st. 54 ram menim om tmnimii im ris: tr Trstu« v četrte*. marca 192«. Posamezna številka 25 stot. Letnik LI 7$ ' uvodov L 2L—: L 3. DI N O ST (Jredaiitro ia upravniltvo: Trst (3), ulica S. Fr*nce«co (l'At*i»i 20. T«» lefon 11-57. Dopisi naj se poSiljajo izključno urcdniitvu, ogla«, reklamacije ia denar pa upravništvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemaj* — Last, založba in tisk Tiskarne „Edinost". Poduredništvo v Gorici: ulica Gio^ič Ctrducci itev. 7, I. nadstr. Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Se enkrat o m h m verski — politiki označili verskih Naši članki, v katerih smo svoje stališče glede vere in vprašanj, so očividno zadeli v živo na strujarski strani. Strojarsko časopisje, ie enoglasno zarohnelo proti nam. Zmerja slepo na levo in desno, proglasa nas za hinavce, liberalce itd. «Goriška Straža« o«I 20. februarja grozi, da si hoče dobro zapomniti, kako da se je naš list proglasil za zaščitnika vere. Ona pa in njeni ljudje da niso nikdar smatrali za svojo nalogo skrbeti za strogo verske zadeve in se šopiriti kot varuhi vere ali »preobračati mlačneže. To delo da prepušča našim vrlim duhovnikom. Kdor je čital naša izvajanja toliko v članku «Strankarstvo in vera«, kolikor v poznejših, ki smo jih napisali v zvezi pastirskim listom tržaškega škofa, ta ve, da smo mi le naglašali v teh člankih neizpodbitno dejstvo, da je v ozračju narodnega edinstva tudi za j rosjjeh verskega življenja mnogo boljše preskrbljeno, nego v kulturnobojnih razmerah. Dalje srno izrecno izjavili, da priznavamo verske organizacije in o j ili važnost za versko življenje. S tem smo obenem tudi priznali, da smatramo tudi vero kot tako za sestaven del splošnega duševnega življenja, Cerkev pa kot ono ustanovo, ki ji je poverjena naloga, da versko življenje vodi, pospešuje in jači. Priznavamo tudi, da je duhovščina poklicana, da «kliče k nadnaravnemu življenju*, da rabimo besede zadnjega pastirskega tista tržaškega škofa. To smo povedali v naših člankih. Nikdar se nismo «5opirili kot varuhi .ere*. To nalogo prepuščamo tudi m i n; lis i m vrlim duhovnikom. Nikdar tudi nismo trdili, tla bi bila «Goriška Straža* nekaka zaščtnica vere in verskega življenja. Če hočejo gospodje vedeti naše mnenje v tem oziru, naj jim ga povemo! Ne samo da niso nikaki zaščitniki vere, temveč čisto navadni politični trgovci s lo svetinjo. Mi jih prištevamo med tiste, o katerih pravi gori omenjeni pastirski list, da »iščejo samo svojo osebno korist večkrat tudi pod krinko najsvetejših idealov, ki bi morali ostati nedotakljivi.« Da misli l>j%stirski list pod najvišjimi ideali vero, 0 tem se menda ne more dvomiti. Da p* velja to v polni meri za nase stru-prje, dokazuje dejstvo, da dajejo vsem svojim orp""ii7.?irii»m označbo krščan- , katoliška itd. Čemu to, gospodje, ko pa izjavljate, da prepuščate delo za vero edino duhovščini?! Ko sami priznavate s tem, da je vaše delo pol. in ne \ersko? Jasno je torej, da vam te označbe služijo le polit, špekulaciji z vero! Ve označbe naj bi opravičile strankarsko cepljenje, ki ga strujarjl propagirajo! Naglašanje, da hočejo le doseči, da naj veljajo tudi v javnem življenju krščanska načela, je navadno varanje, namenjeno nepoučenim ljudem. Kdor je i< količkaj posvečen v naše politično življenje v povojni dobi, ta dobro ve, 1 a kšno je resnično mnenje stru jar je v v tem pogledu, kakšne so njih metode v borbi s političnim drugomišljenikom. Verujemo torej radi in «Straža» nas je Midi takoj prepričala, da ni nikaka za ščitnica vere. Tega ji pa ne štejemo za greh, pač pa, da kljub temu uganja svojo politiko s pomočjo iste vere, katero hoče na drugi strani prepuščati Cerkvi in duhovščini. To je nepošteno in res pravo hinavstvo. Kar se nas tiče in naše .verske politike, se tudi mi — kakor že rečeno — nočemo ponašati kot zaščitniki vere. Pač pa.smo za nedotakljivost vere toliko v zasebnem, kolikor v javnem življenju. Pred vsem pa mora ostati nedotakljiva v političnih borbah. Kdor jo vlači tja bodici kakorkoli — tudi z navidezno nedolžnimi označbami — kakor to delajo stru-jarji, naj se ne baba, da hoče vlado verskih načel v javnem življenju, temveč ravno nasprotno: je škodljivec vere, ker so politični cilji vedno od tega sveta. A klicarji teh ciljev ne morejo bili klicarji k nadnaravnemu življenju. Kdor vsklepa vero v borbe za posvetne cilje, le škoduje veri, pa naj se še tako širokousti s svojo krščansko ali katoliško firmo! Naš program v tem oziru je čist in jasen. Začrtali so ga že naši predniki. Ostali smo mu zvesti in dosledni načelu nedotakljivosti vere. Temu načelu ostanemu zvesti nadalje. Opozarjamo pa vse kulturnobojne srditeže, tudi nekatere v trž. okolici, da bomo vsekdar z vso odločnostjo nastopali proti vsakemu zlorabljanju vere v politične in strankarske namene, posebno pa za uprizarjanje pogubnih medsebojnih bojev. Pri nas ni prav nikake potrebe za kake kulturne boje, marveč je življenjska potreba za nas složno delo za dobrobit naroda. Če smo v tem svojem naziranju hinavci, so bili hinavci tudi cerkveni dostojanstveniki, kakor sta bila Dobrila, Strossmayer, in razni drugi velikani in glasniki narodnega edin-st va. Taka je naša verska politika. Na razne psovke, s katerimi pospremijajo Prihod grških ministrov v Italijo Sestanek Roufosa z Mussolinijem Grčija se približaj« Italiji RIM, 3. Danes dospeta v Rim grški zunanji minister Roufos in prometni minister Tavularis. Oba ministra bosta gosta italijanske vlade. Roufos, ki je na poti v Ženevo, se bo ustavil v Rimu le dva dni v svrho razgovorov z Mussolinijem. Tavularis pa se bo mudil tukaj nad teden dni in bo s prometnim ministrom Cianom proučeval nekatere tehniške načrte, kojih izvedba bi v znatni meri olajšala trgovino med Italijo in Grčijo ter povzdignila njihovo gospodarstvo. Obisk grških ministrov v Rimu bo vzbudil veliko zanimanje ne le v grških političnih krogih, temveč v vseh balkanskih prest olicah in posebno v Beogradu. Jasno je, da znači ta obisk novo orijentacijo grške zunanje politike, ki hoče najti izhod iz dosedanje izolacije. Položaj Grčije v tem trenutku ni nikakor ugoden. V notranjosti trpi Grčija radi številnih sovražnih agitacij in težke finančne krize. Njena zunanja situacija pa je nadvse težavna. Med Grčijo in Bolgarijo vladajo že dolgo časa napeti odnošaji. Poraza, ki ga je doživela v Ženevi radi incidentov na grško-bol-garski meji. ne more Grčija nikakor pozabiti. Odpoved j zgodbe z Jugoslavijo pa še vedno ovira razvoj prijateljskih odnoša-jev med Atenami in Beogradom. Nadalje so se izjalovile nade, da bo Grčija prišla na svoj račun, ako bi izbruhnile sovražnosti med Anglijo in Turčijo radi mosulskega. vprašanja. Razumljivo je, da se Grčija spričo svojih tež koč skuša približati Italiji, kajti med obema državama ne vladajo nikaka interesna nasprotstva. BRINDISI, 3. Danes zjutraj sta prispela Rouofs in grški prometni minister Tavularis. Ministra spremljajo generalni ravnatelj zunanjega ministrstva Manonas, Tavularisov tajnik Kristu, tajnik grške delegacije^ Pipinelis, glavni urednik lista «Elfteron Tipos» Vekiarelli in ravnatelj lista «Vradini» Tielepis. Danes zvečer je odpotovala grška delegacija v Rim, kamor prispe jutri zjutraj. _ Senat s« snide prihodnji teden RIM, ii. Prihodnji torek bo senat pričel s svojim rednim delom. Razpravljal bo o načrtih glede reorganizacije vojske, ki jih je že odobrila zbornica. Nadalje se nahaja na dnevnem redu načrt glede ustanovitve vojaškega doma »Prestolonaslednik Humbert Savoj-ski». Kot glavni poročevalec pri razpravi o reorganizaciji vojske bo nastopil general Giardino. Ekspoze ministra Trffunoulfa na razpravi o proračunu ministrstva za vere v j u g osi o venski nar. skupščini BEOGRAD, 3. (Izv.) Vse politično zanimanje je bilo danes osredotočeno na sejo narodne skupščine, na katere dnevnem redu je bila razprava o proračunu ministrstva za vere. Kot prvi govornik je nastopil minister M. Trifunovič, ki je podal daljši ekspoze. Navajal je interesantne statistične podatke o veroizpovedih v Jugoslaviji, in naglašal, da si je Jugoslavija osvojila in priznala vse cerkve in veroizpovedi, ki so že pred ujedinjenjem obstojale na sedanjem državnem teritoriju. Jugoslavija razlikuje 2 vrsti veroizpovedi: zakonito priznane in one, ki jih državne oblasti tolcrirajo. Zakonito priznanih je 13 cerkva, poleg tega pa obstoja cela vrsta toleriranih sekt. Mi-oister Trifunovič je izjavil, da je Jugoslavija versko najbolj heterogena država sveta. Pravoslavna cerkev šteje 5,602.276 duš; rimskih katoličanov je 4,7o5.145; muslimanov 1,337.687; zidov 46.159; k ostalim cerkvam oz. veram pripada 17.036 duš in pri več kot 2000 osebah ni bilo mogoče dognati konfesijo. Nato je dobil besedo hrvatski federalist posl. Bazala, ki je napadal versko politiko vlade. Trdil je, da vlada preganja katoličan^ in da vrši sistematično agitacijo za prestop v pravoslavno cerkev. Napadal je posebno St. Radića, ki da zagovarja in ščiti tako politiko. Njegove očitke je zavračal minister za vere Trifunovič, ki je odločno demen-tiral vesti, da vlada agitira za prestop k pravoslavju. Na popoldanski seji je poslanec SLS Klekelj ostro nastopal proti verski politiki vlade in zahteval izboljšanje gmotnega stanja duhovščine. Davidovi-čevec Andjelinovič je trdil, da je v Jugoslaviji vera sinonim za plemensko razpredelitev, in bi se zato v Jugoslaviji ne smela provesti ločitev cerkve od države. Napadal ie vlado, ker ni še po-krbela za interkonfesijonalni zakon. Minister Trifunovič mu je odgovarjal, da Jugoslavija nima interkonfesijonal-nega zakona zato, ker sploh Še nima niti konfesijonaJnih zakonov. Govoril je nato o delikatnem položaju, v katerem se-katoliška veroizpoved nahaja napram pravoslavju, ki je pred leti tvorilo skupno vez s kraljevino Srbijo. Naglašal je- pa, da se bo potom zakonov vse lepo uredilo. Zemljeradnik Josa Jovanovič je zahteval, naj se čimprej sprejme konkordat e Vatikanom. Za izboljšanje gmotnega položaja duhovnikov je govoril še posl. SLS, škulj, nakar je bila seja zaključena. Jutri se bo razprava nadaljevala. Vlada je obljubila opoziciji, da bo dovolila daljšo razpravo pri proračunih notranjega, zunanjega in finančnega ministrstva. prave o finančnih načrtih, ker bo potem takoj odpotoval v London, da ob-tnovi pogajanja glede vojnega dolga. Odpotoval bo najbrže v pondeljek. Ratifikacijo locarnskih dogovorov je Briand v glavnem že dosegel. Zbornica je včeraj zaključila sploSno razpravo, in se izrekla s 413 glasovi proti 71 v prid vladi. Kar se pa senata tiče, je njegova komisija za zunanje zadeve že soglasno odobrila locamske dogovore. Bolgarski zunanji minister . skozi Beogred v Ženevo BEOGRAD, 3. (Izv.) Z današnjim ekspresnim vlakom se je peljal skozi Beograd bolgarski zunanji minister dr. Bu-rov, ki potuje v Ženevo kot načelnik Francoska zbornica odgodila razpravo o madžarski falsifikacijski aferi PARIZ, 3. Ker se je razprava o locarnskih dogovorih precej zavlekla in ker mora zbornica takoj pričeti z razpravo o finančnih načrtih, je bila interpelacija socialističnega poslanca Bluma glede madžarske ponarejevalske afere prene-odpotoval gena na pozne-gi čas. Smernice Nemčije za DruStoo narodov — -----* -----T------T" - v Luthrovem govora v Hamburgu bolgarske delegacije za zborovanje Dru-; Medtem ko se je predsed- stva narodov. Potoval je inkognito. Na 5ERLIN 3 Medtem ko J p postaji ga je pozdravil bolgarski poslanik Makarevski. nik nemške republike podal v Leipzig, je bil kancelar Luther sprejet v ham-burškem senatu, kjer je imel političen govor, v katerem se je pobližje bavil z vprašanjem vstopa Nemčije v Društvo narodov. Orisal je položaj Nemčije po ki je vrgla nemško ljudstvo s - Dr. Stojadinović v Parizu BEOGRAD, 3. (Izv.) Jugoslovenski li-nančni minister dr. Stojadinovič je imel včeraj daljši razgovor z angleškim mi--vojni - . ~ __ _nmtt nistrom Churchillom. Grof Farington sijajnih višin v objem črnega pot aza je na čast dr. Stojadinoviču priredil ve- «Mnogo jih je bilo — je izvajal kaii-čerjo, katere se je udeležilo več ugled-'celar Luther—f ki so dolgo časa mislili, nih zastopnikov iz finančnih in bančnih da so to samo sanje Istočasno so nn-krogov slile države zmagovalke, da se bodo mo- Dr. Stojadinovič je ob 5. uri odpoto-'gle tudi po vojni pogajati z Nemčijo na val iz Londona v Pariz, kamor je dospel podlagi sistema močnejših proti sibkej- popoldne. Ostal bo tam kakih £-3 dni. šim. To načelo je bilo, ki je gnalo h ran- --cijo k veliki katastrofi pohoda v Po- V Sarajevu m bo vrifl shod radikalne rUrje, pohoda, ki je imel le ta uspeh, da stranke je užgal v Nemcih veliko čustvo za svoj BEOGRAD, 3. (Izv.) Ministrski predsed- narod. Potem ko je zasedba ruhrske nik Pašić je danes del j časa konferiral z kotline dokazala, da po taki poii ni mo- Živkovičem, dr. Srskićem in s Krsto Mi- „ .. . ^postavitve Evrope, so za- letićem. Minister Miletić je bil dopoldne f^^f'oni^Ui Nemčiji roko sprave, na dvoru in je predložil kralju v podpis vozniki P°nudiliNemttji roao sp večje število ukazov. Zvečer je odpotoval da bi se. tako.skušalo s skupnuni silami v Sarajevo, kjer bo kot prometni minister obnoviti uničeno Evropo. Do resničnega inspeciral institucije svojega ministrstva miru pa ni mogoče priti, dokler se ne in si obenem ogledal dela pri predoru sko-jprizna Nemčiji njena veličina in njen zi planino Tivan. Z njim je odpotoval tudi p0men in se ji ne vrne z njenim vsto- Ha nrtnr&vi v«e »otrebno za ve- pQm pruStva narodov značaj velike drŽave » Tu je kancelar hotel dokazati, da bi bila zmota, ako bi hotela Nemčija na tej poti hoditi z naglimi koraki namesto da bi stopala previdno in počasi. Opisal je pot, ki jo je Nemčija že storila v letih po vojni, ter ugotovil, da so po londonski konferenci zginile umetne rneje med zasedenim ozemljem in neza- dr. Srskić, da pripravi vse potrebno za veliko zborovanje radikalne stranke, ki se bo v kratkem vršilo v Sarajevu in na katerem bo govoril tudi Pafijč. Poljski seliiTdobrll locomsKe pogodbe Poljska vztraja pri svoji zahtavi gleda stalnaga sedeta v Sveta D. N. • I IIICJC Lil*. VI IltUIVllVHlUl ——----- VARŠAVA, 3. Danes se je v Poljskem se(ieno Nemčijo. Pri tem se je Luther sejmu vršila razprava o ratifikaciji Sp0mnil na izpraznitev dortmundskega s oljsko-nemške arbitražne pogodbe in m0stišča leta 1924, na izpraznitev Po-poljsko-francoskega garancijskega pak- \ rurja in Duisburga leta 1925 in končno ia, tklenjenih v Locarnu in podpisanih na izpraznitev porenske cone koncem __T _ __ .-] A n e a Da ■ r rt a A /kitrAt«! 1 YW_ • - a « _ V t - A. — ¥ t — 1 a* *% n^a -* rt MeJfansKo volna na Kitajskem se nagiba b koncu ? Odločilna bitka ined Pekingom in Tientsinom PARIZ, 3. Kitajski generali, ki se bojujejo za nadvlado v deželi, bi je jo te dni strašno bitko, ki bo prinesla najbrže odločitev. Bojno pozorišče se razprostira med Pekingom in Tientsinom. Cang-Tso-Lin, diktator Mandžurije, Vu-Pej-tu in Li-Sing-Lin so se spravili nad krščanskega generala Fenga in njo-ove boljševiške pristaše. Feitgu se je omaj v zadnjem trenutku posrečilo zaustaviti pohod Li-Šing-Lina nad Tientsin. Maršal Cang-Tso-Lin pošilja čete v južni smeri proti Pekingu, njegov zaveznik Vu-Pej-Fu pa skuša združiti svoje čete z onimi Li-Šing-Lina. Nasprotniki uporabljajo tudi oklopne vozove. Zgube na obeh straneh so velikanske. Kakor vse kaže. bo v tej hit ki padla odločitev, ki bi pomenila konec krvave meščanske vojne na Kitajskem. Ministrski predsedniki Francije, Anglije in Poljske bodo prispeli v nedeljo v Ženevo ŽENEVA, 3. Francoski ministrski predsednik Briand bo prispel v nedeljo v Ženevo. Z istim vlakom >e bosta pripeljala tudi Austen Chamberlain in Skrzynski. Brianda bo spremljal Paul Boncour, ki ga bo nadomeščal na zborovanju Društvo narodov in tudi na sejali Sveta, ker Briand najbrže ne bo mogel ostati ves čas zborovanja v ženevi. Avstrijo bo na zborovanju D. N. zastopal Ramek DUNAJ, 3. Kancelar Ramek !>o zastopal Avstrijo na izrednem zborovanju Društva narodov, ki bo sklepalo o sprejemu Nemčije v društvo. Beneš bo obiskal predsednika avstrijske republike DUNAJ, 3. Čehoslovaški zunanji minister dr. BeneŠ se bo na svojem poto-j vanju v Ženevo ustavil nekaj časa na ; Dunaju, da uradno poseli predsednika Hainischa in avstrijsko vlado. Ob tej priliki bo dr. Beneš podpisal tudi arbitražno pogodbo, ki sta jo pred kratkim sklenila Čehoslovaška in Avstrija, v smislu dogovorov v Locarnu. v Londonu. Razpravo je otvoril poročevalec komisije za zunanje zadeve, Nie-dzialkowski. Povdarjal je, da locamske pogodbe ne vsebujejo nič takega, iz česar bi se dalo sklepati, da je poljsko-francoska zveza oslabljena, in izjavil, 1a ni res, da bi Locarno pomenil zvezo januarja tekočega leta. Po tej poti je Nemčija dospela v Locarno, kjer je bil sklenjen dogovor, ki ga je nemški državni zbor sprejel z veliko večino. «Locarno — je rekel kancelar — je le nov korak splošne politike novemu mi- la m res, da bi Locarno pomenil zvezo ru naproti ^ je korak posebne važno-zapadnih držav proti Rusiji. Poljsko stl ker ne bo iacarnski pakt stopil v iavno mnenje smatra, da Poljska mora veljav0) dokler ne bo vstopila Nemčija dobiti stalnega zastopnika v Svetu Dru- y Društvo narodov. Nemška vlada je v Štva narodov, in to kot logično posle- •gvoji zatievlli prošnji stavila kot pogoj dico Locarna ter vstopa Nemčije v dru- za ystop Nemcije v Društvo končnove-štvo. Ce se to ne zgodi, izgubijo locarn- ljavno ^praznitev prve porenske cone.» ske pogodbe vsak pomen ne samo za Rancelar se je ri tej priIiki dotaknil Po jsko, pač pa tudi za vso Evropo^ Ze Ri jeJn£tala glede stalnih se- radi svoje zemljepisne lege mora Polj- P ^ ' Društva narodov, ter do- ska dobiti stalen sedež v Svetu, in je J * se t nasprotniki to tud! predpogoj za uspešno nadalje- * P strinj;jQ v t da mo'a Nem_ vanje politike miru. Končno je por oče- dobiti v Svetu svoj stalni sedež. jiton n^iodov Nemčija bo po.vojem vstopu v Dru- ci je pomenilo izstop iz Društva narodov in bi se tako Poljska morala približati ruski politiki. Scjm je nato izglasoval ratifikacijo, odobril je pa poleg tega še resolucijo, v kateri izreka svoje globoko uverjenje, Nemčija bo po .svojem vstopu štvo dokazala, da hoče v najboljšem mislu služiti namenom Društva na-dov. Nemčija noče pri tem delu zaostajati za nobeno drugo državo. Medtem pa ko se Nemčija pripravlja na ta strujarji svojo tozadevno polemiko, ne odgovarjamo. Kaien izre*a svoje gioiioso uverjenje, . r nastala v zvezi s tem vnraša-da bodo vsi oni, ki so si prizadevali, da se potom Locarna zagotovi mir v Evro- J j vstopiJti v kako organizacijo, želi, pi priznali potrebo da tudi Poljska dobi se n)egovim vsto poni ne spremeni stalnega zastopnika v Svetu Društva JQ|> y nasproPtnPm sluCaju se narodov. Ce se ba tej nujm potrebi ugo- : sligalo yJ . Q kak-h razpravah v tem dilo, se bo sejm prepričal da je ideja v-n] Raj takr., .. y očigled pri. miru m mirnega sožitja med narodi res pravam za vstop x i5ije v Društvo na-izvoje\ala zmago. rodov ni zgodilo in to niti od septembra do decembra 1925, ko se je imel izpre-m^niti Svet tega Društva. Iz premen jena organizacija Društva narodov v času vstopa Nemčije v Društvo bi postavila isto Nemčijo le po svojem vstopu v Društvo zavzeti stališče napram more- Pred sporazumom med francoskim senatom In zbornico v vprašanju finančno obnovo PARIZ, 3. Sporazum med obema zborr nicama glede Doumerjevih finančnih bitnim izpremembam v njem. načrtov je sedaj že skoro gotov. Zbornična finančna komisija je načrte znova proučila; izračunala je, da znaša resnični primanjkljaj štiri milijarde in pol frankov in je izglasovala celo vrsto novih davkov, ki bodo ta primanjkljaj krili. Komisija je sprejela deloma tudi dodatno pristojbino na plačilne zneske; znižala jo je namreč na IV2 od sto, tako da bi ta pristojbina prinesla v državno zakaldnico eno milijardo frankov. Danes popoldne bo komisija predložila svoje poročilo zbornici, ki bo najbrže takoj pričela z razpravo. Kakor znano, mora Briand odpotovati ▼ soboto v Že- Kancelar je slednjič povdaril, da jo Nemčija dobro premislila ta svoj korak, in omenil zadoščenje, ki ga je vzbudil v Franciji locarnski pakt, ter zaključil svoja izvajanja s pozivom na zaveznike, da naj zaupajo v voljo Nemčije za sodelovanje z drugimi narodi za dosego boljšega miru. Nov kazenski zakonik na Tnrškem ANGORA, 3. Zbornica je razpravljala o zakonskem načrtu o novem kazenskem zakoniku, ki je .sestavljen na podlagi italijanskega kazenskega zakonika. Parlamentarna komisija je dala ___________,_____________ _ nekatera pojasnila, nakar je zbornica nevo, Doumer pa pričakuje konec raz- odobrila zakonski načrt. Politične vesti MADŽARSKA FALSIFIKACIJ3KA AFERA Dočim drugim opozicijskim strankam ni • toliko do tega, da bi obsojale to afero, ker je zločin, sramota za Madžare, kakor nima zlepa primere v zgodovini škandalov raznih drtav, marveč se jim zdi to dobrodošla prilika za strmoglavi jen 10 vlade, da bi potem one same dalje zasledovale isti cilj, ki so ga hoteli doseči falsifikatorji, namreč vzpostavo monarhije in obnovo 1 Madžarske v prejšnjem obsegu, kar pomeni seveda zločinsko ogrožanje sosednih držav in evropskega miru — pa je treba priznati madžarski socijalni demokraciji, da ocenjuje to afero in nje epatrijotične* namene kot zločin, ki zahteva polno zadoščenje toliko glede direktnih krivcev, ko-' likor njih zapleČnikov, ter da temu primerno neustrašno uravnava svoje postopanje. Tajništvo te stranke ju priobčilo sedaj izjavo, v kateri pravi, da vedenje vlade iz-laga deželo od dneva do dneva večjemu ponižanju, ker odreja zasliševanje gotovih oseb šele po zahtevi ene tuiih drŽav. Ker se preiskovalna oblast va — pravi izjava dalje — ravnajo po vedenju vlade, prihaja ponovno do škandaloznih in iiezuosljivih pojavov, da po objavi obtožnice nadaljnja izsledovanja spravljajojavnost vedno nova dejstva, čemur bi se gotovo izognila vsaka vlada, ki ni interesiraua na aferi. Socijalnodeiuokratična stranka protestira — sklicujoč se na dosedanje vedenje vlade —• najostrejSe proti temu, da hi grof Bethlem in njegova vlada zastopala Madžarsko na zasedanju Oruštva narodov v Ženevi, ker sta s svojim postopanjem v falsifikacijski aferi izgubila moralno opravičim za to. V neizmerno moralno in materijalno škodo za deželo" je, da ministrske predsednik postavlja svoj osebni ugled višie nego pa interese dežele ler da noče izprevideti da s tem, da se krčevito oklepa vlade, spravlja deželo v vedno težav-nejši položaj, toliko z gledišča notranje, kakor vnanje politike. Socijalnodemokra-tična stranka zahteva nemudno odstranitev te vlade, ker je to edino primeren izhod za Čuvanje ogroženih interesov dežele. Vesti Iz Pariza poročajo, da sn tam skrajno nezadovoljni z dosedanjim načinom preiskave. Francoski poslanik v Budimpešti zahteva po nalogu svoje vlado pojasnila glede nekaterih še nepojasnjenih podrobnosti v falsifikacijski aferi. Zahteva n. pr. pojasnila o delovanju madžarske vlade od 22. decembra 1925. sem. Dalje pojasnilo vprašanja, kako je madžarsko poslaništvo v Berlinu prišlo v zvezo z falsi-fikacijsko afero in kdaj da je obstajala ta zveza. Tudi je zaprosil francoski poslanik naj se preiskava raztegne na gotove člana madžarskega poslaništva v Berlinu. Ta grda stvar se torej vedno bolj zapleta i u utegne vendar-le priti do tega, da Društvo narodov poseže vmes, na kar bi bila ta madžarska sramota še posebno razgaljena pred vsem svetom. Madžarski mogotci so pripravljali vihar za druge, sedaj pa j« prišel nad njihove glave. VERSKE ORGANIZACIJE V RUSIJI, Sovjetstfl listi so objavili te zadnje dni zanimivo statistiko o posledicah, ki jih je imela odcepitev cerkve od drŽave v sovjetski Rusiji. S sovjetskim dekretom, a kate- m *EDIV08T> V ir&m, dne 4. marca 152$. rim je bila objavljena popolna ločitev cerkve od države, je bilo istočasno določeno, da Člani raznih veroizpovedi ustvarijo po- sebna društva za vršenje verskih obredov. vjetskih sporU3tov da je imelo velik V teku časa se je to izvršilo v vsej sovjet- \ ..v ,7 , J " * ... ski Zvezi, a verske občine so se zbrale na- °?mev v tisku. Vendar se voditelji so-vadno okolo kake cerkve in ustanovile vjetskega sporta izražajo proti zvezam svojo versko organizacijo. Sedaj se more z «buržoazijskimi sportisti«. «Rabočaja na ozemlju Zveze sovjetskih republik na-|Gazeta» protestira proti sličnim nazo- na. O tem so se že ponovno izjavili vo-^čini, spričevala, prošnja za izpit, ako ditelji komunistične stranke in sovjet-1 prosilka ne izpolnjuje nobenega iznud ske vlade. Vsako poedino potovanje so-j predpisanih pogojev. K prošnji naj se priložijo sledeče listine na prostem papirju: rojstni list, ako prosilka ni rojena v občini, in listine, ki so potrebne, da prosilka dokaže, da ima volilno pra- fiteti 35.696 verskih organizacij. Večina teh organizacij pripada pravoslavju. in sicer 60 od sto. Katoliške organizacije tvorijo t> odstotkov, takozvane staroverske 5, a fcidovske 3 odstotke. Pravoslavje nove smeri, ki se je ustanovilo po novembrski revoluciji I. 1917, Ima okolo 15 odstotkov pristašev od skup- rom, ker da bi bil tak položaj sovjetskega sporta ne vzdrži ji v. Meni namreč, da tam, kjer sovjetski sportisti morejo zmagati, je njih dolžnost, da to storijo, ker da je zmaga nad buržoazijskimi sportisti najboljša agitacija za sovjetsko republiko. Tudi to navzkrižje v nazi- nega števila pravoslavnih. Med njimi se ranju je primer navzkrižja med teori- nahajajo takozvani pristaši «žive crkve» in takozvane «staroapostolske skupščine«. Obe ti skupini sta se združili na kongresu 1. 1923 v edinstveno skupino «Obnovljene cerkve«, ki so ji postavili na čelo sinod. Bazen te cerkve obstoji Še društvo, ki se imenuje «Cerkveni preporodu, in ki ima vsega skupaj 14 verskih skupščin. Pre- jami m zahtevami praktičnega življenja. POLJSKI DELAVCI ¥ NEMČIJI V okolici Poznanja se je že začelo sezonsko izseljevanje, usmerjeno napram Nemčiji. Dosedanji poljsko-nemški do- ostaJili 85 odstotkov pravoslavnih pri pa-! govori zelo olajšujejo to izseljeniško dajo skupini takozvanih «tihonovcev», to akcijo. Iz Varšave javljajo, da si hoče je, tistih pravoslavnih, ki priznavajo za Nemčija tem potom pridobiti kakih svojega najvišjega cerkvenega poglavarja ■ 150.000 poljedelskih delavcev. V zvezi s pokojnega patrijarha Tihona, a sedaj kot1 svojega duhovnega pastirja metropolita Petra Krutickega. Ti verniki tvorijo pravi kader pravoslavne cerkve in ne priznavajo sinoda »Obnovljene cerkve«. število zgradb, določenih za bogoslužje -katedralk, cerkev, kapel — odgovarja pri-bi i ž no Številu verskih društev. Ta okolnost Ja,cev dokazuje, da se ravno pri poedinih zgradbah, določenih za bogoslužje, ustanavljajo tudi poedine verske organizacije. Samo neznatno število verskih društev (nekaj nad 700) nima samostalnih zgradb za vršenje svojih verskih obredov. Mno- tem so se že pojavili v okolici Poznanja agenti iz Nemčijfe, ki vahijo delavce v ta namen. To dejstvo je kaj zanimivo, ker zna-f Čilno za patriotizem tistih najhujših proslulega generala i^u-dendorffa. Oni poljski delavci bodo garali namreč na zemlji tistih oholih junkerjev, veleposestnikov, najsrditejših nemških nacijonalcev, ki jih > sa. neizmerna nesreča, ki je prišla nad nemški narod, ni še streznila, da ne bi vico. (Za Trst): One ženske, ki izpolnjujejo pogoje pod 1—6, se morejo vpisati v volilske imenike le tedaj, ako imajo v tržaški občini bivališče in so vpisane med stalne prebivalce občine. (Iz razglasa t rž. župana). Slovenske žene, izrabite to priložnost, poslužite se te svoje pravice in dokažite svojo politično zrelost Potrebna pojasnila daje tajništvo političnega društva «Edinost» v Trstu, via S. France-sco 20, I., kjer Vam izpolnijo po potrebi tudi formularje. POL. DRUŠTVO «EDIN0ST». POZIV SLOVENSKIM ŽENAM volilnim upravičenkam Med našim ienstvom se je v naglici sestavil pripravljalni odbor, ki bo skrbel za pravočasni in pravilni vpis volilnih upravičenk v volilni imenik *a Trst in okolico. Poživljamo vsa ona naše žene in dekleta, ki so že ali bodo izpolnile 25. leto do konca maja 1929 in ki znajo pisati in čitati, naj se zglasijo takoj v začasnem uradu podpisanega odbora in sicer via S. Francesco 20.1. ali Torre bianca 39, od I—t in 3—7. Ker poteče rok za priglasitev že 8. t POKOJNINE LaUJ;SL.OŠOLSXI2I USITE-LJLM NOViji ir OKU A v IN. Na prizadevanje kr. šolskega skrbnika v Trstu v zadevi likvidacij J^ojnin ljud-.skodolskim učiteljem novih' pokrajin, kateri so izstopili iz službe po 1. julija 1924, izjavlja glavno ravnateljstvo blagajnice vlog in posojil (Cassa Depot-11 i e Prestiti) v Rimu, da je moralo, ker gre tu za nakazila, ki imajo obremeniti izključno državni proračun, urediti z računskim dvorom (Corte dei Conti) nekatera načelna vprašanja. Sedaj se izdelujejo izkazi, ki se bodo predložili računskemu dvoru v svrho konč-noveljavnega sklepanja. Medtem bo glavno ravnateljstvo blagajnice vlog in posojil nadalje izplačevalo prizadetim, ki čakajo na likvidacijo pokojnin, določene predujme. Istočasno se dela tudi na to, da se bo nakazalo te predujme še onim upokojencem, ki jih sedaj še ne prejemajo. go cerkev in verskih zgradb je za časa re- i J17I i^T^ZiZu^^ Ba meseca, toplo priporočamo našim Že- volucije nehalo služiti svojemu prvotnem u!nadaljevali Viljemove imperialistične namf Mj se takoj javijo. namenu. *Ali"so jTlf povsem "zaprU* ali spre- P°Iitike, da ne bi nadalje sanjali o menili v druge javne prostore: muzeje, nemškem gospodstvu nad svetom, nad klube, društvena stanovanja in slično, vsemi narodi. Ti junkerji tirajo srdito Vendar je skupno Število tako izpremenje- gonjo proti sedanji oficijelni mirovni nih zgradb zelo neznatno. Na vsem ozem- politiki Nemčije. Nasprotujejo locam- lju Zveze sovjetskih republik je od 19.702 pkim dogovorom, nasprotujejo vstopu katedral, cerkev in kapel zaprtih ali pre- Nem*iie v Društvo narodov — vsemu delanih v druge namene samo 307 zgradb. £emciJe 7. UJrustvo narouov vsemu, kar naj bi dovedlo Evropo do pomir- jenja. In prav ti nemžki skrajneži, ki iz dna duše sovražijo Francoze in Slovane, pošiljajo svoje agente, da snubijo zanje poljske delavce, ker ti — manje SOVJETSKI SPORT KOT AGITACU-SKO SREDSTVO Moskovska «Ftabočaja Gazeta» je priredila v zadnjem Času zanimivo enketo. Vdove in matere padlih vojakov imajo vse volilno pravico, zato je njihova dolžnost, da se pobrigajo za pravočasni vpis in naj se v to svrho takoj zglasijo pri svoji organizaciji. PRIPRAVIL ALKI VOLILNI ODBOR. SMRTNA KOSA. Predvčerajšnjim je ratisni 1 za vetrno svoje oči mož, ki j« bil deležen spi osnega VPRAŠANJE POKOJNIN ŽELEZNIČARJEM IZPOD BIVŠE VLADAVINE. Medtem ko deluje odposlanstvo up< ko-jencev novih pokrajin v Kimu pri raznih ministrstvih na to, da pridejo železniški upokojenci izpod bivše vladavine (bivši uslužbenci državne in južne žleznice) do svojih pravic, je bil objavljen ukaz, po katerem so postale začasne likvidacije v prid tem upokojencem končnoveljavne. JS tem je bila prizadetim odvzeta možnost za dosego upravičenih popravkov v tem oziru. S posebnim členom omenjenega ukaza je bilo določeno, da se morejo morebitni rekurzi proti tem likvidacijam vložiti do zadnjega februarja t. I. Na prizadevanja raznih parlamentarcev iz novih pokrajin je pa obljubil finančni minister conte Volpi, da bo v kratkem izšel odlok-zakon, po katerem bo ta rok za vlaganje omenjenih rekurzov podaljšan preko 28. februarja t. 1. Radi tega se je ustanovil obrambni zbor za pravice vseh upokojencev novih pokrajin, kateremu pripada tudi avv. Bianchi v Trstu v ul. Torre bianca 27, na katerega naj se obrnejo za nasvet za vložitev morebitnih rekurzov proti začasnim likvidacijam vsi upokojenci državne in južne železnice, oziroma njihove vdove. S seboj je prinesti tudi vse potrebne dokumente. AVTOMOBILSKE PRISTOJBINE. Tukajšnja finančna intendanta sporoča: spoštovanja med vsemi, ki so ga poznali ju' brzojavko od 25.februarja iy2«- št. prihajali v stike z njim. To je tukajšnji posestnik gospod Kristjan Dejak PozvaJa je delavske sportiste, naj od-stanejo! Velik, neizmeren je patrioti- i | govonjo na vpraSanje: «Ah ,e dovo-zem teh nemških bogataiev, toda ko j , SfiavnosT-;-".jbino po 1 eno vzdrževati zveze Z buržoaznskuni ctp m. mih nsphm interna 0 ia 1..J. J______-__j . Ijeno vzdrževati zveze z buržoazijskimi gTe za njih osebni interes, se nehuje ta j tudl"drugorodni list naglasa, da so patriotizem pri — žepu! Sovražijo Slo- svojimi znanci po deželi. Bil je blage na- je ministrstvo dovolilo, da se dovoli popust v znesku letne pristojbine vsem onim avtomobilov, ki plačajo pri-koncu meseca februarja«. in med neštevilnimi sportisti?« Navedeni list naglasa, da so patriotizem pri — žepu! Sovražijo potovanja sovjetskih sportistov v ino- viuie, ali cenejši slovanski delavec jim ravi usmiljenega srca in odprte roke za zemstvo velikega agitacijskega pome-, je dobrodošel. DNEVNE VESTI ur'llska zborovanja O tem vprašanju, ki smo se ga včeraj doteknili na tem mestu tudi mi, piše «Učiteljski list» (od 1. marca), glasijo Zveze slovanskih učiteljskih društev v Trstu, sledeče: «V m in uit m mesecu so se vršila različna zborovanja oz. okr. uradne konference med učiteljstvom tolminskega in goriškega nadzorstvenega okraja. 11. februarja se je vršila, ustanovitev društva fašist, učiteljstva v Idriji 20. febr. je bilo zborovanje v Gorici. 24. feb. v Tolminu in Kanalu, 25. Jebr. v Dornbergu m koncem meseca še nt kod. no- besedo in z resnično naklonjenostjo se vse doseže, s samovoljnostjo nič. Zadnji dogodki so to drastično pokazali in v tem je velika vrednost, da so se odigrali — kakor so se. Ob tej priliki se nima učiteljstvo ničesar kesati, kvečjemu. da ni bilo še bolj možato.» Poziv slovenskim ženam — volilnim upravičenkam! Prvič Vam je sedaj dana možnost in fana, dobre namere. Ni sicer nikjer silil v javno življenje, ker je bil mirne in ne naravi. Vedno pa je čustvoval s svojim narodom in je z zanimanjem zasledoval naša narodna stremljenja. Dokaz za to je dejstvo, da je bil dolgoleten naročnik našega lista vse do svoje smrti. Bodi blagemu možu obranjen trajen Časten spomin! Žalujočim sorodnikom naše sožalje! DriiStvme v«stl — P«vtko drosiru «Aorija» v Barkovljah sklicuje svoj 37. redni letni POGREB ANOSlaA DEKLE VE. Udeležba na pogrebu, ki se je vršil včeraj ob 4. uri popoldne, je govorila o celi vojski prijateljev in znancev, ki jih je imel pokojni Angel. Prav iz vseh slojev uu^ega življa so prihiteli, da izkažejo pokojniku zadnjo ljubav. Za vozom s krsto so stopali Številni sorodniki. Med žalnimi ; £Osti smo videli poleg poslanca dr .a VVil-veliko število zastopnikov našega občni zbor v bojevite i četrtek, dne 18. marca z običajnim dnevnim redom. Občni zbor ?e vrši v pevski sobi. Vabljeni so vsi podporni in delujoči člani, da se tega občn^a zbora udeležijo v obilnem številu. — Odbor. — D. K. N. Tonimaseo. Dramatični odsek. — Danes in jutri ob 19. uri vaje v DKD. — Javr.a knjižnica v Bojana posluje vsa-ko. nedelj o od 10-12 v novii« prostorih Via Moreri št. 137. Ima na razpolago veliko število raznovrstnih knjig. Vsi, ki si radi kratijo čas s čtivom, naj pridejo in izbirajo, ker bodo našli, kar si želijo. Vpisnina L 1. Pristojbina za vsako izposojeno knjigo L 0.20. — M. D. «2arja» Bojan. Jutri ob 20ih društveni sestanek! V Idriji je bila ustanovitev zelo slo-Je ženam, Ju izpolnjujejo »podaj opi-vesna, tako tudi zborovanje v Gorici. %^ane zahtevane pogoje, udeležbo j^n V oneh krajih so prisostvovale različne ^upravnih volitvah; to pravico pa dc.se- prilika, da boste soodločevale v notioeti narodnega živijenja, iz mesta, iz okolice, pri upravi ončin m dežele. js.?ra?a in Jst?*e> in P* zastopstvo gostU- , ^ o-j 1 iiio^ , 1 . nitarske zadruge z zastavo in številnimi fJ Stanovskimi tovariši pokojnika Za njimi '' ' 1 """ " ..........razvrstila masa udeležencev oboj- oblasti. Idriji je veČina slov. učiteljstva podala podpirano izjavo, da ne nasprotuje učiteljskemu sindakatu, da, bo pa vsto-jnlo vanj, ko bo zakon tako zahteval. Vzlic temu ostane v svojem društvu, ker je kulturna organizacija. To poslednje jr izjavilo, ker se je zahtevalo od učiteljstva, da izstopi iz svojega druživa. V Gorici ni učiteljstvo ničesar izjavilo. odstranilo pa se je, skupno z goričkim mastnim učiteljstvom ob koncu govora slavnostnega govornika, kom., Garassinija, ravnatelja videmskega učiteljišča. Pri uradni konferenci v Tolminu je slov. učiteljstvo podalo podpisano izja- žete le, I« Sit pravočasno in pravimo zahtevale vpis v vcian« imenike. , Volilno pravico imajo po zakonu ži n-ske, ki so že dovršile ali pa dovršio najkasneje 31. maja 1926 petindvajseto leto starosti ter se nahajajo v enem izmed sledečih pogojev: 1) če so odlikovane s svetinjo za vojaško hrabrost „Ji se jc razvrstila masa nega spola v impozanten sprevod. Na krsto je bilo položenih več velikih krasnih vencev: soproge, brata Karla, prijateljev, gosli In ičarske xadr., pivovarne Dreherje-ve in drugi. Molitve aa pokoj duše pokojnikove je opravil veleč. g. kapelan Guštin v hiši žalosti in v cerkvi sv. Antona novega. Po opravljenih mrtvaških obredih v cerkvi so sorodniki in mnogo žalnih gostov posedli v dolgo vrsto kočij, da spremijo pokojnika na njegovi zadnji poti na — S. D. Obzor pri Sv. M. Magdaleni vebi vse člaue in prijatelje društva na važno *ma «Valn» niti od dal predavanje o borbi proti jetiki s kinematografskimi slikami, ki sv bode vršilo jutri zvečer ob 8.30 v dvorani gostilne pri Tiroi-cu. — Odbor. — Vsa iimtjakobska drošlva, ki uporabljajo prostore na stari policiji, so napro-šena, da pošljejo danes ob 8.30. uri zvečer po enecrr. svojega zastopnika radi važnega in neodložljivega posvetovanja. — Upravitelj. z vojnim zaslužnim križcem; 2) so odli-'groblje pri Sv. Ani, kjer so zemske ostan-kovune s svetinjo za civilne »asluge, ali ke Pr«zS°dai preminulega ob splošnem s svetinjo za zasluge za javno zdrav-1 nemu počitku. Pogreb je priredilo Novo po-[.grebno podjetje najdostojnejše. Žalostna je bila prilika, ko smo se zopet sestali v velikem številu. Vendar smo občutili ne-matere v vojni padlih vojakov; i) sol kako zadoščenje, ko smo vnovič videli vdove po vojni padlih vojakilv-^e ni-] lepo čednost našega življa: kako se v vo, za ljudsko Šolstvo ali za zasluge ob času lju.uoxvin nesreč, a&o jiin je dotične svetinje podelila vlada; 3) so! so zgubile pravice do pokomiiie v smislu Čl. 23. in naslednjih Lr. odloka od vo, da ne izstopi iz svojega društva, 12. julija 4923., št. 1491; 5) izvršujejo kakor se je zahtevalo; obenem je pri-!dejanski očetovsko oblast ali varuštvo pomnilo, da se je vedno dobro razumelo ter znajo brati in pisati; 6) so napravile z italijanskimi tovariši(-cami). Kakor v tiste, ki so rojene pred I. 18^4., izpit črez Jdriji, je izjava zbudila tudi tu slabo III. razred ljudske šole; tiste, ki So ro-kri. S" M " ' " - ložnost učiteljstvu stavile zahteve, ki niso nikjer v zakonu utemeljene, ampak zaenkrat le v osebnih, samovoljnih težnjah. Od tod tudi tnk odgovor. V Kanalu je govoril isti govornik, nič manj rezko kot drugod in nič bolj prepričevalno. Pozva* je, naj vstopijo v društvo fašisti po prepričanju; ne zahteva pa se, da imajo strankino izkaznico. Nato so se pobrale osebne izjave o vstopu, oz. o izstopu ii drugih društev. Večina učiteljstva je oddala nepodpisane izjave, tca Leban pa je imela govor, v k.iterem je pojasnila stališče slov. učiteljstva. Povedala je, da je iz prve mladosti vzgojena v narodni zavednosti in da tega ni mogoče izkoreniniti. Zahteve | na človeka morajo imeli svoje meje. Mali smo sicer, toda veliki po trpljenju. Tovarišica je zaključila: Imejte usmiljenje! na kar jo je slavnostni govornik rimljansko pozdravil. Govoril je tudi nadzornik Spacapan, 'oda niti ne kot strpen Človek, niti kot vzgojitelj. Če niso šle stvari tako kot je želel, ni učiteljstvo vzrok. Z učiteljstvom je treba tudi dostojno postopati. Veliko, preveliko besed ni bilo na mestu. Obžalovati je, če tega no ve oni, ki j> postavljen na važno mesto.. S prijaz- f rakci ji njihovega bivališča. Na učnem spričevalu mora hiti potrjeno s strani šolskega oblastva, da je spričevalo ve-tljavno za učinke volitvenega zakona. Namesto UAega spričevala velja tudi potrdilo, da . bila nrosilka. sprejeta v . rvi azred k&ie od države priznane šole, ki je vi»ja nego ljudska soia, ali Šole, ki je višja nego ljudska šola, aii spričevalo, da je prosilka položila posebni izpit, ki ga predvideva čl. 1. zakona o ženski volilni pravici. Kdaj in kje se ho vršil izpit za tržaško občino, bodo prizadete osebno obveščene s pismom; 7) ako plačujejo v občini najmanj 100 lir državnega ali občinskega davka, ki se iztirja na podlagi imenskih seznamov, pri čemer se materam vštejejo tudi svote, ki jih plačujejo za premoženje svojih otrok, ako ga upravljajo, in ženam svote, ki jih plačujejo za može v smislu zakona. Za vpis je treba napraviti posebno prošnjo, na prostem papirju, katero mora prosilka podpisati in jo predložiti najkasneje do 8. marca t. 1. V prošnji mora biti označeno ime očeta, kraj in datum rojstva, akt, s katerim se v slučaju potrebe dokaže bivanje v občini, spoštovanju in ljubezni klanja spominu svojih dragih pokojnikov. UBNIK TRGOVINSKI IZPITOV NA KIL UNIVERZI. Za predstoječo sesijo izpitov (nadaljevanje oktobrske sesije) v mesecu marcu so bili ispiti določeni kakor sledi: Merkantil-na tehnika (pismeno) 1. aprila ob 8. uri: bančna tehnika (pismeno) 2. aprila ob S.* uri; trgovinske institucije 8. aprila ob 9. uri; finančna matematika 9. aprila ob 9. uri; blagoznanstvo 10. aprila ob 9. uri; institucije zasebnega prava 12- aprila ob 15. uri; trgovinsko pravo 13. aprila ob 15. uri; gospodarska zgodovina 15. aprila ob 17. uri; gospodarski zemljepis 16. aprila ob 15. uri; računovodstvo 17. aprila ob 15. uri; statistika 19. aprila ob 15. uri; pomorsko pravo 20. aprila ob 15. uri; javno pravo 23. aprila ob 15. uri; mednarodno pravo 24. aprila ob 15. uri; merkantilna in bančna teh ni k a (ustmeno) 25. aprila ob 9. uri; gospodarska politika 27. aprila ob 15. uri; politična ekonomija 29: aprila ob 15. uri; finančna veda 30. aprila ob 15. uri. Nemščina (pismeno) 29. marca ob 8. uri; nemščina (ustmeno) 24. aprila ob 15. uri; ruSčina (pismeno) 29. marca ob 15. uri; ruščina (ustmeno) 22. aprila ob 15. uri; angleščina (pismeno) 30. marca ob 8. uri; angleščina (ustmeno) 23. aprila ob 15. uri; srbo-hrvaičina (pismeno) 30. marca ob 15. uri; srbo-hrva^Čina (ustmeno) 22. aprila ob 15. uri; francoščina (pismeno) 31. marca ob 8. uri; francoščina (ustmeno) 26. aprila, ob 15. uri; italijanščina (pismeno) 31. marca ob 15. uri; italijanščina (ustmeno) 28. aprila ob 15. uri; češčina (pismeno) 1. aprila oh 15. uri; čeSčina (ustmeno) 22. aprila ob 15. uri. Doktorski izpiti se bodo vršili 4., 5. in 7. maja 1926. Prošnje za pripustitev k ispi-, spom SPORaKO UDRUŽENJE Tehnično Vodstvo Nogometa Uradno poročilo Seja dne 2. m.rca 1926. Odobrene tekme: Sparta-Volga 2:1. Odobritev tekme Pnmore-Tommaseo prene-Šena, ker ni došlo poročilo sodnika. Pozivlje se g. B. Guštin, da se predstavi! koliko popustljiv na desno T. V. N. na prihodnji Eeji, ki se bo vršila v torek dne 9. marca t. 1. v navadni kavarni. lrriziT Primorja: Pozivlje se S. D. Pri-morje-Prosek, da dostavi blagajniku S. U. še L 10.— koČ pristojbino. Obravnanje priziva se prenese. Prenesene tekme: Gorica-Prosveta, MagdalenaVišava, Adria-Prosek. Nedeljske tekme: Igrišče Adria ob 11: Magdalena-Zarja. Igrišče Adria ob 13: Zarja-Gorica. Igrišče Adria ob 15: Prosveta-Obzor. Igrišče Obzor ob 13: Adria-Višava. Igrišče Obzor ob 15: Sparta-Adria. Igrišče Primorje ob 15: Prosek-Rocol. T. V. N. SAVEZ SODNIKOV Uradno poročilo Seja dne 2. marca 1526. Sodniki za nedeljske tekme: Magdalena-Zarja g. R. Smerdel, Zarja-Gorica g. R. Smerdel, Prosveta-Obzor g. B. Plesničar, Adria-Višava g. V. Kras, Sparta-Adria g. V. Kras, Prosek-Rocol g. B. Guštin. Vabilo: Vabi se g. Bertoncelj, da se predstavi v nedelio točno ob 13. uri g. V. Krasu na igrišču Obzora. Vsi sodniki so vabljeni, da poskrbijo, da dnbi T. V. N. poročila najkasneje do torka ob 20. uri. S. S. OSREDNJE ŠPORTNO VODSTVO. Danes točno ob 29. uri plenarna seja O. S. V. v navadnih prostorih. Navzoč ni morajo.biti vsi člani vseh tehničnih vodstev. Odsotni se bodo morali smatrati za odstopajoče. Vabljeni so tudi vsi oni gg-, kateri mislijo sodelovati pri različnih T. V. — Predsednik. Igrišče S. D. Adria. Kakor razvidno iz koledarja, bo imela v nedeljo na igrišču Adrije Prosveta v go-steh močno četo Obzora; vršila bo re-tourna prvenstvena tekma. Prosveta je pač časnemu prvaku, Adriji, bo v tej tekrj 1 našel brezdvomno veliko zapreko, vredrit-njega samega. Tekma bo gotovo zelo zanj m iva — njenega izida pričakujejo morda z večjim interesom druge nogometne enote, kot pa tekmeca. Naj se li cela klasifikacija postavi na glavo? Nemo propbeta...! Tudi naše športno občinstvo kaže zanimanje za to tekmo. Igrišče, 11a katerem J« bila pravkar izdelana kanalizacija, bo lepo suho; tako bo Prosveti dana možnost, da razvije pred zbrano publiko lepo tehničnq igro proti enakovredni močni igri Obzora «Tommaseo» — «Primorje» 3:2 (0:1). V nedeljski prvenstveni tekmi, med omenjenima četama je uspelo mladi in ambicijozni Četi «Tominasea», da z lalik' in tehnično igro porazi tudi najmočneje drugodivizijske tekmece in pokaže, tla zadnji uspehi «Tommasea» niso bili >lti čajni. . «Primorje», ki je sicer imelo sijajen začetek, ni pokazalo lepe igre, vendar pa -o se izkazali kot najboljši Miani, BriŠček in vratar, ki je sijajno ubranil par zanimivih situacij, vendar pa bi bil lahko ubranil tudi tretji goal. ki. je bil streljan preref flegmatično. Potek: 2e v peti minuti izsili «Pn-morjeu enajstmetrovko, ki jo Miani neubranljivo zastrelja. iKra se potem vr*i v sredini igrišča do dvanajste minute, dokler se «Tommaseo» ne izcimi iz te situacije in prodre do nasprotnih vrat, kjer ki ne izrabi ugodne pozicije. — Napadalna inicijativa je še vedno v rokah •Primorja«, med tem ko drži Tomniazejsk v obramba žilavo svoja mesta in — brani. Tommazejska napadalna vrsta se je i gubi jala v prvem polčasu v prazne ni utrudljive akcije v ozračju «Prirnor.i;i . medtem ko je bilo treba ravnotam skrn ne odločnosti v shootiranju. — Par neizrabljenih situacij na obeh straneh usta* i žvižg — polčas! Takoj v začetku drugega polčasa ti< seže «Primorje» drugo enajstmetrovko, ki jo BrišČek izpremeni v goal. Polagoma prehaja «Tommaseo» do veljave, ki, po krasni kombinaciji Tonunazejskega f prvega uspeh; . Igra postaja od minute do minute nape tejia, «Tommaseou je v premoči, «Pr: morjem trdovratno in žilavo brani. Ton. mazejski napad fhuotira v vrata izvrstim skombiniran strel, ki ga vratar «l*ri-morja;> odbije. Zveza cTouunaseai) shoot ra v drugo ter izenači. — Napad «Tommi< sea-j se poostri, bliskovite pasaže ne j>u*» 1 e «Pri mor jun do žoge in ga pritisnejo s tei v obrambo. Sledi vrsta kornerjev, ki o*t; nejo neizrabljeni. «Primorje» lepo bre-vratar ubrani s krasnim bliskovitim j>». jemom gotov goal. «Primorje® preide > obrambo, vendar tlela mogočne izpadr vratar «Toinmasea» reši kočljivo poziri:«i pred lastnimi vrati z lepim, a nevarniuj izpadom. Igra postaja ostra, «Tommase" j pritiska vedno bolj in «Primorje> častn« brani. Zaman. Še en goal pribije vrata «Priinorja», žvižg sodnika — konec! Publika res športna, proti koncu živahno vzklikanje «Primorju», a tu precejšnji udeležbi občinstva se ju .vršila v nedeljo na Irsteniškem igrišču bazenaška tekma med tržaško *Ponziano in «Valomi», ki je končala, z zasluženo ! zmago «Valašic». Kljub zmajii pa moramo odkrito izpov edati, da se bazenaška dnine nahaja v oni iormi, v kateri smo jo bili vajeni gledati v lanskih tekmah. Verica, \adica in Dragica res dobro «marši'"ajO" proti nasprotnim vratom, a pozna se j in pri vsem tem, da jim man.ika še trenaže. Ksenija v vratih zasluži res vso pohvalo in bo kmalu delala konkurenco svojemu toavnrišu Sto janu. Na usj^hu ima oi » ki t. 14, znesek kakemu tovarišu, kateremu se je Vipavsko gasilsko društvo ki je bilo šele ter 19-letno Ano Giuliani, stanujočo v posrečilo odnesti pete. Trevisan je bil od- ulici Moli no a vapore st. i. Predoiavu.ci veden v zapor v ulici Coroneo._ nežnega spola sta se zlekmli v strautivi tm f nrSŽI> vozičeK, Borsatto pa je sedel za JL>e ^n-j VGStl Z VOlISKCSo gelijem, ki je vodil motorno kolo. 1 o SLIKA MUSSOLINIJA. kratki, a prijetni vožnji ob J umnem Te tlni je biia ^^^ na pobudo goriš- odru. Umevno, da smo z veliko radoved-j svitu so izletniki srečno priropotaL v itCga «circo!o Artistico« v trgovini lepih nostjo pričakovali, kako se bo ta poizkus Boršt in se ustavili v neki tainusiiji umetnosti kiparja Alojzija Rosolen na posrečil v razmeroma tesni šentjakobski gostilni, kjer so se seveda potU^o korzu V. E. III posrečena in umetniška dvorani. Kajti " ....... ' -»«-- « »«• taka inscenacija večji dvorani, kjer gledalec iz večje da.- Ijave gleda na oder in je to pač predpogoj, . „ če hočemo, da si človek iz ostro naspro- odbila, ko se je vesela cetvonca oapia- dela v Gorici ^ ki je tekom svojega zad- vila zopet domov v Trst. loda povrateK 1 nj-ega bivanja v Rimu hotel izvršiti tudi je bil nesrečen in je vsem pokvaril im- siiko Mussolinija, katera se mu je v vseh tek, ki so ga undi od izleta. V*ri zadiij .h ozirih popolnoma posrečila, vaških hišah je De Angeli kremi uu.o LOZICE iar ie noiei nerodno z motocikijem, da je zavozil v Q pQŽanj y Loricah prejeli §c sIc. Za osnovalo barvo si je g. Cernigoj izbral neke hise. Ker je bil mo.tocik.lj v deCe poroCiJo: črno in to dosledno ne le pri inscenaciji polnem teku, je mi suneK zcio moc 11 v goboto dne 27. februarja ob 2. uri pop. profesorjeve sobe v prvem, tretjem in Če- in je imel za izletnike neprijetne posle- je iz neznani vzrokov pričelo goreti v potrtem deianju, temveč tudi za verando v dice, kajti vsi so zleteli na prašno cesto. lih - -v Ith lil'/iho I l. -___y • ^ ____1C ___V. A »MA X t i rt * T : . . ' ... _ * . . * __ * ... ' GOSPA, priletna, vešča kuhanja in drugib hišnih del se ponuja majhni družini. Za* dovolji se s sobico in hrano. Naslov pri upravništvu. 279 MOTOR na nafto 12 H. P. pravi švedski, proda mehanik v Via Giulia 49. 277 CIFRE s škatlo, v najboljšem stanju, proda Kerševan, Via Giulia 19/1. 28Q ŽIVINOZDRAVNIŠKA SREDSTVA proti vsaki živalski bolezni se dobijo v lekaruj Castelanovich, Trst, Via Giuliani 42. V19 VAJENCA za trgovino jestvin sprejme A. Bavčar, trgovec, Trst, Via Commerchile 330 27H jk> štirih urah obveščeno, je tudi prihitelo: pod načelstvom Rajkota Vidriha s svojo POMLADNO ZDRAVLJENJE Trpoški sok (Sciroppo di salsapariglia) izdelan v lekarni 42, posebno priporočljiv za starejše proti poapnenju žil, ker vsebuje jo-duro in je vsled tega izborno čistilno in krepilno sredstvo. Steklenica »tane L 11. 281 brizgalno na pomoč ter se stavilo na razpolago št. viškemu načelniku, ki pa radi že omejenega ognja ni stopilo v akcijo. škoda težko prizadetega posestnika Žvanuta se ceni nad 70.000 Lir. Vojaška škoda pa nad 150.000 Lir. ' ------- -----j------ - f; 11111, xvji uv v- . - [ti zdelo se nam je. da pride okj-epčali z jedjo in pijačo Brezdv^m^o slika načelnika vlade Benita Mussolinija. icija do prave veljave le v se y d0ijl.0 imtli zakaj 0telau ,0 j Slika je delo znanega slikarja Frana Ko- ; 1--------1— .____Urtirtrt/. i« nn ri \ nipača, profesorja risanja na gimnaziji v ta^a dO pozne uie. Polnoč je ze ^^ o| Kranju, ki je že večkrat izložil svoja dobra odbila, ko se je vesela cetvonca odpra-| tujočih si barv in razkosanih delov ustvari harmonično celoto, ambijent in potrebno duševno razpoloženje, da se tako bolj vživi v igro — da — z eno besedo povedano — inscenator doseže pri gledalcu, kar je liotel. Zavratna in mučna bolezen nam je odtrgala v cvetu mladosti ljubljenega sina in brata Antona Pahor absoL II. akademije previdenega s svetotajstvi za umirajoče. Pogreb predragega se bo vršil v petek ob 3 pop. iz hiše žalosti na Vrdeli-Sv. Ivan 483 na pokopališče. TRST, 3. marca 1926. Franc in Marija roj. KaCIČ, starši. Valerija, sestra, Marij, brat. zaHVALa Ob priliki nenadomestljive izgube našega dragega sina Ariiia Valentli MOTORNO KOLO, angleško, raoilcrno, skoraj novo se proda po jako zmerni ceni. Naslov pove upravništvo. ELIZIR CHINA. Jako okusen. Vzbuja težnost in je najboljše zdravilo proti Želodčnim Šibkostim in za rekonvalesren-co. Steklenica L 6.— Dobiva se v lekarni Castellanovicb, Trst, Via Giuliani 42. 217 BABICA, avtorizirana, sprejema noseče, Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 20. 17« GLASOVIRJE, harmonije, orkestrone itd. v vsakem stanju popravlja in uglašnje Pečar, Gorica, via Corno 17, II. BABICA, avtorizirana, diplomirana, t-pre jema noseče. Adele Emerscbitz-Sbaizere, Farneto 10 (podaljSana Ginnastica), lastna vila, telefon 20-H4. 2241 marca 192U. (314) ŽALUJOČA DRUŽINA. levi vidimo stekleno steno, katere leseni mm potom poklicali na lice moslu p b - odlikoval npki voiak ienii_ spodnji del in okvir zdravnika rešilne postaje ki j, ranjen- belo prebarvan Nekaj anatomičmh slik dobro obvezal. Nato so bili vsi prepe- no Jivljenjc> ko gasil jte ves v 4nju na izpopolnjuje celoto. i Ijani v mestno bolnišnico, kjer so De podstrešju, in bilo bi gotovo po njem, če! ' rr inodeJrno ouremo^to k^ zelo ^ težko Angelija in Pasculovo sprejeli v kirur- ne bi mu priskočili na pomoč s brizgalno.! iH^skoroda malo primerno. — Bržkone & gični oddelek, dočim sta bila Borsatti m Nemudoma obveščeno gasilsko društvo zamislil crno osnovno barvo, ker je ta Giulianijeva prepuščena domaČi oskrbi. v St. Vidu je prihitelo v najkrajšem času,. Glnjeni po tolikih dokazih iskrenega najbolj primerna, da oživi druge manj De Angeli bo po sodbi zdravnik v žoda vendar v zadnjem trenutku z obema soCutja izrekamo tem potom najiskreneišo Izbral je nadalje čiste okreval v -4 tednih, ako ne nastopijo brizgulnama pod načelstvom vrlega in jako ui ca no irotaiiili aIi nnAin SLOVENCU Za ključavničarska in kleparska dela obrnite se na Vašega rojaka ZakovŠka Ignacija v Miljah (Muggia), ki Vas postreže s solidnim delom in najnižjimi cenami. ¥53 ZOBOZDRAVNIŠKI ATELJE, Rbert Berka, Gorica, sedai Corso Verdi 36. - Lastnik se je specijaliziral na Dunaju, bil več Iti asistent zobozdravnika dr. Pekla, Laboratorij otvor jen že 1918, Sprejema od 9. do 12. in od 2. do 6., ob nedeljah in pravnikih od 9. do 12. 251 ZAHVALA učinkovite barve. BAEICA, diplomirana sprejema no5*Č«, Via Madonnina 10/11 ____ BABICA, diplomirana sprejema noseče, govori slovensko. Badulicli, via Madonna del Mare 119/11. 274 barve, brez prehodv fn odtenkov: odtenke kakc komplikacije, Pasculova bo pa spretnega Ivana Misleja Z občudovanja poiastili našo'nepozabno ki naj bi harmonično družili te barve, do- ozdraviia v 3 tednih. vredno hitrostjo so pričele delovati obe * ■ V ____*__A.___Z _ ^ « «« »m n I rii\ vrlegadn jako zahv^lo vseiT1) ki so katerikoli način PESNI SIRUP pri por oč1. ji v proti kroničn« bimo, če sami ostreje opazujemo celotno sliko. Izbral pa je tudi tak§ne barve in oblike, ki naj bi v polni luči vplivale, ne da bi si moral iskati šele lučnib učinkov brizgal ni hi se j« le tem zahvaliti, da ni Hotela je umreti« ker )e mož ni (postalo celo ogromno poslopje v hipu raz-maral već valina, kajti ogenj se je Ee močno prijel Pred nribližno letom dni ie 26-letni ^^ anovaujskega gospodarskega poslopja puhlizno letom aru je to lemi %eT nj. njh€e upal na regitev> ZOFIJO mu kašlju in bronhijalnim afekcijatin. Steklenica za odrasle L 7.50, za otroke L 5.—. Dobiva se v lekarni Castellano-vich, Trst, Via Giuliani 42. 21* Iskrena zahvala preč. g. Župniku Sili,] rvetoivanskim pevcem, darovalcem cvetja; Sv. Ivan pri Trstu, 4. marca 1926. (315); fcalmje8a družina ABRAM. in s tem ostal pri značaju igre, ki ne za-! » , .. B011temI)0 'tan lic- v ter m niMe v< - • w ■ - hteva lučnih izprememb. Marsikdo se je pomorecaa junj jboiiiienipo, sian .j . v. po triurnem napornem deJu g€ je ^ ln vsem, ki so spremili pokojmeo na njem} čudil, češ, za komedijo, pa izbere črno ulici Becchei ie St. J, zapodil izpc a za- sre?iio ^^ lokalizirati, vendar pa so de- aadnjl poti. barvo, a vedeti moramo, da nimamo v konskega kiova SVOJO //-letno LCliO jovaje oj^ brisgalni s pomočjo vojaštva in moderni umetnosti simbolov, ne v barvah, harmelo, ker sumil — ni znano, če domačinov še pozno v noč. ne v čemerkoli; kar vidiš, to vidiš, in nič upravičeno ali ne — da mu je nezvesta.! več navzoč ni h gospodov je javno hva- drugega. f . Karmela se je vrnila k svoji materi .n lilo hitri in spretni nastop gasilcev, od ka- Značaj inscenacije je bil primeren Je rta sprva se ni dosti zm<;njja za prisiljeno - smo pogrešali kroje m oblike- kit jih je g. loCite menda, ker je upala, da se bo f'ernieoi sicer zamislil, a katerih se niso ■«, . igrale! vsled tehničnih ovir posluževali, mož prej ali slej vendarle zopet spri-Dosegel je pa mnogo s tem, da je spravil: jazml z njo. Ko je pozneje uvidela, da v inscenacijo samo neko življenje, ki je se je motila, je večkrat skušala doseči govorilo zase brez pripomočkov, tako na spravo z njim, a ni se ji j»osreČilo. Mcž orimer pri uri; četudi je tu po našem je trdovratno vztrajal pri svojem prvot-; nnenju zgrešil, ker je stavil na uro mir- nem sk}epu. Karmela ni hotela vreči 10 stoječe kazalce ki so bih v nasprotju^■ k koruzo. Sinoči ie hotela na v inu je bilo nagubano in nič ni govor . Harbert ga je skušal potolažiti s priponi bo, da bi bile užigalice itak mokre in ns uporabne. •EDINOST* V Trstu, dne 4. marca 1921. VOLARJE Posebnih novic ni pri nas. Motamo > povedali, kako smo preživeli svoje skrbne Čebelice. Veliko je veselje za čebelarja, ko vidi lepe pomladanske dneve, kakršni so že skoraj napočili sedaj pri nas. Ves vzradosčen sem bil, ko mi je bila dana prilika, da sem mogel odstraniti senčnice s čebelnjaka ter natančno pregledati, v kakšnem stanju stoji moja družina. Kakor mi je znano, je od Tolmina do Kobarida mnogo čebel pomrlo, seveda radi tega, ker je preteklo leto bilo žalostno leto za čebelarje. Bilo je preveč deževno in zato ni bilo zimske paše. Tudi meni in mojim sosedom se je zgodilo, da smo zgubili po par slabičev, jim ni bilo pomoči tudi radi prehudega mraza. Poskrbeli smo vsi in prehranili druge s sladkorjem, ker medu nismo imeli. Se nekaj moram omeniti. Kakor mi je znano, je marsikateri čebelar zgubil veselje do marljivih čebelic. To je napaka. Nikakor ne smemo obupati radi preteklega slabega leta. Gotovo ne bo vedno tako kot minulo leto. Imejmo upanje, da bo letos boljše. Pripomniti moram še, da pri nas Cc-belariino največ še v kranjičih, ki pa niso tako pripravni kot Žnidaršičevi ali amerikanski itd. Morali se bomo tudi mi oprijeti takih sistemov. Znano je, da se ima večji dobiček, posebno pa lažje delo. Vsem čebelarjem želimo v bodoče obiln^pa uspeha in veselja. — Volarski in seliški čebelarji. groze, Česar pa dru^i ne potrjujejo. Da se zatre le-teh drznost in blaznost ter v ogib nadaljnih poskusov smatramo, da je potrebna strogost ter da se pošlje navedeno nemško vojaštvo, katerega misfimo, da bi bilo zadostno, število, ako ne bi presegalo 600 nemških pešcev in 200 dragoncev. Med tem zagotavljamo svetovalstvu, da ne opustimo ni v prihodnje delovati z vso zvestobo za dobro službo cesarskega gospodarja, kakor smo do zdaj od naše strani vse storili, da se pomirijo nemiri. Ponavljamo končno naše prejšnje prošnje, da se nam ne naprti pretežko breme prehrane, breme, ki ga ne more nositi ta bedna dežela, itak izčrpana po drugih vednih kontribucijah in nesrečah m zlasti v tem letu, čemur se pridružuje še zatvoritev prehodov, kar »e pomno^uje bedo, začesarvoljo je potrebno, da Njegovo Veličanstvo odredi preskrbo vojaštva od druge strani, ker ga ni tu mogoče prehraniti* niti ne dati podpore, zakaj, kakor imajo skrbeti ostale provincije za prehrano vojaštva na potu, tako mora ta prezvesta grofija mesto tega zdržema vzdržavati 16 voj-ščakov posadke, radi česar plačuje ta prezvesta in bedna grofija več nego druge provincije.... (Dalje pride). . H. KaiMlingh Onnes Pred tednom dni je umrl v Leydenu na Nizozemskem v starosti 72 let profesor H. Kameri i ngh Onnes. Citaeltjem. bo ime tega učenjaka docela neznano, med strokovnjaki pa uživa njegovo ime največji sloves, ki si ga more sploh človeško srce zaželeti. Ime Kamer-lingha Onnesa in njegovega zavoda v Ley-denu, ki je bil do 1. 1923 edini svoje vrste na vsem svetu, je tesno združeno z vsemi problemi, ki se nanašajo na nanižje temperature. Znano je, da temperatura, pri kateri kaže toplomer 0°, nikakor ni najnižja temperatura, in da ta točka tudi ni meja med jctopIotoH in «mrazom». Tudi, ko kaže toplomer pod ničlo, je še vedno toplota. Po raznih razmotrivanjih so fiziki ugotovili, da neha biti toplota pri temperaturi, ko bi kazal toplomer 273* (Celsijevih stopinj) pod ničlo. Razumljivo je, da so skušali to temperaturo tudi doseči. V to svrho napravljeni poizkusi so obenem reševali tudi problem vtekočinjenja plinov Pri tem so se izkazali predvsem Cailletet, Pictet, Wroblew- zakonom prepovedala izvoz helija. Ker je namreč helij za vodikom najlažji plin, hočejo z njim napolnjevati zrakoplove, da bi ,se tako izognili nevarnostim, ki jih nudi vodik radi svoje velike eksplozivnosti. Helijevi izvirki v Kanadi, ki ne zaostajajo za amerikanskimi, se baje danes še ne izrabljajo. Tudi helij, ki se je v Lejdenu uporabljal v znanstvene svrhe, je bil ^ v zadnjem času po večini — ameriškega izvora. Tako so dale Severoameriške Združene države 1. 1919 Onnesu 30 kubičnih metrov helija na razpolago. Enako mu jfe odstopil 1 1921 že omenjeni profesor Mc. Lennan iz Toronta precejšnjo količino. Ta dar pa mu je prinesel obilen sad, kajti laboratorij v Torontu, kjer se postopa po Onnesovih navodilih in metodah, danes uspešno lahko tekmuje z zavodom v Ley-denu. Kakor že pregovor pravi, v tretje gre rado. 7. t. m. bo prva obletnica dneva, ko se je Še na tretjem mestu posrečilo vte-kočiniti helij, namreč v državnem fizi-kalno-tehničnem zavodu v Berlinu. Laboratorij je izdelan po načrtih pod vodstvom prof. VValterja Meissnerja in zaostaja naravno za laboratorijem v Leydenu in v Torontu, kajti razpoložljiva sredstva in pripomočki niso bili niti od daleč zadostni za tako velikopotezno napravo. Razen tega pa se mora novi laboratorij boriti Še z drugim nedostatkom, namreč s pomanjkanjem večje množine helija. V državi sami niso znani večji izvirki. Amerika noče dati niti najmanjše količine, ne preostaja torej drugega kakor uporabljati helij, ki se nahaja v skrajno majhnih množinah v zraku. C. MODRA GAIJCA Druga pošli jate v angleške modre galice nam dospe dne 8. marca t. 1. To na znanje naročnikom radi ravnanja. One, ki so naročili vešjo količino po Železnici, vabimo, da položijo dogovorjeni znesek pri Tržaški Posojilnici in Hranilni-i v Trstu na nai račun najkasneje do 9. t« m. TRŽAŠKA AMET. DRUŽBA V TRSTU nI. Torre bianca št. 19, Telef. 44-39. — O d bo rova seja Tržaške kmetijske dražbe v Trstu, dogovorjena za danes dne 4. 3. se odloži. Za prihodnjo sejo se pošlje pismeno povabilo. Priporočljive tvrdke u „Adria čevlii trgovina GORICA — Corso Verdi 32 Posebnost: Velka zaloga raznih čevljev za sport Eorsna poročila« DEVIZE: Trst, H. marca. Armterdam od 995.— d« 100.'».— Belgija od 113 — do 113 o ; Pari* £2 0 do 93«V> l.on ion o ti 12«,07 do 121.17 ;New Vork.od 24. do 21.96, Špunij* oi 330.— do 351.— ; Švica od 479.— do — ; Atene od do Berlin od > 7. do 5**7.— ; Bukareit od 10...0 ao 11.— Prag* od 73.7 » do ;<#.—: Ogrska od iVJiMtt do «:. . J; Dunaj o« —.350 do Zagreb od 43 f0 do l i., j. Benečij?ke obvesoic* 63.10. VALUTE: 'i rst; 3 m;irca. — Avstriisk® kron-* ol 0.034 7 do 0.03 2; dinarji od 4.*..'» > do i4.- ; dolarji od -1 ii<» ; novci po 3»> frankov »d 9T».— do HA.— £Hut Stetling od l.Oe«) do 1: .Iti. DAROV! V počeščenje spomina požrtvovalnega učitelja S. Makarnića daruje dr. Juat l-ertot 25 lir «Šolskemu društvu«. V počastitev spomina pok. Angela De-kleva darujejo za «šolsko društvo»: Dr. pianista j \vilfan L 30, dr. E. Slavik L 30, prof. F. Msa Marna Mm s Knjigoveimcn GORICA — Via C. Favetti Mna knjigarna združena s papirnico GORICA — Via G, Carducci 7. na 22 atmosfer, za 11 stopinj. Če uporabimo tako ohlajeni zrak za ohlajen je dru- Dokumenti o kmetski potoni na Goriškem Ha 1713. (Takozvani tolminski punt) kZbral Miroslav Fremrou (Nadaljevanje) .(Gl. tudi Edinost od 18. II. in 2. III. t. 1.) Tretji dokument je: Gorica, 1713. 17. IV. (F. 135). Deželni odborniki goriški — cesarju (Karolu VI.). Prejemamo z globokim spoštovanjem ukaz Vašega Veličanstva od 4. tekočega, s katerim nam milostno javlja sklep, sprejet na seji radi Tolminske pobune, to je, da odredi visoki vojni .^vet brez odloga primerne naredbe generalatom v Karlovcu, v Varaždinu, v Liki in v Krbavi za to, da bodo pripravljeni na vsak zahtevek oni, ki preostaja jo pri potrebnih stražah ter morejo potovati, da se takoj podajo, kamor se jim ukaže; med tem pa priporoča zboru, da prispeva za prehrano vojaštva, aJko bi se moralo podati v te kraje. Zategavoljo ponižno javljamo Vašemu Veličanstvu, da se ni zlo dvignilo t »ko daleč, da bi tirjalo naznanjeno nam pomoč, zakaj po prvi pobuni Tol-tnincev ni sledil tak nered, da bi nas vrgel v skrbi in v potrebo, da prosimo vojaštva, in toliko manj smemo sumiti o novi vstaji, ker čujemo, da so ined pobunjenci, ki so se vrnili domov, vzra-sla nesoglasja, zlasti med prvaki in onimi, ki so bili prisiljeni. In tudi če bi bila potreba, določeno hrvatsko vojaštvo ne bi doseglo željenega uspeha iz rvzlogov, ki smo jih že v preteklem navedli; pa tudi ne bi ga mogli prehraniti, ker nedostaje sredstev in v tem Času in tako bednem letu, ter bi moglo prinesti več škode kakor koristi... Četrti dokument: Gorica, 1713. 24. IV. (F. 140). Deželni odborniki goriški — regimentu1) in dvorni komori (v Gradcu). prejemamo z dolžno spoštljivostjo odlok visokih svetovalstev, s katerim nam javljajo, da je cesar odobril vse, kar sta ta gosposka in plemstvo do zdaj ukrenila proti pobuni Tolmincev in drugih sosednih podložnikov; kakor tudi odredbo Njegovega Veličanstva, ki je naložilo vojnemu svetu, da pripravi nekoliko stotnij nemškega vojaštva, da eatremo drznost pobunjencev z namenom. da 1 luži ta kazen za zgled drugim, da jih drži pri dolžni zvestobi, nam pa ukazalo, da. t; ko j pošljemo istemu svetovalstvu natančen popis in obris tolminskega glavarstva,* njegovih mej, rek, gozdov, vasi, hribov, lahkote in težkoče prelazov, vstopa in odprtin. Zategavoljo se pred vsem najponiž-ueje zahvaljujemo Nj. Veličanstvu, ker je milostno odobrilo naše zveste ukrepe pri tem slučaju, in radi očetovske gorečnosti proti vznemirjevalcem te najzvestejše grofije, ter javljamo svetovalstvu, kako smo izvršuje temeljem cesarskega naloga od 8. tekočega izdani in 21. t. m. dostavljeni nam ukaz 3d 12. t. m. odredili veščo osebo za obris; pa ker ga je bilo nemogoče prirediti do te pošte z dolžno natančnostjo, delo zahteva veliko truda, ker je treba popisati vse hribe in poti glavarstva s podrobnostmi ukazanimi nam, smo bili pnmorani odložiti pošiljatev do prihodnje redne pošte. Dostavljamo med tem predidočim na-fdm izvestilom, da se j«' vsled varnostnih mer, ki smo jih porabili, nekoliko poleglo vretje med pobunjenimi deže-lani, bojimo se le novega napada, ker izjavljajo, da hočejo od iztirjalcev naša j tir jati, kar so plačali pri pobiranju davščin. V današnji seji nas je izvestil naš davkar (Esattore) pl. Roglović, ki smoJninož^» helija v Ameriki. Samo eden takih ga. pozvali, da nočejo Tolminci plačatiM^viiov v Uow Islandu pri Calpan'ju v Al-niti cesarskih mitnin ter da nanovo,^1 dajalletno približno 400000 kubič- _______I nih metrov helija. O novih odkritih izvi- .. _ . . , . . I rili so pred kratkim poročali časopisi. Ame- ,l) Tako se je zvala osrednja notranje- rigka vlada si ic osvoiila vse helijeve iz-fcVStrijaka vlada v Gradcu. virke na svojem ozemlju in je s posebnim Knilievnost in umetnost KONCERT TRŽAŠKEGA KVARTETA s sodelovanjem skladatelja in _ | dr.ja Erjona Kornautha in gospe Valerij« j peric L 20 za «Dijaško Matico«, de Pdltl ter proLja F- Mauronerja se bo - BREŠČ&K ANTON Zaloga in tovarna pohištva GORICA — Via G. Carducci 14. Brata CEJ slikarja GORICA -- Via Ascoli 5. KRUŠl€ in SIN krojaška mojstra GORICA Corso Emanuele III. 37. ŠULIGOJ JAKOB urar in zlatar GORICA — Via Carducci 19. vršil jutri, v petek, v veliki dvorani «Cir- ^^ pgjjjJJJjjJjj, „ p^eml^KU colo Artistico». Na sporedu so skladbe Kor nauthove za kvintet na lok, za kvartet s spremljevanjem klavirja in nekatere njegove pesmi. Začetek koncerta bo točno ob .21. uri. Vstopnice so v predprodaji trgovi-ine z muzikalijami Arvo Tribel na trgu Unita. Iz urada TržaJKe kmetijske družil v Trstu reg za dr. z neom zavezo vabi vse svoje čbne na • I w • Dobro letino nam da samo dobra zemlja Naši gospodarji se kaj radi in pogosto-ski in 01czewski ter Dewar. Uporabljali so ma pritožujejo nad slabo letino. Eno leto pri svojih poizkusih razne snovi, ki so jih krivdijo preveliko sušo, drugo leto pa pod močnim pritiskom vtekočinili in jih preobilo močo. Marsikdo se pa tudi prito-nato pod nizkim pritiskom izparivali. žuje nad slabo zemljo. Dobi se pa le red- Tako nastale nizke temperature so s pri- ko gospodarja, ki bi pripoznal, da je kriv-: ' - ODBOR, dom služile za postopno ohlajevanje pli- da v prvi vrsti v nesmotrenem, skoro bi. > _ nov do temperature, pri kateri so se dali rekli površnem obdelovanju zemlje. | Ako ob določeni uri ne bi bilo na- vtekočiniti. j Kes je, da doleti naše kraje v poletnem vzofie zadostno število članov, se bo Tako se jim je posrečilo vtekočiniti času večkrat tudi suša ali prevelika mo- . il občni zbor pol ure pozneje in bo zrak, ki je zmes kisika in dušika, in Ca. Številke padavin odnosno letne mm- oklepal ob vsakem številu navzočih, končno tudi vodik. Prišli* so pri tem celo žine edžja beležene tekom najmanj ki se bo vršil e 14. marca, ob 15 tiri, v prostorih g. J. Keišcva»ia s sledečim dnevnim ivdoin : 1. Poročilo naćelništva in nadzorništva. 2. Vulilev dveh članov načeimštva. 3. Voiitev nadzorništva. 4. Odobritev bilance za 1 1925. 5. Čitanje revizijskega po-očiia. 6. S učajnosti. KERŠEVANi JOSIP Dvokolesa, šivalni stroji, puške GORICA — Piazza Cavour 9. JAKOB BRATUŽ pekarna in slaščičarna GORICA — ul. Mamelij 6. (Šolska ul) MRVRK AMDREJ manufakturna trgovina GORICA — Via Carducci 3 Martin Foznajelšek odlikovana krojačnica z izbiro vzorcev TRST — Via Giosuc Carducci 36. PUCEU SNTON brivec GORICA — Piazza deila Vittoria 12, v hiši Flcgel. 50 do temperature 260° pod ničlo. j let, pa nam govore, da se naši gospodarji, Za nadaljno znižanje temperature pa se razen na izrecno kraškem svetu, nima o £ ^ je izkazal za primernega pojav, ki nosi po v tem oziru mnogo pritoževati. Krivda v znanih fizikih Joule in Thomson, ime slabih letin je gotovo največja na slabi -Joulov-Thomsonov pojav, in ki se v ve- zemlji odnosno na slabem obdelovanju likem obsegu uporablja*na velikih parni-kih za prevažanje zmrznjenega mesa. Ako pustimo namreč plin iz posode, kjer je visok pritisk, v drugo posodo z nižjim iste. Zavedati sem ora naš kmet, d aje zem-jrj lja pri nas radi dolgoletnega obdelovanja ^ že zelo izčrpana na hranilnih snoveh. — ; ' navadno 1 pritiskom, se plin pri tem znatno ohladi.)Taki izčrpani zemlji pravimo Tako se ohladi zrak, ako se zniža njegov j siaba zemlja Kar je pa slabega, to hoče- } pritisk na omenjeni način od G5 atmosfer mo tudi zboljšti, če le mogoče. In zbolS ^ ostaons lističe, hron^, srefiro, zlato, trii Me kupuje ia plačuje po naj\išj; i ccn-ih Albert Povh — uraraa Itsii Vid Ha»i ii .9 3i8 MOIMR JOSIP Gostilna CORICA — Via Monachc 11. Predno prodaste šati slabo zemljo jo mogoče. Zboljšukmo zemljo s tem, da ustvarjamo v njej dobre g-ga. ?oi/vaianie humusa. Razen vlage m zraka mora vse-n izke^ t e mperat ur e! ' Proizvajanje zadostno množino potrebnih Kamerlingh Onnes je z veliko spretno- hranilnih -»novi. stjo in z ne manjšim znanjem tako izpo- O zemlji , katera ne sega niti 40 cm na polnil od Lindeja izumljeni stroj, da so globoko, ampak ima Že poprej steno za postali njegovi aparati v zavodu za pro- ' podlago, od take zemlje moremo pričako- *j učavanja nizkih temperatur v Leydenujvati dobre letine le v izjemnih slučajih, v kratkem svetovno znani in da so bili Zemlja pa, ki ima svojo podlago globlje skozi 15 let edini na svetu. [ nego 40 cm, mora biti vsaj od časa do ča- L. 1908 se je Onnesu posrečilo prvič vte- sa prerušena do globočine 40 cm, če ho-kočiniti plin, ki se je dotedaj upiral vsa-!čemo, da nam bo dajala stalno dobro leti-kemu takemu poizkusu, namreč helij. To [ no. Do globočine 25 cm moremo pa zem-je namreč oni plin, ki so, kakor pravi že ime helij po grčki besedi helios (solnce), odkrili najprej na Solncu in šele pozneje ugotovili njegovo prisotnost tudi na Zemlji. Pri tem je dosegel Onnes temperatui o ako štejemo temperaturo od temperature —273", ki jo lahko smatramo za ab- Zobozdravnl k VM. D. dr. D. MM specijalistzb ustna in zobielnhznj perfekcijoniran na dunajski klirtild ordinira v TRSTU Uia K. R. imbriani 15,1. (Dr:] lia L Giov^l) od 9-12 in od 3-7 solutno ničlo, navzgor. Pred manj nepo 7omljah. Dodajmo teh snovi zemlji z obil- 1 jo vsaj enkrat in tudi večkrat letno pre-rahljati, bodi s kopanjem ali z oran!rm. Razen teh popisanih lastnosti mora dobra zemlja Vsebovati — kakor smo rekli —( tudi humusa ali organskih ostankov. —, „„«. - «.• • Ravno takih ostankov rastlinskih in žival- r'IIJ7 J Pfl^Ht PidZZIl GlF IJdlđl Z skih pa primanjkuje največ pri naših t t rgu^i-m vui.^ plačuje enim letom so v istem zavodu prišli celo že do temperature 0,9\ ki je dosedaj sploli najnižja na Zemlji ugotovljena temperatura. Predaleč bi Sel, ako bi hotel tukaj opisati, kako se obnašajo razna telesa pri tej nizki temperaturi. Povedano naj bo samo, da so v bližini absolutne ničle vse snovi ne samo tekoče, temveč po veČini tudi že trdne. Omeniti' hočem morda še nepričakovano dejstvo, ki je precej vznemirilo fizikalne duhove, da izgube skoro vse kovine pri taki nizki temperaturi upor proti električnemu toku. Od 1. 1908 je bil Onnesov zavod v Ley-denu edini, kjer se je lahko vtekočinil helij in kjer so se ustvarile tako nizke temperature. Tja so se zatekali učenjaki z vsega sveta, ki so se pečali s temi problemi, in vsa nova in prezanimiva odkritja na tem polju v zadnjih letih, so se vrtela okoli slavnega fizika Onnesa in njegovega laboratorija. Sele 24. januarja 1923 se je otvoril drugi slični laboratorij po prizadevanju profesorja J. C. Mc. Lennana v Torontu v Kanadi. Prispevali so k ustanovitvi razna kanadska znanstvena in industrijska udruženja, C.arnegijeva ustanova in to-rotsko vseučilišče. Povod k temu je dalo odkritje velikih nim organskim ali domaČim gnojem. Ko Paz:te na na«|OV! ima zemlja dovolj humusa, postane temna, črna. Naš kmet pa itak dobro ve, da je tudi vse te lastnosti zemlje še ne zadostujejo za dobro letino, kajti zemlji primanjkuje lahko tudi še hranilnih snovi, ker! ie za zrak in vlago že z »-.rahljanjem zem-l ^ | lje preskrbljeno. Hranilne snovi pa doda- I 1 T* i vnmiti v obliki mmiil in tu Drideio v prvij riadsirc.oje Pazit 33 mo zemlti v obliki gnojil, in tu pridejo poštev v prvi vrati umetna gnojila. Kmetje, pri obdelovanju zemlje ne pozabile torej nikoli tudi na umetna gnojila! Za dobro letino je potrebna dobra zemlia in dobra zemlja mora biti dobro pognojena! SEMENSKI KROMPIR Tržaška kmetijska družba v Trstu naznaniš, da Je dospel semenski kromnir «Gncida» iz Jugoslavije, katerega dvig- j nemo danes s postaje. Krompir bo ▼> naših skladiščih v ulici Torre bianca št. ln ulica Rafflneria št. 7. imajo naj&oljti uspeli rii PSiDjllnits; in hranilnic!! ve^lslrovaea zndruga z omejeni n po oftvoo uradu|t v svoji lastni hiši ulica Torrcbianca l. naJst. 235 Predno kaj nakupite. obl££lt3 Veliko skladilže pohištva tvrd'< 3 &LESSANDRO LEVI MINZI , Via Rettorl It 1 - Vi j MaKankan IL 7-13 Spalne sobe« obodne sobe, posamezni kosi pohištva v veii/ti izberi. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vio**® za čekovni piomet, ter jih obre^taje «r po 4% ^m večje in stalne vloge po dot»ovo7. EHBB