvodi. Pričakujejo, da bodo pristojna ministrstva v prihodnjih 15 dneh sestavila konkretne predloge glede varčevanja z bencinom.
Zvedelo se je, da ministrstva pripravljajo več predlogov za racioniranje bencina. Prvi predlog se nanaša na navadno racioniranje. V tem okviru naj bi izdali osem vrst izkaznic lastnikom motornih vozil. Drugi predlog se nanaša na uvedbo racioniranja ter dvojne cene bencina. Takoj naj bi avtomobilistu nakazali 60 litrov bencina mesečno na avtomobil po 240 lir liter, Poleg tega pa naj bi dali avtomobilistu na razpolago bencin v prosti Prodaji po 330 lir liter. Kot tretji hačin varčevanja pa pride v poštev Povišanje cene bencina, baje do 250 lir liter, toda z možnostjo neo-menjenega nakupa. Obenem pa naj bi začeli uresničevati obširen načrt za okrepitev mestnih in med-mestnih javnih prevozov.
Naj bo kakorkoli, dejstvo je, da bo kmalu prišlo do racioniranja bencina. To pa še ni vse. Avtomobili so se prav v teh dneh zelo podražili, kar vse skupaj zaostruje gospodarski položaj v državi, zlasti še v avtomobilski industriji, ki se je v Italiji izredno razmahnila. Kljub temu pa doslej še niso sprejeli takih ukreoov, ki bi stvarno Vplivali na izboljšanje položaja. Na t° je opozoril včeraj tudi minister za delo Bertoldi, ki je dejal, da je treba unoštevati tesen odnos med yladnimi pobudami za rešitev kon-junkturnih gospodarskih in social-hih vprašani ter politiko socialnih reform, ki lahko omogoči čimorejš-hje ravnovesje tržne potrošnje.
getsko stanje v svetu. V pogovorih z voditelji Saudske Arabije je Sensi obravnaval tudi možnost, da bi
Saudska Arabija naročila Italiji u-resničitev širšega razvojnega gospodarskega načrta.
Italijansko-poljsko gospodarsko sodelovanje
RIM, 15. — Davi je prispela iz Varšave v Rim poljska gospodarska delegacija, ki jo vodi minister za zunanjo trgovino Olechows. V delegaciji so tudi ministrski podtajniki za težko industrijo, kmetijstvo in kemijo. Poljska delegacija bo v Italiji podpisala desetletni sporazum med obema državama o razvoju industrijskega, gospodarskega, tehničnega in znanstvenega sodelovanja.
KAIRO, 15. — Kairski dnevnik «A! Akbar» zatrjuje, da bo sovjetski zunanji minister Gromiko povabljen v Egipt, kamo: naj bi prispel po zaključku misije na Bližnjem vzhodu ameriškega zunanjega ministra Kissin-gerja.
gali, naj se stvar da na glasovanje. Za francoski predlog so glasovali Italija, Francija, Belgija, Luksemburg in Irska, proti pa Zahodna Nemčija, Velika Britanija, Nizozemska in Danska. Predlog ni bil odobren, ker ni dobil predpisane dve-tretjinske večine.
Čeprav so Francozi zapustili zasedanje, so vendar izjavili, da se bodo udeležili prihodnjega sestanka kmetijskih ministrov, na katerem bodo ponovno obravnavali ta vprašanja. Zaradi tega ni bil sprejet niti predlog italijanske delegacije, naj bi prilagodili cene mesa v gospodarski skupnosti v lirah dejanski vrednosti italijanske valute. Tudi o tem bodo odločali šele na prihodnji seji.
Minister za kmetijstvo Ferrari Aggradi je ob povratku iz Bruslja izjavil, da obstaja nevarnost, da se kriza, ki jo preživlja italijanska živinoreja zaradi spora med članicami EGS spremeni v splošno kmetijsko krizo gospodarske skupnosti. Italijanski minister meni, da je današnji spor nenadoma prekinil pobude za pospešitev kmetijske politike gospodarske skupnosti. Zato bo treba vsa načeta vprašanja ponovno obravnavati na sestanku, ki bo prihodnji ponedeljek. Opozoril pa je, da če bi se sedanji energetski, regionalni in denarni krizi pridružila še kriza kmetijstva Evropske gospodarske skupnosti, bi se položaj v vseh državah skupnosti izredno zaostril.
V Bruslju zasedajo tudi zunanji ministri. Danes so soglasno sprejeli predlog, da se Evropska gospodarska skupnost kot takšna udeleži konference o nafti, ki jo je sklical Nixon v Washingtonu. Zunanji ministri so tudi sklenili, da se bodo konference udeležile tudi posamezne članice in da bodo posredovali v Washingtonu, da bo Nixonovo vabilo razširjeno na vseh devet članic. Za konferenco, ki bo 11. februarja, se bo gospodarska skupnost temeljito pripravila. Zato so tudi naročili izvršni komisiji, naj sestavi osnovno platformo predlogov za ministrski svet, ki se bo ponovno sestal 4. februarja.
Čeprav je deveterica soglasno sklenila, da se bo EGS udeležila konference v Washingtonu, so vendar mnenja in stališča posameznih držav skupnosti do te konference precej' različna. Tako je francoski zunanji minister Jobert izjavil, da bi bilo najbolje, če bi bila konferenca v okviru mednarodne organizacije za gospodarsko kooperacijo in razvoj OCDE, ki ima svoj sedež v Parizu, ali pa pod okriljem združenih narodov. Hkrati je opozoril tudi na nevarnost negativnega odmeva te konference v državah proizvajalkah nafte, saj se bodo v Washingtonu sestali predstavniki držav, ki porabijo 80 odstotkov nafte. Jobert je tudi v Bruslju poudaril, da Francija nasprotuje katerikoli pobudi, ki bi stremela po ustvarjanju fronte držav
porabnic nafte proti državam proizvajalkam. Italijanski zunanji minister Moro se je strinjal z udeležbo EGS v Washingtonu. poudaril pa je tudi, da bodo morale biti navzoče na konferenci tudi vse članice gospodarske skupnosti kot posamezne države. Dejal je, da se Italija strinja z Nixonovo pobudo, da pa meni, da je treba vzpostaviti najtesnejše gospodarske odnose med gospodarsko skupnost in državami v razvoju.
Tito pojde v Indijo
BEOGRAD, 15. — Predsednik republike Tito bo na vabilo predsednika Girija v kratkem obiskal Indijo. Med prijateljskim uradnim obiskom v Novem Delhiju bo predsedniku Titu izročena Nehrujeva nagrada za mir.
Zahodnonemški zunanji minister Scheel s francoskim kolegom Jobertom na sestanku ministrskega sveta v Bruslju, na katerem so sklenili, da se bo EGS udeležila washingtonske konference o energiji
..................................................................
KAŽE, DA SO BILI POGOVORI Z IZRAELSKIMI VODITELJI USPEŠNI
Optimizem na Bližnjem vzhodu pred povratkom zunanjega ministra ZDA Kissingerja v Egipt
Izraelska in egiptovska stališča naj bi si bila zelo podobna ■ Že prihodnji teden sirska delegacija na ženevski konferenci? Kissinger bo verjetno podaljšal svoj obisk na Bližnjem vzhodu
TEL AVIV, 15. — Henry Kissinger, trgovski potnik svetovne politike, kot so ga poimenovali ameriški časnikarji, je imel danes zjutraj prve pogovore z izraelskimi voditelji, potem ko je Egipt zavrnil njihov načrt za ločitev nasprotujočih si sil ob Sueškem prekopu.
Kljub dejstvu, da so Egipčani zavrnili izraelski načrt, prevladuje v Tel Avivu in v Kairu splošni optimizem. Mnenje opazovalcev, ki so ga podkrepile izjave nekaterih a-meriških funkcionarjev, ki spremljajo Kissingerja na tem potovanju, je da so si izraelska in egiptovska stališča čedalje bližja, čeprav obstajajo še nekatere težave, ki jih je treba premostiti. Kot smo že večkrat pisali kaže, da je glavna težava v izraelski zahtevi po skrčenju egiptovskih oboroženih sil na vzhodnem bregu Sueškega prekopa. Tel Aviv namreč zahteva, da se Egipt odreče težkemu orožju, v zameno pa naj bi se Izraelci umaknili do gorskih prelazov Mitla in Gidi v notranjosti Sinaja. Če bi Egipčani umaknili težko o-rožje na zahodno obalo prekopa, bi
Jutri zasedanje finanènih ministrov «skupine dvajsetih»
RIM, 15. — Namestniki «skupine dvajsetih» so danes zaključili s svojim delom in pripravili gradivo, ki bo izročeno finačnim in zakladnim ministrom. Ti se bodo sestali v četrtek. Letošnjemu zasedanju «skupine dvajsetih» bo predsedoval indonezijski zakladni minister. Zvedelo se je, da so namestniki baje Prišli do sporazuma glede valut, katerih poprečna vrednost naj bi predstavljala vrednost nove mednarodne plačilne enote «posebne pravice prelevmaja».
Leonejev odposlanec v Saudski Arabiji
CEDA, 15. — Diplomatski svetnik predsednika italijanske republike Leoneja veleposlanik Sensi, ki je te nekaj dni v Saudski Arabiji kot Leonejev odposlanec, je imel vče-raj v Gedi pogovor s pooblaščenim ministrom za petrolej. Govorila sta 0 možnosti okrepitve gospodarskih odnosov med Italijo in Saudsko A-rabijo ter proučila sedanje ener-
Kissinger sl je med svojim bivanjem v Tel Avivu ogledal znamenite rokopise z Mrtvega morja .....................................................................................................
Zelena Evropa preživlja veliko krizo. Vsakokrat, ko se v Bruslju sestanejo kmetijski ministri in začnejo razpravljati o kmetijstvu, pride do ostrih nesporazumov. Včerajinje zasedanje pa se je povsem nepričakovano zaključilo. V zgodnjih jutranjih urah so Francozi zapustili sejno dvorano v znak protesta, ker niso bili sprejeti njihovi predlogi o zaščiti živinoreje v državah gospodarske skupnosti pred uvozom iz tretjih držav ter o povi-
šanju cene mesa v EGS. V Bruslju so se sestali tudi zunanji ministri, ki so sklenili, da se bo gospodarska skupnost kot taka udeležila washingtonske konference o nafti.
Henry Kissinger je Imel vrsto
pogovorov z izraelskimi voditelji, s katerimi je proučil egiptovske protipredloge za ločitev nasprotujočih si sil ob Sueškem prekopu. Kaže, da so si stališča Izraelcev in Egipčanov že kar podobna. V prihodnjih urah se bo Kissinger vrnil v Egipt, kjer bo poročal predsedniku Sadatu o pogovorih z Izraelci. Predsednik Nixon je baje pooblastil Kissingerja, da se zadrži na Bližnjem vzhodu toliko časa, dokler ne doseže premostitev krize.
potrebovali nujno nekaj časa, da ga spet prepeljejo na vzhod, kar
bi omogočilo Izraelcem, tako pravijo v Tel Avivu, da se pripravijo na morebitni napad. Gre za vprašanje varnosti, ki pa ga bo treba rešiti v okviru ženevske konference.
Prvi današnji sestanek ameriškega zunanjega ministra z izraelskimi voditelji je trajal skoraj dve uri. Kissinger se je nato srečal z Goldo Meir, ki je na zdravljenju in jo uradno nadomestuje podpredsednik vlade Allon. Ob koncu svojega pogovora z Izraelci je ameriški državni tajnik izjavil, da proučujejo egiptovske protipredloge. Kissinger je baje izjavil novinarjem, da Izraelci menijo, da je egiptovski načrt konstruktiven. Med današnjim sestankom so Američani in Izraelci temeljito proučili zemljevide, ki jih je Kissinger prinesel s seboj in na katere so Egipčani zarisali nove položaje nasprotujočih si sil.	'
Kissingerjevo potovanje po Bližnjem vzhodu traja že pet dni, se pravi od prejšnjega petka, ko je prispel iz Washingtona na tretji o-bisk na tem področju Sredozemlja od začetka oktobrske vojne med I-zraelom in arabskimi državami. Povsod ugotavljajo, da bodo prihodnji dnevi ključni za rešitev dolgoletnega spora.
Izraelski in ameriški zunanji minister sta se sestala ponovno na delovnem kosilu, ki so se ga udeležili obrambni minister Dajan, podpredsednik vlade Allon in načelnik glavnega štaba Elazar. Po zadnjih vesteh naj bi Kissinger prenočil v Jeruzalemu, jutri pa se bo vrnil v Egipt. Po vesteh iz izraelskih krogov so baje ustanovili mešani izraelsko-ameriški odbor, ki ga sestavljajo štirje Američani in trije Izraelci in katerega naloga je izdelati novi načrt za ločitev sil vzdolž Sueškega prekopa. Jutri naj bi ga izročil državnemu tajniku Kissinger. ju, ki ga bo nato predložil predsedniku Sadatu. Omeniti je treba glasove, po katerih naj bi predsednik Nixon pooblastil Kissingerja, da ostane še nekaj časa na Bližnjem vzhodu, če bo politični položaj to terjal. Obenem naj bi ga pooblastil, da odide v Moskvo, če bo potrebna neposredna sovjetska pobuda za rešitev krize, če bo Kissinger odpotoval tudi v Moskvo, naj bi ob tisti priložnosti obravnaval tudi vprašanje sirske udeležbe na ženevski konferenci. S tem v zvezi je bejrutski časopis «Al Hajat» pisal, da bo sirska vlada kmalu sporočila, da se bo udeležila druge faze ženevske konference. Sirsko delegacijo že sestavljajo in v Ženevo naj bi odpotovala prihodnji teden. Isti časopis tudi omenja glasove, ki naj bi jih zbrali za kulisami v Ženevi in po katerih sta baje izraelska in jordanska delegacija dosegli sporazum, ki predvideva takojšnji umik Izraelcev Iz Cis-jordanije, točneje s področja Jeni-na, Nablusa in Tulkarema, vse do Ramalaha. Izraelski umik pa naj bi se nadaljeval s celotne?« področja po referendumu ki ga bodo razpisali v Cisjordaniji.
General Gur novi poveljnik sirske fronte
TEL AVIV, 15. — V okviru sprememb v visokih vojaških položajih v Izraelu, so gen. Gura. vodjo izraelske delegacije na pogajanjih v Ženevi, imenovali, za poveljnika severne fronte, se pravi fronte s Sirijo. Včeraj so sporočili, da so za poveljnika južne fronte imenovali generala A-dana.
Delegacija ZK na obisku v Egiptu
KAIRO, 15. - Delegacija ZKJ, ki je pod vodstvom člana izvršnega biroja predsedstva ZKJ Steva-na Doronskega na obisku v Egip-
kjer se je z zastopniki krajevnega vodstva arabske socialistične uni-’ je razgovarjala o sodelovanju med obema partijama. Med razgovori socialistične unije za gubernijo socialistične unije medsebojno seznanili z nalogami, ki jih v bodočnosti morata uresničiti ZKJ in ASU. Opoldne je tajnik arabske socialistične unije za guvernerat Aleksandrije Isa Šahin priredil kosilo v čast delegaciji ZKJ, ki si je po kosilu ogledala znamenitosti mesta.
Jobert kmalu na Bližnjem vzhodu
PARIZ, 15. — Francoski zunanji minister Jobert bo od 24. do 29. januarja na obisku v nekaterih arabskih državah. Obiskal bo Saudsko A-rabijo, Kuvajt in Sirijo. Jobert bo februarja obiskal še nekatere druge države Bližnjega vzhoda. V pogovoru s časnikarji je šef francoske diploma-
tu, je obiskala danes Aleksandrijo, I cije omenil možnost, da obišče Izrael.
aatiaimiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiinmnamiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiii
PA KONFERENCI REDAKCIJSKIH ODBOROV V RIMU
ČASNIKARSKA ZVEZA 0 KRIZI DNEVNIKOV
Rešitev krize ni v podražitvi časopisov, temveč v demokratični reformi informacije
RIM. 15. — Na konferenci redakcijskih odborov in zaupnikov vsedržavne časnikarske zveze, ki se je danes začela v Rimu, so proučili dramatični položaj italijanskih založniških podjetij, s posebnim ozirom na dnevni tisk. V razpravi so prišle do izraza skrbi zaradi vrste manevrov, ki jih je treba zabeležiti prav v teh dneh in katerih namen je zmanjšati število in onemogočiti izhajanje srednjih in manjših dnevnikov. Podražitev časopisnega papirja, ki ga je vlada odobrila, ne da bi ga blokirala kot je storila za nekatere druge industrijske proizvode je eno od sredstev, ki se ga poslužujejo, da bi zadušili manjše dnevnike.
Na konferenci so tudi ugotovili, da so s podražitvijo papirja opravičili tudi zahteve založnikov po zvišanju cene časopisov, kar naj bi bil edini način za rešitev težav italijanskega založništva. V teku konference so obsodili zadržanje vlade in nekaterih parlamentarnih skupin, ki zavirajo s stalnim zavlačevanjem, sleherni načrt za demokratično reformo informacije ter odlašajo s stvarno gospodarsko podporo.
Konferenca redakcijskih odborov vsedržavne časnikarske zveze ponovno poudarja smernice, ki jih je združenje vedno zagovarjalo. V kasnejših posegih so delegati ugotavljali, da svoboda tiska ne sovpada s svobodo tistih, ki razpolagajo s sred-
stvi, s katerimi lahko podpirajo časopis tudi ko je pasiven, kot se je dogajalo do sedaj. Vprašanje ni povišanje cene na 100, 120 ali 150 lir, temveč je treba pojasniti, kakšen je odnos med informativnim medijem in skupnostjo. Sindikalno gibanje je izdelalo vrsto predlogov, da bi zagotovili javnosti pravico do izražanja misli. V teku razprave so novinarji poudarili, da so pripravljeni razpravljati z založniki in z vlado o konkretnih predlogih, ki bi sprožili reformo informacije. Edini pogoj, ki ga zahtevajo od vlade in od založnikov je obveza, da si resno prizadevajo za spremembo sistema informacije, ki naj ustreza duhu italijanske ustave.
V Pragi umrl Jožef Smerkovski
PRAGA, 15. — Tukaj je preteklo noč umrl eden glavnih sodelavcev Aleksandra Dubčka, Jožef Smerkovski. Vest so sporočili svojci pokojnika. Smerkovski je bil že precej časa bolan.
Jožef Smerkovski je imel 62 let. Za časa Dubčkove vlade je bil predsednik skupščine. Ko so 21. avgusta čete varšavskega pakta zasedle Češkoslovaško in odstavile Dubčka, je Smerkovski ostal na svojem mestu še za leto dni. Nato so tudi njega odstavili ter ga razrešili vseh drugih funkcij v komunistični partiji.
Smerkovski se je rodil leta 1911. V komunistično partijo je vstopil zelo mlad in je bil tajnik zveze komunistične mladine še pred drugo svetovno vojno. Leta 1945 je vodil upor v Pragi proti nemškemu okupatorju. Vse do leta 1951 je bil Smerkovski na vodilnih mestih partije in vlade, ko so ga nenadoma za časa «procesa Slanski» aretirali. Leta 1955 so ga izpustili, 1963 pa so ga rehabilitirali in ga ponovno vključili v centralni komite češkoslovaške KP. 1968. leta je bil izvoljen za glavnega tajnika komunistične partije, kmalu nato pa za predsednika skupščine.
RIM, 15. — Zveza založnikov italijanskih dnevnikov je na včerajšnji skupščini proučila položaj, ki je nastal s povišanjem cene dnevnikov za 10 lir izvod in sklenila prirediti za jutri demonstrativno akcijo, da bi opozorila čitatelje, pravi sporočilo zveze, na težave, ki jih preživljajo založniška podjetja dnevnega časopisja. Sklenili so, da bodo italijanski dnevnikj jutri izšli samo na osmih straneh. Obenem zveza odločno protestira proti vladi, da je dovolila povišanje cene dnevnikov le za 10 lir, čeprav so cene za tiskanje vsak dan višje.
Solidarnost z beneškimi Slovenei
Dolinski občinski svet, ki se je sinoči sestal na redni seji, je sprejel resolucijo, v kateri ogorčeno protestira proti prepovedi poučevanja slovenščine v pošolskem pouku v Brdu in Teru v Beneški Sloveniji, prepovedi, ki je «u nasprotju z demokratičnimi načeli in ustavo italijanske republike, kakor tudi s tretjim členom statuta avtonomne dežele Furlanije-Ju-lijske krajine, in onemogoča razvoj slovenske kulture in njenih značilnosti v Beneški Sloveniji». Resolucija se zaključuje s pozivom vsem strankam ustavnega loka, da nemudoma in odločno priznajo obstoj slovenske narodnostne skupnosti v videmski pokrajini ter da storijo vse potrebno za zaščito te skupnosti in omogočenje njenega vsestranskega kulturnega, jezikovnega, gospodarskega in družbenega razvoja.
* * *
Italijanska ustanova za poznavanje slovenskega jezika in kulture v Trstu, ki ima svoj sedež v Ul. sv. Frančiška 20. nam je poslala s prošnjo za objavo brzojavko, ki se glasi:
«V zvezi s protesti proti šol skim oblastem izražamo našo solidarnost slovenski narodnostni skupnosti, ki je bila prizadeta v svoji pravici do svobodnega izražanja. Nevzdržni diskriminacijski ukrep predstavlja nedopustno oviranje mirnega sožitja in razumevanja med državljani italijanskega in slovenskega jezika v duhu republiške ustave.»
* * *
Z beneškimi Slovenci so izrazili svojo solidarnost tudi Korzičani in v njihovem imenu «Laično združenje korziških u-čiteljev» (Groupement laic des enseignants corses Scola e U-niversila). Brž ko je izvedelo za protiustavno ukinitev poskusnega tečaja slovenščine na osnovnih šolah v Brdu in Teru, se je združenje pismeno obrnilo na videmskega šolskega skrbnika in na italijanskega ministra, naj bi preklicali krivični ukrep. V pismu ministrstvu združenje posebej poudarja: «Ta ukrep je še toliko bolj prevzel nas Korzičane, ki se bojujemo za obrambo naše etniie, ker smo celo dali francoski vladi za zgled liberalnost in demokratični duh, ki prevevata deželno ureditev v Italiji.»
Istočasno je tudi predsednik deželnega odbora evropskega federalističnega gibanja za Korziko zaprosil deželnega odbornika Giovannija Vicaria, da se kot pripadnik gibanja zavzame za ugodno rešitev vprašanja pouka slovenščine v občini Brdo.
Habaš grozi Italiji z atentati?
LONDON, 15. — Londonski časopis «Daily express» piše danes, da je Georges Habaš, vodja ljudske fronte za osvoboditev Palestine zagrozil italijanskim oblastem s hudimi represalijami, če ne bodo takoj osvobodile treh mladih Arabcev. ki so jih septembra lani aretirali v Ostii. ker so pri njih našli raketo SA-7. Kot piše časopis, naj bi Habaš zagrozil, da bo njegova organizacija izvedla v Italiji tak atentat, spričo katerega bo pokol na letališču v Fiumicinu zgolj bleda senca.
Članek je podpisal Chapman Pin-cher, ki je znan kot novinar, ki je po navadi zelo dobro obveščen o arabskih zadevah.
BEJRUT, 15. — Japonski minister za zunanjo trgovino Nakasone je prispel danes v Irak na dvodnevni uradni obisk.
SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Costa o nujnosti takojšnjih podrobnih regulacijskih načrtov za kraške vasi
Odbornik Dolhar obrazložil sklep o pomoči starejšim na domu
Tržaški občinski svet je včeraj nadaljeval razpravo o proračunu, preverjanju in petletnemu načrtu, ki se je pričela že pretekli teden in ki se bo v soboto nadaljevala do zaključka brez prekinitve. Morpur-go (PLI) je v začetku ugotovil, da je proračun zelo deficitaren, saj dohodki ne zadostujejo niti za kritje izdatkov za osebje. O šolstvu in o športu je nato obširno govoril de-mokristjanski svetovalec Fabiani, ki je zlasti glede športa podčrtal važnost manjših slovenskih in italijanskih društev.
Splošno zanimanje pa je obstajalo za poseg inž. Coste (KPI), ki je ugotovil, da je svetovni kapitalistični sistem v krizi, ki je še zlasti prizadela šibke člene kamor vsekakor spada Italija in v njej tudi naša dežela in Trst. Kot primer je navedel energetsko krizo in povezavo z vsemi negativnimi posledicami pretvarjanja Trsta v petrolejsko pristanišče. Costa je podčrtal, da je prvikrat v županovem poročilu izrecno omenjeno to vprašanje in da tudi župan povsem pravilno u-gotavlja, da je treba menjati osnovno gospodarsko usmerjenost, za kar pa je nujna ustrezna politična volja.
V tej zvezi je Costa navedel več pomanjkljivih poglavij, saj se na primer pri obravnavi pristanišča ne govori o železniškem prometu. Poročilo izpušča kmetijstvo, pa čeprav gre za važno gospodarsko panogo in kadar se govori o zaščiti slovenske narodnostne skupnosti tudi za bistveni element te zaščite.
Costa je nato govoril o pomanjkljivi politiki glede ljudskih stanovanj in o zavlačevanjih pri dodeljevanju gradbenih zemljišč zadrugam.
Nato je prešel na obravnavo Krasa in je ugotovil, da sta se že prejšnji in sedanji občinski odbor obvezala izdelati podrobne regulacijske načrte za kraška naselja in varianto regulacijskega načrta za Kras. To obljubo sedaj ponavljajo, v resnici pa je stanje nevzdržno. Škoda za slovensko narodnostno skupnost je zelo velika in grozi, da bo postala nepopravljiva. Prebivalci zapuščajo naselja, ker se načrt izredno strogo izvaja in ker se ne dopušča niti skromnih popravil kraških hiš. Costa je dejal, da sta odbornika Hreščak in Dolhar prav gotovo seznanjena s stanjem in da jima verjetno ni uspelo prodreti v odboru. Komunisti v tej zvezi zahtevajo:
1. Takoj je treba odobriti varianto regulacijskega načrta, ki bo omogočila skromne prezidave poslopij v kraških vaseh ob spoštovanju o-kolja. Pri tem pa se lahko poveča dopustno kubaturo na 100 -150 kub. metrov za zgradbo. Pravi Škandal je, da v mestu v nasprotju z re-
•iiiiitiiiMiiiiiKimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMinumiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHimiiiiiiiiiiMumiiiimiiiii
SESTANEK PRI DEŽELNEM ODBORNIKU STOPPERJU
gulacijskim načrtom gradijo cele palače v zgodovinskem središču, v kraških vaseh pa se ne sme popraviti hišice. Vendar je stanje bistveno drugačno: v zgodovinskem središču gre za špekulacije, ki jih je treba preprečiti; pri kraških vaseh pa gre za njihovo ohranitev, saj je drugače ogrožen njihov obstoj.
2.	Izdelati je treba podrobne na-črte za razvoj naselij, kjer je treba določiti zemljišča za nove gradnje.
3.	Izdelati je treba načrt za gradnjo ljudskih stanovanjskih hiš v o-mejenem okviru in v soglasju s konzulto za vzhodni Kras.
Glede hitrih cestnih zvez je Costa navedel sklep dežele in bistvene spremembe, ki jih prinaša. Sedaj se govori o povezavi obeh pristanišč ob morju, ne govori se več o bar-kovljanski vpadnici, glede povezave z novim pristaniščem pa se omenja več možnosti. Bistvena razlika je prav v uporabi množine in se torej končno uporablja pravilni način.
Costa je v zaključku predložil tri resolucije in to o Krasu, o avtocesti in o povezavi Trst — Tržič.
Občinski svet je včeraj odobril sklep, ki ga je predložil odbornik Dolhar, ki predvideva izdatek 300 milijonov lir za pomoč starejšim o-sebam na domu. Odbornik je podčrtal, da je občina na tak način poskrbela za pomoč 500 — 600 osebam, ki so lahko bile doma v boljših pogojih in to za isti denar, kot bi stalo plačevanje zavetišča v bolnišnici za 100 oseb. Narejen je bil kvaliteten premik pri skrbstvu za starejše osebe in se sedaj ta način razširja tako, da se zvišuje minimalna vsota dohodkov za dosego pravice do skrbstva in s tem avtomatično zviša število oskrbovancev. Poleg tega se razširja skrbstvo tudi za težke invalide.
Svetovalec Spetič (KPI) je v tej zvezi podčrtal, da je ukrep sicer koristen, vendar gre za izoliran u-krep in da se še vedno plačuje milijardo in pol za oskrbo v hiralnici. Trauner (PLI) pa je bil mnenja, da je skrbstvo zelo omejeno.
Stališče Slovenske skupnosti o krizi devinsko-nabrežinske občinske uprave
Slovenska skupnost nam je včeraj poslala naslednje uradno sporočilo:
«V smislu smernic in sklepov sestankov, ki jih je Slovenska skupnost imela na krajevni in pokrajin-
Danes v Rimu odločilni sestanek o usodi ladjevja
Poseg deželne uprave pri rimski vladi, naj kljub energetski krizi ne krči ladjevja
Odposlanstvo enotnega sindikalnega odbora osebja Tržaškega Lloyda je včeraj imelo daljši razgovor z deželnim odbornikom za industrijo in trgovske dejavnosti Nereom Stop-perjem. Razgovor je posledica ponedeljkove celodnevne protestne stavke osebja, ki se zaveda, da grozi pomorskim mestom brezposelnost v mornariškem sektorju, če bo vlada pristala na skrčenje državnega ladjevja zaradi energetske krize.
Sindikalni predstavniki so odborniku Stopperju orisali nastali položaj. ki ga lahko strnemo v nekaj podatkih. Doslej so italijanske ladje sklepale v tujih lukah dveletne konvencije za dobavo goriva. V ta namen so doslej plačevali 9000 lir za vsako tono nafte. Cena se je sedaj povečala za šestkrat, medtem ko je proračun podjetij ostal isti, državne subvencije pa prav tako. Zaradi tega so najprej skušali «varčevati», vendar so tudi ti ukrepi močno oškodovali italijansko pomorsko dejavnost. Ladje, ki so plule pod zastavami družb «Finmare», in torej tudi Tržaškega Lloyda, so najprej znižale svojo hitrost, kar objektivno pomeni krčenje voženj. Pozneje so omejili pristajanje samo v večjih lukah, medtem ko za manjše sploh niso natovarjale blaga. Konč-
200 prijavljenih za izlet v Španijo
Z včerajšnjim dnem smo zaključili vpisovanje za letošnji tradicionalni izlet Primorskega dnevnika z letali v Španijo.
Kot smo že poročali, je število prijavljenih, glede na to, da je potovanje tokrat z letali, preseglo vsa predvidevanja in poleg dveh že prej naročenih letal smo morali naročiti še tretje.
Vseh prijavljenih izletnikov je okrog 290, kar pomeni, da sta prvi dve letali popolnoma zasedeni, v tretjem letalu pa sta oddani dve tretjini sedežev.
Vse prijavljene izletnike prosimo. kolikor tega še niso storili, da čimprej pošljejo zahtevane osebne podatke. Vse nadaljnje informacije bomo pravočasno objavili v našem dnevniku.
no pa jim sedaj grozi resno skrčenje voženj, ukinitev potniških prog in brezposelnost za več tisoč mornarjev in drugega osebja. Znano je, menijo sindikati, da taki ukrepi škodujejo širšemu gospodarstvu področij, ki so odvisna od pomorskega prometa: med temi je Trst in sploh deželno zaledje na vidnem mestu.
Sindikalisti so zaradi vsega tega prosili deželno vlado, naj nujno poseže v Rimu, kjer bo danes odločilni sestanek na ministrstvu za trgovinsko mornarico. Mnenje osebja Tržaškega Lloyda in drugih prizadetih družb je, da bi morala vlada, prav zaradi «vodečega» značaja pomorskega gospodarstva, od katerega so objektivno odvisne tudi druge, luške in industrijske, dejavnosti pomorskih mest, najti ustrezno vsoto denarja. S tem denarjem naj vlada omogoči državnemu bro-dovju premostitev sedanje krize, medtem pa naj parlament odobri zakon o reorganizaciji državnega ladjevja, glede katerega izražajo sindikati, pa tudi deželna vlada, pozitivno mnenje.
Stopper je sindikalistom odgovoril, da je dežela vedno sledila tem problemom in da je tudi tokrat nujno posegla pri vladi. Prav tako upa, da bo zakon, o katerem sedaj razpravlja senat, čimprej odobren.
Na vprašanje sindikalistov, ki je zadevalo tržaške luške strukture, je Stopper poudaril, da si deželna vlada želi, da bi pristaniška ustanova bila — po spremembi zakona — samostojnejša. Vsekakor pa ji dežela pomaga, tokrat z zneskom ene milijarde lir.
S sinočnje seje dolinskega občinskega sveta
Na dolinskem županstvu se je sinoči sestal občinski svet, ki je sprejel resolucijo, v kateri protestira proti prepovedi poučevanja slovenskega jezika v pošolskem pouku v Brdu v Beneški Sloveniji, o katerem poročamo na prvi strani. V nadaljevanju občinske seje je svet razpravljal ter sklepal o pravilniku in tarifah za uporabo občinske telovadnice ter obenem sprejel sklep za ustanovitev Zdravstvenega medobčinskega konzorcija v tržaški pokrajini ter v tem okviru za ustanovitev ožjega pripravljalnega odbora. Med drugim je dolinski občinski svet potrdil tudi vrsto sklepov občinskega odbora.
ski ravni in na podlagi stikov z raznimi političnimi skupinami, Slovenska skupnost meni, da mora biti v interesu občinskega prebivalstva čimprej preverjena možnost rešitve krize, ki je zajela občinsko upravo v Devinu - Nabrežini v okviru političnega okvira levega centra. Zato vabi Slovenska skupnost občinski odbor, da v celoti odstopi in tako omogoči potrebno razčišče-nje med političnimi koalicijskimi silami.»
Sporočilo je bilo izdano po sestanku somišljenikov, ki je bil v ponedeljek v Nabrežini ob prisotnosti predstavnikov pokrajinskega vodstva SS in ki se je zavlekel pozno v noč. Kot vidimo, izhaja iz poročila, da zahtevajo od odbornikov KD v Nabrežini, da takoj podajo ostavko in menijo, da se na tej osnovi spet prično pogajanja o obnovitvi odbora leve sredine. V kolikor bodo pogajanja neuspešna pa je še vedno odprta možnost leve uprave ob sodelovanju PSI in KPI, za kar je za četrtek napovedan tristranski sestanek krajevnih predstavnikov.
Včeraj bi se morali sestati krajevni predstavniki PSI in PSDI. Sestanka ni bilo, ker ga je krajevno vodstvo PSDI odpovedalo.
Danes ob 18.30 v Kulturnem domu
Dr. Marjan Zadnikar
«ROMANIKA NA SLOVENSKEM»
To bo prvo predavanje iz ciklusa šestih predavanj «Umetnost na Slovenskem»
Danes ob 18.30 bo v Trstu prvo napovedano predavanje iz ciklusa šestih predavanj «Umetnost na Slovenskem». Predavanja prireja Narodna in študijska knjižnica v Trstu.
Danes bo predaval dr. Marjan Zadnikar, strokovnjak pri Republiškem zavodu SRS za spomeniško varstvo v Ljubljani ROMANIKA NA SLOVENSKEM V sredo, 30. t.m. bo predaval dr. Emilijan Cevc o «Gotiki na Slovenskem».
Ostala predavanja bodo ob sredah. 13., 27. februarja in 6. ter 20. marca t.l.
Predsedoval bo in predavatelja predstavil prof. dr. Franc Škerlj, podpredsednik NŠK v Trstu.
Vstop prost. Vabljeni!
(lanski sestanek Sindikata slovenske šole
Odbor Sindikata sklicuje za petek 18. t.m., ob 18. uri članski sestanek v Gregorčičevi dvorani v Ul. Ceppa. Na dnevnem redu bo razprava o dopolnilnem zakonu za slovenske šole s posebnim ozirom na pridobitve šolskega osebja.
OTROŠKA PREDSTAVA V KULTURNEM DOMU
«Pepelka» v lepi izvedbi naših poklicnih igralcev
Obisk m reagiranje otrok ponovno potrdila velik pomen gledaliških predstav za mladino
Stalno slovensko gledališče tudi letos ni pozabilo na svoje najmlajše prijatelje. Pripravilo jim je o-troško igro, pravljico o nesrečni in potem s srečo poplačani Pepel-ki in jo včeraj popoldne tudi prvič uprizorilo v prepolni dvorani Kulturnega doma.
Ni prvič, ko ugotavljamo, da opravlja naše poklicno gledališče z uprizarjanjem otroških iger pomembno nalogo, ki se obrestuje že danes, ki pa se bo bogato obrestovala predvsem v prihodnosti, kc bodo danešnji otroci postali redni obiskovalci in ljubitelji gledališča. V navajanju na obiskovanje Kulturnega doma, na ustvarjanje domačnosti v njem za otroke in v navajanju na neposredno podoživljanje odrskega dogajanja je potemtakem prva pomembnost otroških gledaliških predstav. Druga pomembnost je v dejstvu, da poslušajo otroci v gledališču in jo tudi vsrkavajo s pozornostjo, ki je lastna samo otroški duševnosti, lepo izgovarjam slovensko besedo, kakršne ne slišijo na ulici in pogosto tudi doma ne, pa žal tudi v šoli ne vedno. Tretja pomembnost otroških predstav, a op pomenu ne zadnja, pa je v tem. da navajajo otroke na estetiko v širšem

OB ZAKUUCKU ZASEDANJA V TRSTU
Enotno stališče upraviteljev pokrajin o reformi psihiatričnega zdravljenja
Sedanji sistem psihiatričnih bolnišnic je povsem zastarel
Na sestanku pokrajinskih upraviteljev, ki sta ga organizirala Zveza italijanskih pokrajin in tržaška pokrajina, so bili zastopani predsedniki pokrajin, odborniki in svetovalci vseh strank ustavnega loka, zato je bilo povsem logično, da je prišlo do različnih mnenj glede reforme psihiatričnega zdravljenja. Prav zato pa je še toliko bolj važno, da so se ob zaključku sporazumeli za skupno resolucijo, v kateri je izrecno rečeno, da odobravajo poročilo predsednika tržaške pokrajine Zanettija.
Resolucija najprej ugotavlja, da so sedanji sistem bolnišnic, pravna obsodba bolnika in načelo o nadzorstvu bolnika zastareli in da zaostrujejo mentalna obolenja. Sistem socialne varnosti' mora skrbeti za psihofizično zdravje prebivalstva, to pa se doseže lahko z globalno reformo zdravstva, ki bo temeljila na demokratičnih strukturah.
Pokrajinske uprave so se zato v okviru svojih konkretnih pogojev obvezale, da se bodo trudile za postopno premostitev sedanjih struktur umobolnic in ustvarjanje teritorialne zdravstvene službe. Psihiatrične službe je treba integrirati z ostalimi socialnimi uslugami in je treba umsko bolne izenačiti z ostalimi bolniki.
Ob zaključku so pozvali pokrajinske svete, da razpravljajo o teh vprašanjih in so sklenili, da bodo razpravljali z vlado in ustreznimi komisijami o zdravstveni reformi.
Nov si? lem plačevanja telefonskih pristojbin
Na plačilnem listku za telefonsko porabo, ki ga razdeljujejo v teh dneh vsem naročnikom, so poleg podatkov začetnega in končnega pregleda števca označeni tudi meseci, v katerih so števce pregledali. V primeru plačilnega listka,
IZLET V ZAGREB
Potovalni urad «AURORA»
priredi v nedeljo, 3. februarja 1974 avtobusni izlet v Zagreb na zaključno prireditev evropskega prvenstva v umetnostnem drsanju na ledu.
Cena na o;ebo je 10.000 lir, v kar je ysteta vožnja, kosilo in najboljša vstopnica za športno palačo.
Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu «Aurora», Ul. Cicerone 4, telefon 29243.
ki ga bo v teh dneh razposlalo svojim strankam podjetje SIP, obsegajo meseci obdobje september-ok-tober-november. Račun obsega torej predhodno naročnino za prvo trimesečje letošnjega leta (januar-februar-marec), število telefonskih pogovorov, ki jih je števec pokazal v septembru, oktobru in novembru ter število pogovorov po meddeželnih, mednarodnih ali med-kontinentalnih telefonskih zvezah. V račun so vključeni tudi tisti mednarodni pogovori, ki so bili opravljeni pred omenjenim obdobjem in jih zaradi težav pri računanju niso mogli vključiti v prejšnje "plačilne listke. Vsa dokumentacija s tem v zvezi je naročnikom na ogled v uradih SIP <
Obenem obsega plačilni listek tudi poseben okvirček pod vsoto, ki .............................. V
okvirčku je označen datum, do katerega mora v teku petnajstih dni vsakdo poravnati račun. V teku petih dni od označenega datuma pa morajo poravnati račun tisti naročniki, ki urejujejo svoje poslovne zadeve po bančnih ali poštnih u-radih.
Razstave
V fojerju balkona Kulturnega doma
je na ogled občinstvu slikovna razstava o enoletnem delu Tržaškega partizanskega zbora.
Prosvetno društvo «Ivan Grbec» v Skednju priredi ob devetdesetletnici svojega člana in bivšega predsednika Silvestra Godina razstavo njegovih slikarskih del. Razstavo bodo odprli v soboto, 19. t.m., ob 18. uri in bo trajala ves naslednji teden.
jo mora vsa naročnik plačati.
iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiHiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiimmiiiHHniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuHmiimiiiiiiiiiiuiiMmnm
S SEJE TRETJE STALNE DEŽELNE KOMISIJE
VČERAJ ZAČETEK RAZPRAVE 0 ŠOLSKIH VPRAŠANJIH
Govorili so predvsem o šoli s celodnevno zaposlitvijo in o šolskih gradnjah
Včeraj se je pričela v tretji stalni deželni komisiji razprava o šolstvu. Razprava je obravnavala v glavnem vprašanja, o katerih je na prejšnji seji poročal deželni odbornik za šolstvo Dal Mas. V razpravo so posegli svetovalci Bosari (KPI), Persello (KD), de Ferra (MSI), Volpe (PSI) in Vicario (KD). Govorili so predvsem o šoli s celodnevno zaposlitvijo, o šolskih gradnjah in o uveljavitvi kolektivnih delovnih pogodb, ki bi omogočale zaposlitev učnega osebja tudi za pošolske dejavnosti.
Svetovalec Bosari (KPI) je u-vodoma dejal, da bi morala deželna uprava pokazati večje zanimanje za zahteve dijaškega gibanja. Osvetlil je predvsem vprašanja v zvezi z demokratizacijo šole, do katere bo lahko prišlo po ustanovitvi «šolskega okoliša». O tem vprašanju je toskanska deželna u-prava priredila zasedanje. Bosari je še poudaril, naj tretja komisija prouči šolska vprašanja že med razpravo za prihodnji večletni proračun, govoril pa je tudi o šoli s celodnevno zaposlitvijo, o dodatnem pouku za delavce in o komunističnem osnutku zakona o brezplačnosti obvezne nižje srednje _____________________________________šole.
iiiiiiiiiiiiiiiiiimiimHiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiuiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiliiiiiuiiiiliiiiiiiiiiliiiMiHiimiMiiHlitll
DRIVI VPROSVETNCMjmmU OPČINAH
POMEMBEN SKUPNI SESTANEK 0 ŠTEVILNIH PROBLEMIH ŠOLE
Sestanka se bodo udeležili predstavniki združenj staršev openskega didaktičnega ravnateljstva
V Prosvetnem domu na Opčinah bo drevi ob 20. uri širši sestanek predstavnikov vseh Združenj staršev openskega didaktičnega ravnateostva. Poleg pedriavn kov staršev osnovnošolskih otrok s področja od Bazovice do Proseka, se bodo tega pomembnega sestanka udeležili tudi predstavniki Združenj staršev nižje srednje šole «Srečko Kosovel» z Opčin ter nižje srednje šole «Fran Levstik» s Proseka. Starši in nekateri učitelji se bodo tako lahko skupno
področju vzhodnega in zahodnega Krasa, o možnostih ustanivdtve odborov Združenj staršev tudi v tistih krajih, kjer jih še ni (kot na primer v Trebčah in na Proseku za osnovno šolo) ter o bodočih skupnih pobudah. Ti problemi so nedvomno zelo občuteni med prebivalstvom omenjenih vasi in organizatorji sestanka zato upajo, da ne bo spet obveljala tista stara fraza, ki smo jo, žal, prevečkrat vajeni slišati: «Zanimanje je, a ko je treba delati, ni nikogar
Svetovalec Persello (KD) je najprej obravnaval vprašanja večraz-rednic in popoldanskega pouka zaradi premajhnega števila učilnic, nato pia je poudaril, da potrebuje novi način pouka ustrezne infrastrukture. Da bi lahko takoj rešili vprašanje pomanjkanja učilnic, bi morali čimprej postaviti šolska pioslopja iz zložljivih cementnih plošč. Persello je govoril še o no-menu priznane zasebne šole, ko ta nadomešča državno šolo.
Po intervenciji svetovalca de Fer-re (MSI), ki je govoril o nujnosti programiranja šolskih gradenj glede na možnosti zaposlitve, ki jih piosamezne šole nudijo, je govoril socialist Volpe, ki je naglasil potrebo po taki šoli, ki bo ustrezala potrebam družbe. Tudi Volpe je govoril o nujnosti programiranja, da se zadosti dejanskim potrebam prebivalstva naše dežele.
Kot zadnji je govoril Vicario (KD), ki je ocenil pomen šole kot kulturnega dejavnika. Poudaril je potrebo po tesnejšem sodelovanju med državo, deželo in krajevnimi upravami za primernejšo razporeditev šolskih gradenj. Svojo intervencijo je zaključil z bojaznijo, da bi ne bili deželni posegi preveč razpršeni in zato neučinkoviti.
Komisija se bo zopet sestala v torek.
pogovorili o številnih potrebah šol na • zraven.»
SINOČI V SLOVENSKEM KLUBU
Prof. Fr. Bernik o erotiki v Tavčarjevem «Cvetju v jeseni»
Sinoči je v Slovenskem klubu predaval prof. France Bernik iz Ljubljane. Tema, o kateri je govoril — Erotika v Tavčarjevem «Cvetju v jeseni» — je bila zelo zanimiva in je privabila precej občinstva. Predavatelj, ki je redni član SAZU, je o tej temi govoril lani jeseni na simpoziju slovenskih slavistov.
Profesor Bernik je poudaril pomen, ki ga daje Tavčar erotiki, ne samo v «Cvetju v jeseni», ampak tudi v drugih delih. Vendar pa je pisatelj reduciral ljubezensko tematiko na čustvenost; povezanost med odvetnikom Kosmom in kmečkim dekletom Meto je utemeljeval s prijateljstvom in s spomini na otroška leta.
pomenu besede in da v njihovi nežni duševnosti vrednotijo življenjske čednosti kot so poštenost, dobrota, pravičnost in še druge. Pri tem je treba namreč upoštevati dognano dejstvo, da je pravljični svet za otroke resnični svet in da imajo zato morale, ki jih vsebujejo dobre otroške igre ali pravljice, na otrokovo duševnost neposreden učinek in neposredno odmevnost v njih.
Pravljica o Pepelki ima vse lastnosti dobre otroške igre. Pravičnost in pravično plačilo v njej zmagujeta nad hudobnostjo in pre vzetnostjo, njena zgradba je li nearna in razumljiva v svojem raz pletu, osebe v njej so jasno iz risane in ustrezno poantirane, pri zorišče samo po omogoča postavi tev, ki je nekje na nevsiljivi meji brez jasne ločnice med pravljičnim in resničnim svetom. Vse te in še druge bolj obrobne elemente je režiser Adriian Rusija spretno in s posluhom za otroško duševnost prepletel in še dopolnil s scenografovo (Demetrij Cej), koreografovo (Selma Micheluzzi) in glasbenikovo (Aleksander Vodopivec) pomočjo in postavil na oder uprizoritev na dostojni profesionalni ravni in zelo dovzetni otroškemu sprejemanju in podoživljanju, kar je živahno reagiranje otrok zgovorno potrjevalo. Prav to reagiranje pa je zlasti pri tovrstnih predstavah tudi najboljše merilo njihove uspešnosti.
Ansambel SSG je bil tudi v tej igri skoraj polno angažiran, kar je spričo njegove maloštevilnosti skoraj že neizbežna nuja. Pepelka je bila — kdo drug — Miranda Caharija in princ Krasnoslav Livij Bogateč, oba, zlasti pa Miranda, na moč naravna v igri in zato deležna simpatij in čustvovanja malih gledalcev. Barona Monte-contecuculoruma je igral z njemu lastno komičnostjo Silvij Kobal, njegovo drugo ženo Sibilo Zlata Rodoškova, njeni hčerki iz prvega zakona pa Lidija Kozlovičeva in Bogdana Bratuževa, vse tri ubrane na isto struno prevzetnosti in domišljavosti. Jožko Lukeš je bil dvorni maršal Žolna, Alojz Milič minister Furman. Stane Starešinič pa nadkonjar Kobilica. Mira Sar-dočeva je igrala tokrat dobro čarovnico Valpurgo, Anton Petje je bil berač Syfaks, Adrijan Rusija pa je vskočil v kožo kralja Ka-kaduja namesto obolelega Rada Nakrsta. Nastopili so še v vlogah vojakov, dvorjanov, pažev in plesalcev Melita Valli. 'T&nja Raztresen, Dora Tomšič. Boris Kobal, Vili Mikac, Demetrij Cej. Zvonček Petje, Anton Kalc, Dušan Jazbec, Jasna Rodošek in Ludvik Zajc.
j. k.
Stanku Grgiču v spomin
V ponedeljek smo pokopali prof. Stanka Grgiča, ki je preminil 11. januarja v tržaški bolnišnici. Z njim je šel v grob predzadnji predstavnik starejše generacije, ki v Bazovici je ni več. Na zadnji poti ga je spremljala ogromna množica prijateljev in znancev.
Nikoli ni hotel biti v prvih vrstah, vedno je živel ob strani, nikoli ni hotel biti nikomur na poti. Stanko, radi smo te imeli v svojih vrstah, zvečer ob prijateljskih sestankih smo se lepo razumeli in povedal si marsikatero tehtno, ki je bila na pravem mestu. Vemo, da si težko prišel do kruha, vemo, da ste se takratni študentje trdo preživljali, lahko rečemo, da ste napredovali postopoma. Zadnja leta si preživel doma v lastni hišici in si se vključil kot aktivni član v prosvetno delovanje. Pomagal si graditi naš Dom, bil si podporni član Partizanskega zbora.
Zaskrbljeni smo sledili tvoji bolezni do usodnega petka, ko je tvoje srce prenehalo biti.
Ob tvojem svežem grobu, čeprav ob veliki udeležbi tvojih prijateljev se te ni nihče spomnil niti z besedico, s tolažilno besedo vdovi in osamljeni ženi. Tudi tisti so molčali, ki so bili tvoji najožji prijatelji. Zato dragi Stanko, te bodo tvoji prijatelji vedno ohranili v dobrem spominu. M. P.
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 16. januarja
TOMISLAV
Sonce vzide ob 7.42 in zatone ob 16.48 — Dolžina dneva 9.06 — Luna vzide ob 1.39 in zatone ob 11.25. Jutri, ČETRTEK, 17. januarja ANTON
Vreme včeraj: najvišja temperatura 8,2 stopinje, najnižja 3,3, ob 19. uri 7 stopinj, zračni pritisk 1025,8 mb stanoviten, veter 4 km na uro zahodni, vlaga 67-odstotna, nebo 6/10 pooblače-no, morje mimo, temperatura morja 9,9 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 15. januarja 1974 se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo pa je 7 oseb.
UMRLI SO: 95-letna Ines Sirca vd. Dorligo, 68-letni Carlo Pirona, 56-letni Gino Donò, 73-letni Viktor Mislej, 62-letni Franc Bercè, 89-letna Maria Magris vd. Magris in 80-letna Elisa Nauta.
trg
Ai
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
All'Angelo d'oro — Goldonijev 8; Cipolla — Ul. Belpoggio 4;
Due Lucci — Ul. Ginnastica 44. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Gmeiner — Ui. Giulia 14; Manzoni 1
—	Trg Sennino 4; IN AM — Al Cedro
—	Oberdankov trg 2.	j
Gledališča
KULTURNI DOM
V petek, 18. t.m., ob 16. uri za a-bonma red G in H in ob 20. uri za abonma red A — premierski gostuje Slovensko ljudsko gledališče iz Celja s predstavo W. Gombrowicza «I-vona, princesa Burgundije».
Ponovitve: v soboto, 19. t.m., ob 20. uri (abonma red B — prva sobota po premieri); v nedeljo, 20. t.m., ob 16. uri (abonma red C — prva nedelja po premieri in red F — okoliški); v ponedeljek, 21. t.m., ob 20. uri (abonma red I); v torek, 22. t.m.. ob 16. uri (abonma red J); v sredo, 23. t.m., ob 16. uri (abonma red K) in ob 20. uri (abonma red D — mladinski v sredo in red E — mladinski v četrtek).
OBČINSKO GLEDALIŠČE «G. VERDI»
Operna sezona 1973-74 Jutri ob 20. uri premiera opere Rim-ski-Korsakova «Zlati petelin». Dirigent Oskar Danon. Novost za Trst.
Prodaja vstopnic pri gledališki blagajni (tel. 31948).
Koncerti
Pianistka Angelini v CCA
V okviru koncertnega cikla «Italijanski glasbeni petki», ki ga prireja Vsedržavna blagajna za pomoč glasbenikom v sodelovanju z vsedržavnim sindikatom glasbenikov in Krožka za kulturno in umetnost, bo v petek, 18. t.m. ob 20.30 v veliki dvorani CCA v Ul. S. Carlo 2 nastopila rimska pianistka Gabriella Galli Angelini. Poleg dveh Scar-lattijevih sonat, Beethovnove «Aurore» in dveh Lisztovih skladb bo izvajala dela italijanskih sodobnih avtorjev Allegre, Capuisa in Tržačana Renata Ruggiera.
Pianistka Angelini poučuje klavir na turinskem konservatoriju «Verdi». Nastopala je že v raznih evropskih državah, v Mali Aziji, Severni Afriki in v ZDA.
V Nemškem kulturnem inštitutu (Ul. Coroneo 15) bo danes 16. januarja ob 20.30 koncert mezzosopranistke Francine Dandoy. Pri klavirju Laura Battilana. Na sporedu bodo skladbe naslednjih avtorjev: G. F. Hàndel, F. Schubert. R. de Banfield, A. Schbnberg in J. Brahms.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom
GOSTOVANJE
SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA IZ CELJA
Witold Gombrowicz
IVONA, PRINCESA BURGUNDIJE
komedija
Prevod:	Igor	Lampret
Dramaturg predst.: Igor Lampret Scena:	Meta Hočevarjeva
Kostumi:	Melita	Vovkova
Anja Dolenčeva Režija:	" DUŠAN JOVANOVIČ
Asistent režije: Robin C. Jackson V petelj:, 18. t. m. ob 16. uri ABONMA RED G in H v petek, 18. t. m. ob 20. nri ABONMA RED A — premierski
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom
Ljudski oder JAKA ŠTOKA
MUTASTI MUZIKANT in
NE KLIČI VRAGA
(enodejanki)
Scena:	VLADIMIR RIJAVEC
Kostumi:	MARIJA VIDAU
Glasba:	URBAN KODER
Besedilo pesmi:	ERVIN FRITZ
Korepetitor:	IGNACIJ OTA
Režija:	ADRIJAN RUSTJA
V	petek, 18. t.m., ob 20. uri v prosvetni dvorani «Igo Gruden» v Nabrežini.
V	soboto, 19. t.m., ob 20. uri v Ljudskem domu v Sv. Križu.
———----- ■	yr-
Razna obvestila
Vodstvo Tržaškega partizanskega pevskega zbora obvešča pevce in instrumentalni ansambel, da bo redna vaja v petek, ob 20.30 v Bazovskem domu.
iStSISt;) ■
BANCA DI CREDITO Dl TRIESTE, TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST - UL F FILZI 10	r,. 38-101, 38-0«5
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Amoriiki dolar	655—
Funt iterling	1430,—
Švicarski frank	192—
Francoski frank	127—
Nemška marka	228,75
Avstrijski šiling	31,35
Dinar: debeli	39—
drobni	39—
MENJALNICA
vseh tujih valut
Kino
La Cappella Underground 19.00—21.00 «Una vita difficile», režija Din0 Risi. Igrajo Alberto Sordi, Vittorio Gassman, Lea Massari.
Nazionale 15.00—22.00 «La grande abbuffata». Igrajo Ugo Tognazzi. Marcello Mastroianni, Michel Piccoli in Philippe ■ Noiret. Barvni film-Prepovedano mladini pod 18. letom.
Excelsior 15.00 «Amarcord». Barvni film Federica Fellinija in Tonina Guerre. Igrajo Giustina Maggio, Armando Brancia in nešteto drugih.
Grattacielo 15.30—22.10 «Sesso matto». Giancarlo Giannini in Laura ^nt°' nelli. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Fenice predvaja isti film ob istih u-rah, kot kino Nazionale.
Eden 15.30—21.30 «Papillon». V glavnih vlogah igrata Steve McQueen in Dustin Hoffman. Barvni film.
Ritz 15.00—22.10 «Zanna bianca». Barvni film posnet po romanu Jacka Londona. V glavni vlogi igrajo Franco Nero, Virna Lisi, Fernando Rey> Carole Andre itd.
Aurora 15.30 Walt Disneyev film «Fantasia».
Capitol 16.30 «Paolo il caldo». Giancarlo Giannini. Barvni film. P16" povedano mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.30 «Teresa la ladra». Barvni zabavni film. Igra M. Vitti.
Impero 14.30—17.40—20.50 «Ludwig»-Romy Schneider, Helmut Berger. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 16.00 «Le hostess». Barrai film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.00 «Finalmente le mille e una notte». Barbara Bouchet, F. Benussi. Barrai film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
V'ittorio Veneto 15.00 «La polizia incrimina, la legge assolve». V glavni vlogi igra Franco Nero. Barvni film, prepovedan mladini pod Izletom.
Ideale 16.00 «Bastardi si nasce, carogne si diventa». Igrajo Peter Funk, John Miller in Maria Kenia. Barvni western.
Abbazia 16.00 «Grand Prix». Barvni film. Igrajo: J. Garner, E. M. Saint, Y. Mantand.
Astra 14.45—17.45—20.50, zadnji dan «Dottor Živago». Igrata Omar Sha-rif in Julie Christie. Barvni film.
Radio 16.00-22.00 «Un’anguilla da 300 milioni». Igrajo:	Ottavia	Piccolo,
Lino Toffolo in Senta Berger. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Ariston Dvorana rezervirana za krožek «U. Barbaro».
Šolske vesti
Združenje staršev osnovne šole K-D-Kajuh v Gropadi - Padričah vabi vse, ki jih zanimajo vprašanja razvoja o-troka na predavanje dr. D. Sedmaka: «Otrok, njegovi šolski in življenjski problemi in uspehi». Predavanje bo jutri, 17. t.m., ob 19.45 v prostorih gropajsko-padriške osnovne šole.
j - -Lon* ,•	’
Prosveta
PD SLOVENEC - KREKOV DOM
iz Boršta priredita kulturno priredi' tev za praznik sv. Antona dne 1L januarja 1974, ob 20. uri; ponovitev one 20. januarja 1974 ob 17. uri v dvorani šolskih sester.	Odbor
SPD «TABOR», Opčine, sporoča, da se bodo začele zopet — po kratki prekinitvi zaradi mraza — reone vaje baletnega tečaja v petek, 11. t.m., ob 18. uri.
Prosvetno društvo «Kraški dom» vabi na predvajanje filma «Cvetje v jeseni» danes, 16. t. m., ob 19-3® v občinski kopalnici v Repnu.
Odbor Narodne in študijske knjižnice v Trstu obvešča vse člane NšK, da bo letošnji redni občni zbor NšK v četrtek, 24. januarja t.l., ob 18. uri v čitalnici knjižnice v Ul. Geppa 9, v Trstu. Odbor prosi vse člane, da se občnega zbora udeležijo.
Prosvetno društvo «Primorec» obvešča, da bodo redne pevske vaje jutri, 17. t.m., ob 21. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Bodite točni.
Prosvetno društvo «Ivan Grbec» v škednju priredi v petek, 18. t.m., ob 20. uri predvajanje celovečernega filma «Cvetje v jeseni». Odbor vabi k obilni udeležbi.
Pevski zbor «Vasilij Mirk» s Prose-ka-Kontovela obvešča pevce, da bo v petek, 18. t.m., ob 21. uri v društvenih prostorih redni občni zbor. Priporočamo polnoštevilno udeležbo.
Prispevki
Namesto cvetja na grob Marice Tončič darujeta Bruna in Aljoša Logar
10.000	lir za sklad Sergija Tončiča.
V	počastitev spomina pok. Marice Tončič in ing. Stanka Grgiča daruje ing. Andrej Čok 5.000 lir za sklad Sergija Tončiča.
V	počastitev spomina ing. Stanka Grgiča darujeta Neva in Jožko Lu-keš 2.000 lir za ŠD Zarja.
SOŽALJE
Člani godbenrea društva iz Nabrežine izrekajo globoko sožalje svojemu kapeiniku Stanku Misleju ob izgubi dragega brata Viktorja.
— +---------------------------------------
Po dolgi bolezni nas je 14. t.m. zapustil naš dragi
FRANC BRCE
Pogreb dragega pokojnika bo danes, 16	t.m., ob 14.30 iz
mrtvašnice tržaške bolnišnice.
Žalostno vest sporočajo žena Tončka, sin Sergio, hči Laura in zet Giuliano, maM vnuk Roberto, sestra Marija ter drugo sorodstvo
Boršt, Gropada, Opčine, 16. januarja 1974 Občinski pogrebni zavod, Ul. Zonta 7/C
GORIŠKI DNEVNIK
PRED OBJAVO V URADNEM LISTU ZAKONA BELCI-ŠKERK
Potrebni bodo še posegi pri oblasteh za izvajanje določb in spoštovanje rokov
NA GORIŠKEM SKUPNO 4.300.000.000 UR DEFICITA
Lani so občine in pokrajinske uprave imele velike de ficite v proračunih
ORGANIZACIJSKI ODBOR SE ZAHVALJUJE
Po veličastni proslavi 30-letnice goriške fronte
Z njo so demokratične množice potrdile svojo pri. vrženost idealom borbe za demokracijo in svobodo
Z dopolnilnim zakonom o slovenskem šolstvu naj se seznanijo tudi združenja staršev
Pred dobrim mesecem (12. decembra) je bil dokončno odobren dopolnilni zakon Belci - Škerk o slovenskem šolstvu, stopil pa bo v veljavo dan po objavi v Uradnem listu. Ni nam znano, da bi bil že veljaven, običajno pa od odobritve do objave preteče mesec dni, zato bi moral biti objavljen ? prihodnjih dneh, Kot smo že omenili, bo stopil zakon v veljavo dan po objavi v Uradnem listu, t°da za njegovo izvajanje bodo po trebni še razni dekreti ter pravila *li norme. Zato bodo morali prizadeti šolniki, organizacije in stranke stalno pritiskati na pristojnih mestih in pri ministrstvu za šolstvo, da se ne bodo stvari vlekle V nedogled. Glede tega imamo žal •labe izkušnje tudi z izvajanjem osnovnega zakona o slovenskem šolstvu.
Razpis javnega natečaja
oa osnovi prednostnih listin in izpitov za mesto šefa urada za stike * javnostjo in prevajalsko službo (konceptna služba).
V	smislu sklepa občinskega sveta •t. 42 z dne 22.10.1973, ki ga je Pokrajinski nadzorni odbor odobril na seji dne 10.12.73, štev. 11531/ 11627, se razpisuje javni natečaj na osnovi prednostnih listin in izpitov za mesto šefa urada za stike z Javnostjo in prevajalsko službo (konceptna služba).
Natečaja se lahko udeležijo ita-njanski državljani v posesti diplome višje srednje šole, ki ob dnevu fazpisa niso presegli tridesetega leta starosti, razen izjem, ki jih določa zakon.
Mestu pripada:
a)	začetna plača 1.999.500 lir s plačilnim napredovanjem, ki ga določa veljavna organska razpredelnica;
^ P°vsebna dopolnilna doklada v višini, ki jo predvidevajo veljavne določbe ;
C) morebitne pripadajoče družinske doklade y smislu zakona, n prejemki so podvrženi zdravstvenim, socialnim in državnim odtegljajem, kot to določa zakon.
Kandidati naj vložijo prošnjo na kolkovanem papirju do dne 14. marca 1974.
V	prošnji naj navedejo:
*) rojstni datum in kraj;
b)	posest italijanskega državljanstva;
C) vpis v volilne sezname ali razloge nevpisa;
d) da niso sodno kaznovani;
*) posest diplome višje srednje šole z navedbo datuma in zavoda, ki jo je izstavil;
*) položaj glede vojaške obveznosti; 8) točno navedbo bivališča.
Prošnji naj priložijo:
®) potrdilo o plačilu 1.000 lir za natečajno takso;
b)	diplomo ali spričevalo na kolkovanem papirju, iz katerih naj izhajajo redi iz posameznih izpitov za dosego diplome višje srednje šole;
c)	vse listine, o katerih kandidat sodi, da bi mu lahko koristile;
d)	listine, ki potrjujejo posest prednostnih naslovov glede imenovanja in one, ki dokazujejo pravico do zvišanja najvišje starostne meje.
Podpis na koncu prošnje mora overoviti notar ali občinski tajnik občine, v kateri kandidat prebiva.
Vsi dokumenti, ki so priloženi Prošnji, naj bodo navedeni v seznamu na prostem papirju, v dvojniku, s kandidatovim podpisom.
Kandidat, ki bo prvi na lestvici, bo moral poslati v 30 dneh od dneva zadevnega poziva običajne dokumente. ki jih bo zahtevala občinska uprava.
Po ugotovitvi pravilnosti natečajnih aktov in veljavnosti dokumen-tocije o zahtevanih pogojih, bo občinska uprava imenovala zmagovalna, pri čemer bo upoštevala po zakonu določene prednosti.
Ako bi zmagovalec brez utemeljenega razloga ne nastopil službe v dneh od prejema sporočila o imenovanju, bo izgubil pravico do «nenovanja.
Imenovanje je mišljeno za poskusno dobo dveh let od dejanskega nastopa službe in je podvrženo določbam veljavnega organskega pravilnika uslužbencev te občine.
Izpiti, o kraju in datumu katerih bodo k njim pripuščeni kandidati pravočasno obveščeni, bodo tile:
Pismeni izpit: sestavek o enem izmed naslednjih izpitnih predmetov: L osnove upravnega prava;
2- osnove civilnega prava;
3. osnove politične ekonomije, finančnih ved, in davčnega prava in prevod v slovenščino in iz slovenščine.
Ustni izpiti:	...
Poleg predmetov za pismeni izpit še;
a)	osnove ustavnega prava;
b)	občinski, pokrajinski in deželni zakon ;
c)	osnovni zakoni o upravi državne imovine in državnega knjigovodstva ;
d)	ureditev matičnega urada;
*) zakoni in pravilniki o državnem svetu;
D osnove statistike:
8) razgovor v slovenščini in osnove slovenskega slovstva: b) šolska zakonodaja.
Glede nadaljnjih obvestil se prizadeti lahko obrnejo vsak dan od
Poglejmo bežno le nekatere določbe novega zakona. Med najvažnejše spada deželna komisija (člen 9), ki jo imenuje višji deželni šolski skrbnik, da mu pomaga pri reševanju vprašanj, ki zade\ajo delovanje slovenskih šol. To komisijo bodo sestavljali šolska skrbnika iz Trsta in Gorice, dva šolska ravnatelja, en šolski nadzornik, en didaktični ravnatelj, en osnovnošolski učitelj, en profesor srednje šole, en profesor višje srednje šole ter pet slovenskih predstavnikov, ki jih bosta izvolila pokrajinski svet v Trstu in pokrajinski svet v Gorici. Ta komisija ne bo mogla biti ustanovljena, dokler ne bo izdan zadevni ukrep. Menimo, da bi se morala za to zavzeti tudi oba pokrajinska sveta.
Važen je tudi čl. 10. ki pravi, da ministrstvo za šolstvo lahko odobri
9. do 12. ure na občinsko tajništvo.
Devin-Nabi ežina, 14. januarja 1974 Poslevodeči glavni tajnik (dr. G. Tinta)
Župan
(dr. Dragomir Legiša)
Razpis javnega natečaja
na osnovi listin in izpitov za mesto redarja-sla (izvršilna služba).
Na osnovi sklepa občinskega sveta št. 75 z dne 29.10.73, ki ga je odobril Pokrajinski nadzorni odbor v Trstu na seji dne 19.11.973 s štev. 11890/ 10736. se razpisuje natečaj na osnovi prednostnih listin in izpitov za mesto redarja-sla (izvršilna služba).
Natečaja se lahko udeležijo italijanski državljani v posesti diplome srednje šole I. stopnje, ki ob razpisu natečaja niso presegli tridesetega leta starosti, razen po zakonu določenih izjem.
Mestu pripada:
a)	začetna letna bruto plača 1.227.600 lir s plačilnim napredovanjem, ki ga določa veljavna organska razpredelnica;
b)	posebna dopolnilna doklada v višini, ki jo predvidevajo veljavne določbe;
c)	morebitne pripadajoče družinske doklade v višini, ki jih določa zakon.
Omenjeni prejemki so podvrženi zdravstvenim, socialnim in državnim odtegljajem v smislu zakottaU Kandidati naj vložijo prošnjo na kolkovanem papirju do dne 14. marca 1974.
V prošnji naj kandidati navedejo:
a)	rojstni datum in kraj;
b)	posest italijanskega državljanstva;
c)	vpis v volilne sezname ali razloge nevpisa;
d)	da niso sodno kaznovani;
e)	posest diplome srednje šole I. stopnje z navedbo datuma in zavoda, ki jo je izstavil;
f)	položaj glede vojaške obveznosti;
g)	točno navedbo bivališča.
Prošnji naj priložijo:
a)	potrdilo o plačilu 1.000 lir za natečajno takso;
b)	diplomo ali spričevalo na kolkovanem papirju z navedbo redov iz posameznih izpitov za dosego diplome srednje šole I. stopnje;
c)	vse listine, o katerih kandidat sodi, da bi mu lahko koristile;
d)	dokumente, ki potrjujejo morebitno posest prednostnih naslovov glede imenovanja in one, ki potrjujejo pravico do zvišanja najvišje starosti.
Podnis na koncu prošnje mora overoviti notar ali občinski tajnik občine, v kateri kandidat biva.
Vsi dokumenti, ki so priloženi prošnji, naj bodo navedeni na seznamu na prostem papirju, v dvojniku. s kandidatovim podpisom.
Kandidat, ki bo prvi na lestvici, bo moral poslati v 30 dneh od dneva zadevnega poziva običajne dokumente, ki jih bo zahtevala občinska uprava.
Po ugotovitvi pravilnosti natečajnih aktov in veljavnosti dokumentacije o posesti zahtevanih pogojev, bo občinska uprava imenovala zmagovalca, pri čemer bo vodila račune o po zakonu določenih prednostih.
Ako bi zmagovalec brez utemeljenega razloga ne nastopil službe v 30 dneh od prejema sporočila o imenovanju, bo izgubil pravico do imenovanja.
Imenovanje je mišljeno za poskusno dobo dveh let, začenši od dneva dejanskega nastopa službe in je podvrženo določbam veljavnega organskega pravilnika uslužbencev te občine.
Izpiti, o dnevu in kraju katerih bodo k njim pripuščeni kandidati pravočasno obveščeni, bodo tile: Pismeni izpiti:
1.	sestavek v italijanskem jeziku;
2.	rešitev osnovnega problema o določbah prometnega zakona in zadevnega pravilnika.
Ustni izpiti:
1.	občinski in pokrajinski zakon;
2.	osnove E. B- zakona in pravilnika o javni varnosti.
Neobvezno: pismeni in ustni izpit iz slovenskega jezika.
Glede nadaljnjih pojasnil se prizadeti lahko dnevno od 9. do 12. ure obrnejo na občinsko upravo. Devin-Nabrežina. 14. januarja 1974 Poslevodeči tajnik (dr. G. Tinta)
Župan (dr. D. Legiša)
ustanovitev tečajev za slovenske otroške vrtnarice na učiteljišču v Trstu in na učiteljišču v Gorici. Tudi za to bo potreben zadevni odlok omenjenega ministrstva. Že večkrat smo poudarjali kako potrebni so taki tečaji, da se bodo otroške vrtnarice za slovenske o-troške vrtce usposabljale na slovenski šoli. Naše otroške vrtce upravljajo nekatere občine in ustanova ONAIRC. Zato pričakujemo, da bodo na pristojnem mestu čimpiej nastopile tudi občinske uprave in vodstvo ustanove ONAIRC.
Nič manj ni važen čl. 8, ki govori o skladu (125 milijonov Ur letno) za sestavo, prevode in tiska* nje učbenikov za srednje in višje srednje šole. Nujno potreben bo torej nastop na ministrstvu za šolstvo, da bo čimprej akreditiralo omenjeno vsoto višjemu šolskemu skrbniku in da bo prispevek redno prihajal vsako leto, saj je znano, kakšne težave imajo dijaki in profesorji zaradi kroničnega pomanjkanja učbenikov.
Prav tako bomo morali pazljivo slediti in zahtevati, da se bodo izvajale določbe, ki jih vsebuje čl.
2 (natečaji za mesta šolskih nadzornikov in didaktičnih ravnateljev). Med drugim določa ta člen. da bo razpisan natečaj za mesta didaktičnega ravnatelja v roku treh mesecev od dneva, ko bo stopil v veljavo. Daljši rok (dve leti) so določili za razpis natečaja za mesto šolskega nadzornika. Določen je tudi rok (6 mesecev) za razpis natečaja za ravnateljska mesta na srednjih šolah. Roki so torej določeni, toda vemo, da v Rimu radi pozabljajo na razne roke.
Zelo dobro bi bilo, da bi se z zakonom seznanila tudi združenja staršev in nastopala pri pristojnih oblasteh za čimprejšnje izvajanje raznih določb.
Poleg vsega tega pa je vsekakor potrebna čimbolj enotna akcija, da se rešijo še druga vprašanja, ki se tičejo slovenskega šolstva v Italiji in ki jih je tudi ta zakon prezrl.
Prva seja dež. odbora za dodelitev goriva industrijskim obratom
Po ustanovnem sestanku, ki je bil prejšnji tedgn, se je včeraj na deželnem odborhištvu za trgovino in industrijo sestal deželni koordinacijski odbor za dodelitev petrolejskih derivatov industrijam, ki,, delujejo v naši deželi. Na sestanku, ki so se ga udeležili predstavniki trgovinskih zbornic, združenj industrijcev, združenja majhnih in srednjih industrij, obrtnikov in sindikalnih organizacij vseh štirih pokrajin naše dežele, so preučili dobave goriva v prejšnjem tednu. Preučili so predvsem vprašanje prevozov in zahtevo obrtnikov, ki potrebujejo večjo količino plinskega olja za ogrevanje. Odbor je tudi preučil stanje nekaterih industrijskih obratov iz videmske in pordenonske pokrajine, ki so doslej prejemali plinsko olje iz Veneta, odkoder ga ne dobavljajo več v našo deželo. Na tem sestanku so še sklenili, da izdelajo v najkrajšem času načrt za poseg pri ministrstvu za industrijo, do katerega bo prišlo z osebnimi stiki, kot je bilo to doslej v navadi.
NA POBUDO ZADRUŽNE ZVEZE
Deželni študijski seminar o problemih davčne reforme
Na pobudo deželnega odbora Zveze zadrug dežele Furlanije - Julijske krajine ter Deželnega centra za zadružno preučevanje je bil predvčerajšnjim v dvorani motela AGIP v Vidmu, deželni študijski seminar o problemih, ki zadevajo davčno reformo ter njeno uresničitev. Seminarju je predsedoval ravnatelj vsedržavnega centra za zadružniška preučevanja dr. Gianni Bragaglia, glavno poročilo pa je imel predstavnik Feriercoog iz Bologne ter izvedenec Vsedržavne zadružne zveze. Mandrioli.
Študijskega seminarja t’ Vidmu se je udeležilo veliko zadružnikov iz vseh krajev dežele, med katerimi naj omenimo predstavnika delavskih zadrug iz Trsta Bama, predstavnike videmske Federcoop in drugih deželnih organov An-driana, Cappolletta, Orsettiga, Burella in Poletta. predstavnika por-denonskih delavskih zadrug Chia-rando, goriška zadružnika Manfre-dinija in Tonizza ter Sorinija in Markoviča iz Trsta. V predstavništvu deželnega odbornika Maura se je seminarja udeležil tudi deželni predstavnik za zadružništvo dr. Peloso.
Seminar so priredili v okviru zadružniške kadrovske politike ter z namenom, da bi v bližnji bodočnosti še razširili zadružniško dejavnost ter s tem okrepili gibanje, ki je bistvenega pomena za bodoče demokratično deželno načrtovanje.
Med včerajšnjo sejo koroške deželne vlade so prišli do zaključka, da je gradnja južne avtoceste v smeri Trbiža in Vidma nujna. Člani deželne vlade so mnenja, da je treba čimprej zgraditi to važno cestno povezavo, za katero je predsednik Hans Sima izjavil, da morajo dati gradnji, v interesu Koroške in tudi dunajskega glavnega mesta, absolutno prednost.
Občina Devin - Nabrežina
Pokrajina Trst
Tudi letos precejšnji primanjkljaji
V zadnjih tednih prejšnjega leta in v nekaterih primerih tudi sedaj, v novem letu, razpravljajo občinski svetovalci o letošnjem občinskem proračunu. Nekatere večje uprave bodo o tem razpravljale šele v prihodnjih dneh, v marsikaterem primeru pa se bo odobritev proračuna zavlekla tja v pomlad.
Tudi proračuni za letošnje leto so na Goriškem v skoro vseh primerih deficitarni. Občine nimajo toliko dohodkov kot potrebujejo denarja za izdatke in zaradi tega morajo iz le-v leto najemati posojila, ki so, zaradi vsak dan naraščajočih stroškov, iz leta v leto višja.
Dokončnih podatkov za tekoče le-nimamo. razpolagamo pa s podatki za lansko leto. V vsej deželi, kjer je 219 občin in 4 pokrajine, so morale deficitarne krajevne u-prave najeti 18.297.208.039 lir posojil za kritje primajkljaja. Vendarle pa deficitarna slika osredotočena v glavnem na tržaško in goriško pokrajino, saj so občine v videmski in pordenonski pokrajini v veliki večini primerov brez deficita. Na eni strani je treba to pripisati dejstvu, da razpolagajo te občine z večjimi dohodki, na drugi pa ne nudijo te občine prebivalcem toliko uslug kot naše občine. Marsikatero javno delo čaka dolgo vrsto let, pri nas pa se urejajo razna javna dela hitreje in prebivalcem se nudijo tudi najrazličnejše službe.
Na Goriškem, med 25 občinami, so imele lani le Sovodnje in Gradež proračun brez deficita. Ostale občine so imele skupni deficit 3 milijarde 280.736.024 lir in če dodamo tej
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU - SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice
Karl August Corner
P E P E L K A
Pravljica v štirih dejanjih
Prevod:	Fran Govekar
Scena:	Demetrij Cej
Koreograf :	Selma	Micheluzzi
Kostumi:	iz fundusa SSG
Glasba:	Aleksander Vodopivec
Režija:	ADRIJAN	RUSTJA
Jutri,	17.	t.	m., ob 10.30 v
gledališču Verdi v Gorici.
vsoti še 1.096.000.000 deficita pokrajinske uprave dobimo skupno vsoto, ki presega štiri milijarde in tristo milijonov lir.
Občine se večkrat pritožujejo, da dežela ne daje denarja za njihovo poslovanje. Dežela namreč izglasuje zakone, ki določajo finančno pomoč občinam za šolske potrebe, javna dela, športne objekte, itd., potem pa ugotovimo, da je ta pomoč le polovičarska, ker zahteva še večje izdatke občin.
Posojila, ki so jih posamezne občine na Goriškem najele lani za kritje svojih proračunov, so naslednja:
Koprivno 5.343.102; Krmin 106 milijonov 837.151; Doberdob 19.744.121; Dolenje 3.143.735; Fara 16.002.625; Fogliano 20.164.185; Gorica 2 milijardi 8.984.065; Gradišče 101.058.211; Mariano 30.172.180; Medea 27.398.475; Tržič 368.509.637; Moraro 18.087.585;
Moša 12.212.441; Romans 18.603.420; Ronke 162.277.476; Zagraj 6.168.955; Škocjan 139.032.632; Števerjan 26 milijonov 433.421; Šlovrenc 1.409.705; Šempeter ob Soči 39.988.330; štaran-can 114.042.878; Turjak 26.405.387; Vileš 8.743.307.
Deficiti so bili torej lani precejšnji. Bolj ali manj so deficiti podobni v občinah z enakim številom prebivalstva. Ni pa to pravilo.
V nekaterih primerih smo letos u-gotovili, da so letošnji deficiti enaki ali celo višji od lanskih kljub temu, da je letos dohodek občin višji od lanskega. Občine namreč ne dobivajo več lastnih davkov, to zaradi davčne reforme in država daje občinam v nadomestilo dodatke, ki so za deset odstotkov višji od prejšnjega davčnega dohodka. Sicer pa v Rimu obljubljajo, da bodo v nekaj letih z reformo krajevnih financ odpravili vsakoletne primanjkljaje.
Odbor za proslavo 30 - letnice Goriške fronte, v katerem so bili zastopniki pokrajine, občin Gorica in Tržič, naprednih organizacij ter ANPI in drugih partizanskih organizacij je izrazil svoje zadovoljstvo, ker je tako lepo uspela proslava tega nad vse važnega dogodka v septembru 1943. ko so se partizanski borci uspešno uprli nacifašistič-ni strahovladi.
Bitka na goriški fronti je bila med prvimi večjimi bitkami italijanskega odporništva, v kateri je skupaj s slovenskimi in jugoslovanskimi partizani sodelovala tudi Proletarska brigada, v kateri so bili pretežno delavci tržiške ladjedelnice.
Prav tako je uspela razstava ob 50 - letnici ljudskih borb v Furlaniji, kakor tudi debatna konferenca z dne 3. novembra, na kateri so razpravljali o zgodovinskem pomenu goriške bitke. Najbolj veličasten pa je bil v nedeljo 11. novembra spre-
niiiiiiii»iiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V PRIPRAVI POKRAJINSKE TURISTIČNE USTANOVE
Program kulturnih in folklornih prireditev na Goriškem za 1974
V Števerjanu bo tradicionalna proslava 1. maja, v Štandrežu pa «Jesenski praznik»
Pokrajinska ustanova za turizem (EPT) je izdelala začasen okvirni program kulturnih, športnih, folklornih in drugih prireditev in razstav, za katerega so se sporazumele prizadete organizacije in u-stanove. Dokončen program, ki je časovno razdeljen na vseh 12 mesecev v letu 1974, bodo v kratkem podrobneje dopolnili ter ga poslali turističnim ustanovam doma in v inozemstvu za informacijo.
V januarju bodo začeli s prireditvami v Tržiču, kjer bo v dvorani Pro loco ves mesec razstava fotografij pod naslovom «Italia da salvare». V Gorici bodo imeli slikarske razstave v dvorani Stella Matutina, v Gradišču pa bodo odprli slikarsko razstavo. Prvi dve manifestaciji se bosta nadaljevali tudi v februarju.
Med februarskimi prireditvami naj omenimo prosvetno prireditev društva «Sedej» v Števerjanu, za katero datum še ni določen ter
predpustne prireditve v Gorici, Tržiču in drugod.
V marcu bo nekaj manjših prireditev v Gorici, Gradišču in Števerjanu.
Aprila naj omenimo v Gorici «az-stavo ESPOMEGO od 27. do 30. V Krminu bo 15. aprila tradicionalni izlet na Krminsko goro. V Števerjanu bodo zadnje dni meseca priredili domači vinogradniki vinsko razstavo v zvezi s proslavo prvega maja, ki jo bo na Dvoru kot običajno priredilo p.d. «Briški grič» z bogatimi programom.
Junija bodo na sporedu razne poletne prireditve, med katerimi naj omenimo mladinsko tekmovanje v odbojki, ki ga priredi zadnje dni meseca v Gorici «Olympia». Poletne kulturne manifestacije bodo na sporedu tudi julija in avgusta z običajnimi «Sagrami» v raznih podeželskih krajih in v Gorici, kjer bo 25. avgusta tudi ptičji sejem, ki ima mednarodni značaj. Glavnina prireditev in manifesta-
ranje inventarja za odbitek davka IGE glede na zaloge blaga podaljšan do 30. junija 1974.
Huda nesreča trgovca iz Gorice
Včeraj ponoči se je na cesti blizu mirenskega mejnega prehoda hudo ponesrečil 41-letni trgovec Fausto Napolitano iz Gorice, Ulica Ra-batta 22.
Približno ob 4. uri zjutraj je mož vozil avtomobil proti mestu, ko je iz še neznanih vzrokov izgubil nadzorstvo nad vozilom in zapeljal v obcestni jarek. Pri tem je Napolitana vrglo iz avtomobila. Približno uro kasneje je šofer tovornjaka opazil ponesrečenega moža in poklical rešilec. V bolnišnici mu je dežurni zdravnik ugotovil močan pretres možganov, verjeten zlom reber ter druge poškodbe po rokah in nogah. Okreval bo v 30 dneh.
vod po goriških ulicah in zborovanje večtisočglave množice v veliki dvorani UGG, s številnimi zastavami in prapori naprednih organizacij in bivših borcev, katerim je govoril senator Franco Antonicelii, Ob tej priliki so napredne množice rekle še en odločen ne temnim fašističnim silam, ki bi rade ponovno pregazile pravico in svobodo, ter poudarile svojo privrženost idealom odporništva in demokracije.
Organizacijski odbor teh proslav je te dni izdal proglas, v katerem se še enkrat zahvaljuje županom, društvom in organizacijam, ustanovam in demokratičnim strankam iz vse naše dežele, ki so dale svoj prispevek, da je proslava tako lepo uspela.
Podaljšana razstava goriških naturalistov
Naravoslovna razstava goriških naturalistov društva «A. Cornei» v dvorani goriške Pro loco je bila ves čas svojega dvotedenskega poslovanja deležna precejšnjega zanimanja. Zlasti so si jo ogledali študentje in drugi mladi ljudje, saj je to prva razstava te vrste v Gorici in prikazuje zanimiv pogled tudi v naravoslovni razvoj naše pokrajine v preteklih tisočletjih.
Zato so prireditelji sklenili podaljšati razstavo še za nekaj dni.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU - SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI ia ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC Iz Gorice GOSTOVANJE
SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA IZ CELJA
Witold Goinbrowicz
IVONA, PRINCESA BURGUNDIJE
komedija
Prevod :	Igor Lampret
Dramaturg predst.: Igor Lampret Scena:	Meta Hočevarjeva
Kostumi:	Melita Vovkova
Anja Dolenčeva Režija:	DUŠAN JOVANOVIČ
Asistent režije: Robin C. Jackson Jutri, 17. t. m., ob 20. uri v gledališču «G. Verdi» v GORICI ABONMA RED A (mesto, okoliški in mladinski)
...........................
OB ZAKLJUČKU TEČAJA ERSA
Nove smernice v kmetijstvu za usposobitev agrotehnikov
Modernizacija je potrebna v okviru Evropske gospodarske skupnosti
Kmetijski operaterji, zlasti pa neposredni obdelovalci, si prizadevajo, da bi bili na tekočem z modernimi tehničnimi pridobitvami v kmetijstvu, da bi lahko v svojih kmetijskih podjetjih čimprej uvedli tehnične in industrijske pridobitve, ki so nujne za dobro vodenje kmetijskega podjetja.
Za dosego tega cilja je potrebna učinkovita tehnična pomoč visoko specializiranega osebja, ki naj bi z nasveti in strokovnim vodstvom pomagalo kmetijskim operaterjem pri upravljanju njihovih podjetij s posebnim ozirom na gospodarsko plat upravljanja, ki jo narekuje vključitev našega kmetijstva v Evropsko gospodarsko skupnost.
Deželna ustanova za kmetijstvo ERSA je ob sodelovanju deželnega odborništva za kmetijstvo obširno obravnavala ta problem tako s tehničnega kot s političnega vidika, da bi našli najbolj ustrezno rešitev. Sporazumeli so se, da bi bilo potrebno ustanoviti združenje kmetijskih proizvajalcev, ki naj bi samo upravljalo pomožno službo pri včlanjenih podjetjih.
Prav tako naj bi kmetijske zadruge, ki že delujejo, organizirale pomoč za svoje člane tudi na tehničnem področju, obenem s službo za zbiranje pridelkov, njihove predelave in prodaje.
Za praktično izvedbo tega programa, ki je dobil tudi odobrenje sindikalnih organizacij kmetijskih proizvajalcev in predstavnikov kmetijskega zadružništva, je deželni odbornik za kmetijstvo dodelil kakim 10 zadrugam štirih pokrajin naše dežele, nekaterim skupinam neposrednih obdelovalcev zemlje in klubom 3P finančni prispevek na osnovi čl. 5 drugega zelenega načrta.
Gre za nov poskus in ERSA je sporazumno s predsedniki zadrug in drugih organizmov organizirala pri kmetijski šoli v Villa Chiozza pri červinjanu poseben tečaj za kmetijske operaterje. V njegovem okviru so obravnavali izključno tehnične argumente s posebnim ozirom na knjigovodstvo in na razvojne programe posameznih podjetij, ob velikem zanimanju mladih tehnikov.
Tečaj je zaključil predsednik ER SA Mario Lucca ob prisotnosti predstavnikov vseh prizadetih organizacij in ustanov, ki so se obvezale, da bodo aktivno sodelovale za u-speh nove pobude in nadaljnji napredek kmetijstva na Goriškem in v deželi na splošno. Pogoj za to pa je še tesnejše sodelovanje vseh prizadetih posameznikov in organiz-
mov, ki jim gre za to, da se z izvajanjem začrtanega programa doseže nadaljnji napredek v našem kmetijstvu.
Nov ravnatelj INAM
Na sedežu bolniške blagajne I NAM v Gorici se je te dni sestal pokrajinski odbor ustanove, da bi preučil nekatere probleme in med drugim tudi obračun za leto 1972.
Pred začetkom obravnave o u-pravnih zadevah pa je predsednik Colautti v imenu vsega odbora pozdravil dosedanjega ravnatelja goriškega sedeža INAM dr. Giu-ricina, ki je zadnji dve leti vodil goriški pokrajinski sedež INAM ter si s svojim delom pridobil priznanje in simpatije pri zavarovancih, socialnih operaterjih in krajevnih oblasteh zaradi svojega vestnega in strokovnega službovanja. Sedaj odhaja dr. Giuricin v pokoj na osnovi zakona 336/1970.
Govornik je nato izrekel dobrodošlico njegovemu nasledniku dr. Giuseppu Di Nataleju, ki je že prevzel novi službeni položaj v Gorici, kamor je prišel po večletnem službovanju kot podravnatelj INAM v Ferrari. Novi ravnatelj je po rodu s Sicibje.
Smrtna nesreča v rabeljskem rudniku
Včeraj zjutraj se je v rabeljskem rudniku pripetila huda nesreča, pri kateri je umrl komaj 43Jetni rudar Augusto Musina iz Rablja. Hotel je izmotati vrvi dvigala, zato je stopil na leseno lestev in se povzpel med mehanizem dvigala, ki je na vrhu skoro 100 metrov globokega rova «lager», kot ga imenujejo rudarji. Nenadoma pa je lestev popustila, Musina je padel v globino in obležal na dnu rova.
Delovni tovariš, ki mu je bil na strani in ki je na srečo ostal na podstavku, je nemudoma poklical na pomoč. Toda reševalna skupina ni mogla nuditi nesrečnemu Musini nobene pomoči, ker je bil na mestu mrtev.
Augusto Musina zapušča ženo z dvema otrokoma, 14-letnim sinom in 6-letno hčerko.
Sindikalne organizacije CGIL. CI SL in UIL so takoj napovedale stavko v znak protesta proti nezadostnim varnostnim meram v rudniku. Stavka se je pričela že ob 14. uri in bo trajala vse do 14. ure danes.
ŠE DANES IN JUTRI
Uspešen filmski ciklus v priredbi goriškega «Piccolo cineforum»
Filmskih večerov so se udeležili predvsem študentje
Izleti
cij pa bo v septembru, s težiščem v okviru, «goriškega septembra». Od 6. do 8. septembra bo v Gorici mednarodna folklorna revija, od 8. do 15. bo športni teden v Števerjanu, od 16. do 22. mednarodna konferenca o zborovskem petju in mednarodno tekmovanje pevskih zborov v Gorici. Omenimo naj tudi «Jesenski praznik», ki ga bo pripravilo prosvetno društvo «O. Župančič» iz Štandreža z mednarodno folklorno revijo in drugimi prireditvami.
V oktobru se bo nadaljeval «goriški september» s Srednjeevropskim kulturnim srečanjem in športnim tekmovanjem za memorial «M. Filej», ki se bo nadaljeval tudi novembra.
Decembra bo glavna manifestacija Andrejev sejem v Gorici, ki je tudi letos predviden od 30. novembra do 2. decembra s podaljškom delovanja zabavišč do konca tedna.
Kot rečeno je program le okviren in bodo vanj vnesli še spremembe ter določili še točnejše datume.
Davčne informacije na Intendane!
Na okrajnem davčnem uradu in na finančni intendanci v Gorici, ki ima svoj sedež v bivšem Trgovskem domu v Gorici, Korzo Verdi 52, je poseben urad na razpolago prizadetim davkoplačevalcem v zvezi z novo davčno reformo. Na uradu lahko dobijo prizadeti pojasnila zlasti v zvezi z odtegljaji na plačah uslužbencev, ki jih predvideva davčna reforma. Obenem lahko dobijo potrebna pojasnila in navodila tudi kar se tiče ureditev spornih zadev za plačila davkov prejšnjih let. Urad je odprt za občinstvo vsak delavnik od 9. do 12. ure.
Urad za stike z občinstvom pri finančni intendanci sporoča tudi, da je rok za predložitev in vidi-
Predavanja
Slovensko planinsko društvo Gorica
priredi prvo sezonsko predavanje, ki bo v petek, 25. januarja ob 20.30 v klubu «Simon Gregorčič», Verdijev korzo 13.
Predaval bo član jugoslovanske himalajske alpinistične odprave prof. ALEŠ KUNAVER iz Ljubljane na temo «Gorovja od Bospora do Siki-n.a». Predavanje bo opremil s številnimi barvnimi diapozitivi.
Razna obvestila
Pokrajinska uprava v Gorici je razpisala javni natečaj za sprejem v stalno službo 77 bolničarjev v pokrajinski umobolnici. V glavnem bodo na tem natečaju sodelovali sedanji bolničarji, ki niso v stalnem delovnem razmerju. Prošnje je treba poslati na personalni urad pokrajinske uprave do 9. februarja.
Z današnjim in jutrišnjim film-skim večerom se zaključi prvi ciklus filmskih predstav, fci jih je priredil goriški «Piccolo cineforum» in ki je do sedaj zajel šest filmskih del (Companero presidente, O-restiade africana, K Z. Tupamaros, Il cammino verso la morte del vecchio reales, La pista nera). Na vseh dosedanjih večerih se je v zgornji dvorani razstavišča Espo-mego zbralo vedno veliko ljudi, posebno dijakov višjih srednjih šol in univerzitetnih študentov.
Precejšen odmev je imel zadnji filmski večer, na katerem so predvajali delo znanega italijanskega režiserja Giuseppa Ferrare «La pista nera». Ferrara je bil sam prisoten na večeru in je odgovarjal na številna vprašanja v zvezi s lem filmom.
Drevi, ob 20.30, bosta na programu dva filma. Prvi je «Treni strettamente sorvegliati» češkega režiserja Jirija Menzela ter «Il gioco del pallone» Cecilie Mangini. Prvi film prikazuje dogajanje v češkoslovaški leta 1968 za časa «praške pomladi». V drugem delu skuša režiserka Manginijeva prikazati negativno stran medalje današnjega športa z vsemi zakritimi ekonomskimi interesi.
Jutri, v četrtek, bodo predvajali zadnji film tega ciklusa, in sicer delo Ugo Gregorettija «La conquista dell’impero». Delo je nekakšna parodija fašističnega propagandističnega filma, ki so ga predvajali za italijanske izseljence. Pred filmom bo spregovoril nekaj uvodnih besed odvetnik Nereo Battello.
Prosveta
V	Štandrežu bo v petek 18. januarja ob 20.30 na sedežu redni občni zbor prosvetnega društva «Oton Župančič». Dosedanji voditelji društva bodo podali obračun o opravljenem delu in izvolili nov odbor ter načrtali prihodnje delovanje.
V	Kulturnem domu v Sovodnjah bo,
ob sodelovanju domačega prosvetnega društva, v nedeljo 20. januarja ob 17. uri, nastop Slovenskega amaterskega gledabšča iz Trsta s satiričnim kabaretom «Dlaka v jajcu».
Prosvetno društvo «Sovodnje» vabi vse starše, tudi iz okoliških vasi, v petek, 18. januarja, ob 20. uri v Kulturni dom na zanimivo in aktualno predavanje, ki ga je pripravilo, v sodelovanju z Delavsko univerzo iz Nove Gorice na temo «Zdravje in bolezni našega šolarja».
Predavala bo višja medicinska ses-itra.
Slovensko planinsko društvo v Gorici bo priredilo ob nedeljah, če bodo snežne razmere ugodne, avtobusni izlet na Lokve. To velja predvsem za naraščajnike. Zainteresirani naj se javijo za pojasnila na sedež SPD, Ul. Malta 2, tel. 2495.
.Kino
Gorica
VERDI 16.30-21.30 «Un uomo da letto». Barvni film. Prepovedano mladini ped 18. letom.
CORSO 17.00-21.30 «Furia gialla». C. Yi m I. Yluan. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.00-22.00 «L'orgia dei morti». M. P. Conte in S. Cooper. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
VITTORIA 16.30-21.30 «Le eccitanti guerre di Adeline». M. Contell. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE Danes zaprto.
rri v-» v
Irzic
AZZURRO 17.30-22.00 «Vampiri a-manti» Barvni film.
EXCELSIOR 16.00-22.00 «Questo impossibile oggetto». Barvni film.
PRINCIPE 17.30-22.00 «Le monache di Sant'Arcangelo». Barvni film.
Nova Gorica
SOCA «Veliki Jak», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Avanturisti», ameriški barvni film ob 18.00 m 20.00.
DESKLE «Hammersmith je pobegnil», ameriški barvni film ob 19.30.
RENČE Prosto.
PRVAČINA Prosto.
KANAL Prosto.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in imniiCi ie v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore, Ul. Fratelli Rosselli, tel. 72340. DEŽURNA LEKARNA V DORICI Danes ves dan in minori te dežurna lekarna Alesani. Ul. Carducci, tel. 2268,
Prispevki
Ob prvi obletnici smrti Vojka Cotiča darujejo družine Ferfolja, Feri, Fajt in Ambroži lir 20.000 za Kulturni dom v Sovodnjah.
Za sovodenjski Kulturni dom so darovali 20.000 lir v spomin Vojka Cotiča njegov oče, mati in brata.
Z MEDNARODNE KULTURNE SCENE
Odmevi na knjigo Arhipelag Gulag>
«
Začetna zadržanost v SZ ob izidu nove Solženicinove knjige v Parizu . Ponalisnjevanje inozemskih odmevov, ki so sprejemljivi - Dvojno ocenjevanje časopisa «N. Y. Times»
Vsa sovjetska javnost je seznanjena s tem, da je v Parizu izšla nova knjiga Aleksandra Solže-nicina «Arhipelag Gulag» in da a-meriški in drugi zahodni tisk izkoriščata vsebino te knjige za propagandne protisovjetske namene. Takšno je mnenje v SZ. Obenem je opaziti določeno zadržanost v pogledu reagiranja v zvezi s tem dogodkom.
Do sovjetskega reagiranja je vendarle prišlo, in to 2. in 3. januarja. 2. januarja je agencija TASS objavila oster članek izpod peresa svojega komentatorja Sergeja Kulika. Vendar so ta njegov komentar lahko izkoristili samo tuji naročniki servisa TASS, ne pa tudi domači časopisi. 3. januarja zvečer se je televizijski komentator Anatolij Potanov med najbolj gledanim informativnim programom «Čas» dotaknil zahodnih odmevov na zadnjo Solženicinovo knjigo «Arhipelag Gulag», s poudarkom na mnenju, da sile hladne vojne skušajo izkoristiti sleherno priložnost za sabotiranje procesa pomirjenja. Potanov je posebej omenil «New York Times», ki je najobsežneje populariziral Solženicinovo knjigo, vtem ko jo v SZ smatrajo za grob protisovjetski izpad.
Po omenjenih dveh primerih ter po pojasnilu, ki ga je dal še Jurij Žukov, drugih komentarjev v SZ s tem v zvezi do danes ni bilo. Glede na že ustaljeno navado je bilo pričakovati, da bo o tem kaj več spregovorila «Literaturnaja gaze-ta», ker se je ta tednik tudi doslej ukvarjal z vprašanji, zadevajočimi Solženicina in njegovo delo, njegove akcije — kot jih v SZ označujejo — ocenjujoč jih za škodljive. V svoji zadnji številki pa «Literaturnaja gazeta» soloh ne omenja njegovega dela «Arhipelag Gulag».
Določena zadržanost sovjetskega reagiranja na Solženicinovo knjigo je razvidna tudi iz tega, da časopisi že nekaj dni ponatiskujejo samo tiste tuje odmeve, ki so v SZ sprejemljivi. Ponatisnjeni so na primer v krajšem izvlečku, postavimo, komentarji časopisov «Unse-re Zeit» iz Bonna, «Rude pravo» iz Prage in «Volksstimme» z Dunaia.
Samo toliko je bilo storjeno doslej, kar zadeva ta primer, kar pa ne pomeni, da ne bi moglo biti reagiranj druge vrste.
Na osnovi začetnih stališč komentatorjev TASS, Kulika in televizije, Potanova in Žukova, je bilo moč jasno zaključiti, kakšna je prva ocena neprijetnih dogodkov okrog i-nozemske izdaje nove Solženicinove knjige.
Ni bilo opaziti presenečenja nad tem, da je Solženicin objavil novo knjigo in pristal na to, da se je tiskala v Parizu. Komentator a-gencije TASS je podčrtal, da je «gospod Solženicin svoj čas v svoji avtobiografiji priznal svoje ne-razpoloženje do sovjetske ureditve, do vsega sovjetskega in, potemta-ke..i, tudi do sovjetskega ljudstva». Rečeno je nadalje, da Solženicin «sovraži vse, kar je prinesla oktobrska revolucija».
Ostrina kritike začetnih sovjetskih reagiranj, pa je bila v resnici naperjena predvsem proti tistim inozemskim krogom, kateri skušajo — kot menijo v SZ — izkoristiti Solženicinovo knjigo «za svoje poskuse zastrupljanja mednarodnega vzdušja popuščanja».
Komentator agencije TASS je na prvem mestu omenil «New York Times», zatem britanske časopise, kot «Daily Telegraph» in «Obser-ver», in pariške dnevnike, kot «Figaro» in druge.
Deli komentarjev iz časopisov «Unsere Zeit», «Rude pravo» in «Volksstimme», ki so v SZ bili ponatisnjeni, so še bolj ostri v svoji obsodbi protikomunistične in protisovjetske kampanje na Zahodu, ki jo je sprožila objava Solžčnicino-vega dela.
V vsej tej zapleteni situaciji se je zgodilo tudi nekaj zanimivega. «Literaturnaja gazeta» je v zadnji številki, v svojem komentarju, kako na Zahodu zadnji čas gledajo na sovjetsko literaturo, pohvalila obširen članek, ki ga je pred pol leta objavil «New York Times» izpod peresa svojega moskovskega dopisnika.
Ameriški dopisnik je v članku zatrjeval, da v inozemstvu bolje poznajo «ruske» knjige, ki dejansko nimajo nič skupnega s sovjetsko književnostjo. Ugotovil je, da so takšne predstave o sovjetski književnosti netočne in da «povzročajo obžalovanje». Ameriški časnikar je zatem v «New York Timesu» priporočal svojim čitateljem vrsto dobrih sovjetskih knjig, med temi Simonova «Živi in mrtvi», «Vojaki se ne rojevajo», «Zadnje leto», zatem delo Čakovskega «Blokada», Gončareva «Ciklon» in knjige Proskurina, Bikova, Ajtmatova, Gamzatova in drugih. Isti dopisnik je pred dvema letoma imel tudi daljši intervju s Solženicinom,
Čitatelji «Literaturnaje gazete», ki jim je znan delež «New York Timesa» v reklamiranju nove Solženicinove knjige, imajo tako priložnost ugotavljati, da se vodilni ameriški časopis pravzaprav na dva načina obnaša do književnih tekstov izpod sovjetskih peres. To naj bi še bolj potrjevalo mnenje, da je Solženicin pristal na to, da se je pariško založniško podjetje lotilo tiskanja knjige «Arhipelaga Gulag» v zapletenem mednarodnem trenutku.
V časopisu «Problemi miru in socializma», teoretičnem in informacijskem glasilu večjega števila komunističnih in delavskih partij (katerega uredništvo se nahaja v Pragi), je bila objavljena beležka o novi knjigi generalnega sekretarja KP ZDA, ki je bila objavljena v New Yorku
Avtor beležke poudarja, da generalni sekretar KP ZDA «skuša čitatelju popolneje objasniti dejanski smisel protikomunistične in protisovjetske kampanje, v kateri je glavna vloga poverjena dvojici o-samljenih renegatov».
Včeraj je Stalno slovensko gledali šče uprizorilo za svoje na jmlajše občinstvo Gornerjevo pravljivo «Pepelko», ki jo bo v letošnji sezoni še kdaj Ponovilo
niHiiiiiiniiriiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiniiiiiiiiiiiiiniimiiiuiMiiiiiiMiiiiiiiiiiniiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiimiiiiHiiiiii
ZANIMIVA IN HKRATI POUČNA PRIREDITEV
V Louvru so dali na ogled sto ponarejenih umotvorov
Sami strokovnjaki priznavajo, da so se ušteli - Kopiranje in ponarejanje ni iznajdba našega časa - Sodelovanje umetnikov
PARIZ, 15. — V dnevnem tisku in tudi v strokovnih publikacijah smo mogli že velikokrat brati podrobnejše vesti o tem, kako so se spretni slikarji uveljavili na račun svojih bolj srečnih kolegov Če pa more neki slikar tako popolno «preslikati» neko podobo, ki jo je napravil kak znan umetnik, pomeni, da je tudi sam s posoljen slikar, le da ni imel sreče živeti v enakem okolju, v kakršnem je živel njegov srečnejši «kolega* z velikim slovesom. V preteklih letih smo mogli v italijanskem tisku prebirati poročila o uspehih italijanske policije, ki je odkrila cele-" skladovnice ponarejenih podob velikih umetnikov, v «Pavillonu de flore» pariškega «Louvra» pa je vodstvo tega velikega muzeja organiziralo sedaj razstavo kakih sto slik, ki jih je ta slovita galerija kupila kot prave, torej izvirne, pa se je uštela, kajti danes jih razstavlja kot «copies, repli-ques, pastiches» torej kot «kopije, ponovitve in posnetke».
Razstava je dokaz poguma, ki ga s tem kaže vodstvo slovitega pariškega muzeja. Hkrati pa je to tudi svojevrstna posebnost in zanimivost, kajti povzetki, ponaredki, kopije so včasih takšne, da jih niti najboljši strokovnjak ne more ločiti od izvirnika. Še več. včasih je «povzetek» ali «posnetek», včasih je kopija lepša od izvirnika. In v tem primeru se postavlja vprašanje, ali je kopija, oziroma je to slikarsko delo, ki ne nosi več podpisa izvirnega umetnika, manjvredno od izvirnika? To so vprašanja, na katera ni lahko odgovoriti, posebno še v primeru ko gre za dela iz raznih «slikarskih šol» iz raznih «delavnic», ki so bile nekoč tako v modi. Marsikatero delo, pred katerim se danes v muzejih ustavljamo, v resnici ni delo umetnika, katerega ime nosi, pač pa je delo njegovih učencev, njegovih sodelavcev, u-metnik, ki je delo nato podpisal, je dal le idejo, včasih skico, ki pa so jo izvedli ali razvili njegovi učenci. Včasih pa imamo tudi zelo cenjeno podobo, ki ni delo enega samega slikarja, pač pa delo dveh in več umetnikov, ki so se v tem ali onem delu «dopolnjevali». Končno ni redek primer, ko je neki umetnik eno delo, ki se mu je zdelo «posrečeno», ponovil. Sam je torej napravil več podob z istim motivom.
V naslednjem bomo navedli nekaj konkretnih primerov tega, kar smo pravkar prikazali. Rubens je na primer napravil čudovito podobo skupno z Brueglom. Gre za sloviti umotvor «Devica z vencem». Rubens je upodobil devico in ostale osebe, Bruegel pa je naslikal cvetje. Prav tako je znana slika «Izvir», ki nosi Ingresov podpis. Toda Ingres ni tega «svojega» dela naslikal, pač pa le podpisal, kajti delo so naslikali njegovi učenci. In tudi eno izmed slovitih «Marijinih oznanenj» iz 16. stoletja, torej iz italijanske renesanse ni več originalno.
kajti njegovo flamsko ozadje ni delo izvirnega avtorja, niti ni iz časa, ko je podoba nastala, pač pa je bilo to flamsko ozadje po dobi pozneje dodano. V «Louvru» v Parizu imamo neko slovito Pous sinovo delo, ki ga moramo videti tudi v nekem londonskem muzeju
Iz tega izhaja, da kopiranje podob in ponarejanje podpisov ni iznajdba našega stoletja, pač pa so se s tem ukvarjali že pred stoletji, le da je bilo tedaj to bolj «naravno», v nekaterih primerih celo nujnost ali običajna praksa, kajti kdor bi si ogledal jnite primor -bogastvo Luinove šole v milanskih muzejih, bi mogel u-gotoviti, da vsa ta dela ne morejo izhajati iz ene «bottege», izpod rok enega samega umetnika.
Kljub temu spoznanju pa je človek ob vstopu v pariški Payillon de flore presenečen. Hkrati pa začne tudi dvomiti v preteklost. In to ne velja le za preprostega človeka, za laika, to velja tudi za strokovnjaka.
Kakor veoo povedati v krogih, ki se s tem ukvarjajo, je število ponarejenih umetnin na Zahodu tolikšno, da si nihče tega ne more niti zamisliti. Ameriški trg pa je tako rekoč preplavljen s ponaredki. Govori se na primer, da je raznih Utrillovih slik v ZDA že kakih 140 tisoč. Watteau je prav tako zelo dobro «kopiran», saj računajo, da je njegovih ponaredkov v ZDA nad 110.000, nad sto tisoč ponaredkov, pa nosi podpis Corota. Toda, če so Američani tako «naivni», da nekritično sprejemajo te ponaredke, niso Evropejci prav nič boljši. Neki strokovnjak navaja nekega francoskega zbiratelja umetnin, ki je bil tako naiven ali tako podje-
ten, da so pri njem našli pravo skladovnico podob s podpisom Corota. Imel jih je kar 2.414.
Toda niso le zbiratelji in galeristi tisti, ki nasedajo ponaredkom. Včasih so celo umetniki sami tisti, ki si pokvarijo trg in ime. Že omenjeni Corot je bil dober, tudi preveč dober. Ker je njegov sloves veliko veljal, so se drugi manj srečni slikarji obračali nanj, naj jim «posodi» ime. In kadar se je kak siromašen slikar obrnil nanj s prošnjo, naj nekoliko «re-tušira» njegovo sliko, je Corot to storil in sliko tudi podpisal, tako da se je vrednost dela postoterila in s tem je Corot svojemu manj srečnemu kolegu pomagal do denarja, hkrati pa spravil v nevarnost svoj sloves.
Mad najbolj kopiranimi in ponarejenimi slikarji novejše dobe, našega stoletja so že omenjeni Utrillo, Van Gogh, Renoir. Bonnard, Dufy, Modigliani, Vlaminck, Braque itd. Modiglianijeva vdova je na primer zvedela, da je dve tihožitji, ki sta se pripisovali njenemu možu, naslikala dejansko Modiglianijeva sestrična Matilde. Zelo veliko so ponarejali tudi Picassa.
In če gremo nekoliko nazaj, bomo ugotovili, da je na primer Holandec Van Meegeren 10 let kot na tekočem traku «ustvarjal» razna dela velikih holandskih u-metnikov in tudi najbolj kvalificirani strokovnjaki velike holandske umetnostne šole dolgo niso spoznali, da gre za ponaredke, dokler ni izbruhnil «škandal Van Meegren», ki je zamajal sloves vse flamske umetnosti. Ko jt Van Meegeren kmalu po drugi svetovni vojni umrl, je zapustil dediščino nad pol milijarde lir.
Učitelju Tonetu Mihcu v spomin in zahvalo
Domala ves starejši rod Istranov je poznal učitelja Toneta Mihca iz Kubeda, tega velikega rodoljuba in borca za svobodo. Tik preden je zatonilo staro leto. je prišla žalostna vest z Reke, kjer se je pred leti ustalil, da je ugasnilo njegovo vroče srce, ko še ni dopolnil 75 let življenja. Rodil se je namreč 30. marca 1895. leta v številni kmečki družini v Kubedu. V njegovi revni družini je bilo šestero otrok, ki so se raztepli po svetu kmalu potem, ko so se postavili na noge. Tone je bil izredno bister in željan znanja, pa tudi čutil je v sebi moč, da bo osveščal in razgrinjal obzorja znanja tudi drugim. Tako ga je vzela k sebi v Maribor pred več kot 55 leti njegova sestra, ki si je bila tam ustvarila dom in družino. Tone je končal učiteljišče in se vrnil v domači kraj prav v času ko se je pričela bohotiti fašistična strahovlada. Mladi učitelj je spoznal, da je njegov poklic najlepša priložnost, da odkriva resnico mladim in starim in da jim budi vero v zmago pravice, ki mora priti. Ne samo c šoli, tudi po vaseh je bil sravi narodni vzgojitelj in prosvetitclj. Kjerkoli je bila priložnost, je ustanovil pevski zbor, prirejal i-gre in spodbujal zatirano ljudstvo, da je ohranjevalo stoletna kulturna izročila. Z domoljubnimi prispevki se je redno oglašal tudi v takratnih še izhajajočih tržaških slovenskih časnikih.
Takšna dejavnost in priljubljenost mladega slovenskega učitelja, enega redkih domačih šolanih ljudi, pa seveda ni ostala prikrita vedno bolj napadalnim koprskim fašistom, ki so nekega dne 1924. leta obkolili njegov dom. Ker jim ni uspelo ujeti njega, so se znesli nad njegovimi knjigami in uničili njegovo zasebno lastnino. In Tone Mihec je moral tedaj v svet kot tolikeri drugi primorski borci za svobodo. Na skrivaj je šel čez mejo v Jugoslavijo. Toda pričakovanja se niti njemu niso uresničila v stari buržoazni kraljevini Ker se ni hotel udinjati stranki na oblasti, so ga premeščali iz kraja v kraj. tako da se je selil prav tolikokrat, kolikor let je bil emigrant. Z delom na osveščanju ljudskih množic in z borbo proti fašizmu pa ni jenjal. Poleg vsega je pridno sodeloval tudi v emigrantskih časnikih, zlasti v glasilu «Istra».
Druga svetovna vojna ga je zajela v Zagrebu, ustaši pa so ga premestili v Karlovac. Tam se je že junija 1941 povezal s hrvat-sko narodnoosvobodilno organizacijo in opravil neprecenljivo delo, ko je kot mobiliziranec v uš laškem skladišču orožja pošiljal velike količine vojaškega materiala partizanskim enotam v Kor-dunu in Žumberku. Ko mu je bilo delo onemogočeno, je šel v narodnoosvobodilno vojsko. Sprva na Hrvaško. Dobil je čin kapetana NOV. Izredno so ga cenili kot hrabrega in sposobnega partizana. Uspešno je opravljal vojaške naloge in neutrudno pisal v tedanji narodnoosvobodilni tisk. Napisal je med drugim članek «Mi in oni» s tolikšnim žarom, da so iz njega razbrali tenkočutnega poznavalca svojega trpečega ljudstva pod fašizmom. Zato je odšel kot ilegalec na politično delo v hrvatsko Istro in naposled, spomladi 1944. leta, je na lastno željo in na zahtevo slovenskih Istranov prišel v takratno okrožje Slovenska Istra.
Njegova pomoč pri širjenju in poglabljanju narodnoosvobodilnega boja v domači deželi je bila vsestranska. Bil je član okrožnega narodnoosvobodilnega boja za južno Primorsko, tajnik okrožne volilne komisije in dopisnik v takratne partizanske liste. Njegovo
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Stari Prizren je mesto-muzej
Ker ni sredstev na voljo, ostanejo mnogi načrti le na papirju
Na skrajnem vzhodu metohijske ravnine, kjer se pobočja Šare spuščajo v Landoviško vinogorje, se širi novi in postopno umira stari Prizren. Čista, nagla Bistrica ju deli na dva dela. Na levi obali se zoperstavljajo zobu časa srednjeveške cerkve, stara čaršija, številni drugi spomeniki neprecenljive vrednosti. Na desni se širijo asfaltirane ulice, tovarne, stolpnice, veleblagovnice ...
Kot da bi novi Prizren kljubujoče razkazoval svojo mladost staremu, tako se zdi spričo vedno večjega števila novih, rdečih hišnih streh novih zgradb.
Prizren je avtentična, nema priča burne zamenjave med dvema dobama. Kot redkokje v svetu je tu, lahko rečemo, skoraj vse mesto en sam muzej, katerega «eksponati» izhajajo iz bizantinske, rimske, srednjeveške srbske in turške dobe.
liliiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHittiiiiiiiiiliimiiiiiiiiiiHiiilimMHiinimmiiiiiiiltmiiiilitimiilliHitiltiiiiiliiiiliiiltiiiiimmHimiitiMililiiiiHiiMiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiHiiiiin
ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.) V poklicnem okolju bo prišlo do vročih diskusij. Uredite si svoje družinsko življenje.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Varovati boste morali neke nove interese. Zelo slabi odnosi z osebo, ki ste jo precenjevali.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Pripravite se na zelo naporno nalogo, ki bo od vas zahtevala mnogo energije. Posvetite večer zabavi.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) S svojimi sodelavci pokažite več potr pežljivosti. Družinsko vzdužje se zdi mimo, v resnici pa se pripravlja vihar.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Zagotov-Ijen vam bo uspeh v poslovanju. Polni boste dobrih zamisli in idej.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Bodite neposredni in odločni v svojem poslovanju. Medsebojna strpnost za rešitev nekega razmerja.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Dosežene uspehe še bolj utrdite s solidnim poslovanjem. Skušajte osebno nadzorovati vesti.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Storili boste vse predpisane korake za dosego postavljenega cilja. V odno-
sih z ostalimi je priporočljiva zbranost.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Bodite bolj kritični, vendar držite svoja mnenja zase. Preživeli boste lep
večer.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Proti dvomom se morate boriti z odločnostjo. Pridobili si boste dragoceno prijateljstvo.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Da bi se izognili večji nevšečnosti, se z nasprotnikom pobotajte. Vaše srce bo nemirno.
Stari Prizren postopno izginja. Postavlja se vprašanje, kako obvarovati in ohraniti vse njegovo zgodovinsko in umetniško bogastvo.
Kot rečeno, polovica mesta je podobna muzeju, vendar pravega muzeja tu ni. Polovica dragocenega zgodovinskega in umetniškega bogastva je raztresena po raznih cerkvah in džamijah, s čimer izgubljajo svojo umetniško in zgodovinsko vrednost. Mesto ima s svojo okolico okrog 250 objektov kulturno - zgodovinske vrednosti in veliko število poslopij v orientalskem slogu. Vse to je sicer zaščiteno, vendar se težko o-hranja, ker je premalo sredstev za njihovo vzdrževanje.
Če ne bi bilo Prizrena, bi mnogi turisti enostavno obšli Kosovo, pravijo turistični izvedenci. Zato menijo, da bi bilo treba mestu podeliti poseben status, ker je o-čitno, da z lastnimi sredstvi ne bo mogel obvarovati vse svoje umetniško - zgodovinske zakladnice.
V Prizrenu obstoji četrt kakih 400 stavb v orientalskem slogu, ki so zaščitene kot spomeniki. Tako je na papirju. V resnici ni denarja, da bi bilo zanje dejansko poskrbljeno. Gre n. pr. za primere dedovanja, ko si dva brata razdelita hišo in jo nato vsak zase adaptira za svoje potrebe Težko je ohranjati zunanji videz teh stavb v njihovi originalni obliki. Obstajajo predpisi, ki prepovedujejo vsako novo gradnjo na tem področju, toda v mnogih primerih jih ne spoštujejo. Prizrenčan se vprašujejo, kako je to v Ohridu
in v Dubrovniku mogoče, tu pa ne.
Potrebna so, kot rečeno sredstva, zanimanje od strani odgovornih in morda tudi pomoč UNESCO.
delo je bilo toliko bolj uspešno, ker je dodobra poznal domače razmere in naravo istrskega človeka. V svoje delo in v stike z ljudmi je vpletal tudi svojo neuklonljivo vedrost in šegavost ter človeško toplino, kar je dajalo njegovi osebnosti še • večjo draž in priljubljenost. Zato ni čudno, da se je istrsko ljudstvo tako e-notno in skoraj stoodstotno odzvalo na prve volitve v narodnoosvobodilne odbore jeseni 1944. leta. pa čeprav so bile skoraj vse vasi slovenske Istre zasedene po nemški vojski, ki je čakala zavezniško izkrcanje na istrski o-bali. Takratne volitve so bile najbolj prepričljiv dokaz in plebiscit, komu pripadata istrska dežela in istrsko ljudstvo.
Ko je bilo vojne konec, je bil Tone Mihec nekaj let okrajni šolski nadzornik v Kopru, ker pa je bil znan kol garač ter kot razgledan in napreden šolnik, je nato preromal spet skorai vso domovino in pomagal, kjef je bila sila največja. Prejel je številna odlikovanja in priznanja za svoje uspešno medvojno delo ter za delo v obnovitvi dežele. Imel je indi status borca iz leta 1941.
Prav zanj veljajo besede, ki jih je on sam napisal v prigodnem posvetilu svojim padlim soborcem
Tone Mihec
še leta 1944 in ki ni bilo še nikjer objavljeno:
«In padajo dnevno najboljši možje, svoboda ti zlata, krvavo ime. . Zdaj Istra plaka, se grenko solzi, brez zvestega sina kako naj živi? Mi nemi stojimo odkritih glav, na grobu junaka, ki mnogo je dal... Spočij se, tovariš, v zemljici tužni, zastonj nisi padel, ne bomo več sužnji...!»
žal se Tonetu Mihcu ni izpolnila želja, da bi delal do zadnjih moči in počival fkfpiači zemljici, ki jo je imel tako neizmerno rad. Naj mu bo lahek večni sen, on in njegovo delo pa ne bosta pozabljena. V srcih slovenskih I-stranov in vseh primorskih rojakov bosta ostala za zmeraj.
MILAN GUČEK
V FILMSKIH KROŽKIH
Jack Lemmon:
KOTCH
»
V ha Cappella smo gledali premiero režiserskega prvenca ameriškega igralca (ki nastopa tu le za trenutek) Jacka Lemmona «Kotch» (Vedovo aitante bisognoso affetto offrasi. . . anche babysitter. 1971). Ne glede na oceno filma, bi radi takoj opomnili, da smo si od igralca Lemmona kot režiserja čakali prav tak film, kakršen je ta, zmes diskretne komičnosti in sentimentalnosti.
Gre za zgodbo osamelega starca, ki ji je lahko očitati abstraktnost glede na družbeno realnost. To pa je abstrakcija, ki velja za skoraj ves ameriški film, vsaj za filme določenih žanrov (danes seveda v manjši meri). Prav preko te abstrakcije uspe Lemmonu prikazati zanimivo (čeprav ne navdušljivo) zgodbo o odnosu med starostjo in mladostjo. K temu pripomore odlična igra protagonista Walterja Mattava, poleg katerega nastopa Lemmonova žena Felicia Farr.
S. G.
Kakor smo že poročali, se je na Predstavah ljubljanskega Lutkovnega gledališču, ki je bilo te dni na gostovanju pri nas, zbralo veliko mlade publike. Na sliki vidimo del občinstva, ki si je prišlo ogledat «Tigrčka Petru» v openski Prosvetni dom
SREDA, 16. JANUARJA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
12.30	Poljudna znanost Avtomobilska dirka 1000 milj
12.55 človek in priroda:
ŽIVLJENJE V DELTI DONAVE Sedmo nadaljevanje
O življenju v delti Donave smo že nekajkrat pisali. V dosedanjih nadaljevanjih se je mogel gledalec spoznati z enim zadnjih področij v civiliziranem svetu, kjer je favni, to se pravi ptičem in divjadi, dopuščeno nemoteno živeti. Nihče namreč ni pokvaril njihovega okolja, izredno bujne flore. To je treba pripisati dejstvu, da je življenje na tem področju vsaj doslej ostalo nedotaknjeno. Toda kaže, da se bodo v bodoče razmere nekoliko spremenile, kajti že zadnjič smo omenili turiste - lovce, lahko pa bi tudi podčrtali dejstvo, da se je v zadnjih časih močno razvilo ribištvo. Ker pa se družba zaveda pomembnosti ravnotežja med prirodo in človekom, smo lahko prepričani, da ustje Donave ne bo doživelo katastrofalnih posledic, ki smo jim priča drugod po svetu.
13.30	DNEVNIK
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za najmlajše Album s potovanja
17.45	Program za mladino:
Načrt Z
Brez bencina sredi Sahare
18.15	Prostor: Tednik mlajših
18.45	Poljudna znanost ILUZIJA ODRA
19.15	Italijanske kronike
Danes v parlamentu in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.45	UMETNOST HUMORJA
Program pripravil Alessandro Blasetti
22.00	Športna sreda
22.30	DNEVNIK Vremenska slika
DRUGI KANAL
18.45	športni dnevnik
19.00	GOSPOD IN GOSPA
Glasbeno - govorni spored, v katerem nastopata Delia Scala in Landò Buzzanca.
V šestem nadaljevanju tega revijskega programa bomo že v fazi neposrednega pričakovanja «dediča» in že v dobi vekanja «potomca». Kaže, da bodoči oče bolj «trpi» kot porodnica, ki rodi sinčka. «Porod» ni imel zapletljajev in začnejo se nove formalnosti, obiski sorodnikov in prijateljev, oziroma prijateljic, nato sledi vrnitev na dom itd., itd.
20.00	Ob 20. uri
20.30	DNEVNIK
21.00	GENERAL QUANTRILL
Film je režiral Raoul Walsh, v glavnih vlogah pa igrajo John Wayne, Walter Pidgeon, Claire Trevor, Ray Rogers, Porter Hall in drugi.
Film General Quantrill opisuje dogajanja na meji med Kansasom in Missourijem v dobi okoli leta 1850. Dežela Missouri je bila bogata, razmeroma razvita, hkrati pa je pri njih še vedno veljal suženjski sistem. V sosednjem Kansasu, ki pa je bil skrajno siromašen, so suženjstvo že ukinili. In iz Kansasa so pogosto prihajale tolpe v deželo Missouri. Zato so se v deželi Missouri pod poveljstvom generala Quantrilla zbrale čete, da bi se branile. Pri tem je zanimivo, da je bil general Quantrill po rodu iz Kansasa. In v trenutku, ko je 1861. leta prišlo v ZDA do državljanske vojne, je general Quantrill spremenil svoje stališče in se vključil V zvezno vojsko.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
9.00	TV ŠOLA
17.40 ZAKLAD OB REKI Serijski film
18.10	Obzornik
18.25 Od zore do mraka	.	.. ,
Naslov te oddaje, ki obravnava problematiko jugoslovanske armade, je «JLA v ustavi». V osnutku jugoslovanske ustave, ki ga sedaj obravnavajo na raznih ravneh, so jugoslovanske oborožene sile sestavljene iz dveh delov, iz jugoslovanske ljudske armade ter iz teritorialne obrambe. JLA bi naj bila redna vojska, teritorialna obramba pa vojska v primeru nuje, vendar pa sta oba dela enako pomembna in vodita operacije na vsem ozemlju Jugoslavije seveda v primeru, ko bi bilo treba braniti domovino. Današnja oddaja bo pokazala, kako so v jugoslovanski vojski razpravljali o tistih problemih nove ustave, ki se tičejo morebitnega oboroženega odpora, oziroma o pripravah za obrambo domovine.
19.00	Zabavno - glasbena oddaja 19.20 DELAVSKA TV TRIBUNA
Današnje nadaljevanje te oddaje nosi naslov «Združevanje kmetovalcev». Je to enajsta in hkrati predzadnja oddaja «Delavske TV tribune». Današnja oddaja bo obravnavala nekatera odprta vprašanja glede ustavne ureditve problemov združevanja kmetov. Gledalci današnje oddaje bodo zvedeli, kaj se bo spremenilo v zvezi s členom 64 osnutka ustave, kakšne bodo nove razmere v kmetijski proizvodnji, kakšna varnost dela oziroma, kakšna gotovost pri vnovčevanju pridelkov. Končno bo govor tudi o samoupravnih pravicah kmeta in o njegovih odnosih v organizaciji, kateri bi se pridružil.
19.50	Barvna risanka
20.00	DNEVNIK 20.30 Film tedna
Nocoj bosta na sporedu kar dva filma in sicer sovjetski film Svatba in francoski film Razdor. Filma sta med seboj različna. 21.05 Nogomet: A jaz — Milan
21.50	DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA lELEVIZIJA
20.10	Nogometna tekma: Ajaz — Milan
21.00	DNEVNIK
22.00	Gostje v studiu: Serge Lama
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 šola; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 15.00 Program za mlade; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 šola; 18.50 Koncert; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Zbor in folklora; 20.00 šport; 20.35 Koncert; 21.35 Nove knjige.
TRST
12.15	Kronike; 14.45 Tretja stran; 15.10 Glasbeno-govomi spored; 16.20 Luzzatt: Judith; 19.30 Deželne kronike.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 18.30
20.30	Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.30 Mali umotvori velikih mojstrov; 10.10 Otroški kotiček; 11.45 Orkester Casadei; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Samoupravna praksa; 15.00 Mala znanstvena enciklopedija; 15.15 Simf. glasba; 15.45 Plošče; 17.00 Glasbena šola Šempeter; 17.20 Dva ansambla; 17.45 Melodije Orienta; 18.00 Progresivna glasba; 19.00 Iz priljubljenih oper;
19.30	Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 21.00 Literarna oddaja;
21.15	Pisana glasba; 22.00 Jazz.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 21.00 Poročila: 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke: 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 četrti spored; 13.20 Vesel program; 14.40 Nadaljevanka «Bel Arni»; 15.10 Program za mladino; 16.00 «Sončnica»; 17.05 Pisan popoldanski glasbeni spored; 17.40 Program za mladino;
18.00	Kvartet Cetra; 18.45 Kronike Juga; 19.25 Plošče; 19.50 Nova plošča resne glasba; 20.20 Ponovno na sporedu z Mino; 21.15 G. Guarda; «Naufragio nel Sahara»;
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama: 9.35 Nadaljevanka «Bel Arni»; 9.50 Pesem za vsakogar; 10.35 Glasbeno-govomi spored; 12.40 Opravljivci; 13.35 Program z Walterjem Chiarijem; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno-govomi spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 19.55 Nogometna tekma Ayax - Milan.
HI PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.40 Plošče resne glasbe; 12.20 Sodobni ital. glasbeniki; 13.00 Glasba skozi čas; 14.30 Pergolesijev oratorij «Smrt svetega Jožefa»; 17.25 Glasba izven programa; 17.50 Glasbeno-govomi spored; 18.15 Lahka glasba; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Večerni koncert; 21.39 Bachove skladbe. SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Za mlade radovedneže; 9.25 Otroške igre; 9.40 Zgradba marksističnega mišljenja;
10.15	Urednikov dnevnik; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.10 Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 poročajo vam...; 14.10 Iz opere «Cavalleria rusticana»; 15.40 Baritonist F. Javornik, pri klavirju L. Ranči-gaj; 16.00 «Loto vrtiljak»; 17.10 Mednarodne tekmovanje: «Naj narodi pojo»; 17.45 Jezikovni pogovori; 18.00 Aktualnosti; 18.15 S pop ansambli; 18.30 Naš razgovor; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 Simf. koncert;
22.15	S festivalov jazza; 23.05 Panorama sodobne čilske lirike; 23.15 Jug. pevci zabavne glasbe.
primorski dnevnik
SPORT SPORT SPORT
16. januarja 1974
NOGOMET

V PARIZU
Danes žrebanje ekip za evropske pokale
Za evropsko prvenstvo so že določili nosilce skupin
PARIZ, 15. — Jutri se bodo v Parizu sestali predstavniki najbolj-'■n evropskih klubov in državnih reprezentanc, žrebali bodo namreč četrtfinalne skupine za razne evropske pokale in izločilne skupine za tretje evropsko prvenstvo.
3. evropsko prvenstvo
Tretje evropsko prvenstvo se bo zaključilo leta 1976. Pravzaprav bo letos že petič na sporedu, vendar sta prvi dve izvedbi potekali pod unenom evropski pokal narodov kasneje pa ga je evropska nogometna zveza spremenila v evropsko nogometno prvenstvo. Tako sta najprej zmagali Sovjetska zveza n ,.9 ™ Španija (1964), nato pa (1968) in Zahodna Nemčija
(1972).
V	evropskem prvenstvu bodo nastopale vse evropske reprezentance, ki so včlanjene v UEFA, z izjemo Albanije. Vseh 32 nastopajo-j , i.0?0 razdelili na osem skupin, holočili pa so tudi nosilce skupin, m so naslednji: ZRN, Sovjetska zveza, Belgija, Madžarska, Itali-
Anglija, Romunija in Jugosla-vJf.' Za žrebanje pa bodo uporab-*jah isti sistem kot za letošnje fvetovno nogometno prvenstvo. Iz-
,na srečanja bodo morali odigrati med 1. avgustom 1974 in 31. januarjem 1976. Zmagovalci osmih skupin se bodo uvrstili v četrtfinale tapril _ maj jgyg) finalno kolo pa s® bo odvijalo v juniju 1976 v eni «med držav, ki se bodo uvrstile v finalno kolo.
Pokal prvakov
V	četrtfinale so se uvrstili Crve-”a. zvezda, Ujpest Dosza, Celtic, Basel, Spartak Trnava, Atletico Ma-dnd, CSKA Sofija in Bayern iz Munchna.
Pokal UEFA
Četrtfinalisti so Lokomotiv Leip-Z1S’ Koln, Stuttgart, Tottenham, Ips-ivich Town, Ruch Chorzow, Feye-noord, Viteria Setubal.
Pokal pokalnih prvakov
Tudi tu bodo četrtfinalna srečanja na sporedu 6. in 20. marca, v noju za naslov prvaka pa so ostali se Ziirich, Beroe Stara Zagora,
, Porting Lisbona, Milan, Paok So-un Borussia, Glentoran Belfast in Madgeburg.
v KOŠARKARSKI b ligi
Uoyd k zmagal
t i^0., P?ra?u s Patriarco je moral Lioyd Adriatico v goste k. Marazzi
v Brescio. Tržačani so tesno zmagah z 68:67, čeprav so bili >večji del srečanja v vodstvu. Za lloydov-se je zmaga velikega pomena, saj so_ tako ostali pri vrhu lestvice. V tržaških vrstah je uspešno igral Ce-Par, ki je dosegel 17 točk.
Moška C liga
V	Trstu je Italsider zabeležil visoko zmago (93:61) proti zadnjemu z lestvice, ekipi Castelfranca. Z o-svojenima točkama se je pomaknil Proti sredini lestvice. Trenutno ima 10 točk.
Ženska B liga
V	prepolni telovadnici v Ul. della Valle je v mestnem derbiju v zelo izenačenem srečanju CMM Danvil premagal Ginnastico z 51:48. Žal, Pa je tretji tržaški predstavnik v tem prvenstvu, Julia, ostal še brez točk. Julia je v nedeljo izgubila Proti Fontani z izidem 36:46.
b. 1.
Zmaga Patriarce nad ekipo iz Pesara
Patriarca — Febal Pesaro
84:73 (44:35)
PATRIARCA: Devetag 6, Furlan 20, Soro 10, Mauri 8, Del Ben, Piene 20, Flebus 16, Bruni 4, Marušič in dessi.
FEBAL: Cenciarini 31, Ercolessi 17, Lesa 10, Maineri, Marini 4, D’Orazio 4, Rubboli 7, Giusti, Ferri, Sorbini.
SODNIKA: Fiume iz Pavie in Gaia iz Cremone.
OPOMBE: Prosti streli: Patriarca 14:24, Febal 19:24. Pet prekr-
škov: Ercolessi.
Na domačih tleh je Patriarca s precejšnjo težavo odpravila goste iz Pesara, ki so se izkazali kot zelo borbena ekipa, ki ni dopustila Goričanom, da bi z lahkoto osvojili tekmo. Edino v začetku prvega polčasa so goriški košarkarji zaigrali odločno in so v 5. minuti igre vodili s 14:0. To pa je bilo zanje u-sodno, saj so mislili, da so gostje slab nasprotnik in so zaigrali brez vsake koncentracije. Polagoma pa so igralci Febala nadoknadili zgubljeno in so se vedno bolj bližali domačinom, ki se morajo zahvaliti le odlični formi Picrica in Furlana, da niso utrpeli celo poraza.
V drugem polčasu so domačini zaigrali še slabše, tako da so gostje pet minut pred koncem zgubljali samo z eno točko razlike (69:68). V tem trenutku so številni navijači v dvorani začeli žvižgati Patriarci zaradi slabe igre. To je nekoliko «zbudilo» domačo peterko, ki je v zadnjih minutah zaigrala dobro in si zagotovila končno zmago.
R. P.
2. amaterska nogometna liga: Primorje — Fossalon
Na tiskovni konferenci v Trstn
Včeraj so predstavili evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju
Včeraj so na tiskovni konferenci v Trstu predstavili evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju na ledu, ki bo od 29. januarja do 3. februarja v Zagrebu.
Prvenstva se bo udeležilo skoraj štirideset držav, dodelili pa bodo naslove evropskega prvaka pri moških, ženskah, dvojicah in plesnih parih. Slovesna otvoritev bo 28. januarja v koncertni dvorani «Vatro-slav Lisinski». Prvenstvo se bo začelo z obveznimi liki pri moških, zaključilo pa s prostimi vajami žensk.
ŠPORT NA TV
Italijanska televizija bo prenašala danes ob 22. uri v oddaji «športna sreda» povratno nogometno srečanje med Ajaxom in Milanom za evropski nogometni «superpokal». V prvem srečanju je zmagal Milan z 1:0.
Tekmo Ajax — Milan bodo prenašali tudi po jugoslovanski TV, in sicer z začetkom ob 21.05.
NAMIZNI TENIS
V nadaljevanju prvenstva v moški namiznoteniški C ligi je tržaški CUS premagal Sokol s 5:2.
KOŠARKA
V PRVENSTVU NARAŠČAJNIKOV
Nepričakovana zmaga Bora nad Lloydom (po podaljških)
Nepričakovano visok pora» Poleta v tekmi z ekipo Arte
NARAŠČAJNIKI
Bor — Lloyd A. 66:60 ( 32:34; 53:53; 55:55)
BOR: Udovič 13, Race 13, Bruno Furlan 29, Mesesnel. Bufon 1, Dovgan 4, Trevisan, Mazzucca 2, Koren 6, Čok,
Prosti meti: 6:30.
Prva Borova zmaga v prvenstvu naraščajnikov! «Plavi» so povsem nepričakovano zmagali kar proti Lloydu Adriaticu. Tekma je bila zelo razburljiva, saj se je zaključila z Borovim uspehom šele po dveh podaljških ' in potem ko so «plavi» v prvem podaljšku zgrešili kar štiri zaporedne proste mete. V drugem podaljšku pa so imeli borovci le več sape od domačinov in so tako (tudi ob simpatičnem 'navijanju kontovelskih igralcev) zasluženo zmagali. Doprinos Bruna Furlana (letnik 1960, ki pa nastopa že v prvenstvu «Pomlad») je bil odločilen. Bruno je uspešno lovil odbite žoge, poleg tega pa je tudi dosegel 29 točk. Zasluga za to lepo zmago
pa gre gotovo celotnemu moštvu, ki se je vedno borilo požrtvovalno in zbrano.
b. 1.
CGS — Kontovel 44:41 (21:15, 35:35)
KONTOVEL: L Starc 11, Regent, Perini, Čuk 4, Ban 2, L Nabergoj 12, Ukmar 4, K. Starc 8, A. Nabergoj.
Sodnika: Gilleri in Zingirian.
Prosti meti: Kontovel 9:26.
Pet osebnih napak: I. Starc in Čuk.
Srečanje je bilo od samega začetka privlačno. Kontovelci so slabo začeli in so zgrešili mnogo metov na koš. Pri stanju 9:0 za CGS pa so zaigrali bolje in so nadomestili zamujeno.
Y drugem polčasu so Kontovelci začeli bolje. Ujeli so nasprotnike in od tedaj dalje sta se ekipi stalno menjavali v vodstvu. Že je kazalo, da bo CGS premagal borbeno kontovelsko moštvo, ko je sloven
ska ekipa napela vse svoje sile in
................................—........................—„..............................................................
ODBOJKA
PRVENSTVO MLADINCEV
SERIJA USPEHOV BORA DOSLEJ NEPREKINJENA
Med «plavimi» se je posebno izkazal Bruno Kralj
Libertas Rocol B — Bor 0:3 (6:15, 12:15, 12:15)
L. ROCOL B: Azzano, Eavraro, Lombardo, Molinari, Tersalvi, Vi-tbssi, Spinelli, Valdemarin.
BOR: Kodrič, Požar, Nadlišek, Žerjal, Košuta, B. in E. Kralj.
| SODNIK : Bertocchi.
porovi mladinci nadaljujejo s serijo uspehov in zmaga v tekmi z Rpcolom B je že njihova sedma zaporedna. Vendar so tokrat «plavi» naleteli na hujši odpor, kot to prikazuje rezultat. Odbojkarji iz Roccia so se zelo potrudili, da bi o-s volj ili vsaj set in bi z izredno borbenevtjo v polju, kjer so lovili skoraj nemogoče žoge, to tudi kmalu dosegli. V tretjèfh *t)fzu' so celo vodili , s 7:1,, vendar so borovci odgovorili kot sé spodobi ekipi, ki ..in ;v&h upov i-gralcev iz Rocola je bilo konec.
Méd «nlavimi», ki so tokrat zaigrali nekoliko nepazljivo in raztreseno, je izstopal Bruno Kralj, ki jé s svojo izkušenostjo v najbolj kočliivih trenutkih odločilno pripo-igel k novi zmagi Bora.
M. G.
Breg — Bor	2:0
V Zadnji tekmi odbojkarskega prvenstva mladink na Tržaškem je sinoči v Dolini Breg premagal Bor z 2:0 (15:4, 15:10).
V PRIJATELJSKI TEKMI
Lepa odbojka med Domom in mladinci Salonita
Salonit — Dom	3:2
(15:13; 16:18; 13:15; 15:10; 15:11)
SALONIT: (mlad.): Jelovič, Jurca, Paravah, Korenjak, Tomažič, Debeljak, Nidič.
DOM: Prinčič J., Komel L, Klanjšček D., Cijan S„ Devetak K., Černič L.
V preteklih dneh je moška še-sterka Doma iz Gorice gostovala v Kanalu, kjer se je srečala v prijateljski tekmi z mladinsko ekipo Salonita. Tekma je bila zanimiva in borbena in to je razvidno tudi iz končnega rezultata in izidov posameznih setov. Obe ekipi sta pokazali lepo in učinkovito odbojko. Do-movci so v tem srečanju pokazali, da jim primanjkuje kondicija. I-
gralci Salonita so zasluženo zmagali, saj so že v dobri formi in dobro pripravljeni za mladinsko republiško prvenstvo, ki jih čaka te dni.
Potek tekme je bil podoben v vseh petih setih. Ekipi sta si bili enakovredni. V prvih treh setih so bili domovci v rahli premoči, čeprav so zgubili prvi set. V zadnjih dveh pa je Domu zmanjkalo moči in Kanalci so to znali dobro izkoristiti in iztrgali so domovcem dva zaporedna seta ter tako osvojili končno zmago.
Ta prijateljska tekma je služila Domu kot trening, v sklopu priprav za prvenstvo 1. divizije, ki se bo pričelo 19. januarja 1974. Gotovo so mnogo odnesli s te tekme, čeprav so jo zgubili, saj je tu lahko novi trener, Doma, Jožko Prinčič, preveril uigranost ekipe in kondicijo posameznih igralcev. Uigranost ekipe je že na dobri stopnji, nova podajača v šesterki, Klanjšček D. in Černič L., sta se dobro vključila v skupno igro ekipe. Slaba je le kondicija: igralci so za tri sete že pripravljeni, odpovedo pa pri daljših naporih. Zato so potrebni samo treningi. Pri domovcih so bili na tem srečanju v Kanalu odsotni nekateri standardni igralci.
Dom bo v predprvenstvenem obdobju odigral še nekaj prijateljskih tekem in lahko upamo, da bodo «belordeči» dobro pripravljeni za prvenstvene nastope.
I. K.
TENIS
Na svojem gostovanju v ZDA je Jugoslovanka Mirna Jaušovec dosegla na velikem mednarodnem turnirju v Kaliforniji zopet pomemben uspeh. Uvrstila se je namreč med 16 najboljših igralk tega turnirja. V osmini finala jo je sicer premagala slovita teniška igralka Kingova s 7:6 in 6:3, kljub temu pa predstavlja to enega največjih teniških uspehov mlade Mariborčanke.
NOGOMET
V MLADINSKIH LIGAH
Neuspešna nedelja za naše ekipe
Visok poraz Bregove naraščajniške enajsterice v tekmi s CGS
ATLETIKA
Unione Ginnastica Goriziana (UG G) organizira v soboto, 26. januarja deželno prvenstvo F-JK v teku čez drn in strn. Na tekmovanju, ki bo potekalo po sovodenjskih poljskih poteh, bodo lahko nastopili vsi tekmovalci, ki so vpisani v FIDAL za leto 1974.
MLADINCI
CGS — Breg	1:1 (0:0)
CGS: Massi, Galli, Purini, Sartori, Angelini, Milani, D'Ambrosio, Colonna, La Fata, Cespa, Bucci.
BREG: Krmec, Zobec, Klun, Jež, Košuta (Žafran), Sovič, Bržan, Lo vriha M., Stranj, Lovriha P., Strnad.
Strelci: v d. p. Strnad (B), Cespa (C).
Bregovi mladinci, čeprav v nepopolni postavi, so odigrali z vodečim CGS eno svojih najboljših tekem v letošnjem prvenstvu. Tekma sama je bila zanimiva in korektna ter na precej visoki tehnični ravni. Kot priča izid sta si bili enajsterici bolj ali manj enakovredni. Od vsega začetka so se «plavi» odloč no pognali v napad ter so v prvih minutah večkrat spravili v zagato obrambo domačinov. Pri Bregu je precej dobro, delovala sredina igrišča, kjer so se odlikovali Sflvjč in, brata Lovriha, ki so podali vrsto uporabnih žog napadalcem. CGS se je izkazal predvsem s streli Colonne od daleč. Bil je najboljši med Tržačani. Polčas se je končal brez golov.
V drugi polovici srečanja je bila igra živahnejša in hitrejša. Napadi so prihajali, enkrat z ene strani, enkrat z druge strani. Sredi polčasa je prišlo do prvega zadetka. Na sredini igrišča je Sovič lepo streljal prosti strel proti nasprotnemu kazenskemu prostoru, P. Lovriha je žogo z glavo rahlo preusmeril proti Strnadu, ki je usnje lepo poslal na dno mreže. Domačini so se z vsemi močmi odločno pognali v napad, da bi izenačili in deset minut pred koncem srečanja jim je to uspelo. Po prostem strelu Colonne, ob robu kazenskega prostora, je Cespa z glavo preusmeril žogo v Krmecova vrata. Po tem golu sta se obe ekipi, zadovoljni z izidom, umirili in do konca srečanja ni prišlo do važnejših dogodkov. Izid srečanja je pravilen, vendar lahko rečemo, da bi Brežani, če bi imeli malo več sreče, lahko odnesli z igrišča celoten izkupiček.
Jolo
Gaja — Costalunga 2:3 (0:0)
GAJA: Kalc, Grgič, Milič, Milkovič, D. in L. Stojkovič, Kralj D. in M., Angelucci, Brass, Davanzo in Guštin, 12 Ghezzo.
COSTALUNGA:	Serviliani, Bon,
Ferrazzoli, Grimalda, Sahar, Sain, Baitz, Mocenigo, Burni, Paron in Parovel, 12 Tripar, 13 Novacco.
Strelci: v 3. in 18. min. d. p. Da-
Grimalda (Costai.) in v 21. min. d. p, Burni (Costah).
Koti: 7:5 za Costalungo.
Gledalcev približno 30.
Še eno razočaranje za mlade gajevske nogometaše. Tokrat so si zapravili celo zmago, saj so kar dvakrat prišli v vodstvo, toda v finišu so docela popustili. Popolnoma jasna je bila premoč Costalunge v prvem polčasu in samo vratar Kalc (in nespretnost tržaških napadalcev) je rešil Gajo visokega poraza.
V začetku drugega dela igre pa je prišlo do preobrata. Domačini so že po prvih udarcih nepričakovano izkoristili obrambno napako gostov in povedli. Tržačani pa so se zbrali, igrali so mnogo bolj povezano in vodstvo Gaje je bilo sila kratko, kajti po grobi napaki domačega branilca so izenačili iz 11-metrov-ke. Napadalec Davanzo je kasneje s sijajnim prostim strelom presenetil tržaškega vratarja. Toda veselje «zeleno-rumenih» je spet trajalo le nekaj minut in znova je moral njihov vratar pobrati žogo iz mreže.
Ko je vse kazalo, da sta ekipi z remijem zadovoljni so gostje proti koncu s paraboličnim strelom (kar s sredine igrišča) nepričakovano u-kanili sicer dobrega vratarja Kalca in povedli. Poraz Gaje proti tržaški Costalungi je bil bolj ali manj pričakovan, kajti Tržačanom, ki so trenutno na drugem mestu lestvice, s tako igro, kot so jo prikazali, končna zmaga res ne more uiti.
Darko Grgič
* * *
Tekmo Primorje — Lib. S. Sergio veljavno za mladinsko prvenstvo niso odigrali, ker gostje se niso predstavili na igrišče. Disciplinska komisija bo zato to tekmo gotovo registrirala 2:0 v korist Primorja.
NARAŠČAJNIKI CGS— Breg	5:0 (3:0)
CGS: Maschietto, Nangano. Dalle Aste, Martin, Brandmayr, Siderini, De Giorgi, Chinnici, Burba, Marini, Abrami.
BREG: Mauri, Kalin, Kuret M., Grizonič, Krevatin, Prašelj, Peroša, Polese, Ferluga.
Tudi Bregovi naraščajniki so se pomerili s CGS, ki zaseda višji del lestvice. Naši fantje so stopili na igrišče v devetih, zaradi neopravičene odsotnosti nekaterih igralcev. Igrišče je bilo blatno, kar je precej vplivalo na naše igralce, ki telesno niso dovolj krepki. CGS je dokazal, da je popolna enajsterica in je pred-
vanzo (Gaja), v 15. in 28. min. d. p. I vajal lep in učinkovit nogomet. Na-
ši igralci so bili celo tekmo v obrambi, saj se je vratar Tržačanov le parkrat dotaknil žoge.
Do prvega gola je prišlo že po de setih minutah igre po zaslugi Ma-rinija, ki je bil do konca srečanja še dvakrat uspešen in je bil vsaj za razred boljši od vseh ostalih. V prvem polčasu je CGS nasul v mre žo «plavih» že tri gole in razpolože nje naših fantov ni bilo najboljše. Po odmoru so skušali Brežani iti v napad, vendar sta bili obramba in sredina igrišča CGS zelo dobro organizirani. Pred koncem tekme so bili domačini še dvakrat uspešni.
Prihodnjič bo na vrsti slovenski derbi z Unionom, zato bodo morali Brežani ta teden resno trenirati,
IST
Union — Giarizzole	0:1
UNION: Ballarin, Malalan, De-ros. Stulle, Òepary''Koo''(k>, i-Anoo-na, Sassi, Lizzi, Colja, Krevatin, 13 Melucci.
GIARIZZOLE; > Parovel, Zacchi-gna Cheber, Inglessi, Gattonar (k), Ladovaz, Cerovac, Tedeschi, Pod zinkova, Umek, Latin, 12 Altin, 13 Lugnan.
STRELEC: v 23. min. d.p. In glessi.
Na stadionu «1. maj» je v nedeljo doživel Union nezaslužen poraz proti drugouvrščeni ekipi Giarizzol. V prvih minutah je kazalo, da bo lahko odnesel vsaj eno točko. V teku prvega polčasa je bila vse-skoči lepa igra in brez zanimivih dogodkov. Videlo se je, da so bili Tržačani bolje pripravljeni od naših fantov, a niso predstavljali velike nevarnosti. V prvem polčasu je treba omeniti samo en močan strel nasprotnika, katerega je naš vratar odlično odbil v kot. Tako se je prvi polčas končal z neodločenim rezultatom. V drugem polčasu so zaigrali Tržačani bolje, tako da je imela obramba precej dela. Nasprotniki so vseskozi streljali v vrata a le od daleč, saj se je prav v drugem polčasu zelo dobro izkazala obramba. V drugi polovici drugega polčasa so se Podlonjerci spuščali v protinapade. Vse je kazalo torej, da bodo «plavo-rumeni» odnesli na domačem igrišču točko, a do tega ni prišlo, ker so Tržačani povedli 7 minut pred koncem srečanja. Močen strel Inglessija je «preskočil» vratarja, potem ko ga je ta že skoraj ubranil. Seveda so se sedaj igralci Uniona zaman trudili, saj so se Tržačani zaprli v obrambo. Treba je še reči, da so Tržačani, preden so povedli, dvakrat zadeli prečko.
t fr
Omeniti je treba tudi, da je U-nion, kot običajno, nastopil v nepopolni postavi in sicer brez vratarja Fornasara, brez levega branilca Del Basca in brez prostega igralca Benčiča, ki je bil v prejšnji tekmi izključen. Vsi ti negativni rezultati Uniona kažejo, da bodo Podlonjerci merili na lepše rezultate samo, če bodo nastopali v popolni postavi.
Mauro
KOŠARKA
V PRIJATELJSKI TEKMI
Dom zapravil preveč točk
Dom
76:33
Patriarca —
(5T:18Ì	'
DOM: Čubej 4, Tabaj, Terčič, Mo-zetič 6, Rqnh 5, Marušič, Dornik 9. Semolič 2, Vogrič, Marinčič, Mu-čič 7.
PROSTI METI: Dom 3:12.
PET OSEBNIH NAPAK: Dornik.
Prejšnji petek so se pomerili v košarkarski prijateljski tekmi na-raščajniški ekipi Doma in Patriar-ce. V vrstah Patriarce sta nastopila tudi dva visoka centra (letnik 1958), ki sta zelo uspešna pod košema. Poleg tega so domovci zgrešili številne lahke žoge in zapravili veliko točk.
Po petih minutah igre je Patriarca vodila že z 19:2, nato pa z 28:4. Ob tem stanju so se slovenski igralci nekoliko prebudili in so zaigrali bolj zagrizeno ter učinkovito.
Drugi polčas je bil tehnično slabši, kajti tudi Patriarca je zgrešila precej lepih priložnosti za koš.
mim
Prof. Vitti pri Boru
Jutri bo znani italijanski športni strokovnjak prof. Vitti, ki se te dni mudi v Trstu, spremljal Borov trening. Borovci bodo tako imeli priložnost za treniranje pod vodstvom tega znanega učitelja, ki jim bo gotovo povedal marsikaj koristnega. Trening bo ob 21. uri v Dolini.
b. 1.
BOKS
Evropski prvak boksarske peresne kategorije Jose Jimenez je ohranil naslov prvaka, potem ko je premagal po točkah (v petnajstih krogih) izzivalca, Francoza Daniela Verman-dera.
izenačila. Po tem dramatičnem zaključku je bilo treba odigrati še podaljšek.
Kontovelci so v prvih potezah podaljška zaigrali kar odločno in so povedli s 4 točkami razlike. Tedaj pa se jim je zataknilo in vsa prizadevnost ni nič pomagala.
Slovenska peterka bi lahko gotovo zmagala če ne bi imela črnega dne v metih, kajti v obrambi je igrala res zelo dobro.
I. S.
PRVENSTVO «POMLAD» Bor — Polet 67:61 (37:22)
BOR: Mazzucca 12, Parovel, Volk 2, Renato Furlan 2, Žerjal 8, Košuta 3, Perko 2, Siega 20, Bruno Furlan 6, Ražem 12.
POLET: Danev 2, Andolšek 1, Kalin 2, Taučer 14, Marko Sosič 19, Škabar 18, Rismondo 6, Ferluga in Valter Sosič.
Sodnik Galante iz Trsta.
Prosti meti: Bor 1:18, Polet 3:22.
Pet osebnih napak: Škabar (55:63), Žerjal (67:61).
Tudi drugi slovenski derbi v tem prvenstvu se je zaključil z Borovo zmago. Medtem ko so na Opčinah borovci zmagali z večjo razliko, pa so na domačih tleh naleteli na požrtvovalnega nasprotnika, ki se ni predal vse do poslednjih sekund. Poletovci so bili namreč v prvem polčasu kar za 15 točk v zaostanku. V drugem delu igre pa so z razpoloženim Markom Sosičem v 16. minuti zmanjšali razliko le na štiri točke. V zadnjih minutah pa so borovci ohranili mirne živce in so tako zmagali (z Borisom Siego v dobri formi) s šestimi točkami razlike.
Kot sam izid kaže, je bila tekma tehnično in zaradi požrtvovalnosti vseh igralcev dopadljiva. Lep derbi torej! Za borovce pa je bila to dobrodošla zmaga, s pomočjo katere so zapustili zadnje mesto v lestvici.
MLADINCI
Arte B — Pole» 68:53 (27:27)
POLET: Daneu 5, Guštin 22, Dolenc, Gantar 14, Kraus 8, Starc 2, Tavčar, Škerlavaj. Edi Sosič 2.
Prosti meti 11:20.
Poletovci so v Gorici proti skromni peterki Radici Arte B doživeli nepredvideno visok poraz. Bila je to najslabša tekma Poletovih košarkarjev v tem prvenstvu, saj so Openci igrali v obrambi nezbrano, v napadu pa so slabo metali na koš in so bili pomanjkljivi pri lovljenju odbitih žog.
Tekma se je začela katastrofalno za poletovce, ki so v sedmih minutah igre zbrali le 2 točki, domačini pa kar 21. Nato pa so se poletovci le zbrali in so po prvem polčasu izenačili (27:27). Kazalo je, da bodo Openci strli odpor domačinov v drugem polčasu. Zgodilo pa se je prav obratno. Domačini so povsem nadvladali naše košarkarje in so zasluženo zmagali s kar 15 točkami razlike.
V splošni poprečnosti v Poletovih vrstah hi izvzeli le Edija Daneua, ki je požrtvovalno skušal organizirati igro svojega moštva. Žal, zaman.
b. 1.
KOLESARSTVO
LAINATE, 15. — Roger De Vlae-minck, brat svetovnega prvaka v ciklokrosu, Erika, je zmagal v nedeljo na velikem mednarodnem tekmovanju v ciklokrosu v Lainateju, ko je prispel na cilj z veliko prednostjo pred ostalimi tekmovalci.
ročja!
oooooocx ooc>oc»c>c>ooooooooooooooooooooc>ooc>oooooooco ooooc x^ooooooooc* :>=^><^c:<>:>=>o<>i><>o<>o<c>OG>o>c>o>i_>ooc;<>o<>oocxj><_xooo>oooo<z><cx=>oo^
hribih in drugje, ne najdemo v dosegljivih zgodovinskih knji-
OHVKSni-A
Kulturni krožek Devin - štivan (smučarski odsek) sporoča, da bo nagrajevanje smučarskega tekmovanja v društvenih prostorih v Devinu jutri, 17. t.m., ob 20. uri.
* * #
Prosvetno društvo «Slavko Škamperle» bo priredilo danes, 16. t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih nagrajevanje 13. slovenskih športnih iger za tržaško - brežansko področje.
Vabljena so vsa društva pod-
->^>00000000000000
Zbrala TRŽAŠKI
KMETJE
9. (PABERKI IZ ZGODOVINSKIH KNJIG)
Ob nastanku «Slavjanskega društva» leta 1848, na podtikanje italijanskega in nemškega tiska, izpove svoje namene in cilje, ki niso naperjeni proti drugim narodom. 1)
STARE ŠEGE IN NAVADE
O dogajanju v mestu samem je dosti napisanega. Bolj ma-to pa je o tem, kar se je dogajalo izven mestnega obzidja. V tej divjini, obraščend z gozdovi, kjer so nastajale, izginjale in obnavljale redke naselbine v goščah, ob studencih ob steptanih poteh in bile izpostavljene vsem mogočim in nemogočim fte varnostim.	I
Tu je pialo tudi neko življenje. Ne povsem samostojno, pa tudi ne povsem podrejeno posvetni in cerkveni gosposki.
Stare šege in navade, med katerimi so se nekatere ohranile do XX. stoletja, pa pričajo o nekem relativno samostojnem življenju in o neld povezavi med generacijami izven mestnega obzidja; tudi če so se v mestu samem pod pritiskom občas-hih vladajočih krogov vršile trenutne ali trajne spremembe. Medtem ko naletimo na preganjanja poganov v kobariških
gah zapisan nobeden tak pojav na tržaškem ozemlju. Vendar so nekatere šege in navade ljudi iz najožje okolice Trsta še spominjale na šege primitivnih ljudi iz stoletij, morda celo tisočletij pred našim štetjem.
Mislim pri tem na pripovedovanje starih ljudi o «babi», katere resnično češčenje je kdove kdaj prenehalo. Saj nam nihče ni znal povedati, kakšni so bili pravzaprav obredi tega češčenja. Nanjo je ostal spomin, ki bo s staro generacijo šel v pozabo, kakor bo pozabljen gaj, gradišče in studenec, kjer je «baba» prebivala. Da pa je ta «baba» bila nekoč realnost, vemo ne samo iz ustnega izročila starih mandrjarskih ljudi, ampak tudi iz zapiskov v zgodovinskih knjigah. Njeno češčenje pa ima svoj izvor v pradavnini. 2)
Tudi «jurjevanje» v Ricmanjih je imelo izrazito poganski značaj. Zato se je pač zgodil «čudež» in od leta 1749 dalje častijo v Ricmanjih sv. Jožefa. 3)
Kresovanje, ki se je posebno pri Sv. Ivanu ohranilo do današnjega dne, spominja na obrede primitivnih ljudstev iz najstarejših časov. 4)
Nikjer ni najti zapisano kako so mandrjarji praznovali pusta pred mnogimi stoletji, članek v «Edinosti», letnik 1883 št. 12 str. 3 pod naslovom «Sv. Ivan, pokopavanje pusta» nam pove, da so pustov pogreb spremljali duhovni, oblečeni kot judovska rabini. Na čelu sprevoda, takoj za konjenikoma, pa je nekdo nosil na dolgi palici obešen rep. pisec članka pripominja, da je rep pustno znamenje.
V začetku tega stoletja pa so nastale v sprevodu ob pogrebu pusta spremembe. Potek ceremonije je popisala Marija Mijot v svoji pesmi «Pagrjeb uod pusta». 5) Vsi starejši, ki hiio imeli priliko videti pustne norčije v naši mladosti, lahko potrdimo, da je ta opis točen.
Rep na palici spada najbrž v najstarejše obrede. Vdova po
pustu, kdove od kje se je vzela? Duhovni pa, kot razvidno, so v teku generacij menjali oblačila.
V letopisu Matice slovenske iz leta 1885 6) je opisano «še-škanje», ki v letu 1885 ni bilo več v navadi, vendar so se okoličani po svatovščinah ob spominu na ta običaj še drug drugega spraševali: «Ali si šel šeškat?»
Tudi na navade za Veliko noč, po domače «uozen», še niso izumrle.
Na Veliko soboto ob 4. uri zjutraj je cerkovnik začel raznašati po hišah blagoslovljen ogenj. Gospodinja ga je pričakovala z zakurjenim ognjem na ognjišču in ga obdarovala z jajci in drugim.
Na Veliko nedeljo ob 5. uri zjutraj pa so gospodinje nosile žegnat sol, jajca, kruh, jagnjetino in presene. Tudi dandanes 3) 1. še jemo «presene», ki pa s prvotnim nima, razen imena, najbrž ničesar skupnega. Prepoln je «cebib», «pinjolov» in dišav,	2-
ki so se vanj vtihotapile z razvojem emporija. Ob 11. uri dopoldne pa je bila vsa družina zbrana pri južini, pri kateri ni	3-
manjkalo «žuce» — žolice. Skuhana je bila iz prašičjih in telečjih nog in kit. Od kdaj in odkod ta navada, ni mogoče u-	4-
gotoviti. V prejšnjem stoletju so si mandrjarji za Veliko noč izmenjavali darila,	kot «žuco», jajca, «titole». Od	kje se	je	5-
«titola» vUhotapila	v naše navade? V Narodnem	muzeju	v
Sofiji smo jo tudi videli in imenuje se «titlja».	3) !•
Tudi tepežkat smo hodili še do prve svetovne vojne.
Ob sv. Juriju so oživeli naši dedje in babice in pravili, kako je nekoč prijezdil oblečen v zeleno in rumeno hlačnico.
Prva svetovna	vojna je pregnala tudi Strige,	škrate	in
medavce.
S starimi ženicami je izginila tudi navada preganjati ne- 4) vihto s trinožniki, ki so jih ob grmenju in treskanju, narobe	5)
obrnjene, metale skozi vežna vrata na dvorišče. Ali pa so po-	6)
molile skozi vrata na lopatici žerjavico posuto s suhim cvet jem iz venca, spletenega ob sv. Ivanu.
SLAVJANSKI RODOLJUB — mesečni časopis na svitlo dan od Slavjanskega društva v Terstu - ZTT Trst 1971. _ Str. 17 -... IV. Kaj hoče nek Slavjansko društvo v Terstu? — A. Vvod. - • • • V našimu pervimu povabilu od 23. oktobra in v oznanilu od 20. novembra 1848. od kateriga tudi pričujočimu dokazu en iztis perložimo, smo namembe našiga zedinjenja v raznih slovenskih, nemških in italijanskih novinah razglasili, in s tem očitno na znanje dali, de takšine skrivne naključbe, kakšine drugim narodom in jezikam sovražne misli nikakor naše vodilo ni-so. Narvažnejši naših namenov so: Povzdiga Slavjanstva v Avstriji po mogočnosti na najvišnjo stopnjo izobraževanja po navodilu slobode, enacih pravic in bratimstva, in pa zagotavljanje ustavnih naprav po poti enacih pravic vsih avstrijskih narodnosti.
Oris zgodovine verstev — DZS Ljub-
AMBROGIO DONINI Ijana 1965 str. 52.
Letopis Matice slovenske za leto 1885 — Žiga Herberstein (Josip Apih) str. 363 .. .
Dott. Lorenzo Lorenzutti — Granellini di sabbia — Trieste — Tipografia del Lloyd 1907 str. 285.
Aleksander Stipčevič - Gli Diri - Casa editrice - Il saggiatore — Milano 1966 str. 244.	*
Primorski dnevnik od 16. 3. 1968 p. k. _ Spomini na nek-danja romanja v Riemanje.
Brošura - Kratki spopadik lepih čudežou velikiga patriarha in rednika Knstosoviga svetiga Jožefa ki so jih popisali gospod fajmošter s doline de so se godile v cerkvi s Jurja v Ricmanih per altarju s Jožefa v leto 1749. Tiskano v Terstu Jannes Marenigh natiskavec 1827.
2. Primorski dnevnik od 16. 3. 1968 - p. k. - Spomini na nekdanja romanja v Riemanje.
Primorski dnevnik leta 1972 — p. k. — Ko gorijo kresovi Marija Mijot ZTT Trst 1969 str. 51.	' ' '
Letopis Matice slovenske iz leta 1885 dobimo na str 110 sestavek «Ženitovanjski običaji v tržaški okolici (spisal D. M. Obalovič).
(Nadaljevanje sledi).
Uredniitvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180,— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45364
«ADIT» - DZS, Ljubljana, GradiSče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.L
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
Trst
V INTERVJUJU S TEDNIKOM «IL MONDO»
Državni pravdnik Spagnuolo obtožuje policijo korupcije
Visoki sodnijski funkcionar pri rimskem prizivnem sodišču je
potrdil, da so bili magnetofonski posnetki manipulirani
WTM, 15. — Generalni pravdnik pri rimskem prizivnem sodišču Carmelo Spagnuolo (visoki sodnijski funkcionar je bil svoj čas predsednik tržaškega prizivnega sodišča) je dal tedniku «11 mondo» intervju, ki bo izšel jutri.
V	intervjuju je Spagnuolo odgovarjal na številna vprašanja urednika tednika, vprašanja, ki so zadevala posebej zapleteno afero Franca Cop. pole in kvcstorja Angela Mangana. Visoki sodnijski funkcionar je dobesedno izjavil: «Korupcija v policiji se je začela za čas Tambronija. Sedaj se ne more z lahkoto izkoreniniti. Ali veste zakaj? Zato, ker bi pomenilo ustanavljanje v okviru policije urada za «posebne zadeve», kateremu bi bila poverjena naloga, da preiskuje delikatna vprašanja, ustvarjanje mehanizma za izsiljevanje. Skušnjavi, da bi se ga posluževali, se prej ali slej ne bi izognili vrhovi policijskih organov, kakor tudi ne vmesni organi. To pa ni naloga pclicije».
Dr. Spaglinolo je v intervjuju omenil tudi, da je njegov zasebni telefon pod nadzorstvom, kar je znano javnosti že več kot dve leti.
V	nadaljevanju intervjuja je sodnijski funkcionar obravnaval vprašanje mafijsk'h telefonskih posnetkov, ki zadevajo posebno Franca Coppola,
ODBORNIK
Gioacchino Del Vivo je demo-krščanski občinski odbornik v Aversi, mestecu blizu Caser-te, vendar bo čez nekaj dni zgubil to funkcijo zaradi pre-osnove občinskega levosredinskega odbora. Možu pa očitno ni bilo prav, da so ga potisnili ob stran, in je sklenil maščevati se s pomočjo brata Emilia. Oba sta pred krajevnim sedežem KD počakala «krivca» pre-osnove, bivšega župana Augusta Bisceglieja, prav tako demokristjana Emilio je skočil nanj in ga začel tepsti po glavi in hrbtu, užaljeni odbornik pa je celo segel po samokresu, vendar mu je nekaj oseb, ki so prisostvovale prizoru, preprečilo, da bi do konca izvedel svoje maščevanje. Brata Del Vivo sta nato zbežala, bivši župan pa se }e zatekel v bolnišnico.
Lahko bi rekli: zares zgledna navezanost na lastno funkcijo! Upajmo samo, da ne postane splošna praksa.
Luciana Liggia ter Itala Jalonga, ki je bil davčni svetnik Franca Coppole. Tu se je postavilo vprašanje, ali je telefonske posnetke manipuurala policija, ali pa nekdo od odgovornih sod-nijskih funkcionarjev? Kaj je bilo zbrisano? Pogovori političnih predstavnikov s Francom Coppole, to je prav gotovo. V tistem trenutku se je sprožil mehanizem za prikrivanje resnice. Magnetofonski posnetki so že prišli izmaličeni na državno prav-dništvo in povrhu tega še niso prišli vsi. Od 41 posnetkov, jih je prišlo le 39. Na vsak način, kar se ve, je že precej.
Spagnuolo je tako nadaljeval: «V svojih 44 letih službe na sodišču nisem videl nikoli nekaj takega kar bi vnašalo tako zmedo in ki bi bilo tudi tako nerodno izpeljano. Telefonske posnetke so izročili pravdništvu leta 1970. Pozneje so ugotovili, da so bili posnetki manipulirani. Po dveh mesecih pride neki policijski funkcionar in zahteva magnetofonske posnetke, češ da jih morajo ponovno prepisati. Kako ukrepajo v pristojnem uradu rimskega državnega pravdništva? Izročijo mu posnetke, čeprav to ni dovoljeno, ker postopek zahteva določena jamstva za take prepise. Urad pa izroči posnetke policijskemu funkcionarju. Policija jih vme pravdništvu šele konec januarja 1971. leta. Kaj se je dogajalo medtem? Povem vam zakaj je policija zahtevala posnetke: zato, da bi ažumirala prvotno transkripcijo posnetkov, tako da bi bila tako, kot je bila v trenutku, ko so jih manipulirali. Ker pa se je mudilo, so pozabili na to».
Dr. Spagnuolo pravi nadalje v svojem intervjuju, da mu je v avgustu leta 1971 telefoniral začasni minister za provosodstvo Emilio Colombo ter mu dejal, naj se takoj vme iz Novija Ligure v Rim, in sicer zato, ker so izginili dokumenti, ki so zadevali mafijce. Spagnuolo se je vrnil v Rim 27. avgusta ter ugotovil, da je res izginilo nekaj magnetofonskih posnetkov. Generalni pravdnik je nato ukazal kapetanu karabinjerjev Antoniu Variscu naj preišče zadevo. Časopisi so medtem začeli pisati o «škandalu». Neki zapisnikar preiskovalnega urada, je pozneje izjavil, da sta dva sodnijs-ka funkcionarja zahtevala akte in magnetofonske posnetke, ki so že bili v arhivu. Pozneje mu je bil ta mate rial vrnjen, toda zapisnikar je opazil čeprav tega ni povedal nikomur, da je prišlo do nekih sprememb. Zunanji ovoj aktov ni bil več isti in dva magnetofonska posnetka sta izginila
S to zadevo se je potem uKvariala protimafijska parlamentarna komisija. Pozneje so poslali posnetke v Turin, kjer so jih pregledali strokovnjaki. «Dogovor je bil nedvoumen: posnetki go bili manipulirani, rezani brisani ter sešiti. Komu v korist? Ponavljam: » korist političnih sobesednikov s
Coppole, se pravi z ljudmi, ki jih je Coppola po telefonu pozdravljal s spoštovanjem, ki pa so bili z njim zelo domači».
Na kraju svojega intervjuja je dr. Spagnuolo obravnaval še vprašanja kvestorja Mangana. Dejal je, «da se sedaj skuša zavirati ta proces, da bi pridobili vsaj šest mesecev časa. In to v tem trenutku, ko smo prišli do točke bistvene povezave z mafijo». Nadalje je dr. Spagnuolo dejal, da mu je Mangana predstavil bivši načelnik policije Angelo Vicari. Pripomnil je še, da se leta I960 ni hotel zavzeti za imenovanje Vicarija za policijskega načelnika. Z Vicarijem sta bila šolska tovariša, ter sta se večkrat pretepala. Po Spagnuolovem mnenju je Vicari stalno spreminjal svojo politično pripadnost. Končno je še dejal, da je zavrnil ponudbo, da bi on postal načelnik policije.
Nove temne sence na delovanje Bele hiše
Magnetofonski trakovi o zadevi Watergate so bili namerno in spretno izbrisani
WASHINGTON, 15. — Afera Watergate je pripravila novo presenečenje in vzbudila nove dvome o poštenosti predsednika Nixona in njegovih najožjih sodelavcev. V ospredju so še vedno magnetofonski posnetki Nixonovih pogovorov s sodelavci, ki jih je Bela hiša po nekajmesečnem oklevanju izročila preiskovalnemu sodniku. Kot je znano, je sodnik prejel samo sedem trakov namesto devetih. Nixonovi odvetniki pa so takrat izjavili, da dva trakova «sploh ne obstajata». Eden od trakov, ki bi moial vsebovati posnetek Nixonove-ga pogovora s svetovalcema Helde-mannom in ErNchannom tri dni po aretaciji vohunov na sedežu konveci-je demokratske stranke v palači Watergate, je bil močno poškodovan, tako da je bil izbrisan dobršen del pogovorov, za skupnih osemnajst minut.
Odvetniki Bele hiše so sodniku izjavili, da je trak pomotoma poškodovala Nixonova tajnica Rose Mary Woods. Slednja je to potrdila, češ da ie nehote stopila na nožno stikalo magnetofona, ko so jo sredi dela poklicali po telefonu, dodala pa je, da je to trajalo le štiri do pet minut, kar je vzbujalo velike dvome, saj je bilo zbrisanih kar osemnajst minut pogovora. Poleg tega pa so izvedenci u-gotovili, da je skoraj nemogoče, da bi tajnica stopila na nožno stikalo, ko je šla odgovarjat na telefonski poziv.
Sedaj pa je bila verzija Bele hiše dokončno demantirana. Sodni izvedenci, ki so pregledali trakove, so po dolgih analizah ugotovili, da so bili trakovi namerno izbrisani in da je to storila spretna roka s ponovnimi posegi na megnetofonskih trakovih.
Na vprašanja časnikarjev je glasnik Bele hiše po objavi rezultatov analiz dejal, da bi «vsakršen prenagljca komentar lahko samo povečal zmedo med lavnim mnenjem glede trakov». Kaže pa, da po novem raz-
pletu vlada precejšnja zmeda v sami Beli hiši.
tudi
Prisluškovalne naprave v Mitterandovem stanovanju
PARIZ, 15. — Neznani vohuni so postavili prisluškovalne aparate tudi v stanovanju tajnika francoske socialistične stranke Mitteranda, piše v zadnji številki revija «Canard Enchaine». Satirični list, ki je bil tudi sam žrtev prisluškovanja, saj so našli mikrofone v redakciji, poroča, da so mikrofone v Mitterandovem stanovanju postavili še pred letom dni, da pa je socialistični voditelj nekaj zasumil šele pretekli mesec. Tedaj je poklical na dom nekatere tehnike, ki so s posebnimi aparaturami res ugotovili, da so v stanovanju skriti mikrofoni, vendar jih še niso mogli najti.
Mitterrand ni hotel potrditi pisanja revije, pač pa je glasnik socialistične stranke dejal, da je bilo dejansko pregledano Mitterrandovo stanovanje, da bi našli prisluškovalne naprave.
Gneča na mostu Southwark v Londonu zaradi stavke železničarjev. Nekatera podjetja so najela celo avtobuse za prevažanje svojih uslužbencev (na desni strani slike)
OBJAVIL CA JE BIVŠI PREMIER KANELL0PUL0S
Manifest grške
■ ■
zmerne opozicije
Atenska junta naj objavi seznam osebnosti, ki so jih poslali v zloglasna koncentracijska taborišča Razkol v vojaških krogih na oblasti?
ATENE, 15. — Bivši grški premier Panajotis Kanellopulos je v imenu grške zmerne opozicije objavil manifest, v katerem poziva vojaško vlado, naj objavi seznam državljanov, ki so jih aretirali, poslali v koncentracijska taborišča ali pa zaprli v policijske postaje, kjer čakajo na proces pred izrednimi vojaškimi sodišči, ki so jih ustanovili v velikem številu po državnem udaru 25. novembra.
Kanellopulos. ki je z vsebino proglasa seznanil tuje tiskovne agencije, omenja tudi imena nekaterih oseb. ki jih je vlada poslala v zloglasno taborišče na otoku Ja-ros.. Med te navaja bivšega socialističnega voditelja in parlamentarca loannisa Karalambopulosa, založnika tednika «Cristianikis» Niko-lasa Psarudakisa in druge ugledne demokratične osebnosti. Kanellopulos se sprašuje, zakaj ni fašistični režim javno sporočil, da je dal ponovno odpreti zloglasna koncentracijska taborišča ter dodaja, da take stvari ne služijo nacionalnim interesom, pač pa le škodujejo državi.
Bivši grški premier izraža tudi svoj protest zaradi zaprtja atenskega opozicijskega dnevnika «Vradini», ki ga je

PO MNENJU SODNE OBLASTI
Odrekati hrano Almiranteju nikakor ni kaznivo dejanje
Bolonjski pretor arhiviral prijavo proti uslužbencem restavracije v Cantagallu, ki so odrekli kosilo misovskemu prvaku
BOLOGNA, 15. — Odrekati hrano misovskemu kolovodji Almiranteju ni kaznivo dejanje. To je smisel odločitve bolonjskega pretorja De Nardisa, ki Je dal arhivirati sodno prijavo proti uslužbencem restavracije «Motta» v Cantagallu, ob avtocesti pri Bologni.
O epizodi smo svoj čas obširno pisali. 18. junija lani se je Almirante v družbi nekaterih misovskih kolegov na poti v Rim ustavil v Cantagallu, da bi se okrepčali v tamkajšnji restavraciji, čakalo pa ga je neprijetno presenečenje: ko so ga uslužbenci restavracije spoznali, so takoj oklicali stavko in pustili Almiranteja brez jedače. Sklep o proglasitvi stavke so utemeljili z dejstvom, da je Cantagallo prav blizu Marzabotta, vasice, ki še danes nosi znamenja nacifašističnega barbarstva. Stavke so se udeležili tudi uslužbenci bencinskih črpalk, tako da je moral Almirante oditi lačen in brez bencina.
Po vsaki logiki bi se morala epizoda s tem zaključiti, vendar pa se je našel policijski funkcionar, ki je smatral za potrebno, da je poslal sodnim oblastem prijavo zaradi «stavke za izvenpogodbene cilje» proti uslužbencem restavracije. Zadevo je dobil v roke bolonjski pretor De Nardis, ki pa je povsem
upravičeno razsodil, da ni zadržanje uslužbencev restavracije nikakor pomenilo kaznivega dejanja. Sicer je res, da kazenski zakonik (iz leta 1930) še .vedno predvideva kazen za «stavko za izvenpogodbene cilje», vendar pa je ta člen po mnenju pretorja dejansko zastarel z novo ustavo, ki izrecno predvideva pravico stavke brez omejitev. Poleg tega pa je ustavno sodišče že decembra 1962 izdalo razsodbo, v kateri potrjuje načelo, da «gospodarska stavka» ni samo tista, ki se tiče delovne pogodbe, pač pa tudi stavka, katere namen je ščititi splošne interese delavcev.
Toda ko že govorimo o epizodi v Cantagallu, naj še omenimo, da je nekaj dni pozneje fašistična škva-dra, ki jo je vodil misovski poslanec Cerullo, priredila «kazensko «ekspedicijo» proti restavraciji ter s palicami in verigami napadla in ranila dva natakarja. Policija je takoj ugotovila krivce sramotnega napada, ker se je enemu od napadalcev zaradi okvare ustavil avto, ko je bežal proti Bologni. Fašistične pretepače, pa tudi poslanca, so prijavili sodnim oblastem, od tedaj pa se ni še nič zvedelo, kako poteka preiskava, ki bi ne smela biti preveč zapletena, in kdaj bo proces.
NOVE TEŽAVE V PROCESU ARABSKEGA ZDRUŽEVANJA
Odložen za več mesecev referendum o združitvi med Libijo in Tunizijo
Tunizijska vlada je sporočila, da je treba pred sklicanjem ljudskega glasovanja spremeniti ustavo, kar bo terjalo nekaj mesecev - Maroko in Alžirija proti nameravani združitvi
■iiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiHiiiiHiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiHiiniiHiiiiiiiiiiiHiiiiiii
NA ŽELEZNIŠKI PROGI TORTONA-NOVI UGURE
LOKOMOTIVA POVOZILA DELAVCE: ŠTIRJE MRTVI IN DVA RANJENA
Do nesreče je prišlo zaradi megle
ALESSANDRIA, 15. - Električna lokomotiva je danes povozila šest delavcev, ki so delali na železniški progi, ki povezuje dve pomembni progi: Torino - Piacenza in Torino-Alessandria - Piacenza. Zdi se, da je prišlo do nesreče zaradi megle. Štirje delavci so bili pri priči mrtvi. Nesreča se je pripetila pri postaji Rivalla Scrivia, kakih deset km od Tortone.
Delavci s pripadali podjetju «Val di Serra», ki skrbi sedaj za vzdrževanje proge na tistem odseku. Delali so na odseku nekaj sto metrov pred kretnicami postaje. Nesreča se je pripetila ob 16. uri ter povzročila zastoj na progi Tortona - Novi Ligure.
Pri nesreči so izgubili življenje 40-letni Giuseppe Borsetti iz Basa-luzza, 64-letni Luigi Mastria iz Ser-ravalle Scrivia, 49-letni Angelo Secchi iz Novija Ligure ter 47-letni Albino Albasi iz Genove.
Cez dvajset zdravnikov aretiranih v Ciin
SANTIAGO DE CHILE, 15. - V Čilu so v zadnjem času aretirali več kot dvajset zdravnikov, katerim bodo v kratkem sodili zaradi njihovega nasprotovanja fašističnemu režimu. To je povedala v nekem intervjuju žena enega od tolikih političnih jetnikov, ki so zaprti v raz-
nih zaporih ali v koncentracijskih taboriščih. Po njenem poročilu sta med aretiranci bivši namestnik ravnatelja bolnišnice za bolezni prsnega koša v Santiago in bivši minister za zdravstvo v Allendejevi vladi. Oba sta zaprta na nogometnem igrišču čilskega glavnega mesta.
Ženska je tudi povedala, da je bil njen mož, ki je prav tako zdravnik, aretiran 7. januarja, ko je odgovoril na poziv, naj se javi na policijski postaji. Od takrat nima o možu najmanjše vesti, fašistične o-blasti pa so ji celo prepovedale, da bi poslala možu zdravila, ki jih nujno rabi.
Namerni požar v Pompidoujevi poletni rezidenci
PARIZ, 15. — Neznanci so danes ob zori povzročili požar v poletni rezidenci francoskega predsednika v Fouessantu v Bretanji, kjer navadno Pompidou preživi svoje poletne počitnice. Neznanci so polili vhod na vrata z bencinom in jih nato zažgali. Požar je povsem uničil vrata in vhod. Policijo je obvestil neki prebivalec bližnje vasi, ki je zagledal visoke plamene. Preiskovalci so
domneve. Po mnenju nekaterih naj bi šlo za delo tako imenovane «Fronte za osvoboditev Bretanje», kL se zavzema za ustanovitev neodvisne bretanjske države. Pripadniki «fronte» so v zadnjem času izvedli po vsej Bretanji vrsto atentatov, predvsem proti davčnim izterjevalnicam.
Provokacije fašistov med stavko v R. Calabrii
REGGIO CALABRIA, 15. - Fašistični skrajneži so danes izvedli vrsto provokacij, da bi motili potek splošne stavke, ki jo je proglasila sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL v znamenje protesta zaradi krize poljedelstva in gradbeništva. Pobalini so vrgli več petard proti sprevodu delavcev, nato pa metali kamenje proti nekemu furgoni!, na katerem so brezplačno delili pomaranče. Policija je ustavila dva pretepača, ki pa jih je kmalu nato spustila na svobodo.
FUKUOKA, 15. — Nedaleč od obale japonskega otoka Ohšima so v morju našli trupla 13 oseb, verjetno članov posadke južnokorejske ribiške ladje «Kakyung». Domnevajo, da se je ladja še pred nekaj dnevi
dal visoke plamene, rreissovaici so aa se je lauja se pieu nenaj uuevi uejansivu uvnoju i^Biauuju ct. ugotovili, da je bil požar nameren, j potopila. Ostalih dvajset članov po- žave Magreba. Potrebna je o krivcih pa so za sedaj možne le I sadke še vedno iščejo.	• priprava, dodaja nota alžirsli
TUNIS, 15. — Kritične ocene arabskih voditeljev na račun nameravane združitve med Libijo In Tunizijo so bile očitno učinkovite: proces združitve se je namreč ustavil; združitev sama pa odložena vsaj za nekaj mescev.
V Tunisu se je djjneš Sestal «svet republike», najvišji državni organ, ki je nepričakovano ugotovil, da referenduma o združitvi, ki bi moral biti 18. januarja, se pravi čez tri dni, ne more biti, ker ustava tega ne predvideva. Zato je treba prej spremeniti ustavo, kar pa terja precej dolgotrajen in zapleten postopek. Rezultat tega je, da bo o izvedbi referenduma, s katerim naj bi državljani obeh držav potrdili, da hočejo združitev v eno samo državo, mogoče govoriti šele čez nekaj mesecev.
Ob zaključku seje «republiškega sveta» so sicer objavili poročilo, v katerem je izrecno poudarjeno, da odložitev referenduma ne pomeni preklica sklepa o združitvi, vendar pa tudi iz samega poročila izhaja, da so se tunizijski voditelji odločili za bolj previdno pohtiko. V njem je namreč med drugim rečeno, da se bodo nadaljevali pogovori z libijsko vlado «za določitev vsebine združitve in etap, ki so potrebne za njeno izvedbo». Poročilo dodaja, da bodo istočasno potekali tudi razgovori z ostalimi arabskimi 'državami in predvsem z državami Magreba, se pravi z Alžirijo in z Marokom, ki ju je sklep o združitvi med Libijo in Tunizijo najbolj presenetil in prizadel. Značilno je tudi. da so iz vseh tunizijskih časopisov izginila bombastična poročila prejšnjih dni o združitvi z Libijo. Listi se omejujejo, na objavljanje tujih reakcij na nameravano združitev, pri tem pa ha široko pišejo tudi o kritičnih pripombah. Vse to potrjuje, da so v Tunisu doumeli, da je bila napoved združitve prenagljena, in da so sedaj ' ubrali pot hajvečje previdnosti.
Pa tudi v Libiji ne kažejo prevelikega navdušenja. Tudi libijski tisk zelò skopo poroča o nameravani združitvi, prebivalstvo pa kaže precejšnje nezanimanje. Manifestacij, kakršne so bile ob nameravani združitvi z Egiptom, ni bilo niti v Tripolisu, niti v drugih libijskih mestih.
‘Kot smo omenili, sta se najbolj kritično izrekla o nameravani združitvi Maroko in Alžirija. Vlada v Rabatu je uradno izrazila svoje «presenečenje» zaradi «hudega dogodka, ki prizadeva prebivalstvo Magreba». Minister za informacije je po izredni vladni seji, ki jo je sklical kralj Hasan H., potrdil, da se Maroko zavzema za združitev držav Magreba, dodal, pa je, da «prenagljenost in improviziranje» lahko" negativno vplivata na uspeh združitvenega procesa, ali pa celo povzročita njegov dokončen neuspeh.
O «prenagljenosti in improviziranju» govori tudi sporočilo alžirske vlade po včerajšnji izredni seji pod Bumedienovim predsedstvom. Nota, ki jo je objavila alžirska tiskovna agencija, trdi, da tako Alžirija kot druge severnoafriške države želijo enotnost ter dodaja, da ima vsaka država pravico, da zavzame tiste sklepe, ki se ji zdijo najbolj primerni. Po drugi strani pa nota ugotavlja, da je Magreb, «nerazdružljiva enota» in da «prenagljene in umetne pobude» dejansko ovirajo izgradnjo. enotne dr-
skrbna alžirske agen-
cije, medtem ko je vsakršno improviziranje škodljivo za samo načelo e-notnosti. Vsakršna sprememba mora zato biti izvedena ob predhodnem posvetovanju vseh zainteresiranih držav.
Ob robu napovedane združitve med Libijo in Tunizijo se medtem nadaljujejo polemike in domneva o vzrokih odstranitve tunizijskega zunanjega ministra Masmudija, ki ga na splošno imajo za prvega pobudnika združitve. Sam Masmudi je v intervjuju neki francoski radijski postaji zanikal. da bi bil njegov odstop povezan z nameravano združitvijo, po drugi strani pa je priznal, da so mu očitali, da je bil preveč vroč za arabsko stvar. Dodal je, da ni važno, če bo še zunanji minister, ko bo prišlo do združitve, važno pa je, da bodo spoštovane sprejete obveze. Masmudi je tudi dejal, da se je že dolgo potegoval za združitev z Libijo ali z Alžirijo ter dodal, da bi osebno raje videl ,da bi se Tunizija združila z Alžirijo. Politični opazovalci v Tunisu pa opozarjajo, da je Masmudi o-sebni Gedafijev prijatelj in da ga je libijski voditelj leta 1972 predlaga! za U Tantovega naslednika na čelu Organizacije združenih narodov.
Sicer pa je bila danes v Tunisu svečanost prisege nove vlade, kate-
ri je prisostvoval tudi sam 'Masmudi. Ob tej priložnosti mu je ministrski predsednik Nouira izrekel priznanje zaradi opravljenega dela na čelu ministrstva,-za zunanje zadeve. Noui-ra je tudi pozdravil novega zunanjega ministra čatija in poudaril, da je novi minister v preteklosti opravljal diplomatsko službo v Rabatu, Alži-ru, Bejrutu, Damasku in Bagdadu. To mu bo omogočilo , .je dodal premier, da bo prispeval k utrjevanju odnosov Tunizije z arabskimi državami in k uvedbi večje solidarnosti, e-notnesti in sodelovanja med temi državami. Nouira je v svojem govoru omenil tudi prizadevanja za enotnost držav Magreba, medtem ko ni niti z besedico omenil nameravane združitve z Libijo.
RIM, 15. — Preiskava o ugrabitvi Paula Gettyja naj bi prišla do važnega razpleta. Nekateri častniki karabinjerjev in dva funkcionarja rimskega letečega oddelka so odšli danes popoldne v Lagonegro (blizu Potenze), kjer naj bi državni pravdnik že izdal štiri zaporne naloge proti domnevnim krivcem ugrabitve. Med osumljenci, ki jih vztrajno iščejo na področju med Kampanjo, Basilicato in Kalabrijo, naj bi bil tudi neki zdravnik.
vojaški guverner Aten ukinil za šest mesecev pod obtožbo, da je kršil določila vojaškega zakona, ker je objavil vesti, ki bi utegnile «vznemirjati javno mnenje.»
Zanimiv je tudi odstavek proglasa, v katerem Kanellopulos govori o razkolu, ki naj bi nastal v vojaških krogih po državnem udaru, s katerim so strmoglavili Papadopulosa, ter o «zdravnem delu» vojaških krogov, ki so na oblasti. Bivši premier govori o tem zelo previdno, češ da noč* še otežkočiti dela teh krogov, ki naj bi se potegovali za obnovitev demokracije v državi. Kanellopulosov proglas pa se zaključuje z ugotovitvijo, da je položaj v Grčiji težaven in da so perspektive za bodočnost dokaj «temačne».
Atenski časnikarji pa so danes pol-vali vojaški režim, naj omogoči obnovitev svobode tiska v Grčiji. Na i*-redni skupščini v Atenah so časnikarji izrazili privrženost mednarodnim načelom o svobodi tiska in časnikarskega poklica ter ugotovili, da st ta načela v Grčiji že sedem let teptajo. Grški časnikarji so končno protestirali tudi proti šestmesečnemu zaprtju opozicijskega dnevnika «Vradini». Poziv bo časnikarska zveza poslala predsedniku Gizikisu, vladi in mednarodni časnikarski organizaciji v Švici.
bruesi Kissinger, bratranec slovitega ameriškega državnika, na delu pri mizi v svoji krojačnici v Tel Avivu. Z ameriškim zunanjim ministrom se je zadnjič srečal pred 9 leti
Saigonski predstavnik spet v CeUe-Saint-Cloudu
PARIZ, 15. — Sajgonska delegacija na južnovietnamskih mirovnih pogajanjih v La-Celle-Saint-Cloudu je sporočila, da se bo njen načelnik vrnil po dvomesečni odsotnosti v Pariz. Ngujen Luu Vien je bil odsoten namreč dva meseca, ker je odšel na posvetovanje s svojo vlado.
Kot smo že poročali pred nekaj dnevi, so se v zadnjih časih pogajanja med sajgonskim režimom in začasno revolucionarno vlado Južnega Vietnama vršila na ravni namestnikov načelnikov obeh delega-qy, saj jjg tudi Ngujen Van Hieu odšel na posvetovanje v Južni Vietnam. V nekaterih krogih pravijo, da je sedanja poteza sajgonske vlade v določeni meri presenetila njene partnerje Začasne revolucionarne jušnovietnamske vlade. Domnevajo namreč, da je možno, da se bodo pogovori med obema stran; kama nekoliko sprostili in da ni izključeno, da bi prišlo do premostitve sedanjih težav.
Na splošno pa so te domneve precej optimistične, ker dogodki dokazujejo, da gre južnovietnamski spolpo poti zaostrovanja krize. Najboljši dokaz za tako usmeritev dogajanja je morda dejstvo, da določene politične sile v Južnem Vietnamu skušajo obdržati na oblasti najbolj reakcionarne politične osebnosti. Med drugim so sporočili, da je osem vplivnih predstavnikov senata in poslanske zbornice Južnega Vietnama skupaj s 27 predsedniki odborov poslanske zbornice obravnavalo vprašanje spremembe ustave. Po predlogih, naj bi sedanji predsednik Van Thieu lahko kandidiral še v tretjič za predsedniško mesto. Dokument za spremembo ustave je podpisalo okoli 140 senatorjev in poslancev, kar je precej več od zahtevanega najnižjega števila (110 poslancev). Po novih predlogih, naj bi predsednik bil izvoljen le vsakih pet let ter ponovno izvoljen dvakrat in ne samo enkrat. Van Thieu je bil izvoljen leta 1967 ter ponovno izvoljen Ì971. leta. Po novem predlogu, bi on lahko ostal predsednik Južnega Vietnama še za nadaljnjih pet let.
Vsa ta dogajanja kažejo, da se bo položaj v Južnem Vietnamu še zaostril. Med drugim sporočajo, da je južnovietnamsko letalstvo s 86 letali bombardiralo mestece Thien Ngon, kakih 115 kilometrov severozahodno od Sajgona, ki je v rokah borcev južno vietnamske osvobodilne fronte in kjer so do sedaj izmenjavali vojne ujetnike. Škoda na letališču je baje velika. Poročajo nadalje o bojih med neko južnovietnamsko enoto, ki se skuša prebiti do oporišča Le Minh. Ta enota je oddaljena še nekaj desetin kilometrov od oporišča, do katerega se še ni prebila zaradi nenehnih protinapadov osvobodilnih sil.
Iz Phnom Penha sporočajo, da so prejšnjo noč borci osvobodilne vojske obstreljevali zahodna področja kamboškega glavnega mesta, človeških žrtev baje ni bilo. Čete generala Lon Noia skušajo odbiti nasprotnike iz neposredne bližine glavnega mesta.
Po vesteh, ki prihajajo iz Kambodže se lahko sklepa, da ne bo prišlo v kratkem do kakih pomembnejših vojaških akcij. Politični opazovalci menijo, da preživlja sedaj kam-boška kriza bolj politične odtenke, kakor pa vojaške. Morda pa gre le za pobožne želje nekaterih krogov (kamboških, ki so povezani z Washingtonom), ki se bojijo, da bi moralo spet ameriško letalstvo poseči vmes. da bi preprečilo osvobodilnim silam dostop do Phnom Penha, kot se je zgodilo lansko leto.
PARIZ, 15. — Po desetih mesecih od začetka znanega spora v tovarni ur «Lip» v Besanconu, obstajajo precejšnje možnosti, da bo podjetje začelo ponovno delovati.