V Čedadu potrjen župan Balloch V Turinu nova uveljavitev zborovodkinje Petre Grassi Pri Sv. Ani zbirajo podpise proti anteni JCPrimorski * ^^ dnevnik št. 126 (21.363) leto LXXI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu TOREK, 2. JUNIJA 2015 na iPadu, ko je časopis še v tisku □ Available on the App Store POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 771124 666007 50602 Okleščene zmage in pričakovani porod Dušan Udovič Kdor je v zadnjih mesecih pozorno sledil dogajanju na italijanski politični sceni, bo danes težko rekel, da je rezultat nedeljskih upravnih volitev nepričakovan. Začenši z nizko udeležbo, saj se je volitev udeležil le vsak drugi volivec, kar potrjuje dejstvo, da politika na splošno ni pridobila že dalj časa opeša-nega zaupanja ljudi, kvečjemu ga je še kaj dodatno izgubila. To je prvi problem, o katerem bi morale politične sile razmisliti. Kar zadeva pridobljene dežele številke govorijo v prid leve sredine, ki je na skupno sedem osvojila pet dežel, desnica pa dve. Da je to pozitiven izid, ni nobenega dvoma. Toda te številke seveda ne povedo vsega, volilni rezultat prinaša precej kompleksnejše ozadje. Začenši z Demokratsko stranko, ki je res zmagala v večini dežel, vendar še zdaleč ni dosegla briljantne uveljavitve, kot so jo nekateri napovedovali. V primerjavi z zadnjimi deželnimi volitvami je celo izgubila kup glasov. Res je leva sredina pridobila Kampanjo, kjer je zmagal kandidat za guvernerja Vincenzo De Luca, kateremu je očitno celo koristilo, da se je dan pred volitvami znašel na seznamu »nespodobnih« protimafijske komisije. A je za Demokratsko stranko toliko bolj težak poraz v Liguriji, čeprav ga je dovolj jasno napovedovala volilna matematika: razkol v stranki s posledično kandidaturo drugega kandidata levice je neizbežno podaril zmago desnici, ki je s padalom poslala v Ligurijo Berlusco-nijevega glasnika Givannija Totija, a ta je svojo zmago zgovorno komentiral: »Saj so naredili vse drugi.« Nadaljevanje na 3. strani ITALIJA - Na nedeljskih deželnih volitvah močno upadla volilna udeležba Pet dežel Demokratski stranki Veneto Ligi, Ligurija Totiju (FI) Alarmni zvonec za Renzija: od lani DS izgubila ogromno glasov REPEN - Človek posadi, čebela opraši Lipa za čebele Čebelarska zveza, slovenski čebelarji in Občina Repnetabor RIM - Končalo se je 5 proti 2. Demokratska stranka je zmagala na deželnih volitvah v petih deželah, desna sredina v dveh. Severna liga je ohranila predsednika dežele Veneto Luco Zaio, DS je po pričakovanju obdržala Toskano, Umbri-jo in Marke in zmagala tudi v Apuliji, kjer bo Michele Emiliano nasledil Nichija Vendolo (SEL). Preobrat pa sta doživeli dve deželi: Kampanja, kjer je kontroverzni kandidat DS Vincenzo De Luca za slabe 3 odstotke prehitel dosedanjega predsednika iz vrst Forza Italia Stefana Cal-dora, in Ligurija, kjer je Berlusconijev varovanec Giovanni Toti ob odločilni podpori Severne lige prejel v dar deželno upravo iz rok razdeljene leve sredine: po razkolu, ki ga je Demokratska stranka doživela na primarnih volitvah, je Renzije-va kandidatka Raffaella Paita prejela skromnih 27,8 odstotka glasov in skoraj za 7 odstotkov zaostala za Totijem. i m innn II j u 11 u Vanja Deveta k I O I I I I I I I I 1 % I7DFI AVA, POPRAVILA £4 IN VZDRŽEVANJE OGREVALNI H PLINiKIH |M VODOVODNIH HAP1UV Alternativni in . obnovljivi -V-energetski viri ' Nabava, inflacija in srndnievanje peii rt j bioin jio [drvj, pellet,.) zran>ke ^.i -s* Šl MPÜLFLI 1/nfi, 15 TEL. B4B-.Zaa312 HOB. 547-&2B2079 USB ¡n SKLAD TONČIČ Štirje mladi nominiranci za zlato zrno TRST - Sklad Sergija Ton-čiča je razglasil štiri nominiran-ce za nagrado zlato zrno, ki je namenjena umetnikom do 35. leta starosti iz Furlanije Julijske krajine. To so zborovodkinja in skladateljica Petra Grassi, gledališki igralec Jure Kopušar, režiser in pisatelj Igor Pison ter skladatelj in tolkalec Patrick Quaggiato. Končni zmagovalec bo znan 22. junija. Na 12. strani se zavedata, kako pomembno je zdravje. OBVESTILO BRALCEM Primorski dnevnik jutri ne bo izšel. Naslednja številka PD bo izšla v četrtek, 4. junija. Novice bodo vse dni objavljene na spletni strani www.primorski.eu. Trst: požar v stanovanju Na 7. strani Mirnska cev prerasla v mostič Na 15. strani V Gorici se jutri začenja multimedijski festival Na 17. strani <§ant'Anna Imprisa Trujvrti Tunf&ri ALI IMATE X TEŽAVE Z m ALERGIJAMI? Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 19158 Imamo rešitev za vas... Vabljeni v trgovino Klasje in se prijavite za: - test ALERGIJ (trave, pelodi, pršice, kovine,...) - test INTOLERANCE (hrana, kemikalije, čistila,...) -testKANDIDE M*-*» +386 5 7341007 info@trgovinaklasje.si uvuile • Ponedeliek Petek I sobota +38641525545 www.tigovinaklasje.si a"-i«" |s"-12" Več kot stoletje nudimo pogrebne storitve in prevoze na tržaškem območju, v Italiji kot tudi v inozemstvu. Devin-Nabrežina 166 - Trst skorajšnje odprtje nasproti pokopališča v Nabrežini Ul. Torrebianca 34 Ul. deiristria 129 Ul. degli Alpini 2 - Opčine tel. 040 213356 Usluge na domu 2 Torek, 2. junija 2015 KULTURA / MIGRANTSKA KRIZA - Nov zaplet glede razporejanja beguncev po evropskih državah Francija in Nemčija pozivata k reviziji azilnih načrtov EU Sinoči vrh Merkel - Hollande - Juncker o Grčiji in reformi EU, ki jo zahteva Cameron PARIZ/BERLIN/BRUSELJ - Francija in Nemčija sta včeraj pozvali k reviziji načrta Evropske komisije o razporeditvi prosilcev azila, češ da ni dovolj uravnotežen. Kot sta v skupni izjavi zapisala francoski in nemški notranji minister, so, ko gre za razporeditev migrantov, za dosego ravnovesja med odgovornostjo in solidarnostjo na evropski ravni potrebne globoke razprave. Pri tem bi bilo po mnenju ministrov Bernarda Cazeneuva in Thomasa de Maiziera treba upoštevati prizadevanja, ki so jih države pri sprejemanju prosilcev azila že izvedle, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Evropska komisija je članice v sredo pozvala, naj sprejmejo 20.000 beguncev iz Sirije, ki so razseljeni izven Evrope, in še 40.000 prosilcev azila iz Sirije in Eritreje, ki so sedaj nameščeni v Italiji in Grčiji. Razporeditev bi bila v skladu z načrti Bruslja podvržena kompleksnim pravilom, kot so ekonomsko stanje, število prebivalcev, stopnja brezposelnosti in število že sprejetih beguncev v posamični državi. A Berlin in Pariz vztrajata, da je dodatna solidarnost mogoča le, če bodo članice, ki so prva vstopna točka migrantov, ob pomoči iz evropskega proračuna sprejele vse mogoče finančne in zakonske ukrepe za okrepitev nadzora na zunanjih mejah unije. Francija in Nemčija ob tem predlagata ustanovitev t. i. žariščnih točk za obdelavo prosilcev za azil blizu kraja, kjer so vstopili na ozemlje EU. Tam bi jih identificirali in se nato odločili, kje jih namestiti. »Del prosilcev za azil, ki očitno potrebujejo zaščito, bi premestili v druge članice, pri čemer bi se držali dogovorjene sheme razporeditve,« izhaja in nemško-francoskega predloga. "Nezakonite" migrante bi medtem v skladu s predlogom hitro vrnili ali premestili. Pri tem bi bilo treba vzpostaviti boljše stike z njihovimi državami izvora, kar bi olajšalo proces vračanja. »Ko gre za migrante, ki ne sodijo ne v eno ne drugo kategorijo, bi njihove razmere znova preučili v okviru skupnih azilnih postopkov, in sicer v državi, v kateri so vstopili na ozemlje EU,« dodaja predlog. Pariz in Berlin obenem pozivata k rešitvam za omejitev "sekundarnega gibanja mi-grantov", ki ogroža idejo delitve bremen med članicami EU. V Evropski komisiji so v odzivu na poziv nakazali pripravljenost, da se prilagodijo pričakovanjem držav članic. Komisija je »pripravljena in odprta za razpravo o kriterijih za porazdelitev«, je včeraj v Bruslju dejala njena tiskovna predstavnica. Kritike na račun kvot za porazdelitev beguncev sicer prihajajo iz veliko držav, koliko natančno jih predlogu nasprotuje, zaenkrat ni povsem jasno. Se pa bo to pokazalo na naslednjem srečanju notranjih ministrov EU 16. junija v Lu-xembourgu, ko bodo na dnevnem redu prav kvote za porazdelitev beguncev. Kot je spomnila predstavnica komisije, bodo kvote začele veljati, ko jih bo potrdil Svet EU. Če se to junija ne bo zgodilo, kvot julija še ne bo mogoče uvesti, je dejala. Evropski velesili sta predlog objavili pred sinočnjim srečanjem nemške kanclerke Angele Merkel, francoskega predsednika Francoisa Hollanda in predsednika Evropske komisije Jeana-Clau-da Junckerja v Berlinu. Trojica naj bi na srečanju spregovorila predvsem o Grčiji in reformi EU, ki jo zahteva britanski premier David Cameron. Uradno bo srečanje, ki se ga bo udeležilo tudi kakih dvajset evropskih industrialcev, posvečeno gospodarskim izzivom, a bi lahko trojica spregovorila tudi o pereči temi migrantov. (STA) Ladja italijanske obalne straže Peluso je v nedeljo izkrcala na Lampedusi 316 migrantov, ki so jih rešili s treh manjših plovil na morju pred libijsko obalo ansa ŽENEVA - Po podatkih Združenih narodov Prelivanje krvi v Ukrajini doslej terjalo preko 6400 življenj ŽENEVA - V nemirni Ukrajini je bilo po včeraj objavljenih podatkih Združenih narodov od začetka konflikta na vzhodu države aprila lani ubitih več kot 6400 ljudi. Kljub omilitvi spopadov pa na milijone ljudi trpi zaradi zlorab in težkih razmer, še opozarjajo ZN. V uradu visokega komisarja ZN za človekove pravice v najnovejšem poročilu o stanju v Ukrajini opažajo, da je na vzhodu države po sklenitvi krhke prekinitve ognja med ukrajinskimi silami in proruskimi uporniki na podlagi sporazuma iz Minska dejansko prišlo do omilitve spopadov, kar je tudi vodilo v zmanjšanje števila civilnih žrtev. A kljub temu je od sredine aprila lani do 30. maja letos v ukrajinskem konfliktu življenje izgubilo 6417 ljudi, od tega vsaj 626 žensk in deklet. Poleg mrtvih so spopadi in nasilje zahtevali še 15.962 ranjenih. Vendar v uradu visokega komisarja ZN za človekove pravice opozarjajo, da je to konservativna ocena in da bi lahko bile dejanske številke žrtev veliko višje, je sporočila francoska tiskovna agencija AFP. Zaradi posledic konflikta v Ukrajini po- leg tega trpi kar okrog pet milijonov ljudi. Od tega jih je 1,2 milijona notranje razseljenih. »Kljub zmanjšanju sovražnosti civiliste še vedno ubijajo, veliko jih je tudi ranjenih,« je opozoril visoki komisar ZN za človekove pravice Zeid Raad Al Husein. »Zabeležili smo številna zaskrbljujoča poročila o hitrih usmrtitvah, ki so ji izvedle oborožene skupine, preverjamo pa tudi podobne očitke na račun ukrajinskih oboroženih sil,« je dodal in kritiziral »grozljive navedbe o mučenju v priporu«, ki sta ga izvajali obe strani konflikta. Obenem je Al Husein opozoril še na trpljenje številnih civilistov, ki so tarča zlorab človekovih pravic. Med drugim so jih doleteli uboji, mučenje, pridržanja, prisilno delo, plenjenje, zahteve po odkupnini in izsiljevanje. Najnovejše poročilo, ki se osredotoča na obdobje od 16. februarja letos do maja, opozarja, da se kljub sklenitvi prekinitve ognja obstreljevanje in spopadi nadaljujejo. Med žrtvami so tudi civilisti, ki pa umirajo predvsem zaradi min in neeksplodiranih sredstev. John Kerry v bolnišnici ŽENEVA - Ameriški državni sekretar John Kerry, ki si je v nedeljo v kolesarski nesreči v francoskih Alpah zlomil nogo, kljub poškodbi ne bo miroval. »Rada bi videla kogarkoli v bolnišnici, ki bo skušal ustaviti Ker-ryja, da se med okrevanjem ne bo pogajal in delal,« je tvitnila nekdanja tiskovna predstavnica State Depart-menta Jen Psaki. Kerryja bi morali po prvotnih načrtih že v nedeljo zvečer z letalom prepeljati v Boston, kjer naj bi ga na nadaljnje zdravljenje sprejeli v bolnišnici Massachusetts General Hospital, a so polet iz previdnosti odpovedali. Ameriški državni sekretar se bo tako v domovino predvidoma vrnil danes, je sporočila francoska tiskovna agencija AFP. Ameriški državni sekretar je zaradi poškodbe že odpovedal obisk v Španiji in udeležbo na mednarodnem srečanju o težavah s skrajno sunitsko skupino Islamska država v Parizu. Sedanji tiskovni predstavnik State De-partmenta John Kirby je sicer pojasnil, da se bo Kerry srečanja v Parizu udeležil »na daljavo«. Nesreča se je zgodila v Scionzierju v bližini francoskega Chamonixa, kjer si je Kerry pri padcu zlomil stegnenico desne noge. Zdravstveno stanje 71-letnika je stabilno in v nesreči ni izgubil zavesti. Smrtonosni vročinski val NEW DELHI - Vročinski val, ki je minuli teden zajel Indijo, je doslej terjal že več kot 2300 življenj, so včeraj sporočile indijske oblasti. Dodatnih 84 ljudi je umrlo v najbolj prizadetih južnih zveznih državah Andhra Pradesh in Telengana, kjer je skupaj zaradi vročine umrlo 2261 ljudi, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Nekaj dvomov se je sicer pojavilo o številu smrtnih žrtev v zvezni državi Andhra Pradesh, kjer je po uradnih podatkih umrlo 1677 ljudi. Število smrtnih žrtev je namreč za dvakrat poskočilo, ko so v državi sorodnikom žrtev obljubili odškodnino v višini 1430 evrov. Spet drugi podatki kažejo, da naj bi bila vročina vzrok smrti v okoli 600 primerih. Da bi ugotovili dejansko stanje, so pristojne oblasti že oblikovale tričlanski odbor. Zaradi nekaj dežja so se med vikendom v določenih predelih nekoliko znižale temperature, a vre-menoslovci napovedujejo, da bo vročina popustila šele po daljšem deževju v naslednjih treh do štirih dneh. Indijsko monsunsko deževje naj bi se po prvotnih napovedih vreme. BOSNA IN HERCEGOVINA V veljavi sporazum za pridružitev k EU BRUSELJ - Včeraj je začel veljati sporazum o stabilizaciji in pridruževanju med EU in BiH, ki sta ga strani podpisali v prvi polovici leta 2008 med slovenskim predsedovanjem uniji. Po letih zastoja je tako BiH po zavezi političnega vrha k reformam le napravila korak naprej na poti v EU, a zdaj mora obljubljene gospodarske in socialne reforme tudi izvesti. EU od BiH pričakuje reforme, ki bodo odgovor na konkretne gospodarske in socialne skrbi državljanov, izražene na množičnih protestih v začetku lanskega leta. Izvajanje reform bo ključno merilo za nadaljnji napredek države na poti v unijo. Konec leta 2010 je EU odpravila vizumsko obveznost za državljane BiH. Od takrat do spomladi letos zaradi notranjepolitičnih trenj, ki hromijo delovanje države, ni bilo napredka v njenih odnosih z EU. BiH je sicer že leta 2003 postala potencialna kandidatka za članstvo v EU. Leta 2008 je podpisala sporazum o pridruževanju in stabilizaciji, ki velja za nepovratno vstopnico za vlak v unijo. V državi je EU še vedno prisotna z vojaško operacijo Eufor Althea, ki jo je vzpostavila leta 2004 in vmes nekajkrat reformirala. Operacija je pristojna za pomoč BiH pri zagotavljanju varnosti in stabilnosti ter pri urjenju varnostnih sil BiH. Prav tako nad BiH še vedno bdi urad visokega predstavnika mednarodne skupnosti, ki ga od marca 2009 vodi avstrijski diplomat slovenskih korenin Valentin Inzko. (STA) VATIKAN - Sporočilo pred sobotnim obiskom v BiH Papež v Sarajevo prihaja kot glasnik miru in ljubezni SARAJEVO - Papež Frančišek je sporočil, da bo med sobotnim obiskom v Sarajevu podal sporočilo miru, dialoga in opogumljenja. »Med vas ob božji pomoči prihajam, da katoličane utrdim v veri, da izrazim podporo ekumenskemu in medverskemu dialogu, predvsem pa, da vas opogumim k mirnemu sožitju v vaši državi,« piše v sporočilu, ki so ga včeraj objavili v Sarajevu. Sveti oče je vse v BiH pozval, da se mu pridružijo v molitvi, da bo njegovo apostolsko potovanje prineslo sadove tistim, ki imajo upanje za krščansko skupnost in celotno družbo, sporočilo povzema hrvaška tiskovna agencija Hina. Geslo papeževega potovanja je Mir z vami, Frančišek pa je sporočil, da je v BiH pripravljen priti kot brat in glasnik miru, da bi vsem, kar je še posebej izpostavil, izrazil spoštovanje in prijateljstvo. »Vsakemu posamezniku, družini, skupnosti želim oznaniti božjo milost, nežnost in ljubezen,« je zapisal papež. Frančišek bo v Sarajevu prispel v soboto zjutraj, nato pa se bo sešel s predstavniki oblasti v BiH, škofi, redovniki, bogoslovci in mladimi. Ob 11. uri bo na olimpijskem štadionu Koševo v prestolnici BiH daroval mašo. V Vatikan se bo vrnil zvečer. Po pričakovanjih bo v Sarajevo ob papeževem obisku pripotovalo okoli 100.000 vernikov, spremljali ga bo- Papež Frančišek ansa do tudi predstavniki okoli 400 medijev. Okrepljeni bodo tudi varnostni ukrepi. Več tisoč domačim policistom bodo na pomoč priskočili pripadniki FBI, Cie in drugih tajnih služb, navaja srbska tiskovna agencija Beta. (STA) / DEŽELNE VOLITVE Torek, 2. junija 2015 3 VOLILNI IZIDI - Prvi resen alarmni zvonec za Demokratsko stranko Mattea Renzija DS zmagala v petih deželah, boleča poraza v Liguriji in Venetu RIM - Končalo se je 5 proti 2. Demokratska stranka je zmagala na deželnih volitvah v petih deželah, desna sredina v dveh. Severna liga je ohranila predsednika dežele Veneto Luco Zaio, DS je po pričakovanju obdržala Toskano, Umbrijo in Marke in zmagala tudi v Apuliji, kjer bo Michele Emiliano nasledil Nichija Vendolo (SEL). Preobrat pa sta doživeli dve deželi: Kampanja, kjer je kontroverzni nekdanji župan Saler-na iz vrst DS Vincenzo De Luca za slabe 3 odstotke glasov prehitel dosedanjega predsednika iz vrst Forza Italia Stefana Caldo-ra, in Ligurija, kjer je Berlusconijev varovanec Giovanni Toti ob odločilni podpori Severne lige prejel v dar deželno upravo iz rok razdeljene leve sredine: po razkolu, ki ga je Demokratska stranka doživela na primarnih volitvah, je Renzijeva kandidatka Raffaella Paita prejela skromnih 27,8 odstotka glasov in skoraj za 7 odstotkov zaostala za Totijem. Končni izid se v bistvu ne razlikuje od onega izpred petih let, podrobnejša analiza podatkov pa kaže na volilni potres, ki je prizadel Demokratsko stranko in je prvi resen alarmni signal za Mattea Renzija. Prvi podatek, ki ga ne gre prezreti, je več kot 10-odstotni padec volilne udeležbe, ki je menda prizadel bolj levo kot pa desno sredino. V Venetu je bila udeležba kljub padcu še 57,15-odstotna, medtem ko je »rdeča« Toskana tokrat beležila negativni rekord s skoraj 13-odstotnim padcem na samih 48,28 odstotkov. Mnogi komentatorji ocenjujejo, da so sporne odločitve vlade (jobs act, šolska reforma, pokojnine) v zadnjih mesecih razočarale tradicionalne volivce leve sredine, ki zaradi tega niso šli na volišča. V skupnem seštevku je Demokratska stranka doživela pravcat polom, saj je z lanskih 40 odstotkov glasov zdrknila na približno 23 odstotkov, je včeraj ugotavljal vodja poslanske skupine FI Renato Brunetta. Upoštevati je sicer treba tudi občanske liste, s katerimi je rezultat DS je nekoliko boljši, toda kljub vsemu daleč pod lanskim in tudi pod spodnjo mejo, ki jo za volilno nagrado predvideva nov volilni zakon italicum. S takim izidom bi bil na političnih volitvah potreben drugi volilni krog. Pregled po posameznih deželah prav tako ni spodbuden za DS. Najbolj boli poraz v Liguriji, kjer se je odigral pričakovani »samomor« Demokratske stranke. Giovanni To-ti je na čelu združene desne sredine zmagal s 34,4% pred Rafiello Paita (DS) s 27,8%. Kandidat levice, ki je izstopil iz DS, Luca Pasto-rino je prejel slabih 10 odstotkov, odličen rezultat pa je s skoraj 25 odstotki dosegla kandidatka Gibanja 5 zvezd Alice Salvatore. Volilni izid so spremljali medsebojni očitki: Paita obtožuje levico saboterstva, ki da je odprlo pot zmagi desne sredine. Z druge strani ji Sergio Cofferati odgovarja, da je Renzi izločil levico najprej z izbiro primarnih volitev samo v DS in ne v celi koaliciji, potem pa še z manipulacijo primarnih volitev. Težak je za DS tudi izid v Venetu, kjer je sicer Luca Zaia bil favorit, malokdo pa je pričakoval, da bo razlika tolikšna: Zaia je prejel okroglih 50 odstotkov glasov, Alessandra Moretti, ki jo je v volilni kampanji dvakrat prišel podpret sam Renzi in večkrat številni ministri, pa je prejela skromnih 22,74 odstotka glasov. Na tretjem mestu je Jacopo Berti (G5Z) za las prehitel ligaškega disidenta Flavia To-sija (ob sta ostala tik pod 12 odstotki glasov). »Rdeči trikotnik« Toskana - Umbrija - Marke je zdržal, z gladko zmago Enrica Ros-sija v Toskani (48,03%) in Luce Cerisciolija v Markah (41,07%), medtem ko se je Catiuscia Marini v Umbriji (42,78%) morala pošteno na-mučiti, da je premagala desnosredinskega tekmeca Claudia Riccija (39,27%). V primerjavi s prejšnjimi deželnimi volitvami je DS izgubila 11% v Toskani, 12% v Markah in kar 15% v Umbriji. Takrat sicer ni bilo Gibanja 5 zvezd, ki se je tokrat v Markah (kot tudi v Apuliji) uvrstilo na drugo mesto in prehitelo razdeljeno desno sredino. V Kampanji je slavil Vincenzo De Luca (DS) z 41,15 odstotki, ki mu polemike s pro-timafijsko komisijo očitno niso škodile, saj je v odstotkih prejel celo nekaj več glasov od list, ki so ga podpirale. Stefano Caldoro (FI) se je ustavil pri 38,37% iz za poraz krivi UDC Ci-riaca De Mite, ki je presedlal k De Luci. V Kampanji se z izvolitvijo De Luce zdaj odpira kočljiv pravno-politični problem. Po zakonu Severino kazensko obsojeni De Luca nima pogojev za izvolitev. Prefektura iz Neaplja Nadaljevanje uvodnika To povsem drži, kajti česar za njegovo zmago sa-mouničevalno ni naredila leva sredina, je z močnim porastom naredila Berlusconi-jeva zaveznica Severna liga, ki je stranko nekdanjega viteza pustila daleč za seboj. Sicer pa, kar velja za levo sredino v Liguriji, prav tako velja za desno sredino v Apuliji, kjer je levosredinski atipični demokrat in izredno popularni župan Barija Michele Emiliano briljantno zmagal, največ po zaslugi lastne karizme, a tudi ob pomoči razbite desnice. Poleg Ligurije, kjer je pogorela Renzijeva kandidatka Raffaella Paita, je bila leva sredina kot po napovedih poražena tudi v Venetu, kjer je v neenakem boju podlegla Alessandra Moretti, prav tako Renzijeva kandidatka. Veneto se je za levo sredino znova izkazal kot nezavzetna trdnjava, kjer ima glavno besedo popularni ligaš Luca Zaia. Ostale dežele, Toskana, Umbrija in Marke, so ostale v rokah leve sredine, čeprav je v vseh treh deželah beležiti velik porast glasov za za Severno ligo in Gibanje 5 zvezd. Severna liga se z občutnim porastom glasov v vseh deželah potrjuje kot glavni dejavnik na desnici, saj ima v glavnem dvakrat več glasov kot okleščena Ber-lusconijeva stranka. Če je Berlusconi politično še živ, se mora dejansko zahvaliti prav zavezništvu s Severno ligo. Volilni rezultat vsekakor odpira boj za vodilni položaj na desnici, kjer ima vsekakor glavno besedo lepenovsko nastrojeni Matteo Salvini, ki se jasno postavlja v vlogo alternativca Matteu Renziju. Ob tem daje jasne signale, da vodilne vloge na desnici ne namerava prepuščati drugim. Zadovoljni so lahko tudi pristaši Gibanja 5 zvezd, ki so ponekod postali celo prva stranka. Vprašanje je, ali se bodo še naprej držali na robu političnega dogajanja in odklanjali vstop v katerekoli koalicije. Vprašanje je tudi, koliko časa je lahko uspešna taka pretežno protestna politika, ki dejansko drži dvajset odstotkov glasov »v hladilniku«, kot pravijo nekateri komentatorji. Do nekega premika bo prej ali slej moralo priti. Zelo zahtevna naloga čaka po volitvah Demokratsko stranko in zlasti njeno vodstvo z Renzijem na čelu. Razrešiti bo morala serijo problemov, začenši s kriteriji za primarne volitve, ki so zakuhali razmere za poraz v Liguriji. Spopasti se bo treba z vprašanjem kandidatov, proti katerim so v teku sodni postopki, kajti merila neoporečnosti morajo biti enaka za vse. Predvsem pa se bo morala stranka resno soočiti z vprašanjem dialoga z lastnim levim krilom, s katerim bo moralo Renzijevo vodstvo namesto obračunavanja najti ustrezno sožitje, če noče tvegati hujšega razkola, kar ji gotovo ne bi koristilo. Dušan Udovič mora to sporočiti predsedniku vlade, ki ga mora nemudoma odstaviti. Kaj bo naredil Ren-zi? Nekateri ugibajo, da naj bi zakasnil ukrep vsaj za 21 dni, kar je minimalni rok za sklic deželnega sveta in imenovanje podpredsednika, ki bi vodil deželo do razpleta zadeve. V Apuliji je pričakovano slavil Michele Emiliano s 47,12 odstotki, kandidata razdeljene desne sredine Francesco Schitulli in Adriana Poli Bortone pa sta zaostala celo za mlado Antonello Laricchia iz Gibanja 5 zvezd (18,42%). Prav Laricchiovi je Emiliano ponudil odborništvo za okolje, rekoč, da je G5Z skupaj z levo sredino edino v prenovo politike usmerjeno gibanje. Laricchiova je sicer ponudbo odklonila, rekoč, da jih ne zanimajo stolčki ampak vsebine, po katerih bodo ocenjevali Emiliana in ga tudi podprli, ko bodo soglašali z njegovimi izbirami. Emiliano, ki je - v nasprotju z Renzije-vim prepričanjem, da mora DS izločiti levico in iskati konsenz v centru - ob sebi združil tudi levico izven DS, je s tem dal pomemben politični signal. Nekateri zato v njem vidijo že bodočega Renzijevega tekmeca za prevlado v stranki, če Renzi ne bo znal ali hotel preseči konflikta z interno manjšino. V nedeljo so volivci obnavljali tudi več kot 700 občinskih uprav. V skoraj vseh večjih mestih bo potreben drugi krog med kandidati leve in desne sredine. Po prvem krogu leva sredina vodi v Benetkah (Felice Casson), Rovigu, Arezzu, Macerati, Mantovi, Materi, Enni in Leccu, desna sredina pa je že zmagala v Andrii in vodi v Chietiju. M.M. LIGURIJA Udeležba: 50,67% TOTI (34,4%) Desna sredina PAITA (27,8%) Leva sredina VENETO Udeležba: 57,15% ZAIA (50,1%) Desna sredina - Liga MORETTI (22,8%) Leva sredina KAMPANIJA Udeležba: 51,93% DE LUCA (41,1%) Leva sredina CALDORO (38,4%) Desna sredina APULIJA Udeležba: 51,15% EMILIANO (47,1%) Leva sredina LARICCHIA (18,4%) Gibanje S zvezd TOSKANA Udeležba: 48,28% ROSSI (48,0%) Leva sredina BORGHI (20,0%) Liga MARKE Udeležba: 49,78% CERISCIOLI (41,1%) Leva sredina MAGGI (21,8%) Gibanje 5 zvezd UMBRIJA Udeležba: 55,42% MARINI (42,8%) Leva sredina RICCI (39,3%) Desna sredina DEŽELNE VOLITVE - Odzivi lokalnih predstavnikov glavnih strank Demokratska stranka naprej z reformami Severna liga že naskakuje palačo Chigi TRST - Demokratska stranka je kljub zaradi notranjih sporov izgubljeni Liguriji še vedno najmočnejša v Italiji. Izid deželnih volitev ni bil izpit za predsednika vlade Mattea Renzija, ki gre naprej svojo pot, čeprav je jasno, da se je desna sredina nekako zdramila, Severna liga pa celo naskakuje palačo Chigi. Vodja Severne lige Matteo Salvini in Gibanja 5 zvezd Beppe Grillo izkoriščata strah ljudi, medtem ko DS nadaljuje korajžno na poti reform. Dejstvo je vsekakor, da je Severna liga žela dober uspeh in da se zna desna sredina uveljaviti, ko nastopi enotno. Če pa je v Liguriji prevladal Giovanni Toti iz vrst stranke Forza Italia, je to bilo po zaslugi Severne lige. To je izšlo iz pogovorov z nekaterimi tržaškimi predstavniki glavnih akterjev na nedeljskih deželnih volitvah, ki so vsak iz svojega zornega kota v bistvu povedali, da so zmagali. Poslanec in deželni tajnik Severne lige Massimiliano Fe-driga je bil z izidom deželnih volitev zelo zadovoljen in je poudaril, da je pravi zmagovalec Severna liga. Volilci so jasno dali mandat, naj SL zgradi oz. postane alternativa Renzijevi vladi (kot je to sicer kasneje povedal tudi Salvini), ki je zabeležila hud »propad«. Program je očitno prepričljiv in so občani-volilci prepričani, da je Salvini pravi lider. Ali bo SL to alternativo gradila z drugimi? V Severni ligi so vrata vselej odprta, pravi Fe-driga. Kot se je to zgodilo v Liguriji, pa bo gonilna sila koalicije seveda Severna liga, ker peljejo druge povezave v poraz. éK Tega se morajo zavedati vsi, saj je nujno povezovanje oz. enotnost. Predsednica Dežele FJK Debora Serracchiani je ocenila, da je Demokratska stranka »držala«. Odkar je v palači Chigi Ren-zi, se je leva sredina na deželnih volitvah uveljavila z rezultatom 10:2, je poudarila Serracc-hiani. DS je skratka prva stranka v vseh deželah z izjemo »v tem trenutku« v Venetu, je dejala in sicer obžalovala nizko volilno udeležbo. Kar zadeva Totija, je ta prevladal zaradi delitev oz. razhajanj v stranki. Odgovornost »je očitna, saj je proti Raffael-li Paita kandidiral Luca Pastorino, ki je zapustil DS«. Glede na to, da predstavlja vsota glasov SL in gibanja 5 zvezd dejansko večino v državi, je Serracchiani ocenila, da to je znak, ki ga je zaznati tudi v Evropi in kaže na to, da je potrebno utrditi gospodarstvo. Sicer je glede G5Z še povedala, da je Grillovo gibanje »popolnoma nepomembno«. Tržaški poslanec Demokratske stranke Ettore Rosato je temu dodal, da se je DS v primerjavi z zadnjimi deželnimi volitvami dobro odrezala in je prva v vseh deželah razen v Venetu. Potrdil se je torej po-zitivbni trend, je nadaljeval, saj je bilo razmerje na čelu dežel leta 2013 6:6, danes pa je 10:2. V Liguriji pa del levice, ki »je ciljal na poraz, ni upošteval dogovorov, saj so izgubili na primarnih volitvah in so se kljub temu predstavili na deželnih z listo, ki bi pomagala Totiju«. Kaj pa Alessandra Moretti, ki je v Venetu prejela le 22,8 odstotka glasov? Priznati je treba, da je deželni predsednik Luca Zaia očitno dobro delal v preteklosti in so ga zato volivci tudi nagradili. Nedeljska preizkušnja je bila vsekakor na lokalni ravni in ni bila »volilni test« za Renzija. To bi veljalo tudi v primeru, da bi DS prevladala v vseh 7 deželah, v stranki pa so z izidom vsekakor zadovoljni, je še povedal Rosato. Lokalni zastopniki Gibanja 5 zvezd niso dali neposrednih izjav, pač pa je lider Grillo v svojem blogu izrazil zadoščenje in nato napadel Renzija, češ da se je število njegovih glasov razpolovilo v primerjavi s preteklostjo. Že res, da je G5Z izgubil nekaj glasov po zadnjih evropskih volitvah, a to ne velja v primerjavi z zadnjimi upravnimi volitvami. »G5Z je danes druga stranka v državi in prva stranka v Liguriji, Kampanji in Apuliji,« je poudaril Grillo in zavrnil možnost vsake politične povezave z drugimi strankami. Poslanka stranke Forza Italia Sandra Savino je ne nazadnje poudarila, da je enotna desna sredina zmagovita. To se je poleg Li-gurije dokazalo tudi v deželi FJK in bo zato potrebno to izkušnjo ponoviti na upravnih volitvah leta 2016, ko bodo morali volivci izbrati novega župana v Trstu in v Pordenonu. Aljoša Gašperlin ALPE-JADRAN 4 Torek, 2. junija 2015 O NAŠEM TRENUTKU Politični premiki v Evropi in doma Ace Mermolja / ZGODOVINA - Prva svetovna vojna Pred sto leti padel prvi dolinski oficir Pisati nameravam o dveh vprašanjih: o evroskepticizmu v Evropi in o etničnih strankah v Bocnu in Trstu. Oba argumenta ponujata kar nekaj novosti. Ne bi obnavljal rezultatov volitev v Grčiji , Franciji, Veliki Britaniji in nazadnje v Španiji. Volitve so imele različne značaje, saj so bile nekatere vse-državne, druge pa krajevne, kar daje povsod kolikor toliko različne rezultate. Ko bodo bralci brali pričujoč zapis, pa bodo zasuti s komentariji italijanskih volitev v nekaterih deželah. Nizanje podatkov bi bilo torej nepopolno. Neizpodbitno dejstvo je, da vsi omenjeni izidi dokazujejo uveljavljanje strank in gibanj, ki izražajo naraščajočo skepso državljanov do Evropske skupnosti takšne, kot je danes. Evroskepticizem ne ustvarja ho-megenega gibanja. Nekatere stranke, ki se uveljavljajo v Grčiji ali v Španiji (Podemos) kritizirajo evropske politike z levice, druge (v Franciji in Angliji) z desnice. Nadalje, določena stališča so radikalna v Salvinijevem smislu, ki sin-tetizira svoje misli s stavkom: "vrnimo se k liri', druga stališča nočejo rušiti koncepta Unije, vendar nasprotujejo prevladujoči politiki "stiskanja pasu', ki jo močni narekujejo šibkejšim. V severnih državah, začenši z Nemčijo, pa očitajo "južnim" sosedom, da želijo živeti na veliki nogi na račun delavnosti in varčnosti severa. Vse skupaj je obeljeno z mastno dozo populizma in fantastičnih obljub. Velika Britanja je dodatna posebnost, saj je v veliki meri vezana na ZDA in se, kot je dejal po TV Prodi, meni s Kitajsko, da bi povezali dve borzi in bi londonska City postala največji borzni trg na svetu. Cameron je nepričakovano zmagal volitve, ko je obljubil referendum za ali proti obstanku v Evropi. Predsednik osrednje evropske banke Mario Dragi je večkrat izjavil, da izhodne poti iz Evra preprosto ni in da je valuta ireverzibilna. Lahko bi zapisali, da bi bil razpad Evropske unije in posledično brisanje skupne valute tragičen trenutek za vso Evropo. Si pa ne moremo misliti, da lahko neka banka in neke meddržavne pogodbe zdržijo, če in ko se večina držvljanov opredeli proti njim. Zapišimo, da Američanom ni- ti na pamet ne pride, da bi se odpovedali dolarju, enotnosti države in njenim ustavnim načelom. Podobne misli pa so v Evropski uniji še kako prisotne in zato ni nič popolnoma stabilnega. Geneza evroskepticizma je že v osnovnem in prvem evropskem sporazumu o skupnosti jekla in premoga. Evropa ni bila, ni in ne bo le ekonomski pojav, ampak je najprej kulturna in nato politična skupnost. Na teh osnovah je bila zibelka velikih premikov, ki jih lahko označimo z imeni, kot so: renesansa, barok, iluminizem, romantika, moderna država, ustava, državljanske pravice, nacija itd. Na kulturno-politi-čni osnovi in iz gospodarskih razlogov so nastale ideološke pošasti, kot so bili fašizem, nacizem, Leninova in Stalinova varianta komunizma,pozni nacionalizmi itd. Preprosto: Evropa ni le banka. Naslednji razlog je, da je potrebno v izgradnji neke organizirane ali nad-nacionalne skupnosti vzeti na znanje dejstvo, da se združujejo države z različno preteklostjo, z različnimi kulturnimi občutljivostmi, z različnimi percepcijami politike in demokracije ter nenazadnje z različnim gospodarskim potencialom, z različnim statusom prebivalstva in z različnimi socialnimi pogoji. Vsiljevati različnim enaka pravila in pogoje pomeni večati razlike in ne obratno. Nezaupanje in razkroj sta naravna posledica tega početja. Realnosti niso hotele razumeti razne evropske demokrščanske stranke in tega ni hotela in noče razumeti Nemčija, ki pozablja na to, kaj je po drugi vojni dobila in da so lahko v istem razredu vredni pozornosti in pomoči tudi šibkejši dijaki. Če ne pride do popravkov, ki bodo sad političnih domen, je tudi nereverzibilnost evra vprašljiva. Seveda ni za vse kriva Nemčija in pri tem ima Merklova prav. Iz zemljepisno obsežnih vprašanj, bi se vsaj za trenutek vrnil domov. V Italiji smo že imeli nekaj krajevnih volitev in za slovensko manjšino so morda najzanimivejši podatki iz Bocna. Na Južnem Tirolskem vedno izraziteje izgublja svojo monolitno podobo in konsenz nemška Ljudska stranka. Prijatelj iz Merana mi je na enostaven način razložil pojav. Trdo volilno jedro južnotirolske Volkspartei so bili v preteklosti narodno zavedni nemški kmetje, hotelirji in podjetniki, ki so poslovali med Nemčijo, Avstrijo in Italijo. Vsem se je življenje z leti boljšalo in so dobro služili. To, v osnovi enostavno družbeno jedro, se je pričelo s časom spreminjati in komplicirati. Vedno več je bilo odvisnih delavcev, vedno več ljudi je študiralo, vedno več je bilo samostojnih poklicev itd. Ustvarjale so se nove potrebe in novi interesi. Stranka, ki je bila desetletja na oblasti, ni več znala predstavljati vseh potreb ljudi, zapadla je v notranje konflikte in marsikje so se pričele uveljavljati nečedne in klientelarne prakse. Biti Nemec ni bil več edini kažipot za volilce in tako je lahko postal župan Merana član stranke zelenih, ki imajo sicer na Južnem Tirolskem dolgo tradicijo (Langer). Dogajanja v Bocnu in nato v smeri tamkajšnjih gorskih dolin so lahko dober znak za slovensko etnično stranko, to je za Slovensko skupnost, čeprav ni nikoli vladala Pokrajini, ki ima kakih 300.000 prebivalcev in Bdd. podoben Sloveniji. SSk je na zadnjem kongresu marsikaj spremenila. Za novega tajnika je izvolila Igorja Gabrovca, ki je takoj nakazal nekaj sprememb, kot so pozornost do mešanih zakonov, odnos do Slovenije, kjer bo SSk gojila stike z vsemi opcijami itd. Če želi SSk obstati kot deželna stranka, bo morala nujno pridobivati nove volilce. Vztrajanje na "čistem" slovenskem nacionalnem bloku je lahko poetična misel, ne odgovarja pa naši resničnosti. Demografski padec je za slovensko manjšino dejstvo. Nižanje zanimanja za politiko je med Slovenci podobno italijanskemu. Postajamo mešana družba vse do družine. V teh pogojih si bo morala na naslednjih deželnih volitvah SSk zagotoviti obvezni odstotek glasov in zaustaviti padec, ki je iz volitev do volitev očitnejši. Nove glasove pa bo lahko Gabrovec lovil v ribnikih, ki niso tradicionalni bazeni SSk. To on dobro ve, je sodoben in spreten politik in bo pač moral tvegati skok iz in preko tradicije, sveda tako, da ga ne bodo "stari" zapustili. "Pre-misliti manjšino" velja tako za Slovence kot za Nemce v Italiji. Pred natanko sto leti je 1. junija leta 1915 v daljni Galiciji umrl prvi av-stroogrski oficir iz dolinske občine. To je bil Oskar Franc Jožef član rodbine Pangerc, sin poznanega dolinskega nadžupana, deželnega poslanca, oficirja itd. Josipa Pangerca. Oskar Franc Jožef se je rodil 13. marca 1894 v Dolini pri Trstu. Po opravljeni ljudski šoli so ga starši odposlali na nadaljno šolanje na cesarsko in kraljevo veliko državno gimnazijo v Pazinu. Zatem pa je šolanje nadaljeval pri Novem mestu oziroma po nemško Rudolfswerthu na Kranjski kmetijski šoli, ki je bila na gradu Grmu. V tistem obdobju je bila ta višja šola elitna šola za gospodarske, ekonomske in kmetovalske vede na Slovenskem. Tam se je Oskar Franc Jožef tudi zaljubil in se zaročil z gospodično Lojzi Gorupič, ki je pripadala pomembni družini veleposestnikov iz Novega mesta. Zatem je služboval na dolinski občini, delal na ce-sarsko-kraljevem poštnem uradu v Dolini in pomagal pri upravljanju družinskih podjetij. Iz osebnih pisem, ki jih hrani rodbinski arhiv Pangerc, razberemo, da je bil Oskar Franc Jožef pravi svetovljanski človek; rad je potoval in obiskoval mondene dogodke ter določeno obdobje svojega življenja preživel na Dunaju. Večkrat je izrazil željo po potovanju v Ameriko, kjer so Pangerčevi imeli nekaj sorodnikov. Kot njegov oče, je bil spreten v jezikovnih veščinah; poznal je slovenski, nemški, italijanski, hrvaški, latinski in francoski jezik. Ko je nastopilo obdobje obvezne vojaščine, je Oskar F.J. odšel v Ljubljano, kjer je obiskoval cesarsko-kraljevo šolo za oficirje. Verjetno takrat nobenemu ni prišlo na misel, da se bo harmonično življenje mladeniča, polnega volje do življenja, lahko spremenilo v strahotno potovanje proti smrti. Prvorojeni sin Oskar Franc Jožef je bil kot vsi ostali njegovi sovrstniki poklican v vojsko v pehotni polk "K.u.k. Infanterie Regiment Feldzeugmeister Feorg Freiherr von Waldstätten nr. 97". Iz cesarske šole za oficirje, kjer se je takrat šolal, je bil odposlan na bojno fronto v Galicijo. Galicija je stara poljska pokrajina na severnih obronkih Karpatov in Be-skidov, ki se sedaj razprostira v Poljsko in v Ukrajino; od leta 1772 do leta 1918 je Galicija pripadala Avstro-Ogrski. ? mP. Oskar Franc Jožef je z bojne fronte večkrat pisal družini in poročal, da je še živ. Kljub temu, da so bile življenjske razmere na bojišču zelo slabe, je v pismih, ki so bila naslovljena večinoma mami, vedno pisal, da je zdrav ter, da kjer se nahaja ni slabo. Vendar je tudi njega doletela nesreča. Starši, so razumeli, da je nekaj narobe s sinom, tedaj, ko niso prejemali več nobenih dopisov. Bili so zmedeni; začeli so pisati na vse konce, da bi izvedeli kje je njihov sin. V enem družinskem pismu piše, da so izvedeli, da je bil Oskar F.J. ranjen v prsa desno stran in, da se trenutno nahaja v eni bolnici v Rusiji. Osmega julija 1915, je v Dolino prispelo žalno pismo, ki ga je napisal Peter Petaros iz Boršta, ki je bil skupaj z Oskarjem na bojišču. Pisec pisma, je kljub groznim okoliščinam bojišča, uporabil zelo tankočutno in obzirno obliko pisanja, v katerem ni niti enkrat uporabil besede "smrt": »Nadvorna, 3. junij 1915 Draga gospa. Danes po sreči sem dobil dopisnico od Vas 25. junija, ki ste pisali Vašemi sinu Oskarju; me srce boli Vam povedati zakaj Vam ne odpiše. Sva bila štiri mesece skupaj. V miru je zaspal pri Nadvorni 1. junija. Ranjen je bil v prsa. Mi ne srce pusti več pisati. Sva bila velika prijatelja. Z Bogom Peter Petaros« Marko Manin AVSTRIJA - Štajerska in Gradiščanska Desni svobodnjaki so se močno okrepili DUNAJ - Avstrijski kancler Werner Faymann po uspehu desnih svobodnjakov (FPO) na nedeljskih deželnih volitvah na Štajerskem in Gradiščanskem ne vidi razloga za spremembo vladne politike, še posebej na področju azila. »FPO živi od hujskanja - in to v časih, ko številni bežijo pred vojnami,« je Faymann dejal za časnik Kurier.»Avstrija je čudovita, močna dežela, ki se lahko postavi po robu tudi hujskačem,« je zatrdil avstrijski kancler. FPO je v nedeljo na deželnih volitvah na Štajerskem skoraj potrojil svojo dotedanjo podporo - svoj glas mu je namenilo 27,1 odstotka volivcev. Na Gradiščanskem je stranki uspelo izid s predhodnih volitve skoraj podvojiti - dosegli so 15-odstotno podporo. V predvolilni kampanji so svobodnjaki veliko stavili na proti tujcem usmerjena gesla. Na Štajerskem so sicer za las zmagali socialdemokrati (SPO) z 29,2 odstotka glasov pred koalicijsko ljudsko stranko (OVP), ki je dobila 28,5 odstotka glasov. Stranki sta prvič obe padli pod 30-odstotno podporo. Četrti so Zeleni s 6,4-odstotno podporo. Na Gradiščanskem je od leta 1964 vladajoča SPO kljub šest odstotnih točk manjši podpori kot pred petimi leti še vedno prepričljivo prva stranka z 42-odstotno podporo. OVP je izgubila okoli pet odstotnih točk in dosegla 29-odstotno podporo. Gradiščanski Zeleni so s 6,4 odstotka glasov, podobno kot štajerski, zabeležili rahlo boljši rezultat kot v letu 2010. (STA) ŠKOCJANSKI PARK - Z dvemilijonsko naložbo prenovili sprejemni center Nova informacijska točka Obnovili tudi turistične poti v Tihi in Šumeči jami, zamenjali ograje, električne instalacije, osvetlitev in vzpostavili optično omrežje v jami ŠKOCJAN - Sprejemni center Parka Škocjanske jame (Parka) so zgradili pred tremi desetletji (1986). Takrat so ga postavili za goste, ki so prihajali izključno na ogled jam, danes pa želijo v Parku obiskovalce zadržati več dni. Zato so pred nekaj dnevi odprli deloma prenovljen sprejemni center oziroma novo informacijsko točko. V njej bodo obiskovalcem na voljo ne samo informacije o parku in jamah, ampak tudi o drugih slovenskih parkih in Krasu, pa še o ponudnikih turističnih zmogljivosti ter pridelkov in izdelkov na širšem območju Krasa in Brkinov. Prenovitvena dela, če k skupni vsoti prištejemo še obnovo nekaterih turističnih poti v jamah, so stala dobra dva milijona evrov, večji del denarja pa so v Parku s pomočjo ministrstva za gospodarstvo pridobili iz evropskega programa za regionalni razvoj. »V novi info točki bodo obiskovalci dobili tri pomembne informacije,« je pojasnil direktor Stojan Ščuka. »Katera so še druga zavarovana območja v Sloveniji, seznanili jih bomo s ponudbo celotnega Krasa in vplivnega območja Parka Škocjanske jame do Ilirski Bistrice, kar vključuje turistično ponudbo ter ponudbo izdelkov in pridelkov, in nenazadnje, do- bili bodo tudi informacije o Škocjanskih jamah. Vodilna tema te stavbe pa je v kleti, in sicer muzejska zbirka o zgodovini odkrivanja Škocjanskih jam.« Zbirka je posvečena raziskovalcem jame in predvsem domačinom, predstavljenih pa je veliko izvirnih predmetov, ki jih je Parku posodil zbiratelj Srečko Rože iz Vojaškega muzeja Lokev. Zbirko je oblikoval znani divaški fotograf Jože Požrl, avtor pa je Borut Peric iz Parka s sodelavci. »Zgodovina raziskovanja Škocjanskih jam je posebna v svetovnem smislu, nenazadnje je veliko prispevala k vpisu jam na svetovni UNESCO seznam, zato je vredna posebne obravnave. Način raziskovanja ob koncu 19. stoletja je pomenil pomemben prispevek k speleologiji kot znanosti,« je povedal Peric. »Raziskovalci in predvsem domačini so prodirali po strugi Reke z lesenimi čolni (to so bili pravzaprav kesoni, ki so jih uporabljali tudi pri delu na kmetiji), čez slapove in manjša brezna so se spuščali po lestvah iz vrvi, sporazumevali so se z rogovi, z baklami so si osvetljevali pot. Edinstven in predvsem drzen način raziskovanja za tisti čas.« O njihovih podvigih priča igrano-dokumentarni film z naslovom Škocjanska okapn~ca, jama in poti njenih ra- ziskovalcev, ki je na ogled v manjši dvorani ob muzejski zbirki. Kot že rečeno, bo nova info točka vir informacij o ponudnikih turističnih zmogljivosti na območju celotne občine Divača. »Park je najbolj primerno mesto za TIC, ker ga na leto obišče 110 tisoč ljudi iz celega sveta,« je povedala Jana Martinčič. »Z info točke jih lahko usmerjamo k ponudnikom v okolici.« Informacijska točka bo v času glavne sezone, od junija do oktobra, odprta vsak dan med 10. in 17. uro. Kot smo že omenili, so v okviru dvemili-jonske naložbe obnovili tudi turistične poti v Tihi in Šumeči jami, zamenjali dotrajane in poškodovane ograje, električne instalacije in osvetlitev, vzpostavili optično omrežje v jami za telefonsko povezavo z info centrom ter video nadzor obiskovalcev v jami. Slednje bo v funkciji čez kak mesec, kot tudi modernizirana prodaja vstopnic in predstavitve jam v več jezikih, ki si jih bodo obiskovalci naložili v pametne telefone. Tako se bo okrepil nadzor in upravljanje z opremo, predvsem pa bo višja raven varnosti obiskovalcev, so prepričani v Parku Škocjanske jame. Irena Cunja / ALPE-JADRAN, DEŽELA Torek, 2. junija 2015 5 OBČINSKE VOLITVE - V Čedadu je dosedanji župan prejel preko 64% glasov Potrjen Stefano Balloch Kandidatu leve sredine nekaj manj kor 35% - Volilna udeležba padla za 10 odstotkov - V manjših občinah v FJK brez večjih sprememb ČEDAD - Občino Čedad bo tudi v naslednjih petih letih vodila desno-sredinska uprava. Na nedeljskih volitvah so občani za svojega župana še enkrat izvolili Stefana Ballocha, ki so ga podpirale liste Naprej Čedad (Forza Cividale), Severna liga za neodvisnost Padanije (Lega nord per l'indipendenza della Pa-dania), Udc in Lista Balloch. Devetin-tridesetletni Balloch je prejel 64,19% glasov (leta 2010 je prevladal z 62,11% preferenc, vendar je bilo takrat kar 5 županskih kandidatov, op.a.). Kandidata leve sredine Massima Martino, ki so ga podpirale liste Občani za Massima Martino (Cittadini per Massimo Martina), Demokratska stranka, Svobodna alternativa (Alternativa libera) in Preporod (Rinascita) in mu je svojo preferenco zaupalo 34,52% volivcev, je premagal za kar 1.727 glasov (3.736 proti 2.009). Kandidat liberalcev Michele Guastamacchia pa je prejel samo 1,29%. Volilna udeležba je bila 61,16-odstotna (leta 2010 je bila 71,30-odstotna). Med posameznimi strankami je z 21,68% glasov najboljši rezultat zabeležila Severna liga (22,48% leta 2010, a je bila tedaj druga stranka v občini). Na drugo mesto se je uvrstila Demokratska stranka (20,17%), ki je pred petimi leti prejela le 9,19% preferenc. Za presenečenje je poskrbela Lista Balloch, ki je z 19,55% glasov prehitela listo Naprej Čedad (16,21%). UDC in Občani za Mas-sima Martino so rahlo presegli 7% glasov, leva lista Preporod (Rinascita) je prejela 5,74%, Svobodna alternativa in Liberalci pa so prejeli malo več kot 1% glasov. Stefano Balloch bo tako po vsej verjetnosti tudi krojil usodo nove medobčinske teritorialne unije (UTI) Nadiže, tako da bodo odločitve, ki jih bo sprejela njegova uprava vplicale tudi na občine Nadiških dolin, od koder sicer prihaja tudi velik del prebivalcev samega mesta. Pomemben bo tudi odnos nove občinske uprave do izvajanja zaščitne zakonodaje za slovensko skupnost, saj ima v Stefano Balloch ostaja župan Čedada Čedadu svoj sedež precej slovenskih organizacij. Kar zadeva izvajanje zaščitnega zakona, bo morala nova uprava tudi dokončno rešiti vprašanje delovanja urada za slovenski jezik. Od oktobra leta 2013 je urad na podlagi začasne konvencije brezplačno upravljalo KD Ivan Trinko, kot je pred volitvami napovedal sam Balloch pa njegova uprava čaka le na to, da Dežela nakaže potrebna sredstva. (NM) V nedeljo so občani izbirali župane še v drugih devetih občinah v FJK. O volitvah v Vilešu, kjer je po treh mandatih pesledka leva sredina ponovno prevzela krmilo občinske uprave, podrobneje poročamo v goriški kroniki. V drugih občinah so bili večinoma potrjeni dosedanji župani oziroma koalicije. Četudi je včasih občanskim listam težko pripisati jasen politični predznak, gre večinoma za desnosredinsko usmerjene liste. V občini Caneva je tako bil izvoljen Amedeo Attilio Gava, v Montereale Valcellina Igor Alzetta, v Varmu Sergio Michelin, v prvič združeni občini Valvasone - Arzene pa Markus Maurmair. V Barcisu je zmagal Claudio Traina, v Premariaccu Roberto Trentin, v Travesiu pa Diego Franz. V občini Claut je Franco Bosio kot edini kandidat prejel 100 odstotkov glasov. Izvoljen je bil, ker je glasovala več kot polovica (54%) upravičencev. PORTOROŽ - Gostje Boruta Pahorja ob srečanju poslovnežev Summit 100 Srečanje z balkanskimi predsedniki Sodelovali Kolinda Grabar-Kitarovic (Hrvaška), Filip Vujanovic (Črna Gora) in Gjorgi Ivanov (Makedonija), Mladen Ivanic (BiH) in Atifete Jahjaga (Kosovo) PORTOROŽ - Predsednik republike Borut Pahor je imel včeraj v Portorožu pred začetkom srečanja poslovnih voditeljev iz Jugovzhodne Evrope Summit 100 dvostranske pogovore s hrvaško predsednico Kolindo Grabar-Kitarovic, črnogorskim predsednikom Filipom Vujanovicem in makedonskim predsednikom Gjorgjem Ivanovom. Pahor je že v nedeljo na neformalni večerji na slovenski obali gostil voditelje držav procesa Brdo. Njegovemu vabilu sta se poleg omenjenih treh odzvala še predsedujoči predsedstvu BiH Mladen Ivanic in kosovska predsednica Atifete Jah-jaga, nista pa prišla srbski predsednik To-mislav Nikolic in albanski predsednik Bu-jar Nishani. Pogovori v Portorožu so priložnost za okrepitev zaupanja med voditelji v regiji, ki je po Pahorjevih besedah porušeno. Kot je povedal za Televizijo Slovenija, »je zelo pomembno, da se je večina voditeljev odzvala na neformalno vabilo za večerjo in naslednji dan za srečanje s poslovneži v Portorožu, kar sicer prej ni bilo mišljeno«. Po njegovih besedah nas zato v formalnem smislu ne bi smelo skrbeti, ker ni srbskega predsednika Nikolica in albanskega predsednika Nishanija. »Res pa je, da se k predsedniku Nikolicu odpravljam v sredo na zelo deloven pogovor zato, ker so pa vsi potrdili udeležbo na vrhu 7. junija v Črni gori,« je dodal Pahor. V uradu predsednika ocenjujejo, da se je zaupanje med voditelji v regiji v zadnjem času zmanjšalo, tudi v luči poslabšanja političnih razmer, pri čemer je zlasti v ospredju Makedonija. Predsedniki Pahor, Grabar-Kitaroviceva, Ivanic, Ivanov, Jahjaga in Vujanovic so se dopoldne odpravili na sprehod po Piranu, popoldne pa so v okviru Summita 100 sodelovali na pa-nelu voditeljev procesa Brdo. Srečanje poslovnih voditeljev iz držav jugovzhodne Evrope Summit 100 je namenjeno krepitvi sodelovanja v regiji. Poslovneži se zavzemajo za uresničevanje konkretnih regionalnih projektov, za kar pa potrebujejo politično stabilnost, ki je bila v zadnjem času načeta. Predsednik upravnega odbora Summit 100 Iztok Se-ljak iz Hidrie je poudaril, da so poslovni voditelji v regiji že prerasli meje, ki fizično danes morda še obstajajo, v glavah pa ne več. Regijo si želijo odpreti v dobro vseh podjetij, zaposlenih in drugih deležnikov in zdi se jim, da to njihovo sporočilo tudi skozi proces Brdo in berlinski proces postaja čedalje glasnejše. (STA) Predsedniki Pahor, Grabar-Kitarovic, Ivanic, Ivanov in Vujanovic so se včeraj dopoldne sprehodili po starem mestnem jedru Pirana, kjer jih je na Tartinijevem trgu pozdravil župan Peter Bossman predsedstvo rs SINDIKAT - Novinarji Novo vodstvo TRST - Člani enotnega novinarskega sindikata Assostampa so prejšnji vikend volili svoje predstavnike v deželni odbor. Vanj so bili, med profesionalnimi novinarji, izvoljeni dosedanji predsednik Carlo Muscatello (105 glasov), Alessandro Martegani (93), Viviana Va-lente (78), Poljanka Dolhar (75), Nicola Filipovic Grčic (71), Pietro Rauber (71), Mattia Assandri (70), Maurizio Be-kar (68), Luciana Versi (66), Fabio Foli-si (63) in Fulvio Sabo (60). Novinarje-sodelavce bodo zastopali Claudio Bisiani (20), Erica Culiat (20) in Luca DAgosti-no (17). Poleg nadzornikov in članov razsodišča bodo v deželnem vodstvu tudi pokrajinski sindikalni zaupniki: Goriško bosta še dalje zastopala Igor De-vetak in Matteo Femia, Tržaško Ciro Esposito in Ivana Gherbaz, Videm Oscar D'Agostino in Lorenzo Mansutti, Pordenon pa Patrizia Disnan in Clelia Delponte. Prva seja novega odbora, na kateri bodo izvolili predsednika, bo 8. junija v Trstu. Pod vplivom alkohola se je komaj 15-letni kolesar ponesrečil KOPER - V nedeljo ob 2.36 se je zgodila prometna nesreča v Izoli. Policisti so ugotovili, da je 15-letnik pri odcepu za Barede padel s kolesom in se poškodoval. Alkotest mu je pokazal 0,50 mg/l alkohola. Obveščena sta bila starša, poškodovani pa odpeljan v SBI. Isto noč ob 6.59 so policisti v Stru-njanu pri krožišču ustavili 40-letnega voznika osebnega avtomobila. Preizkus alkoholiziranosti je pokazal rezultat 0,68 mg/l. Z rezultatom se ni strinjal, zato je bil odrejen še strokovni pregled v SB Izola, kjer pa je zavrnil tudi strokovni pregled. Odredili so mu pridržanje, sledi obdolžilni predlog. Včeraj ob 15. uri so policisti v Luciji ustavili domačinko, voznico osebnega avtomobila. 40-letnici so odredili preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal 0,50 mg/l. Ker voznica ne poseduje veljavnega vozniškega dovoljenja, so ji vozilo zasegli, sledi ji še obdolžilni predlog. KRIŽ - V vaseh Krajevne skupnosti Tomaj 11. prireditev V osrčju dežele terana Vino zdravja, vedrine in poguma Na osrednji slovesnosti podelili priznanja za najboljše vzorce terana - Številni obiskovalci na pokušnjah in kulturnih prireditvah KRIŽ - V soboto je v vaseh Krajevne skupnosti Tomaj potekala 11. prireditev V osrčju dežele terana. Svoje domačije in vinske kleti je odprlo kar 12 vinarjev in ko-zar Matjaž Žerjal iz Tomaja. Kraševci so s teranom in gostoljubnostjo zopet prepričali številne obiskovalce o zdravilnosti terana, njegovi kvaliteti in prepoznavnosti v svetu. Osrednja slovesnost se je pričela na kmetiji Bole v Križu, kjer so se zbrali tudi vitezi evropskega in slovenskega viteškega vinskega reda, vinske kraljice s kraljico terana Katrin Štoka na čelu in številni ljubitelji dobre kapljice. Da se danes teran postavlja ob bok najboljšim vinom na svetu, je predvsem zasluga kraških vinogradnikov in vinarjev ob pomoči strokovnih služb in nenehnega izobraževanja. Kljub temu, da je teran zaščiten na evropskem nivoju, pa se Kraševci še vedno morajo boriti za njegovo zaščito s sosedi Hrvati. Svoje poslanstvo opravljajo tudi člani slovenskega konzulata evropskega reda vitezov vina, ki jih vodi prokonzul Tomislav Ko-vačič. Posebna komisija pod vodstvom enologa Joška Ambrožiča je ocenila 14 vzorcev terana ter podelila priznanja naj- Vinske kraljice s kraljico terana Katrin Štoka (druga z desne) ok boljšim trem. Za vrhunski teran PTP je prejel 1. mesto in viteški grb Evropskega reda vitezov vina Konzulata za Slovenijo Marjan Rogelja, drugo mesto je pripadlo turistični kmetiji Škerlj, tretje pa Borisu Škerlju (vsi iz Tomaja). Namestnica predsednika tomajske KS Julija Patajac Kosmač pa je podelila priznanja za zmagovalna vina, ki so jih za teran prejeli vinska klet Pri Starčih Tavčar iz Križa, Turistična kmeti- ja Škerlj in vinogradništvo in vinarstvo Petelin Rogelja (oba iz Tomaja), za bela vina pa Bogomil Starc in turistična kmetija Škerlj (oba Tomaj) ter Marko Mahnič (Grahovo Brdo). Po otvoritveni slovesnosti se je dogajanje preselilo v vse vasi tomajske krajevne skupnosti. Še posebej slovesno je bilo pod latnikom najstarejše trte teranov-ke, več kot 250 let stare refoškove trte na Turkovi domačiji v Šepuljah, kjer so se družili vitezi slovenskega in evropskega vinskega reda. Teranovka s Turkove domačije pa je bila lani upodobljena na eni izmed štirih znamk znamenitih trt, ki jih je izdala Pošta Slovenije. Po dolgih letih je prvič odprla vrata tudi več stoletij stara Tončinova domačija v Križu, ki naj bi v bodoče služila kot mesto za zbiranje, druženje in ohranjanje tradicije kraškega življenja in dobrot, tudi z vzgojo mladih in medgeneracijsko sodelovanje. Društvo kmetic sežanske regije je predstavilo knjigo Okusi dišečega Krasa, katere soavtorica je tudi vodja sežanske Kmetijsko svetovalne službe Milena Štol-fa. Štolfova pa je predstavila tudi knjigo Sodobna žganjekuha likerjev in namakanj v žganju,ki je 2013 leta izšla pri Kmečkem glasu. S kmetico in čebelarko Ljubo Štok sta pripravili tudi pokušino za Kras značilnih likerjev (žajbljev, leviš, češpov, višnjev, zeliščni, medeni, orehovec idr.) ter namakanj v žganju (marelice fige tinktura iz leviša ipd.). Kraški in brkinski pridelovalci likerjev in žganj so osvojili tudi visoka priznanja na 26. razstavi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju. Olga Knez 6 Torek, 2. junija 2015 KULTURA / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu REPEN - Vseslovenska akcija Človek posadi, čebela opraši prvič zunaj meja Slovenije Z lipo se zavzemajo za čebele in za močno povezavo z matico Čebelarska zveza Slovenije z Društvom slovenskih čebelarjev Trst in Občino Repentabor »S to lipo ne bomo rešili čebel, a bomo pokazali, da nam ni vseeno za njihovo usodo.« Tako je podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) Aleš Rodman včeraj na vaškem trgu v Repnu jedrnato opisal vseslovensko akcijo Človek posadi, čebela opraši, v okviru katere v sodelovanju s podjetjem Medex podarjajo slovenskim občinam sadike lipe. To avtohtono slovensko drevo je druga največja čebelja paša, tako pa želijo spodbuditi javne upravitelje in državljane, naj sadijo tovrstne rastline, ker čebele potrebujejo našo pomoč. Akcija je prvič prestopila mejo, lipo so pod pokroviteljstvom Občine Repentabor slovesno posadili na travniku na repenskem Placu. Tako je ČZS počastila mlado Društvo slovenskih čebelarjev Trst, ki je od februarja letos včlanjeno v zvezo. Najprej je bil na vrsti sprejem na občini, kjer so pred predstavniki občinskega odbora, člani tržaškega društva in mediji govorili župan Marko Pisani, Aleš Rodman in predsednik Društva slovenskih čebelarjev Trst Danijel Novak. Župan je povedal, da je z veseljem sprejel predlog tržaškega čebelarskega društva in zagotovil pokroviteljstvo. Vodstvu ČZS se je zahvalil za pozornost do rojakov, ki živijo zunaj meja Slovenije: »Naša uprava si redno prizadeva za okrepitev te povezave. Pobrateni smo z Občino Logatec in naši otroci se pogosto srečujejo z vrstniki iz matice«. Rodman je spomnil, da je ČZS odprta zveza, med njenimi člani so ob tržaških tudi varaždinski čebelarji. S to akcijo hočejo opozoriti javnost na težave, s katerimi se soočajo čebele: od podnebnih sprememb do pesticidov in tudi gensko spremenjenih organizmov, katerih učinki so po njegovih besedah še neraziskani. Novak se je obema zahvalil in poudaril, da pobuda potrjuje trdno vez med matico in zamejstvom: »Odkar smo ustanovili društvo, smo se povezali tako s krajevnim konzorcijem kot s ČZS, kajti tudi v čebelarski panogi smo tukajšnji Slovenci postali manjšina in potrebujemo podporo. Naši člani se hočejo izobraževati v slovenskem jeziku.« Število članov društva se je v dveh letih podvojilo (z 20 na 40), in sicer po zaslugi mladih, ki obiskujejo tečaje; na sedežu na Padričah imajo na voljo društveni čebelnjak. Zatem je trojica posadila lipo na Pla-cu, kjer je navzoče presenetil tudi prelet golobov, ki so jih bili pripeljali v kletki. »Golobi bodo zdaj leteli domov v Slovenijo. Za razliko od človeka, oni ne poznajo meje,« je prizor komentiral Novak. (af) Na repenskem trgu so lipo posadili župan Marko Pisani, podpredsednik ČZS Aleš Rodman in predsednik Društva čebelarjev Trst Danijel Novak fotodamj@n MILJE - Vprašanje Grizon (LS) proti prihodu priseljencev V Miljah ni prostora za 42 priseljencev, ki bi jih deželna uprava FJK želela poslati v to občino. Tako trdi občinski svetnik Ljudstva svobode Claudio Grizon, ki je na miljski občinski odbor naslovil vprašanje, v katerem želi izvedeti, ali je prihod priseljencev potrjen, ali je Dežela vprašala Občino za mnenje in ali Občina ne misli za potrebno sporočiti Deželi in prefekturi, da jih ne more sprejeti. Grizon je namreč prepričan, da v Miljah ni primernih infrastruktur in prostorov, kjer bi lahko sprejeli 42 priseljencev. V Milje bi jih moralo priti precej manj, medtem ko je predvidena prisotnost 1 priseljenca na 319 domačinov (v tržaški občini pa, kamor želijo poslati 329 priseljencev, pa 1 na 623, kar je v proporcu manj). Po Grizonovem mnenju smo danes priče pravi »industriji« priseljevanja, ki je doseglo »biblijske« razsežnosti. Gre za vprašanje, ki ga je treba rešiti na mednarodni ravni, s tem da se državam, iz katerih prihajajo priseljenci, pomaga rasti in se utrditi, pravi Grizon. OBČINA TRST - V petek v sedmih okrožjih pobude ob tretjem svetovnem dnevu okolja Od obdelovanja vrta do recikliranja Pobudo prireja Občina Trst v sodelovanju s številnimi javnimi in zasebnimi ustanovami in organizacijami - Tržnice, delavnice, srečanja in »trajnostni jedilnik« v šolah V petek bodo nekateri trgi v sedmih okrožjih tržaške občine zaživeli v znamenju malih tržnic, delavnic, animacij in branja na temo varovanja okolja in zdrave prehrane, ki mora postati zavest predvsem današnje mlade populacije, ki obiskuje vrtce in šole. Vse to v okviru tretjega svetovnega dne okolja, ki ga prireja Občina Trst v sodelovanju s Pokrajino Trst (slednja je dala na voljo sredstva v okviru projekta 3R o ločenem zbiranju odpadkov), Zdravstve- »Čudovita zapletenost« V parku bivše umobolnice pri Sv. Ivanu bo v soboto in nedeljo potekal festival Čudovita zapletenost, ki je namenjen srečevanju med fiziko, medicino, umetnostjo in duhovnostjo. Na sporedu bodo predavanja, predstave, glasbena in druga srečanja, na katerih bo govor o medicini, psihologiji, dobrem počutju, zdravju, prehrani, ekologiji in komunikaciji. nim podjetjem, podjetjem AcegasAp-sAmga, Trgovinsko zbornico, gibanjem Slow Food, tržaškima sekcijama Unicefa in WWF ter številnimi drugimi ustanovami, organizacijami in združenji. Pobudo so predstavili včeraj dopoldne v dvorani tržaškega občinskega sveta ob prisotnosti predstavnikov omenjenih združenj ter občinskih odbornikov za šolstvo in okolje, Antonelle Grim in Umberta Laurenija, ki sta med drugim poudarila, kako bodo v petek posamezne šole in vrtci predstavili rezultate del in projektov, ki so jih na temo okolja izvedli v teku šolskega leta. Cilj vsega tega je, da občani spoznajo, da je okoljsko vprašanje zelo kompleksno, potrebuje pa enoten pogled. Kot že rečeno, bodo srečanja potekala na več lokacijah: pri vrtcih v Naselju sv. Na-zarija pri Proseku in v Bazovici, dalje na Trgu tra i Rivi v Rojanu, Trgu Cavana, Trgu sv. Jakoba, na Trgu Melara in v parku bivše umobolnice pri Sv. Ivanu ter na Trgu XXV. aprila v Naselju sv. Sergija. Tam bodo med 10. in 12. uro zaživele male tržni- Ob dnevu okolja bo prehrana igrala pomembno vlogo arhiv ce s pridelki iz obdelovanih vrtov (občinska uprava je dala občanom v obdelovanje kar 75 vrtov), katerih izkupiček bo šel za projekt 10.000 vrtov v Afriki, predstavniki podjetja AcegasApsAmga pa bodo delili torbe za ločeno zbiranje odpadkov. V teku dopoldneva, ki bo namenjen prvenstveno šolski populaciji, bodo poleg tega stekle delavnice o recikliranju odpadkov in KRIŽ - Bralec posnel družino ščetinarjev, ki se je vso noč zadržala na njegovem zemljišču Skrita kamera za divje prašiče Na tržaškem sodišču imajo medtem opravka s civilnopravnimi postopki zaradi telesnih poškodb, ki so jih povzročile te živali videoposnetek na www.primorski.eu Ob 5.42 zjutraj je parkljar pokukal v kamero ps Domačinov, ki so jim divji prašiči v zadnjih letih povzročili telesne poškodbe, ni tako malo. Nekateri so se obrnili na odvetnike in prek njih od pristojnih oblasti zahtevali odškodnino. Deželni in pokrajinski upravi očitajo, da nista poskrbeli za zajezitev prekomernega razmnoževanja divjih prašičev in njihovega posledičnega vdiranja v naselja, po drugi strani pa je divjad v bistvu last države. Na tržaškem sodišču je v teku nekaj civilnopravnih postopkov; prvega naj bi po poročanju Piccola sprožila Svetoivančanka, katero je divji prašič pred tremi leti ugriznil v nogo na njenem dvorišču v Ulici Timignano. Medtem je bralec poslal Primorskemu dnevniku nočni videoposnetek družine divjih prašičev, ki je prejšnji teden obiskala njegovo zemljišče pod Križem, kjer ima trte, sadno drevje in zelenjavo. Peter Sedmak je 20. maja zjutraj opazil, da je divjad ponoči razdejala njivo. Prizor se je v naslednjih dneh ponovil, zato je med trte skril videokame-ro, ki je v noči med 24. in 25. majem posnela divjo svinjo s šestimi mladiči. Družini-ca se je pojavila malo pred polnočjo in se na zemljišču zadržala do jutra. »Razrili so vse, iskali so češnje in črve pod zelenjavo. Ograja ni pomagala,« je povedal Sedmak. Lahko bi rekli, da je izumil različico Velikega brata za divje prašiče. (af) materialov, kompostiranju, pokušnji hrane, pomenu zelenic in biotske raznovrstnosti, dalje branje del na temo okolja, gledališke predstave idr.. Ob 11. uri bodo mladi sodelovali pri izvedbi Balade o vrtu. V petek bodo v šolskih menzah tudi ponudili kosilo na podlagi »trajnostnega jedilnika«, med ostalimi pobudami pa je treba omeniti kuharsko delavnico v hotelu Sa-voia Excelsior Palace, ki bo ob 11.30 potekala v neposredni povezavi z dogajanjem na milanskem Expu in v sodelovanju z dijaki nižjih srednjih šol (med drugimi bodo pripravili cmoke s slivami), pa tudi tržaško etapo pohoda za mir Reggio Emilia-Helsinki, v okviru katere bo v Trstu aktivist za človekove pravice iz Konga John Mpaliza, ki se bo ob 10.30 na zavodu Volta srečal z dijaki, ob 18. uri pa v rekreacijskem središču Toti z občani. Ob 16.30 bodo v dvorani Bobi Bazlen v palači Gopče-vic nagradili »najčistejše« okrožje, ob 21. uri pa bodo v kinu Ariston predvajali film Capulcu - Glasovi iz Gezija, ki govori o uporu za zaščito znanega ljudskega parka v Carigradu. Celoten spored pobud v okviru svetovnega dne okolja je vsekakor na voljo na spletni strani www.scuolaonline.trieste.it in na strani Trieste Ama l'Ambiente na družbenem omrežju Facebook, za informacije in prijave pa je na voljo tudi naslov elektronske pošte triesteamal'ambiente@co-mune.trieste.it. (iž) / KULTURA Torek, 2. junija 2015 7 ULICA RISORTA - Nočni požar v spalnici, moškega odpeljali v Padovo Stanovalec si je opekel polovico telesa V požaru, ki je v noči na ponedeljek izbruhnil v stanovanju poslopja v Ulici Ri-sorta št. 10 (pod Svetim Justom), se je hudo poškodoval 46-letni stanovalec F.P. Kaže, da so se plameni razplamteli okoli 2.30, in sicer najverjetneje zaradi prižgane cigarete, ki naj bi padla na posteljnino. Preiskovalci so vsekakor uvedli preiskavo in to domnevo bodo morali šele potrditi. Prvi klic je prejela policija, sosede je namreč ponoči zmotil smrad po dimu. Na prizorišče so nato prispeli še gasilci in pripadniki reševalne službe 118. Gasilci so vdrli v stanovanje, v katerem je bilo veliko dima, kaže pa, da plameni niso povzročili prevelike materialne škode. Sosednja stanovanja niso bila poškodovana, so povedali na pokrajinskem poveljstvu gasilcev. Najhuje jo je skupil 46-letni moški, ki je prebival v stanovanju in naj bi po prvih ugotovitvah poskusil sam pogasiti požar v sobi. Iz stanovanja naj bi ga privlekel policist, F.P. si je opekel od 40 do 50 odstotkov telesa; poleg tega pa se je tudi zastrupil zaradi vdihavanja monoksida. Moškega so prepeljali v katinarsko bolnišnico, njegovo zdravstveno stanje pa je bilo zelo hudo, zaradi česar so ga prepeljali na oddelek za hude opekline bolnišnice v Padovi. Gasilci so se ponoči odpravili v ozko Ulico Risorta fotodamj@n Prometna policija na novem sedežu Prometna policija se je po šestdesetih letih preselila na nov sedež, ki so ga zgradili pred meseci. Pisarne so iz rojanske Ulice Montor-sino preselili v Ulico Mascagni 9, kjer je tudi komisariat pri Sv. Soboti. Osebje je tam dejavno od včeraj, za občane bo odprto od jutri. Delovni čas pisarn je od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro ter med 15. in 17. uro. Prijetje na Pesku Tržaški mejni policisti so v noči na ponedeljek na Pesku prijeli 30-letnega moškega in ga odvedli v tržaški zapor. 30-letni romunski državljan B.C.I. se je čez mejo pripeljal z avtomobilom, v katerem so bili še drugi njegovi rojaki. Med navadnim pregledom dokumentov so policisti v podatkovni bazi opazili, da je bil na njegov račun razpisan evropski nalog za prijetje. V Romuniji ga iščejo zaradi raznih tatvin, čaka ga izročitev tamkajšnjim oblastem. S telefonom slikal in »zašil« tatu OBČINA TRST - Občinska svetnika DS Toncelli in Ravalico Ul. Mazzini zaprta za promet: poskusna faza doslej brez težav Poskusno zaprtje zgornjega dela Ul. Mazzini za promet poteka v skladu z načrtovanimi koraki. Dogajanje polega tega stalno nadzorujejo pristojni občinski uradi, ki tudi zbirajo mnenja in podatke med občani in trgovci, da bo lahko občinska uprava smotrno odločala o končni namembnosti te pomembne prometnice. Zaradi tega niso jasni polemike in preplah, ki jih je dvignil lokalni rajonski svetnik Alberto Polacco, češ da je križišče med Ul. Mazzini in Ul. Imbriani nevarno in da bo lahko prišlo do hudih prometnih nesreč. To sta poudarila vodja svetniške skupine Demokratske stranke v tržaškem občinskem svetu Marco Toncelli in predsednik pristojne občinske komisije Mario Ravalico v tiskovni noti in med drugim poudarila, da se doslej ni nihče pritožil. Poleg tega, sta dodala, poteka promet v Ul. Valdirivo, kjer so po novem preusmerjeni nekateri avtobusi podjetja Trieste Trasporti, brez težav. Policija je v soboto dopoldne zaradi roparske tatvine aretirala 40-letnega alžirskega državljana Khaira Ddina, ki je bil povrh tega v Italiji brez dovoljenja. Moški je v nekem supermarketu na Trgu Stare mitnice stlačil v žepe nekaj hrane in šel preko blagajne, vendar je njegovo sumljivo vedenje pritegnilo pozornost varnostnika, ki mu je sledil do zunanjega parkirišča. Tu ga je Ddine napadel, da bi si zagotovil beg, vendar so ga ustavili in poklicali policijo. Policisti so ugotovili, da je moški pred tednom dni na območju Ca-vane na ulici okradel starejšo žensko. Takrat ga je lastnik nekega lokala slikal z mobilnim telefonom, pri ugotovitvi avtorja ropa so bili v dragoceno pomoč tudi območni policisti. Khaire Ddine se zdaj nahaja v koronejskem zaporu. Pijan in brez vozniške Policija je v nedeljo zjutraj v Ul. Zo-rutti ustavila vozilo, za volanom katerega je bil 37-letni češki državljan J.F.S., ki ima stalno prebivališče v Trstu. Pregled stopnje alkohola v krvi je pokazal, da je moški vozil pod vplivom alkohola, poleg tega pa so policisti ugotovili, da je vozil brez vozniškega dovoljenja, ki mu je bilo pred časom začasno odvzeto. Moškega so ovadili, avto pa zasegli. CERKEV - Nadškof Crepaldi na Vejni ob zaključku romanja Marijinega kipa po tržaški škofiji »Napadi na zakon kot zvezo moškega in ženske predstavljajo nekakšen samomor samega človeštva« »Danes predstavlja obramba družine in zakonske zveze neizogibno mejo za načrtovanje prihodnosti človeštva, ker napadi na zakon kot združitev moškega in ženske predstavljajo nekakšen samomor samega človeštva, predvsem v naših zahodnih državah.« Tako je tržaški škof, nadškof Giampaolo Crepaldi, označil dogajanje in polemike okoli definicije družine in zakonske zveze, do katerih prihaja ške škofije. Navezujoč se na besede papeža Frančiška je tržaški škof poudaril, kako je danes potrebno kot svetinjo ljubiti in spoštovati človeško življenje, ki je izpostavljeno številnim atentatom, kot so splav, smrti na delovnem mestu, smrti priseljencev v Sicilskem kanalu in smrt zaradi lakote kot tudi terorizem, vojna, nasilje in evtanazija. Po prepričanju msgr. Crepaldija pa je pod udarom tudi pojmovanje zakonske zveze kot združitve moškega in ženske: »Iz krščanskega zornega kota je zgrešeno trditi, da je temeljni odnos med moškim in žensko samo kulturni ali družbeni proizvod, "darilo" kake vlade ali izgradnja človeka. Tudi otroci niso proizvod družbe ali države. Vlade ne morejo nadomestiti prvinske odgovornosti staršev za svoje otroke, niti ne morejo zavračati pravice otrok, da odraščajo z materjo in očetom. V Kristusu je naravni status zakonske zveze, naravna združitev med moškim in žensko v zakonski zvezi, povzdi-gnjen v zakrament kot znamenje in instrument Njegove milosti in odnosa s Cerkvijo. Ta milost je dejanje usmiljenja, je pečat zakonske zveze, nekaj, v kar gre verjeti in dar, ki ga je treba gojiti. Neloč-ljivost je milost in ne problem, za kate- rega je potrebno najti izjeme,« je dejal tržaški škof, ki se je med pridigo zaustavil tudi pri vprašanju dela ter se zavzel za obrambo temeljnih pravic delavcev, zaščito skupnostne in solidarne razsežnosti dela, za zavest, da ima delo prednost pred kapitalom, človek pa prednost pred delom, ki mora služiti tudi za vzdrževanje družine. Treba je krepiti usklajevanje med delom in splošnim življenjem delovnega človeka ob spoštovanju počitka in praznovanja. »Družba brez dela je družba brez prihodnosti. Družba, ki goji delo kot dobrino, pa je družba, polna zdravega upanja,« je zaključil nadškof. Nadškof Giampaolo Crepaldi V S. Marcu srečanje z »uradnim« istospolnim parom arhiv v zadnjem obdobju predvsem v zvezi s prizadevanji po ureditvi istospolnih zvez. Nadškof Crepaldi se je vprašanja dotaknil med pridigo ob priložnosti maše, ki je v nedeljo popoldne potekala v Marijinem svetišču na Vejni ob koncu romanja Marijinega kipa po župnijah trža- O istospolnih zvezah bo govor tudi drevi ob 20.30 v kavarni San Marco v Ul. Battisti 18, kjer bo na sporedu prvo javno srečanje z istospolnim parom, katerega uradno zvezo, sklenjeno v Veliki Britaniji, je tržaška občinska uprava pred nedavnim vpisala v register zvez. Viviana Magnarin in Susan Harrison bosta namreč iz Londona preko skypa govorili o svoji izkušnji. Srečanje, ki ga prireja krožek Arcigay Arcobaleno iz Trsta in Gorice, bo simbolno potekalo na praznik republike (naslov srečanja se glasi 2. junij praznik republike. Za vse?), saj so pobudniki prepričani, da je to praznik za vse in mora predstavljati priložnost, da se poudari potreba po priznanju pravice do isto- spolnih porok. To bo tudi prvi javni nastop nove predsednice krožka Antonelle Nicosia. Poleg nje bosta govorili še videmska odvetnica Patrizia Fiore, ki je tudi članica mreže Lenford, v kateri delujejo odvetniki za pravice istospolnih, in tržaška občinska odbornica za socialne politike Laura Famulari. Večer bo vodil Davide Zotti. Prihaja »guru« Yamahe V veliki dvorani Univerze v Trstu na Trgu Europa 1 bodo jutri ob 15. uri podelili častni doktorat iz mehanskega inženirstva Masau Furusawi, nekdanjemu pooblaščenemu upravitelju svetovno znanega japonskega proizvajalca motorjev Yamaha, katerega je v teku desetletij postal pravi »guru«, saj je prispeval k oblikovanju številnih uspešnih sistemov in motorjev, izvedel pa je tudi uspešno reorganizacijo nekaterih oddelkov tovarne. Na jutrišnji slovesnosti bo uvodoma pozdravil rektor tržaške univerze Maurizio Fermeglia, utemeljitev podelitve častnega doktorata bo podal direktor oddelka za inže-nirstvo in arhitekturo Paolo Rosato, laudatio pa bo prebral predsednik družbe Esteco Carlo Poloni. Furusa-wa bo nato imel predavanje na temo Pot inženiringa. Japonski gost pa bo že dopoldne eden od predavateljev v okviru delavnice, ki bo v organizaciji družbe Esteco potekala med 10. in 13. uro v stavbi H3. Rovis zahteva denar za otroke, rojene leta 2014 Družine z otroki, ki so se rodili v letu 2014, morajo imeti pravico do izrednega finančnega prispevka za novorojenčke tako kot vse ostale družine. To je poudaril tržaški občinski svetnik stranke Ncd Paolo Rovis, ki je vložil ustrezno resolucijo v tržaškem občinskem svetu. Do prispevka imajo pravico vsi otroci, rojeni pred 31. decembrom leta 2013 in po 1. januarju letos, ker je deželna vlada lani odločila, da ukine ta prispevek, letos pa ga je ponovno uvedla italijanska vlada, je razložil Rovis. Obnovljena pomorska povezava Trst-Sesljan Prevozno podjetje Trieste Traspor-ti sporoča, da od včeraj ponovno deluje pomorska povezava med Trstom in Sesljanom, ki bo na voljo do 7. septembra in za katero skrbi družba Del-fino Verde Navigazione srl. Ladja Delfino verde, ki lahko vkrca tudi do pet koles, vsak dan štirikrat odpluje iz Trsta (prvo odplutje je ob 8. uri, zadnje pa ob 17.30) in se na poti ustavi še v Barkovljah in Grljanu. Iz Se-sljana ladja odpluje prvič ob 9.25, zadnjič pa ob 18.55. Vse informacije o urnikih in cenah vozovnic so na voljo na spletni strani www.trieste-trasporti.it in na brezplačni telefonski številki 800-016675. Diplomatski arhiv bo zaprt Služba mestnih knjižnic Občine Trst sporoča, da bo diplomatski arhiv v Ul. Madonna del Mare v četrtek in petek zaprt zaradi izpopolnjevalne-ga tečaja za osebje. Veliki kalifat in Izrael Združenje Italija-Izrael in muzej judovske skupnosti Carlo in Vera Wagner prirejata v četrtek v konferenčni dvorani omenjenega muzeja v Ul. del Monte 7 ob 18. uri srečanje z novinarjem dnevnika Il Foglio in družbe Mediaset Carlom Panello, ki bo govoril na temo Veliki kalifat in Izrael. »Nekoristnost« komunizma V baru-knjigarni Knulp v Ul. Madonna del Mare 7 bodo v petek ob 18. uri predstavili knjigo L'"inutilità" del comunismo. Qualche idea per evitare che la rivoluzione ci trovi im-preparati ("Nekoristnost" komunizma. Nekaj idej za preprečitev tega, da nas revolucija zaloti nepripravljene). Avtor knjige je Frank Ferlisi, ki živi in poučuje v Palermu in bo prisoten na tržaški predstavitvi, o njegovem delu pa bo govoril Sergio Mauri. 8 Torek, 2. junija 2015 KULTURA / IVAN GRBEC - V nedeljo jubilej zbora Pevke iz Škednja pojejo že 35 let Ženski pevski zbor Ivan Grbec V Škednju bo konec tedna praznično odmevalo. Domače pevke Ženskega pevskega zbora Ivan Grbec praznujejo namreč častitljivo 35-letnico delovanja. Zbor je leta 1980 nastal zlasti iz potrebe po pevskem ustvarjanju in združevanju tako slovenskih kot italijanskih žensk. Še danes druži pevke velika ljubezen do petja in medsebojno prijateljstvo. Zbor, ki ga od leta 2012 vodi Silvana Dobrila, se lahko ponaša z bogatim repertoarjem, ki zaobjema paleto ljudskih, partizanskih in umetnih pesmi, klasičnih in modernih melodij, obrednih ter posvetnih skladb, ki govorijo o medsebojnem spoštovanju, ljubezni in bratstvu med narodi. Izstopajo pa tudi pesmi, ki jih je izrecno za škedenjski zbor na besedila sodobnih slovenskih pesnikov uglasbil Ignacij Ota. DIJAŠKI DOM - Izlet v Gorenje pri Zrečah Spomladanske počitnice piščančkov in medvedkov Malčki Dijaškega doma s starši in vzgojiteljicami Mali piščančki in medvedki so se pred tedni odpravili na dolgo pričakovani tridnevni izlet v Gorenje pri Zre-čah. Otroci, ki obiskujejo jasli v Dijaškem domu Srečko Kosovel, njihovi starši in priljubljene vzgojiteljice Erika, Sonja in Valentina so se tudi letos udeležili tradicionalnih spomladanskih počitnic v Domu CŠOD v čudoviti pohorski pokrajini. Vzgojiteljice so poskrbele za jutranje dejavnosti in sprehode v naravi, popoldanski čas pa so malčki preživljali tudi s starši. Čofotali so v bazenu v Termah Zreče in obiskali pristno slovensko kmetijo. Tu so jih prijazni kmet in njegova družina pogostili z domačimi dobrotami in glasbo, otroci pa so uživali ob opazovanju živali in traktorjev. Zvečer so otroke in odrasle pričakovali še pravljica, ročna dela, igra in družabnost. Spomladanske počitnice so bile tudi letos krasno doživetje, ki je vzgojiteljicam, otrokom in družinam dala možnost skupnega bivanja v naravi. V NEDELJO Pohod prijateljstva na Miljskem Društvo Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga, KD Istrski grmič Škofije in KD Hrvati-ni vabijo na pohod prijateljstva v nedeljo, 7. junija. Zbirališče je ob 8.30 na trgu pri cerkvi na Škofijah. Povzpeli se bomo po trasi slovenske transverzale na južno stran Hrvatinov do Cere-jev, kjer je predviden krajši postanek. Nadaljevalo se bo po krasno obnovljeni Graničarski poti do Starih Milj, kjer je predviden zaključek. Predvidene so dobre 3 ure hoje. Za informacije 347-5853166. Včeraj danes Pomemben jubilej bodo škedenj-ske pevke proslavile v nedeljo, 7. junija, ob 18. uri, ko bodo medse povabile člane gledališke skupine iz Dekanov, tako da se na sedežu domačega društva (Škedenjska ulica 124) obeta prijeten gledališko-pevski večer. Ob rojstnem dnevu pa so se ravnokar odpeljale tudi na dvodnevno gostovanje v Prekmurje. Ob nastopu v Bogojini so priložnost izkoristile seveda za oddih in ogled kra-jenih znamenitosti, od Pince mimo Lendave do Dobrovnika. Za njimi je namreč kar pestro obdobje nastopov, od tistega, na primer, na reviji ženskih pevskih zborov Zapojmo si pesem veselo, ki je letos zaživela v Hrpeljah v organizaciji učiteljskega pevskega zbora Dotik OŠ Hrpelje-Kozina, do tistega izjemno občutenega v Rižarni, na srečanju Memorie di donne - Spomini žensk. Danes, TOREK, 2. junija 2015 DAN REPUBLIKE, ERAZEM Sonce vzide ob 5.18 in zatone ob 20.47 - Dolžina dneva 15.29 - Luna vzide ob 20.27 in zatone ob 6.12. Jutri, SREDA, 3. junija 2015 PAVLA VREME VČERAJ: temperatura zraka 20,4 stopinje C, zračni tlak 1017 mb ustaljen, vlaga 64-odstotna, veter 2 km na uro severnik, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 19,1 stopinje C. [I] Lekarne Danes, 2. junija 2015 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Goldoni 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor San Piero 2, Žavlje - Ul. Flavia di Aqui-linia 39/C, Božje Polje 1. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Goldoni 8 - 040 634144, Ul. Revoltella 41 - 040 941048, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Božje Polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Goldoni 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor San Piero 2, Žavlje - Ul. Flavia di Aqui-linia 39/C, Božje Polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Tor San Piero 2 - 040 421040. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. M* Kino glasbena Mil matica TRETJA ZAKLJUČNA AKADEMIJA NASTOP SOLISTOV IN KOMORNIH SKUPIN sreda, 3. junija 2015, ob 20.30 bazilika Sv. Silvestra v Trstu Vljudno vabljeni! Večer sta omogočila: Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, ZKB SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.40, 21.40 »Mad Max: Fury Road«; 16.20 »Il rac-conto dei racconti«; 16.35, 19.00, 21.25 »Youth - La giovinezza«; 16.25, 19.05, 21.45 »Tomorrowland - Il mondo di domani«; 19.15 »Survivor«; 21.40 »The Lazarus effect«; 16.40, 19.05, 21.30 »San Andreas«; 16.15, 21.30 »Avengers - Age of Ultron«; 16.25, 19.05, 21.45 »Fury«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »San Andreas«; Dvorana 2: 15.00, 17.20, 19.45, 22.15 »Fury«; Dvorana 3: 15.00, 17.10, 19.50, 22.00 »Youth - La giovinezza«; Dvorana 4: 15.30, 17.30, 20.00, 22.10 »Pitch Perfect 2«; Dvorana 5: 17.15 »Il racconto dei racconti«; 19.50 »San Andreas 3D«; 15.00, 22.15 »Tomor-rowland - Il mondo di domani«. M izleti AMBASCIATORI - 16.30, 18.45, 21.15 »Fury«. ARISTON - 17.00, 19.00, 21.00 »Pitza e datteri«. CINEMA DEI FABBRI - 16.30, 20.00 »Bellas mariposas«; 18.15, 21.45 »St. Vincent«. FELLINI - 16.50, 19.10, 21.40 »The Tribe«. GIOTTO MULTISALA 1 - 18.15, 21.50 »Survivor«; 16.20, 20.00 »Mia madre«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.10, 18.00, 20.20, 22.10 »Lo straordinario viaggio di T. S. Spivet«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.10, 18.15, 19.45, 21.45 »Youth - La giovinezza«. KOPER - PLANET TUŠ - 18.30, 20.50 »Dežela jutrišnjega dne: Svet onkraj«; 16.00, 21.00 »Pobesneli Max: Cesta besa«; 17.30, 20.00 »Pobesneli Max: Cesta besa 3D«; 16.30, 18.50, 20.45 »Prava nota 2«; 16.10, 17.50, 20.10 »Prelomnica Svetega Andreja«; 15.55, 17.00 »Spuži na suhem 3D«; 18.25 »Vohunka«; 19.00, 21.10 »Vroči pregon«; 15.40 »Zvončica in legenda o Nikolizveri«. NAZIONALE - Dvorana 1: 17.50, 19.50, 22.00 »Mad Max: Fury Road«; 16.30, 18.10 »Il libro della vita«; Dvorana 2: 16.30, 19.50, 21.10 »Tomorrowland -Il mondo di domani«; 18.45, 21.45 »Il racconto dei racconti«; Dvorana 3: 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »Pitch Perfect 2«; Dvorana 4: 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »San Andreas«; 16.00 »Doraemon«. Živijo nono Zmago! Danes se s tabo veselimo in ti 70x VSE NAJBOLJŠE zaželimo! Slavica, Mattia, Goran, Marco, Martina, Ivan, Mitja, Valentina, Kati, Tamara, Luca, Adriano Čestitke DSMO K. FERLUGA, KD Istrski grmič Škofije in KD Hrvatini vabijo na Pohod prijateljstva v nedeljo, 7. junija. Zbirališče ob 8.30 na trgu pri cerkvi na Škofijah. Povzpeli se bomo po trasi slovenske transverzale na južno stran Hrvatinov do Cerejev, kjer je predviden krajši postanek. Nadaljevalo se bo po Graničarski poti do Starih Milj. Predvidene so 3 ure hoje. Info na tel. št. 347-5853166. SPDT se bo udeležilo Srečanja slovenskih planincev, v organizaciji Planinske zveze Slovenije in PD Kranj, v soboto, 13. junija, na Krvavcu. Predviden je prevoz z avtobusom. Za informacije in prijavo do ponedeljka, 8. junija, na tel. 040-413025 (Marinka). KLUB PRIJATELJSTVA in Vincencije-va Konferenca vabita v petek, 12. junija, na avtobusni izlet v Labin: ogled mesteca in njegovega zanimivega muzeja, kosilo, nato spust do morja v Rabac z možnostjo sprehoda po obmorski promenadi. Info v večernih urah na tel. 040-225468 (Vera). SPDT vabi člane, da se udeležijo 44. Srečanja obmejnih planinskih društev, ki bo v nedeljo, 14. junija, na Vrhu pri Gorici v organizaciji Slovenskega planinskega društva Gorica. Iz organizacijskih razlogov prosimo za potrditev prisotnosti na srečanju do vključno sobote, 6. junija, na tel. 040-413025. LETNIKI 1950 IN 1951 občine Dolina in Vzhodnega ter Zahodnega Krasa, organizirajo v soboto, 27. junija, enodnevni izlet v Kamniško Bistrico, Volčji Potok (arboretum) in še drugod. Zabaval nas bo znan harmonikaš. Za ostale info in vpisnino na tel. 3331157815 (Ladi), 347-4434810 (Livio), 339-7064120 (Milan). SKD RDEČA ZVEZDA organizira enodnevni izlet na Blejski grad s kosilom v soboto, 27. junija, z odhodom ob 9.30 iz Zgonika. Info in prijave do 15. junija na tel. 340-8940225 (Madalena) ali skd.rdecazvezda@gmail.com. EXPO s Kru.tom od 25. do 27. septembra: avtobusni izlet z dvodnevnim doživljanjem Svetovne razstave, na soboto tudi v večernih urah, ko se vrstijo številne prireditve in koncerti. Tretjega dne sledi vodeni ogled Bergama, antičnega centra in novega dela mesta. Informacije, program in prijave na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8, (2. nadstropje) tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. Včeraj je praznovala visoki življenjski jubilej VERA UDOVIČ. Z najlepšimi voščili ji želita še mnogo zdravja in dobrega razpoloženja Marija in Paola z družino. Včeraj je slavila 90. rojstni dan VERA UDOVIČ. Vse najboljše ji želi Vanda. Danes praznuje pomembno okroglo obletnico izvoznik veselja, ve-doželjnosti in družabnosti ZMAGO KOŠUTA. Da bi pridno vztrajal na tej poti, mu želijo Kontovelski sorodniki. Naša dirigentka PETRA GRAS-SI je na 8. Mednarodnem tekmovanju za mlade dirigente v Torinu dosegla nov velik uspeh: 3. mesto in nagrado publike. Z njo se veselimo in ji iz srca čestitamo, vsi pri SPD Krasje. Danes naš mali in luštkan LEONARDO bo na torti ugasnil 2 svečki. Iz vsega srca mu želimo obilo dobrega in veselega. Mamica, tata in vsi domači. Turistične kmetije BIODINAMIČNA IZLETNIŠKA KMETIJA PRI KAMNARJEVIH v Volčjem Gradu je danes odprta. Tel. 00386/40/644121 ali 00386/5/7668245 BORIS IN SILVANA KOCIJANČIČ sta odprla osmico v Prebenegu. Tel št.: 040-232223. DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni! Tel. 3403814906. DRUŽINA TERČON, Mavhinje 42, je odprla osmico. Vsi toplo vabljeni. Tel. 040-299450. NA JEZERU je družina Zobec odprla osmico. Vabljeni! Tel.: 040-228043. NA KONTOVELU »Kamence« je odprta osmica. OSMICA STAREC je odprta, Boljunec 623. OSMICA ŠVARA je odprta v Trnovci 14. Toplo vabljeni! Tel. št.: 040-200898. OSMICO je Skupek odprl v Koludrov-ci. Tel. 040-2296038. SIDONJA RADETIČ je odprla osmico v Medji vasi št. 10. Tel. št.: 040-208987. V PRAPROTU je osmica odprta pri Frančkotu in Bobotu Briščku. Tel. št.: 040-200782. V REPNU sta pri Branovih odprla osmi-co David in Miloš. Vsi toplo vabljeni. V ZGONIKU je odprl osmico Gigi Fur-lan. Tel. št.: 040-229293. / KULTURA Torek, 2. junija 2015 9 53. Praznik češenj v Mačkoljah od 29. maja do 2. junija 2015 13 Obvestila SPD MAČKOLJE prireja 53. Praznik češenj v Mačkoljah, na prireditvenem prostoru »na Metežici«: danes, 2. junija, ob 19.00 ples s skupino Kraški muzikanti. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da danes, 2. junija, ne bo pevske vaje. V soboto, 6. junija, bo ob 9.00 odhod avto-busaKsoPleadarrič2za nastop, ki bo ob 11.00 na proslavi v Ankaranu. ZSKD obvešča, da so uradi danes, 2. junija, zaprti. JUS BANI vabi vse člane, da se udeležijo občnega zbora, ki bo v sredo, 3. junija, ob 18. uri v društvenih prostorih, Bani št. 6. LETNIKI 1955 Lonjer Katinara Rovte se dobimo v sredo, 3. junija, ob 20.30 v ŠKC v Lonjerju, da se pogovorimo o praznovanju naše 60-letnice. Info na tel. št. 333-3443017 (Ervin). SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi slovenske filateliste in prijatelje na mesečno srečanje, ki bo v sredo, 3. junija, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. Sv. Frančiška 20. ZAKLJUČNA PRIREDITEV gojencev Godbenega društva Prosek bo v sredo, 3. junija, ob 18.30 v Kulturnem domu na Proseku. Vabljeni! SKD VIGRED sporoča, da bo v društvenih prostorih v Šempolaju v četrtek, 4. junija, prvo srečanje tečaja fraj-tonarce za začetnike od 16.00 do 17.30, za ostale od 17.30 do 19.00. AŠD SK BRDINA vabi vse člane na redni volilni občni zbor v petek, 5. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju na sedežu društva na Opčinah, Repentabrska ul. 38. SKD SLOVENEC vabi v park Hribenca na 45. Praznik vina od 5. do 7. junija: razstava vin, enogastronomski kioski in ples z ansambloma Venera in Kla-pa iz Brega. TPK SIRENA, v sodelovanju z ZSŠDI, vabi na predstavitev knjige »V šoli jadranja - Jadranje na Optimistu«, ki bo v petek, 5. junija, ob 18.30 na društvenem sedežu, Miramarski drevored 32. UČENCI OŠ GRBEC - STEPANČIČ, bodoči šolarčki OV iz Škednja in učitelji, vas toplo vabijo na zaključno prireditev, ki bo v petek, 5. junija, ob 14.00 v Ukmarjevem domu v Škednju. ZELENA VREDNOST - AcegasAp-sAmga in Rajonski svet za Zahodni Kras prirejata zbiranje vrtnih odpadkov (trava, vejevje, listje, lesni pepel, slama, žagovina, zemlja idr.) v soboto, 6. junija, od 10. do 13. ure in od 14. do 19. ure v Križu, na sedežu civilne zaščite. Vsak bo prejel vrečo 8 kg komposta. SPLOŠNO KMETIJSTVO: v teku so vpisovanja na 150-urni osnovni tečaj za pridobitev spretnosti, potrebnih za vodenje kmetije. Tečaj v priredbi Ad Formanduma se bo pričel 8. junija in se bo odvijal ob ponedeljkih in sredah od 18. do 22. ure v Trstu. Za informacije tel. 040-566360 ali info@ad-formandum.org. Primorski mobile Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s sabo Snemi aplikacijo iz spletne trgovine □ Available on the App Store AŠZ SLOGA in ZSŠDI prirejata odbojkarski kamp od ponedeljka, 15. do srede, 24. junija. Kamp bo potekal v telovadnici openske srednje šole in je namenjen deklicam in dečkom med 6. in 13. letom. Prijave in informacije do 10. junija na tel. 040-635627 ali slo-ga.info@gmail.com. OBČINA DOLINA obvešča, da je do torka, 30. junija, potrebno predložiti prošnjo za koristenje šolskih kosil za š.l. 2015/16. Za občinski šolski prevoz pa najkasneje do srede, 10. junija, s predhodno prijavo za koristenje storitve. Obrazci in informacije na www.sandorligo-dolina.it in na Uradu za izobrazbo in šolske storitve na tel. 040-8329281, 040-8329239, po fa-xu na tel. 040-228874 ali scuole-sol-stvo@sandorligo-dolina.it. OBČINA DOLINA obvešča, da bodo do 12. junija (od ponedeljka do petka, 10.00-12.00; ob ponedeljkih tudi 15.00-16.30) potekale v občinskem Uradu za izobrazbo in šolske storitve vpisovanja v občinski športni center - kamp nogometa, odbojke, košarke v konvenciji z AŠD Breg, ki se bo odvijal od 15. do 26. junija za otroke od 6 do 14 let in od 29. junija do 3. julija za otroke od 3 do 14 let. Obrazci in podrobnosti o vpisovanju na www.sandorligo-dolina.it. Info na tel. št. 040-8329281/239, scuole-sol-stvo@sandorligo-dolina.it. ASD CSD SOKOL, pod pokroviteljstvom ZSŠDI, prireja kamp minivol-leya za punčke in fantke letnikov 2008/2004 v nabrežinski telovadnici od 15. do 19. junija od 8.30 do 13.00. Za info na tel. 348-8850427 (Lajris) ali 040-200941; csdasdsokol@gmail.com. MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ organizira pod pokroviteljstvom MIBACT - Nadzorništva Dežele FJK v bivših kuhinjah Miramar-skega gradu glasbene poletne centre od 15. junija do 3. julija. Predvidenih je veliko dejavnosti vezanih na svet glasbe in gledališča. Poletni center je namenjen otrokom od 6. do 14. leta. Info in vpisnine: na tel. 349-7730364 (Desire) ali 347-1621659 (Mojca), in-fo@accademialiricasantacroce.com. NK KRAS prireja športno-nogometni kamp od 22. do 27. junija na nogometnem igrišču v Repnu za dečke in deklice letnikov 2002/2009. Vpis do 15. junija. Prijave in info na tel. 0402171044, 334-1258848 (Ester) 3332939977 (Roberta). NOGOMETNI KAMP od ponedeljka, 15. do sobote, 20. junija, organizira na Proseku F.C. Primorje, namenjen letnikom 2002-2008. Urnik: 8.00-17.30. Poskrbljena malica, kosilo in razne dejavnosti. Info po tel.: 329-6022707 (Roberto), 333-4239409 (Aleksander). SOMPD VESELA POMLAD vabi vse otroke od 5. do 11. leta na celodnevni poletni center Smrkci ustvarjajo (likovna delavnica, plesne urice, igre na prostem, družabne igre, glasbene in kuharske dejavnosti). Od 6. do 10. julija od 8. do 16. ure v Finžgarjevem domu na Opčinah, Dunajska cesta 35. Prijave do 15. junija na vesela.po-mlad@yahoo.it; 335-7869448. TENIŠKA SEKCIJA ŠZ GAJA - Padri-če organizira od 15. junija do 3. julija začetniški in nadaljevalni tečaj za osnovnošolce in srednješolce. Pojasnila in prijave na tel. 389-8003486 (Mara). TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata jadralne tečaje za otroke od 6 do 14 let: od 15. do 26. junija, od 29. junija do 10. julija ter od 13. do 24. julija, od ponedeljka do petka, od 8. do 17. ure. Info in vpisi v tajništvu kluba, Mira-marski drevored 32 (ob torkih 10.0012.00; ob petkih 18.00-20.00), tel. 040-422696, info@tpkcntsirena.it, www.tpkcntsirena.it. ZDRUŽENJE TERRA SOPHIA obvešča, da so na razpolago še nekatera mesta za poletni center »Poletni čas« za otroke od 3. do 12. leta, ki bo v Dolini od 15. junija do 4. septembra. Za info na tel. 348-0459772. ZSKD sporoča članom in mladim med 16. in 17. letom, da lahko kandidirajo za deželno prostovoljno civilno službo. Na voljo so tri mesta. Predvideno je zakonsko določeno nadomestilo za prostovoljno delo v trajanju 360 ur. Rok prijave do 19. junija do 14. ure. Informacije na sedežu ZSKD v Ul. S. Francesco 20 (II. nad.) tel. 040-635626, trst@zskd.eu ali na ARCI Servizio civile, Ul. F. Severo 31, tel. 040-761683. NOGOMETNI KAMP za osnovnošolce in srednješolce od 22. junija do 3. julija prirejata AŠD Zarja in ŠC Melanie Klein. Vpis na www.melanie-klein.org ali v društvenem uradu (ob ponedeljkih 15.00-19.00, ob sredah 9.00-13.00 in ob četrtkih 14.30-18.30). Info na info@melanieklein.org ali 345-7733569. Število mest omejeno. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA od 22. junija do 4. septembra v Bazovici, za otroke od 3 do 13 let. Vpis do 11. junija na www.melanieklein.org ali v društvenem uradu (ob ponedeljkih 15.00-19.00, ob sredah 9.00-13.00 in ob četrtkih 14.30-18.30). Info na in-fo@melanieklein.org ali 345-7733569. Število mest omejeno. SKLAD MITJA ČUK prireja angleško -slovenski teden od 22. do 26. junija namenjen otrokom od 6 do 10 let. Info na tel. 040-212289, urad@skladmc.org. SPDT, v sodelovanju z ZSŠDI, organizira od ponedeljka, 29. junija, do sobote, 4. julija, planinski tabor za otroke na Planini pri Jezeru nad Bohinjem. Info in vpis na mladinski@spdt.org ali katjastarec@yahoo.it. POLETNA DELAVNICA (petja, plesa, gledališča, spoznavanja glasbenih instrumentov in ustvarjanja ročnih del) za otroke, ki obiskujejo vrtec, osnovno in srednjo šolo, v organizaciji SKD Vi-gred, bo od ponedeljka, 6., do petka, 10. julija, v Šempolaju. Prijave v društvenih prostorih: tajnistvo@skdvi-gred.org ali tel. 380-3584580. POLETNI CENTER pri Skladu Mitja Čuk, od 6. do 10. julija teden zabave z Mašo in medvedkom ter od 13. do 17. julija teden prijateljstva z ovčko Shaun. Vpisi na Proseški ul. 131, Opčine. Tel. 040-212289, urad@skladmc.org. CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA organizira tečaj plavanja za začetnike od 3 do 6 let, v okviru poletnega centra v Grljanu, od ponedeljka, 20. do petka, 24. julija, v jutranjih urah. Omejeno število mest. Info in prijave: center.harmonija@gmail.com ali 320-7431637. 0 Prireditve GLASBENA MATICA vabi na zaključne akademije v baziliko sv. Silvestra v Trstu: v sredo, 3. junija, nastop učencev solistov in komornih skupin. Pri-četek ob 20.30. SKD IGO GRUDEN - Baletna skupina Relevé, vabi prijatelje in ljubitelje baleta na zaključni večer z glasbo iz Hre-stača v sredo, 3. junija, ob 19. uri v društveni dvorani v Nabrežini. ZALOŽBA MLADIKA vabi v sredo, 3. junija, na srečanje s pisateljem Miroslavom Košuto in z grafikom Marjanom Kravosom v Mavhinje št. 49 (Fa-bec). O najnovejšem delu Dnevnik, o lastovičjem gnezdu in o izbranih spisih Zapisi na orošeno okno, se bo z njima pogovarjala Poljanka Dolhar. Začetek ob 20. uri. NŠK IN ZTT vabita na predstavitev knjige Bratstvo na delu v četrtek, 4. junija, ob 18.30 v prostore čitalnice Narodne in študijske knjižnice, Ul. S. Francesco 20. O knjigi bosta spregovorila avtor Matjaž Stibilj in dr. Marta Verginella. SKD VALENTIN VODNIK - DOLINA vabi na 1. Junijski večer, v petek, 5. junija, ob 21.00 v društvenih prostorih. Nastopa odrasla skupina MOSP-a z gledališko predstavo »11 A.M. Branč pri nas«. MOŠKI ZBOR FANTJE IZPOD GRMADE sporoča, da bo na sedežu do sobote, 6. junija, na ogled razstava stripov Remigija Gabellinija »Tolminski punt 1713«. Urnik: od 18. do 20. ure ob prireditvah ter ob petkih, sobotah in nedeljah. SKD LIPA BAZOVICA vabi na ogled razstave slik »Kamnite pastirske hiške na B'zovskem in v okolici«, v dvorani Gospodarske zadruge v Bazovici. Urnik razstave: v soboto, 6. junija, 19.00-21.00 in v nedeljo, 7. junija, 19.00-20.30. KD IVAN GRBEC Škedenjska ul. 124, vabi v nedeljo, 7. junija, ob 18. uri na koncert ŽPZ Ivan Grbec, ki ga vodi Silvana Dobrilla »35 let pesmi in prijateljstva«. Gost večera s šaljivimi prizori bo gledališka skupina Dekani. SKD LIPA iz Bazovice organizira v nedeljo, 7. junija, ob 20.30 na M'zarju koncert »Pesem na M'zarju« posvečen 70 - letnici osvoboditve. SPD KRASJE vabi v nedeljo, 7. junija, ob 18. uri v Ljudski dom v Trebče na srečanje otroških zborov. Nastopajo OPZ Mini Venturini, otroška skupina Vesela pomlad in OPZ Krasje. UNINT - Šola umetnosti vabi na ogled razstave velikana fotografije S. Salgado »Profumo di sogno« z umetnikom Leonardom Calvom v nedeljo, 7. junija. Za ostale info na tel. 338-3476253. SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 8. junija, ob 20. uri na prostor pod vrtcem v Šempolaju na Zaključno prireditev. Sodelujejo pevska, plesna in glasbena skupina Vigred, mladinski orkester godbe Nabrežina, razni mladi glasbeniki ter ansambla To smo mi in Rock n'Bndimi. SKD TABOR - Prosvetni dom Opčine: »Zaplešimo« v sredo, 10. junija, ob 18.00. Sodelujejo društvene plesalke, gostje in napovedovalka Špelca Če-belca. V GALERIJI V TRSTU, Trg Piazza Vecc-hia 6, razstavljata slikarja Evgen Pan-crazi in Maria Pancrazi do petka, 12. junija. Urnik: ob delavnikih 10.0012.30 in 17.00-19.30; nedelja 10.0012.00. Petek popoldne in ponedeljek zaprto. REVIJA KRAŠKIH PIHALNIH GODB - ZSKD in JSKD vabijo na koncerte 21. revije: v soboto, 13. junija, ob 20.30 na Kontovelu oz. v primeru slabega vremena v Kulturnem domu Prosek čPjgteêvw podjetje a OftOfL >1 ■VP URI ALABARDA od leta 1999 na Opčinah, v Boljuncu, v Nabrežini, v Miljah, v Trstu in na Istrski ulici nasproti pokopališča sv. Ane Tel. 040 21 58 318 NA OPČINAH ODPRTI TUDI POPOLDNE, OD 14. DO 16. URE RAZEN OB SOBOTAH Nudimo prevoz pokojnika 24 ur na 24 Informacije: 392 7372323 Kontovel (nastopajo GD Prosek, PO Breg, PO Ricmanje in KPG Sežana). DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi ob zaključku sezone na zabavno kraško muzikomedijo »Utrinki«, v izvedbi skupine KUD Grešni kozli. Z glasbo in številnimi prizori bosta publiko zabavala Matej Gruden in Iztok Cergol. Prireditev bo v Marijinem domu v Rojanu, Ul. Cordaroli 29, v nedeljo, 14. junija, ob 18. uri. S Poslovni oglasi BITA LJUDSKI DOM KRIŽ od petka do nedelje, spet odprta pizzeria. Obenem: iščemo pomoč pri strežbi za poletje. Tel: 040/2209058 - 348/9234060 0 Mali oglasi 1. MAJA se je na Opčinah izgubil majhen psiček svetlo rjave barve. Najditelju bogata nagrada. Tel. 040-213856. GOSPA z 10-letno delovno izkušnjo pri isti družini išče delo kot negovalka starejših oseb. Tel. št.: 040-225968 (ob uri obedov). IŠČEM kakršnokoli delo, čiščenje, likanje, varuška otrok ipd. Tel.: 040327251. IŠČEM zazidljivo zemljišče ali hišo (tudi ruševino) v Bazovici. Tel. št. 3923572104. NA OPČINAH prodamo stanovanje. Tel. št. 040-213385. PO UGODNI CENI prodam kletke za kokoši ali zajce. Tel.: 331-7114399. PODARIM simpatične tigraste muce. Tel. št.: 339-5472406. PRODAM hondo HRV sport, letnik 2000, v odličnem stanju. Tel. št.: 3358172480. RESEN GOSPOD išče katerokoli resno zaposlitev. Tel. št.: 327-7409432. SMART FORTWO bele barve, l. 2014, s popolno opremo, prodam za 8.900 evrov. Tel. št. 335-8045700. V MAČKOLJAH damo v najem na pol opremljeno stanovanje sestavljeno iz dnevne sobe, dveh dvoposteljnih sob, dvojne kopalnice in shrambe. Tel. št.: 348-3667766. V MAVHINJAH prodajamo staro hišo, sestavljeno iz dveh zgradb ter z dvoriščem. Potrebne obnove. Tel. št.: 348-6500067. Prispevki V spomin na drago Kristino Ukmar in Ladija Pertota daruje Anica Orel 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku. V spomin na Ladija Pertota daruje Meri z družino (Col 8) 30,00 evrov za MoPZ Vasilij Mirk. Namesto cvetja na grob Milene Guštin daruje družina Milič (Repen 225) 25,00 evrov za repentabrsko svetišče. Namesto cvetja na grob Milkota Puri-ča darujeta Silva in Giordano (Repen 164) 20,00 evrov za repentabrsko svetišče. Namesto cvetja na grob Stanka Ška-barja daruje Verica Škabar (Repen 29) 10,00 evrov za repentabrsko svetišče. Ob priliki praznovanja 20-letnice No-neta Primorsko daruje Danica 20,00 evrov. Ester Dugulin, Rosalia Vidali, Marija Škabar in Neva Hussu darujejo 30,00 evrov za SKD Grad od Banov. V spomin na Ladija Pertota daruje žena Mara z družino 100,00 evrov za Zadrugo Kulturni dom Prosek-Kon-tovel. V spomin na dragega Ladkota Pertota darujeta Drago in Sonja Ukmar z družinama 50,00 evrov za Zadrugo Kulturni dom Prosek-Kontovel. Družina Sossi daruje 30,00 evrov za MePZ Lipa. V spomin na Ladija Pertota darujeta Io-le in Edi Germani 50,00 evrov za MoPZ Vasilij Mirk. 10 Torek, 2. junija 2015 KULTURA / ZGONIK - V nedeljo se je zaključila 51. občinska razstava vin Najboljši teran toči Kmetija Štolfa Preventivni ukrepi znajo biti sila koristni. V zgoniški občini je slabo vreme s svojo brezalkoholno močo dolgo vrsto let skisalo občinsko razstavo vin. Lani, ob pol-stoletnem jubileju osrednje občinske prireditve, se je občinska uprava odločila, da se postavi vremenskim nevšečnostim po robu z velikim šotorom, ki je zaščitil udeležence pred dežkom. Letos so Zgoničani na prireditvenem prostoru spet postavili šotor, ki je s svojo preventivno pojavo očitno odgnal oblake in vse neprijetno, kar se iz njih izliva. Tako so lahko za dolgim šankom tri dni nemoteno točili domačo kapljico, ob njeni pokušnji pa se je zvrstil niz prireditev za vse okuse in starostne dobe. Otroci so prišli na svoj račun z risarskim ex-tempo- Desno: udeleženci otroškega extempore; spodaj levo nagrajenci 51. razstave vin; desno Ani Tretjak (desno) je predstavila razstavo mandal Tanje Kralj na županstvu v Zgoniku fotodamj@n Nagrade Teran Veliko zlato odličje: kmetija Štolfa - Roberto Santini. Zlato odličje: Kmetija Fabjan Srebrno odličje: Cvetko Colja, Ervin Doljak, Gigi Furlan, Rado Milič, Stanko Milič, Roberto Šavron. Vitovska Veliko zlato odličje: Kmetija Fabjan in David Sardo. Zlato odličje: Cvetko Colja, Rado Milič, Stanko Milič. Srebrno odličje: Kmetija Štolfa -Roberto Santini. Malvazija Zlato odličje: Ervin Doljak in Rado Milič. Srebrno odličje: Kmetija Štolfa -Roberto Santini. Belo vino Zlato odličje: Milič Stanko. Srebrno odličje:Cristina - Marino Besednjak in Roberto Ša-vron. Nagrade 6. selekcije ekstra deviškega olja 1. nagrada: Egon Doljak. 2. nagrada: Damian Milič. 3. nagrada: Elena Gruden in So- nja Kosič. Briškola 1. nagrada: Mirjan in Kamilo iz Šempolaja. Šah Kategorija junior: 1. Lejla Juretič. Kategorija senior: 1. Vladimir Bresciani. Ex-tempore Vrtec: 1. nagrada Helena Starc iz Zgonika. Šola: Miran Tance iz Begunj pri Cerknici. rejem in s šahom, kvartopirci z briškolo, športniki s karatejem, pohodniki s sprehodom, plesalci s plesom, ljubitelji kulture z razstavo mandal Tanje Kralj na županstvu. V nedeljo popoldne je vse to delovanje doseglo vrhunec z nagrajevanjem vin in olj. Tako je bilo mogoče izvedeti, da toči le- ZGONIK - Osnovna šola Spoznali so čebele in med tos v zgoniški občini najboljši teran kmetija Štolfa - Roberto Santini, najboljšo vitov-sko Kmetija Fabjan in David Sardo, najboljšo malvazijo Ervin Doljak in Rado Mi-lič, najboljše belo vino pa Stanko Milič, medtem ko je nagrado za najboljše olje prejel Egon Doljak. Popolni izidi v formatu pdf na naši spletni strani www.primorski.eu Danijel Novak je »razkril« čebelji svet učencem iz Zgonika Učenci osnovne šole Lojzeta Kokoravca Gorazda in 1. maja 1945 iz Zgonika so maja obiskali Slovensko čebelarsko društvo Trst. S šolskim avtobusom so se odpeljali do stare stavbe na Pa-dričah, kjer ima društvo sedež, da bi spoznali čebele in čebelarsko delo. Predsednik društva in čebelar Danijel Novak jim je povedal, kako živijo in delajo čebele v panjih ter kako nabirajo cvetni prah. Otroci so si nato ogledali panj in spoznali, da je razdeljen na dva dela: na vališče, kjer matica vali jajčeca in medišče, kjer nastane med. Čebelar jim je še pokazal posebna oblačila, ki si jih mora nadeti, ko gre v čebelnjak. Na glavo si da poseben klobuk, ki ima vse do vrata mrežico, obleče si posebno obleko in rokavice. Vse to ga zavaruje pred pikom čebel. Na koncu so otroci med tudi okusili in si na vrtu ogledali čebele, ki so letale okoli panjev. Učenci in učitelji osnovne šole iz Zgonika se zahvaljujejo predsedniku čebelarskega društva za prijazen sprejem. VITOVSKA Dennis Metz bo vodil degustacijo Dennis Metz fotodamj@n Letošnja 9. izvedba enolo-škogastronomske prireditve Vi-tovska in morje bo imela jutri izjemen prolog. Najboljši italijanski sommelier iz leta 2012 in aktualni svetovni podprvak somme-lierjev Dennis Metz bo v hotelu NH na Korzu Cavour vodil de-gustacijo desetih vitovsk vinogradnikov s tržaškega in slovenskega Krasa. Njegova prisotnost v trstu je prava redkost, saj ga poklicne zadolžitve vodijo zadnja leta širom po svetu in se le redko vrača v rodno mesto. Degustacijo prireja deželno združenje sommelierjev, uvedel pa jo bo deželni podpredsednik združenja Roberto Filipaz. Poku-šnja stane 20 evrov, potrebna je prijava na info@aisfvg.it, tel. št. 0432/204688. MAČKOLJE - Še danes praznik Sočne češnje Vse dni polno ljubiteljev pomladnega sadeža Češnje so šle tudi včeraj pod zob ... fotodamj@n Naval na češnje. Tako bi lahko preprosto poimenovali letošnji Praznik češenj v Mačkoljah. Konec preteklega tedna se je na prireditvenem prostoru Na Metežnici zbralo na stotine ljudi, ki so si ob tradicionalnem šagrskem prigrizku bogato privoščili rdeče sočne češnje. Slastni sadež jim je šel v slast, da je bilo veselje. Tako za same češ-njesnedneže, kot za člane domačega SKD Mačkolje, ki jim je letos posijalo lepo sončno vreme. m ZMOtNČTVO . trU&EGA tism iS®!*"» vabita na predstavitev a \un ia,0Dio-iU v Narodni in študijski knjižici v Trstu, ul. sv. Frančiška ZO. »> Gosta večera: *n dr Marta Ver*neUa t Matjaž SttbUj. Sprehod telovadcev iz Trebč po Živem muzeju Krasa V letošnji sezoni je SKD Primorec organiziralo tečaj telovadbe za odrasle. Zbrala se je lepa skupina tečajnic, ki je redno dvakrat tedensko vadila v dvorani Ljudskega doma. Tečaj je vodila prof. Tatjana Grgič. Zaključili so ga s pohodom po Živem muzeju Krasa in občudovali njegove naravne lepote. V lepem in prijetnem vzdušju so zaključili pohod z družabnostjo v pubu v Gropadi. Zmenili so se, da se bodo zopet srečali oktobra in nadaljevali z uspelo pobudo. / KULTURA Torek, 2. junija 2015 1 PROSEK - Občutena svečanost ob 71. obletnici usmrtitve deset obešenih talcev »Niso se imeli za heroje a bili so pravi heroji« Na Proseku obešeni talci se niso imeli za heroje, ravno v tem pa je bilo njihovo herojstvo. Obnašali so se herojsko in tega niso razglašali, danes pa bi take ljudi še kako potrebovali. Zato je še kako potrebno, da se vsako leto spomnimo njihove smrti in glasno iz-povemo njihova imena: to so bili Giorgio Beznia (24 let), Andrej Brežec (40), Mario Derin (27), Rok Klarin (22), Albert Matulič (21), Silvano Petracco, (20), Armando Valerio (21), Sveto Va-tovac (36), Josip Švara (34) in Livio Zubin (24 let). To je povedal predsednik tržaškega občinskega sveta Iztok Furlanič med svojih govorom pri Proseški postaji, kjer Polaganje vencev na spomenik ubitim talcem fotodamj@n Iztok Furlanič so se v nedeljo dopoldne z občuteno slovesnostjo spomnili deset obešenih talcev ob 71. obletnici njihove usmrtitve. Svečanost na travniku pred spomenikom na Proseški postaji, kjer je govoril tudi predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta Roberto Cattaruzza in so se je med ostalimi udeležili zgoniška županja Monica Hrovatin in zgoniški občinski odborniki, je priredila sekcija Vzpi-Anpi Prosek Kontovel Anton Uk-mar-Miro v sodelovanju z vaškimi organizacijami. Na svečanosti so počastili spomin na žrtve eni največjih grozot, ki so jih doživeli na Proseku. Leta 1944 so namreč nemški vojaki na gmajni nedaleč od Proseške postaje iz represalije za uspešno izvedeno partizansko akcijo obesili deset talcev, ki so jih v jutranjih urah prepeljali iz tržaškega zapora s tovornjakom na Prosek. Nacifašizem sicer danes ponovno dviguje glas v Evropi, je še opozoril Fur-lanič. To se dogaja v Ukrajini, to se dogaja v Gorici, kjer so predstavniki gibanja Casa Pound poveličevali vojno. Toda vojna je najhujše zlo, pravi Furlanič, čeprav so včasih vojne potrebne. To je bil primer druge svetovne vojne, ki je bila nujna, da se uniči nacifašizem. DAN REPUBLIKE - Podelila jo bo tržaška prefektka Garufi Kolajna partizanu Federico Canziani umrl v Bergen Belsnu - Kolajno bo sprejela njegova hčerka Majda Canziani Tudi v Trstu bodo danes potekale slovesnosti ob Dnevu republike. Dopoldne bodo slovesno dvignili zastavi na droga na Velikem trgu, popoldne bo na Trgu Verdi koncert gojencev tržaškega konservatorija Tartini. Osrednja slovesnost bo ob 17. uri v dvorani Tripcovich, kjer bo tržaška prefektka Francesca Adelaide Garufi podelila spominske kolajne interniranim v nemških koncentracijskih taboriščih oziroma njihovim sorodnikom. Častno odlikovanje bo podeljeno med drugimi tudi partizanu Fe-dericu Canzianiju (Frideriku Kocijančiču) Friderik se je rodil v Dolini 11. februarja 1917. Kot partizan je bil ujet 7. januarja 1944, ko je bila njegova hčerka, sedanja pokrajinska svetnica Majda Canziani, še dojenček. Nemške oblasti so ga najprej zaprle v tržaški zapor Coroneo. Od tu so ga odpeljale v Nemčijo, od koder se ni več vrnil. Tudi njegovi sestri sta se borili proti nacifašizmu: Solza je umrla v Ausch- Pokrajinska svetnica Majda Canziani fotodamj@n witzu, Vida pa je bila ustreljena v Temnici na Krasu. Majda Canziani je dolgo let iskala kraj njegove smrti. Leta 2003 je dobila dopis Mednarodnega rdečega križa in spoznala mučno pot očeta. Izvedela je, da so očeta deportirali najprej v taborišče Chemnitz, kjer so ga vpisali v tamkajšnji register dne 8. julija 1944 in 11. julija istega leta v delovni register tovarne Astra Werk AG. Urad za delo mu je 18. julija dodelil delovno knjižico s številko A 254/14369, medtem ko je bila njegova številka depor-tiranca 32303. Dodeljena mu je bila še- le 8. avgusta 1944. Iz taboriščnega oddelka Elsabe so ga odpeljali v glavno koncentracijsko taborišče Flossenburg, kamor je dospel 3. novembra 1944. Taborišče Chemnitz in odsek Elsabe sta spadala, tako kot ostalih 95 podtabo-rišč, kjer so deportirance uničevali s prisiljenim delom, pod upravo taborišča Flossenburg. Glavna vloga taborišča Flossenburg, ki se nahaja v bližini po Richar-du Wagnerju znanega bavarskega mesta Bayreutha, je bilo etnično čiščenje Slovanov. 12. marca 1945 pa je Friderik dospel uničen v taborišče Bergen Belsen, ki se nahaja blizu nemškega mesta Hannover. Tu je umrl nekaj dni pred 15. aprilom 1945, ko so taborišče osvobodili angleški in kanadski vojaki. V taborišču Bergen Belsen je umrla tudi Ana Frank. Spominsko kolajno bo podeljena tudi Miljčanki Jolandi Marchesich, ki je bila deportirana v taborišči v Ausch-witzu-Birkenau in Mauthausen, kjer so jo Američani rešili. Tehtala je 36 kilogramov. BOLJUNEC - Mešana pevska zbora Camerata Slovenica in Fran Venturini ter TFS Stu ledi Lep večer s sarajevskimi gosti Šlo je za drugo srečanje med Slovenci iz Bosne in Italije, saj je bil MePZ Venturini lani na Cankarjevih dnevih v Sarajevu V občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu je bil prejšnji petek po enem letu na sporedu drugi del »pobratenja« med slovenskima kulturnima društvoma Fran Venturini od Domja in Ivan Cankar iz Sarajeva. Mešani pevski zbor Fran Venturini je bil namreč maja lani na Cankarjevih dnevih v Sarajevu, gostje iz Bosne pa so prejšnji teden vrnili obisk tržaškim prijateljem. Na odru gledališča v Boljuncu je nastopil kakovostni pevski zbor Came-rata Slovenica, ki je lani praznoval dvajset let obstoja, prijeten večer pa so sooblikovali pevke in pevci zbora Venturi-ni (pod vodstvom Cinzie Sancin) ter plesalke in plesalci Tržaške folklorne skupine Stu ledi, ki so uprizorili goriške plese. Prireditev je povezoval Igor Spetič, Nastop sarajevskih gostov v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu fotodamj@n potekala pa je ob podpori Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Slovensko delavsko društvo Ivan Cankar je bilo ustanovljeno v Sarajevu leta 1934, njegova pot pa je bila trnjeva, saj so ga v »dveh Jugoslavijah« dvakrat uki- nili: v letih 1941 (ko so ukinili večino delavskih društev) in 1951 (ko so prepovedali nacionalna društva). Samo Čolak je povedal, da so društvo spet obudili med vojno leta 1993, leto pozneje pa so ustanovili še zbor Camerata Slovenica, ki je v petek z bosanskimi in slovenskimi skladbami nadvse zadovoljil občinstvo. Zbor vodi Emir Mejremic, ki je tudi priredil dober del skladb. V dvorani je bilo slišati različne pesmi, ki gredo od bosanskih ljudskih do Avsenika. V imenu obeh kulturnih društev sta nastopila predsednika Aleksander Co-retti in Samo Čolak, ki sta si izmenjala darila in si obljubila, da bodo v prihodnosti še priložnosti za srečanje in skupne nastope na odru, da bi uživali v glasbi in prijateljskem duhu. (af) Cristina Battocletti predstavlja svoj prvenec V tržaški knjigarni Lovat bodo jutri gostili novinarko Cristino Battocletti in njen literarni prvenec La mantella del diavolo, ki je pravkar izšel pri založbi Bompiani. Pripoved je postavljena v Čedad, kjer se je rodila tudi avtorica, ki sicer živi v Milanu, saj je zaposlena kot kulturna novinarka nedeljske priloge dnevnika Il Sole 24 ore. Na predstavitvi, ki se bo pričela ob 18. uri, bo sodeloval tudi pisatelj Boris Pahor, s katerim je leta 2012 napisala biografijo Figlio di nessuno (Nikogaršnji sin). Občina Zgonik: najem stanovanja Občina Zgonik je razpisala javno dražbo za najem občinskega stanovanja v Zgoniku št. 24 - 1. nadstropje fizičnim osebam za dobo štirih let, z možnostjo podaljšanja še za štiri leta, z izhodiščno mesečno najemnino podvrženo povišanjem v znesku 400,00 evrov. Rok za predložitev ponudb na občinsko vložišče zapade ob 12. uri dne 10. junija 2015. Izvod dražbenega razpisa je objavljen na spletni strani občine (www.comune.sgonico.ts.it). Za dodatne informacije se zainteresirani lahko obrnejo na občinsko tajništvo občine Zgonik (tel. 040/229101). Tri začasna delovna mesta v inštitutu Rittmeyer Pokrajinska uprava obvešča, da bodo v pokrajinskem uradu za zaposlovanje zbirali kandidature za zaposlitev treh oseb pri deželnem inštitutu za slepce Rittmeyer. Prošnje bo mogoče vložiti v ponedeljek, 15. junija, in v torek, 16. junija, od 9.15 do 12.45. Inštitut Rittmeyer bo zaposlil tri socialno-zdravstvene delavce oziroma delavke na osnovi pogodb za določen čas, in sicer do 30. septembra letos. Pogoji za sodelovanje na razpisu sta potrdilo o opravljenem izobraževalnem tečaju (7. in 8. člen začasnega sporazuma št. 18/02/2000 med ministrstvom za zdravje ter deželo oz. pokrajinama Trento in Bocen) in vsaj 6-mesečna delovna izkušnja na tem področju. Med splošnimi pogoji sta posredovanje potrdila o družinskem premoženjskem in ekonomskem stanju (ISEE) in ustrezna šolska izobrazba. V knjižnici Quarantotti Gambini srečanje o odpadkih V občinski knjižnici Quarantotti Gambini bo v petek, 5. junija, ob 17. uri prireditev Io non spreco, namenjena otrokom od 9. do 14. leta starosti. Cilj delavnice, ki jo prireja občinska knjižnica, je seznanjati nove generacije s potrebo po reci-klaži odpadkov. Z mladimi se bo o odpadkih, ločenem zbiranju in re-ciklaži pogovarjala strokovnjakinja in animatorka potrošniških zadrug COOP Nordest Luisella Michieli. Sodelovanje je brezplačno, a obvezna je rezervacija (tel. 0400649556, elektronska pošta bibliocom@co-mune.trieste.it). Dovemo darghe un taio • I I «v v najboljša narečna pesem Alex Vincenti si je s pesmijo Dove-mo darghe un taio zagotovil 36. festival tržaške pesmi. Vincentijevo pesem v narečju, ki jo izvajata Adriano Mantio in Patrizia Stop-pari, so za najboljšo razglasili s spletnim referendumom, kjer so izbirali med 12 deli. 12 Torek, 2. junija 2015 KULTURA / NAGRADA ZA MLADINSKO USTVARJALNOST - Štirje nominiranci Kdo bo osvojil zlato zrno 2015? Jure Kopušar Za nagrado zlato zrno se letos potegujejo zborovodkinja in skladateljica Petra Grassi, gledališki igralec Jure Kopušar, režiser in pisatelj Igor Pison ter skladatelj in tol-kalec Patrick Quaggiato. Tako je določila žirija dvoletne nagrade za mlado slovensko ustvarjalnost v Furlaniji Julijski krajini, ki jo podeljuje Sklad Sergij Tončič; o predlaganih imenih in umetniških dosežkih v letih 2013- 2015 je presojala žirija v sestavi Aleš Doktorič, Poljanka Dolhar, Marjan Kravos, Katja Kralj in Marko Kravos. Njihovo odločitev je potrdil tudi upravni odbor Tonči-čevega sklada. Zlato zrno bo letos podeljeno šestič, namenjeno pa je umetnikom do 35. leta starosti. Vsak nominiranec prejme diplomo in nagrado 500 evrov, eden izmed njih pa veliko zlato zrno, ki ob listini in nagradni kocki (izdelala jo je beneška likovna ustvarjalka Luisa Tomasetig), predvideva tudi denarno nagrado v višini 2000 evrov. Slovesna podelitev priznanj in razglasitev glavnega dobitnika bo v ponedeljek, 22. junija, ob 17. uri v Narodnem domu v Trstu. Dogodek bo obogatil nastop hornistke Jasne Komar, ki je za svoje izredno ustvarjalno uveljavitev prejela zlato zrno 2013. Ob njej so nagrado doslej prejeli filmski režiser Martin Turk, likovni ustvarjalec Ivan Žerjal, harmonikar Igor Zobin in zborovodkinja Mateja Černic. O LETOŠNJIH NOMINIRANCIH Petra Grassi, pianistka, pedagoginja, zborovodja in skladateljica , je na svoj talent opozorila že pred petnajstimi leti, ko je v klavirskem duu s sestro Veroniko začela osvajati pomembne nagrade, nato je svojo glasbeno izobrazbo nadgradila s študijem zborovodstva in kompozicije. Na vseh področjih je požela razveseljive uspehe, ki so presegli lokalno dimenzijo in obetajo še veliko presenečenj: zborom, tako mladinskim kot odraslim, se posveča z navdušenjem in strokovnostjo, v kompoziciji pa dokazuje izvirnost in domiselnost. Z Dpz Kraški slav-ček-Krasje je leta 2013 osvojila dve zlati plaketi na mednarodnem tekmovanju v avstrijskem Bad Ischl, februarja 2015 je prejela prvo absolutno nagrado ter nagrado za najmlajšega dirigenta na državnem tekmovanju v Arezzu, podoben uspeh je zabeležila v aprilu v Benetkah na 15. mednarodnem zborovskem tekmovanju Venezia in musica. Jure Kopušar, gledališki in filmski igralec, ki je zrasel iz tržaškega Studia ART in diplomiral na AGRFTV v Ljubljani leta 2012, nenehno plemeniti svoj igralski talent in interpretativno strast. Obvladuje ju pod narekom režijskega koncepta, a tudi osebne vestne gradnje gledališke izraznosti. Ta pride do veljave ob iskanju kompleksnega nagovarjanja občinstva, pri tem pa ne opušča elementarne govorice, ki temelji v goli človečnosti igralca samega. V zadnjih dveh letih se je izkazal z liki v odrski postavitvi (v ljubljanskem Gleju) ekspresionistične poezije Mirana Jarca Ni obale, ni; v provoka-tivnem Cafe Dada v MGL leta 2014 ter letos na odru SSG v Trstu kot župnik v Cankarjevih Hlapcih z novim interpretacijskim ključem do te vloge. Kopušarja odlikuje glasovni nastavek z velikim razponom - od krika do šepeta, iz- fotodamj@n Igor Pison fotodamj@n razno nabit je v telesni in mimični govorici. Njegov nastop zato zaznavajo tako kritika kot gledališko okolje in publika. Igor Pison, režiser in pisatelj, je v zadnjem času pritegnil pozornost z umetniško pretanjenostjo in zrelostjo. Njegove odrske postavitve odražajo obvladovanje dramske in odrske snovi, pozornost do sporočilnega naboja v besedilu, do detajlov v njem ter se samozavestno lotevajo temeljnih dramaturških vprašanj. Vse to priča o Pi-sonovi osebnosti, ki se je oblikovala v širšem evropskem prostoru in osebnih razgledih in navezah z novo generacijo ustvarjalcev. Dramatizacija in režija Angela pozabe Maje Ha-derlap v ljubljanski Drami leta 2013, postavitev na oder komponiranega avtorskega besedila Trst, mesto v vojni v Trstu leta 2014, režija Brkanoviceve opere Ekvinokcij v Narodnem gledališču v Zagrebu marca 2015 predstavljajo izvirno izkušnjo za sodobno dramsko in operno gledališče, ko izpostavljajo skrb za stik z občinstvom ob vprašanjih našega časa. Njegova knjiga kratke proze Zasilni izhodi (Mladika, 2013) bralca prepričljivo uve- de v razmršeni čas mlade generacije, ki se je znašla pred zaprtimi vrati: predstavlja obetavno napoved in svežo pisavo v tako imenovani tržaški književnosti. Patrick Quaggiato je že od otroštva navdušen zborovski pevec, glasbeni talent pa je vzporedno razvijal na različnih področjih: diplomiral je kot tolkalec in se začel ukvarjati z dirigiranjem, tako zborovskim kot instrumentalnim. Raznoliki izzivi so ga usmerili tudi h kompoziciji, kjer je svojo ustvarjalnost najlepše izrazil v vokalni, nato pa tudi v instrumentalni glasbi. S tankočutnim posluhom do teksta je znatno obogatil zborovsko literaturo in postal nepogrešljiv soustvarjalec goriškega kulturnega prostora, pomembna priznanja pa je dosegel tudi v širšem okolju. Med zadnjimi dosežki gre omeniti nagrado za noviteto na regijskem tekmovanju otroških in mladinskih zborov v Novi Gorici (2013), lansko nagrado za najboljšo noviteto na slovenskem državnem zborovskem tekmovanju Naša pesem v Mariboru ter izvedbo njegove kompozicije za tolkala na osrednji Prešernovi proslavi v Ljubljani. ZLATO ZRNO - Nominirana tudi Petra Grassi V Turinu osvojila prestižni nagradi Nov uspeh mlade tržaške zborovodkinje Petra Grassi doživlja zlato obdobje svoje ustvarjalne poti, saj je v kratkem času večkrat opozorila nase z državnimi in mednarodnimi dosežki. Najnovejši uspeh ima posebno težo, saj se je zborovodkinja uvrstila na tretje mesto na lestvici enega najpomembnejših tekmovanj za mlade zborovodje v evropskem merilu. Osmo mednarodno tekmovanje, ki poteka pod okriljem združenja Europa Cantat, je potekalo v Turinu in v organizaciji italijanske državne zborovske federacije Feniar-co. Do danes se je tekmovanje odvijalo na Madžarskem, v Estoniji, Avstriji, Sloveniji in Rusiji. Letos se ga je udeležilo osemnajst obetavnih zborovodij pod 35. letom starosti iz Italije (3 kandidati), Francije, Izraela, Bolivije, Slovenije, Španije, Latvije, Finske, Madžarske, Brazilije, Bolgarije, Danske, Hrvaške, Estonije in Litve. Vsi kandidati so nastopili v izločilni etapi, kateri je sledila postopna selekcija skozi polfinale in finale; raznolik program in različni zbori, ki so jih tekmovalci imeli na voljo, so preizkusili sposobnost delovanja z različnimi zasedbami in obvladanje širokega razpona stilov. Prestižno žirijo so sestavljali Javier Busto, Nicole Corti, Maria van Nieukerken, Zoltan Pad, Robert Sund, Paolo Da Col in Lorenzo Donati. Prvo nagrado je prejela Bolivijka Mariana Delgadillo Espinoza, drugo Madžar Zoltan Kocsis-Holper, Petra Grassi pa je poleg tretje nagrade prejela tudi nagrado publike. Njena udeležba je bila posledica prve nagrade na državnem tekmovanju za zborovodje v Arezzu; dodatna, velika priložnost pa se je Petri zdela predvsem zanimiva izkušnja, saj sploh ni pričakovala, da se bo uvrstila na najvišje stopničke. »Že to, da sem bila izbrana, je bilo zame veli- GLASBENE MATINEJE V SSG - Še zadnji koncert Suvereni Burani Nedeljske glasbene matineje, ki sta jih organizirala Slovensko stalno gledališče in Glasbena matica, so se zaključile s koncertom harfista Davida Buranija: umetniški vodja Črtomir Ši-škovič je pri izbiri pokazal srečno roko, saj je bil nivo koncertov vseskozi imeniten, treba bo le razmisliti o drugačnem obdobju, kot je dejal ravnatelj GM Bogdan Kralj, kajti sončne pomladanske nedelje niso najbolj primerne za koncertne sezone, zato se bo naslednji niz bržkone pričel jeseni. Na harfo običajno gledamo kot na ženski instrument, čeprav sta vsaj dva moška dosegla svetovni sloves - v prejšnjem stoletju Nicanor Zabaleta, zdaj pa Xavier de Maistre. Buranija, ki je doma iz Modene, je harfa očarala, ko je bil že diplomiran pianist: kot je sam povedal, ga je zamikalo predvsem to, da harfist oblikuje zvok z neposrednim dotikom strune, kar se pri klavirju in čembalu ne dogaja. Simpatični umetnik je zelo prikupno in duhovito orisal nekatere značilnosti harfe, pa tudi programa, ki je želel prikazati razvoj literature skozi dve stoletji: začel je z dvema skladbama, ki se jih starejši spominjamo iz televizijskih premorov, ko so se na ekranu pasle ov-čice, nato pa slike turističnih zanimivosti, med katerimi je bil tudi Mira-marski grad. Haendlova Passacaglia je zazvenela polnozvočno in muzikalno ter razkrila harfistov pristop, ki je obenem moški, pa tudi nežen; bistro je Burani odigral Toccato v As-Duru Davida Buranija je harfa očarala, ko je bil že diplomiran pianist fotodamj@n Pietra Domenica Paradisija, ki je sklenila utrinke iz televizijske preteklosti, nato smo poslušali dve skladbi Alp-honsa Hasselmansa: Izvir op.23, v katerem je Burani zelo lepo ponazoril žuborenje vode, nato pa obsežni Koncertni valček op.10, briljantno in tehnično zahtevno skladbo. Sledila je Rapsodija na gregorijansko temo Salve festa dies op.10, ki jo je spisal Marcel Grandjany: kot je povedal harfist, se je avtor kaj kmalu oddaljil od srednjeveške resnobe ter svoji skladbi odvzel sakralno svečanost, dodal pa ji je svež pridih 20.stoletja. Burani je v program vključil tudi Alojza Srebotnjaka, ki mu ga je suge- Petra Grassi fotodamj@n ko in nepričakovano priznanje. Nagradi v Arezzu sta v kratkem času sledili uspešna udeležba na tekmovanju v Benetkah in zdaj tretja nagrada na mednarodnem tekmovanju v Turinu! Vse se je zgodilo v par mesecih, zato je bilo tudi iz emocionalnega vidika zelo močno doživetje. Mislila sem, da ne bom zdržala velikega fizičnega in psihičnega napora. Take stvari pa se ti zgodijo enkrat v življenju in se je treba potruditi. V Turinu sem preživela štiri zelo naporne dni. Zahtevnih skladb za vse faze tekmovanja je bilo veliko: ko smo jih žrebali, smo jih morali poglabljati čez noč. Za vsako kategorijo smo imeli kandidati na voljo en zbor in v glavnem je šlo za profesionalne zbore.« Kot pravi tržaška zborovodkinja, je imela pri žrebanju včasih več drugič manj sreče, »v vseh primerih pa sem skušala biti čim bolj natančna pri analizi in podajanju. Ko sem se prvič znašla pred profesionalnim zborom, nisem reagirala na najboljši način: dejansko si jih nisem drznila popravljati, a sem kmalu razumela tudi, da tako ne bo šlo in da je treba izražati svoje zahteve tudi pred odličnimi pevci. Tekmovanju pa sem lahko kljubovala predvsem na osnovi poučne izkušnje iz Arezza, ki mi je omogočila, da sem v kratkem obdobju veliko napredovala, kot mi je potrdila tudi članica žirije Nicole Corti. Ne mislim toliko na tehniko, a predvsem na pristop, samozavest, organizacijo dela.« Ko so v Turinu razglasili zmagovalce, so v Trstu razglasili nominirance za letošnjo nagrado zlato zrno in Petra Gras-si je tako praznovala dvojno zadoščenje, saj je bila uvrščena tudi med kandidate za letošnjo nagrado Sklada Tončič. V utemeljitvi (glej sosednji članek) lahko poleg posameznih dosežkov beremo: »Na vseh področjih je požela razveseljive uspehe, ki so presegli lokalno dimenzijo in obetajo še veliko presenečenj.« Prvo se je zgodilo že v nedeljo v Tu- Rossana Paliaga Trst, mesto v vojni danes v Drami riral Šiškovič: v interpretaciji Preludi-ja št.2 je pokazal tankočuten posluh do skladateljeve sporočilnosti, matinejo pa zaokrožil s Fantazijo na Gershwi-nove teme iz Američana v Parizu in Rapsodije v modrem v priredbi Eleonor Fellove. Harpistov poustvarjalni žar je povsem prevzel občinstvo, ki je odličnega mojstra zasulo z aplavzi ter iztržilo dva dodatka: najprej Buranije-vo priredbo romantične francoske popevke Les Feuilles Mortes, nato ognjeviti Flamenco, z uživaško suverenostjo in ritmičnim nabojem, ki je pokazal tudi drugačno stran običajno bolj nežnega glasbila. Katja Kralj Druga izvedba Drama festivala v Ljubljani se bo nocoj začela z gostovanjem predstave Trst, mesto v vojni v režiji Igorja Pisona in koprodukciji Slovenskega stalnega gledališča, Stalnega gledališča Furlanije Julijske krajine in društva Casa del lavoratore tea-trale. Na velikem odru Drame si bo publika festivala ob 20. uri ogledala dvojezično predstavo po dramskih predlogah Marka Sosiča in Carla To-lazzija. Slovenski in italijanski igralci, protagonisti te emblematične kopro-dukcije, ki je nastala ob obletnici prve svetovne vojne, bodo tudi tokrat vsak v svojem jeziku in z dvojnimi nadna-pisi spregovorili o pomenu miru in sožitja. Gostovanje je podprl Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji. / KULTURA Torek, 2. junija 2015 13 KNJIŽEVNOST - Odlomek iz nove knjige Miroslava Košute Dnevnik o lastovičjem gnezdu Sreda, 23. aprila Prijatelj mi je na pismo odgovoril s telefonskim klicem. Na kratko: naj pišem, opišem. Izmikal sem se, da ni v moji naravi in tvezil kaj vem kaj, v resnici pa nisem mogel priznati stvari, ki jih z ženo ne želiva obešati na veliki zvon. Ljudje si o naju itak mislijo svoje. Saj so vsi vedeli o lastovkah, ker sva večkrat in rada govorila o njih, ampak previdno sva zamolčala, da so si gnezdo zgradile v najini spalnici. S tem res ni, da bi se človek hvalil. Nekoč so bila gnezda v hlevih, skednjih, lopah ali pod napušči, nekoč. Iz otroštva se jih spominjam v skladišču ob cementnih traverzah in strica, ki roloja ni nikdar spuščal do tal, ker lastovke prinašajo hiši srečo, so pravili nekoč. Dandanes pa ... Naj sem jih še tako odganjal in jim zapiral okno, ki ga še pozimi puščava odprto, so se vračale in vračale. Dvakrat ali trikrat sem se pod večer prepričal, da je soba prazna, in okno previdno zaprl, ampak ob pol petih zjutraj je frfotalo in se zaletavalo v šipo, da sem moral vstati odpirat. Zato sem ga naslednjega dne zaprl veliko prej, pred tem pretaknil vse kote, premaknil zavese, nikjer nikogar in ničesar, vendar ob pol petih zjutraj je spet frfotalo in trkalo - le od kod se je hudič vzel? Po mirnem jutru ali dveh, se je sitna zgodba ponovila in ponavljala, da sem nazadnje obupal in na ženino prigovarjanje popustil. Jutri predstavitev dveh Košutovih del V Fabčevi osmici v Mavhinjah bo jutri ob 20. uri srečanje z Miroslavom Košuto in Marjanom Kravosom. Priložnost za pogovor ponuja izid dveh knjig, ki sta v prejšnjih mesecih izšli pri tržaški založbi Mladika. Dnevnik o lastovičjem gnezdu je Košutova poetična pripoved o lasto-vičjem paru, ki si v velikonočnem času ustvari domek v družinski spalnici na Kontovelu. Knjigo je tržaški pesnik in pisatelj posvetil dolgoletnemu prijatelju Alojzu Rebuli, v njej pa na V bistvu sem sam kriv, ker sem pred tremi desetletji hišo lastnoročno obnavljal in v spalnici zgradil strop s tramovjem, po starem. Današnje hiše nimajo tramov niti na zunanji strani, hlevov, hramov in podobnega pa v naših vaseh itak ni več. Tako sva se pač vdala in sprejela nadlogo, ki nama je bila intimno v nepopisno veselje. Lastovičji par je dolgo prihajal na ogledi, letal s trama na tram, z ikone na ikono, nazadje pa si med slikami izbral širok okvir, v katerem je žena zaščitila dragocen krpun, muzejsko na-ramno ruto narodne noše. Zgradila sta gnezdo, nanosila vanj slamic, v njem izmenično ležala, največ in čez noč seveda samička, medtem ko je on čepel preprost in učinkovit način ne spregovori samo o lastovicah, temveč tudi o čustvih, predanosti, rojstvu in smrti. Zapisi na orošeno okno pa ponujajo izbor Košutovih člankov, govorov in drugih zapisov, ki so nastali med letoma 1958 in 2014. Gre za vsebinsko zelo različne spise, ki jih je avtor razdelil v štiri temeljna jedra: Profili in skice obrazov, Med knjigami in bralci, Odgovori na vprašanja, Odmevi in odsevi. Obe knjigi je ilustriral Marjan Kravos, tržaški slikar in scenograf, dolgoletni tehnični vodja Slovenskega stalnega gledališča. na robu okvira ali okna. Po nestrpnem čakanju sva nekega jutra zagledala dva goliča, a ko sta se starša vrnila, so se začeli odpirati štirje nebogljeni kljunč-ki. Ne da se opisati, kako predano se jim posvečata, kako skrbita za čistočo, kadar se tiste puhaste ritke zrinejo na rob gnezda, in kako nesramno zahtevni so rumeni kljunčki, kadar se vračata z mrčesom. Imel sem veliko veselja in fotografskih skrbi brez pravšnjih aparatov. Žal pa tudi ptički odrasejo in prezgodaj zapustijo dom. Samo zadnji se je nekam dolgo obiral, medtem ko so ostali trije raje preživljali prve dni prostosti na majnicah pod oknom, čeprav v dežju. Potem so se pridružili drugim lastovkam, ki so se kak teden sprele-tavale nad vasjo, dokler se niso zbrale v jato in odletele. Pred veliko nočjo so se vrnile v mnogo manjšem številu, a maloprej sem bral o pomoru selivk na Malti. Od naših se je verjetno vrnila samo ena, samček, ki je obletaval hišo in dolgo iskal družico. Teden dni je sameval in žvrgolel na električni žici čez cesto, svoje petje prekinjal s skoraj očitajočim trilčkom in kazalo je, da bo otožno vabilo ostalo neuslišano. Nad vasjo so pluli s tokom razigrani pari, le on je v samoti gnal svojo. Nazadnje je v bližino priletela lastovička, odletela in se premislila. Trilčkala sta v duetu, se izgubila nad strehami, se vrnila na žico. H 1 frO-5 t A V * K 0 5 L" T A IllJUWlflll m j [lil ti liM'1 iti HI! Kmalu zatem ji je razkazal sobo, a frajle - žena pravi, da je mlajša od njega, tako je drobcena - ni prepričal z ohranjenim gnezdom: zahtevala je in dosegla, da zgradita novo. In kje? Na tramu nad najino posteljo! Sicer pri znožju, vendar ... no, s tem se nikakor nisem strinjal, a žena mi je dopovedovala, da imava dovolj starih rjuh in ... O tem sem pisal prijatelju, nadaljevanje prepustil njegovi domišljiji. On bi seveda razpredel cel roman, jaz pa se še črtice ne bi lotil. Ampak njegov telefonski poseg je bil vehementen, prepričal me sicer ni, omajal pa toliko, da bom po njegovem zgledu vsaj nekaj dni pisal dnevnik: dnevnik o lastovičjem gnezdu. In samo o njem. Miroslav Košuta: Dnevnik o lastovičjem gnezdu; Mladika 2015 NONET PRIMORSKO - Ob dvajsetletnici delovanja Čustven pevski poklon Na koncertu v Bazovici je vladalo prav posebno vzdušje fotodamj@n Zbor je kot vsaka skupinska dejavnost vrtinec emocij, umetniških in človeških izkušenj, ki družijo in neizbrisno povezujejo. Zato je obletnica delovanja prisrčna slovesnost, ki govori o vseh drobcih življenja, ki so se prepletali s trudom in motivacijo za skupni cilj. Dvajsetletnica Noneta Primorsko je bila občuten praznik, poln iskrenega veselja, globokih čustev, pristnega navdušenja. V tem primeru je tudi sam scenarij jubilejne prireditve ojačil čustveno plat dogodka. Popoldan v športnem centru Zarja v Bazovici ni bil poveličevanje prehojene poti in dosežkov; potekal je v znamenju hvaležnosti. S posameznimi deli pevskega programa so se pevci poklonili domačim ustvarjalcem, osvoboditeljem, ki so se borili za obstoj slovenskega jezika, kulture in torej tudi petja, ženam, ki potrpežljivo podpirajo njihovo udeležbo na vajah in nastopih, preminulim pevcem, ne nazadnje pa zborovodjem, ki so jih spremljali v teh letih. Zborovodkinja Aleksandra Pertot je z nonetom že enajst let, kar je tudi zanjo najdaljše obdobje neprekinjenega sodelovanja z isto skupino. Pevci so ji ganjeno izrazili svojo hvaležnost in predanost s pevskim posvetilom, a tudi s presenečenjem, saj je zborovodkinja na tem večeru prejela zlato značko JSKD za umetniško delo. Zahvalo za dolgoletno prizadevanje pa so prejeli tudi pevci, katerim je predsednik ZSKD Igor Tuta podelil priznanja Javnega sklada, med katerimi je bilo tudi več častnih Gallusovih značk. V bolj institucionalni del prireditve so spadale tudi čestitke gostov in društev, med katerimi so bili Franka Žerjal v imenu Občine Dolina, pevski prijatelji iz Italije in Slovenije, ne nazadnje dekleta skupine Primorsko, ki so zapele svoje voščilo. Namesto govora so slavljenci izbrali veliko prijetnejše večglasno povezovanje z besedami Janka Bana, Emanuela Martinija, Davida Stepančiča, Anuške in Maje Smotlak ter Miloša Tula. Samostojni nastop po tematskih sklopih je pozdravil dolg aplavz publike in žareči obrazi pevcev so že od prvih trenutkov napovedali pristno vzdušje lepe prireditve, kateri so v dvorani sledili številni prijatelji, od gospe Ota in Borisa Pangerca (avtor besedila prve skladbe pevskega programa) do Edvina Križmančiča, ki je s skupino sodeloval s pisanjem skladb in priredb in je tudi tokrat imel aktivno vlogo kot član instrumentalnega tria. Pristop skupine je bil priložnosti primeren: pevci so zapeli čustveno, s svetlim značajem in bogatim, ek-spresivnim zvokom, ki ga je dodatno obarvala emocija stika z razpoloženim občinstvom. Nonetovci so lepo pripravili in občuteno podali izbor skladb Križmančiča, Ote, Vrabca, Šivica, Rijavca, Pračka, Le-skovarja, Potočnika, Mirka in Bučarja, pri katerih so potrdili, da žensko vodenje daje moški skupini večplastno izraznost z vrednotenjem dopolnjujočih se pogledov. Z Nonetom so praznovali številni prijatelji: omenjeni instrumentalni trio (harmonikar Marino Zobin, kontrabasist Edvin Križmančič in kitarist Renzo Počkar) z radostnimi točkami, a tudi zbori, s katerimi so se pevci povezali v zadnjih letih in katerih predstavniki so se jim vsak v svojem stilu pridružili pri izvedbi skupnih pesmi. S pevci moškega zbora Tito Copetti iz Tolmeča so nonetovci zapeli ponarodelo La montanara, s člani moške vokalne skupine Lipa iz Bazovice strastno dalmatinsko Ružo crvena, z adrenalinskimi prijatelji Rudarskega okteta iz Velenja najljubšo rudarsko pesem Pet nas je bilo, s pevkami pevske skupine Studenec iz Pivke in dekliške vokalne skupine Primorsko iz Mačkolj pa sklepno, Vrabčevo Zdravljico. ROP NOVO - Predstavitev v Piranu Meje v umetnosti Nives Marvin, Igor Pison in Franco Vecchiet v trijezični publikaciji Publikacijo sestavljajo trije zvezki V organizaciji Obalnih galerij Piran se je konec maja sklenila pregledna multimedijska razstava Limi-na enega vodilnih tržaških umetnikov, Franka Vecchieta. V sklopu tega dogodka je bila javnosti prvič predstavljena tudi trojezična publikacija, ki jo sestavljajo trije zvezki: avtorja prvih dveh sta umetnostna kritičarka in kustosinja Obalnih galerij Piran Nives Marvin (Limina) ter tržaški pisatelj in gledališki režiser mlajše generacije Igor Pison (Meje). Avtor tretjega zvezka - knjige umetnika pa je seveda Franko Vecchiet, s čimer nadaljuje prepoznavno ustvarjanje tudi v tej umetniški zvrsti. Publikacija, ki jo je oblikovala Duška Dukič, je izdana v skupni nakladi tristo izvodov, vsak izvod pa je unikaten in oštevilčen. Posamezne zvezke in publikacijo kot celoto so v Mestni galeriji Piran predstavili avtorji. V delu je izpostavljeno, da je malo likovnih ustvarjalcev kot je Franko Vecchiet, ki se od prvih razstav uvršča med najpomembnejše in vodilne likovnike ob- rosa mejnega prostora in soustvarja italijansko in slovensko umetnostno sceno, hkrati pa je priznan širše, zlasti v mednarodni grafični sredini. Njegov celotni likovni opus predstavlja posebno, diskretno rdečo nit med avantgardnim obdobjem tržaškega modernizma v petdesetih in šestdesetih letih s Černigojem in Spacalom v ospredju na eni strani in na drugi strani med kasnejšo likovno produkcijo avtorja v najširšem pomenu besede. Predstavljen je pester nabor Vecchie-tovega umetniškega izpovedovanja v različnih likovnih zvrsteh (grafike, slike, skulpture, inštalacije). Tako minula multimedijska postavitev v Mesni galeriji Piran kot izdana publikacija predstavljata v svojem osnovnem vsebinskem konceptu nadgradnjo razstave Memorabilia, ki je bila lani na ogled v tržaškem muzeju Revoltella in v Čedadu, kakor tudi istoimenske monografske publikacije, ki je izšla pri Založništvu tržaškega tiska. RoŠa 1 4 Torek, 2. junija 2015 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu GORICA - Pri Sv. Ani zaskrbljeni zaradi učinkov na zdravje Peticija proti postavitvi antene v bližino vrtcev Prepričani so, da antena ne sodi v bližino vrtcev, šol in hiš, zato so sklenili, da se ji bodo uprli s peticijo. Prebivalci goriške mestne četrti Sv. Ana nočejo novega oddajnika za mobilno telefonijo, ki ga je med ulicami Garzarolli, Furlani in Max Fabiani začela postavljati družba Wind. Anteno gradijo na občinski parceli ob parku Marvin, manj kot 200 metrov od dveh otroških vrtcev in jasli ter nedaleč od dveh osnovnih šol, kar se krajanom, ki so obenem zaskrbljeni tudi za lastno zdravje, ne zdi sprejemljivo. »Občani smo ogorčeni nad gradnjo antene za mobilno telefonijo v Ulici Gar- GORIŠKA Ceremonije ob 2. juniju Tudi na Goriškem bodo danes potekale ceremonije ob dnevu republike. Svečanost v Redipulji se bo začela ob 9. uri, venec bo v imenu vlade položil podtajnik na ministrstvu za obrambo Domenico Rossi; prometne omejitve na deželni cesti št. 305 in pokrajinski cesti št. 12 bodo veljale od 7.30 do 11. ure. Ob 8. uri bo na goriškem Travniku slovesni dvig zastave, med 10. uro in 12.30 bo park prefekture odprt javnosti, ob 17. uri bo izročitev odlikovanj reda »za zasluge republike«, zaključni umetniško-glasbeni dogodek bo v Verdijevem gledališču ob 18.15. zarolli. Gradbišče je tik ob igralnem parku, ki ga je goriška občina opremila, da bi otrokom zagotovila primeren kraj za igranje; območje je gosto naseljeno, v bližini pa so še otroški vrtec Sonček, ki ima sedež v Ulici Max Fabiani, italijanski otroški vrtec iz Ulice Garzarolli, jasli "Scoprire e giocare" ter osnovni šoli Pecorini in Ungaretti,« pišejo občani in izražajo zaskrbljenost zaradi morebitnih škodljivih učinkov elektromagnetnega sevanja. »Sevanje anten baznih postaj je bolj nevarno za otroke kot za odrasle. Vse znanstvene raziskave o stopnjah specifične absorpcije se nanašajo na telesno težo: manjša je teža, večja je absorpcija,« opozarjajo nasprotniki antene in poudarjajo, da pri Sv. Ani - točneje na križišču med Ulicama Garzarolli in Faiti - že deluje ena antena za mobilno telefonijo: »Župana, odbor in svetnike zato pozivamo, naj se nemudoma zavzamejo za preprečitev gradnje nove antene v parku Marvin in v drugih predelih četrti Sv. Ana.« Vznemirjeni so tudi nekateri starši otrok, ki obiskujejo slovenski vrtec Sonček: v deževnih obdobjih, ko je dvorišče vrtca preveč blatno, se namreč otroci v spremstvu vzgojiteljic večkrat odpravijo na sprehod v park Marvin in se igrajo na tamkajšnji plošči. Peticijo podpira in promovira občinski svetnik Demokratske stranke-SSk Walter Bandelj. Na zaskrbljenost občanov se je odzval že v prejšnjih tednih, ko je naslovil na goriškega župana Ettoreja Romo-lija svetniško vprašanje, v katerem je zah- ■P v. _"j ■ ' ■ - ■'"-j; ■jl 1 i y i_-j4 ■fl' p- i ■ ■ t» " .i ■ • -"k Ewäsk "v ' ' Gradbišče ob otroških igralih bumbaca teval pojasnila o izdaji dovoljenja za gradnjo antene. »Župan je zadevo predal pristojnemu odborniku Pettarinu, odgovora pa nisem dobil,« je dejal Bandelj, po katerem bi na podlagi novega občinskega pravilnika anten za mobilno telefonijo na smeli postavljati na tako »občutljiva« območja, zato meni, da bi družba Wind ne smela dobiti avtorizacije. »Problem bi lahko bil v neskladnosti med novim pravilnikom in zemljevidom, ki mu je bil priložen. V njem lokacija v Ulici Garzarolli ni bila vključena med območja, kjer so antene prepovedane,« je pristavil Bandelj, po katerem se čas za vložitev pripomb izteče 18. junija. Za pojasnilo smo zaprosili tudi pristojnega občinskega odbornika Guida Germana Pet-tarina, ki je dejal, da nam bo odgovoril, čim mu bodo uradi izročili dokumentacijo o postopku za izdajo dovoljenja. GORICA - Veliko zanimanje za letošnje Okuse na meji Prejeli 450 prošenj Jutri prvi sestanek ocenjevalne komisije, seznam bodo izdelali do 19. junija - Praznik bo potekal med 24. in 27. septembrom Praznik mednarodne kulinarike Okusi na meji bo goriško mestno središče ponovno poživil konec septembra, občina Gorica pa se nanj že vneto pripravlja. V prejšnjih tednih se je za vse, ki bi radi na pouličnem prazniku sodelovali s svojo stojnico oz. šotorom, iztekel rok za prijavo, zanimanje za sodelovanje pa je bilo izredno veliko: na pristojnem občinskem uradu so za Primorski dnevnik povedali, da so do izteka roka prejeli okrog 450 prošenj, kar je po besedah občinske odbornice Arianne Bellan najvišje število doslej. »Prošenj je kar nekaj več kot lani, izpolnitev prijavnega obrazca pa še ne zagotavlja sodelovanja na prireditvi. Obči- na bo mesta na prizorišču praznika dodelila na podlagi odločitev posebne komisije, ki bo preučila in ocenila posamezne prošnje,« je pojasnila odbornica za proizvodne dejavnosti in pristavila, da bodo prošenje začeli pregledovati že jutri, saj se je občina obvezala, da bo do 19. junija že sporočila vlagateljem, ali bodo na prazniku lahko sodelovali. V sporočilu bodo navedli tudi stroške za občinski davek Tosap ter priključitev na vodovodno in električno omrežje. Pri ocenjevanju bo komisija upoštevala nekatere kriterije. Prednost bodo imele skupinske prošnje stojničarjev, ki bodo svoje skupno geografsko območje predstavljali z raznoliko in kako- vostno ponudbo. Posebno pozornost, izpostavljajo na občini, bodo posvetili novostim. »Na podlagi sprejetih prošenj bomo določili, kolikšno površino bo letos zasedal praznik. Ne izključujem, da bo vanj vključenih še več ulic kot lani, tega pa ne morem napovedati, dokler ne bosta izdelana seznam sodelujočih stojni-čarjev in seznam "vasic",« je povedala od-bornica Bellanova. Okusi na meji bodo letos potekali že dvanajstič. Lanske, enajste prireditve, se je po ocenah organizatorjev udeležilo okrog 450 tisoč ljudi. Tudi letos bo praznik na sporedu zadnji vikend v septembru, in sicer od četrtka, 24. septembra, do nedelje, 27. septembra. TRŽIČ - Smart Gas Legambiente odklanja uplinjevalnik Zveza okoljevarstvenikov Legambiente Furlanije Julijske krajine je izdala negativno mnenje o o projektu uplinjevalnika, ki ga ob izlivu Timave namerava zgraditi družba Smart Gas. Okoljevarstveniki odločno zavračajo načrt, saj menijo, da so odgovori na pripombe, ki sta jih pripravila ministrstvo za okolje in dežela FJK, nepopolni in nezadovoljivi. Nezadostni naj bi bili tudi odgovori na pripombe, ki jih je k projektu družbe Smart Gas vložila sama zveza Legambiente, zato »ni pogojev, da bi bil projekt iz okoljske-ga vidika lahko ocenjen pozitivno«. Svoje stališče so okoljevarstveniki utemeljili v tiskovnem sporočilu. V njem izpostavljajo nepovezanost projekta uplinjevalnika z načrtom posodobitve in prekvalifikacije termoelektrarne družbe A2A, pomanjkanje odgovorov v zvezi z možnostjo preskrbe z zemeljskim plinom iz skrilavcev in zanemarjanje problema krajinskega vpliva. »Pobuda nima na energetskem področju nikakršnega strateškega pomena, saj ne temelji na logiki varčevanja z energijo, energetske učinkovitosti ali razvoja obnovljivih virov energije. Načrt dobavljanja plina deželnim podjetjem pa je osnovan na hipotezi, ki pa jo je treba še dokazati, da bo družba Smart Gas lahko zagotavljala ceno, ki bo za 10% nižja od tržne. To je prava šibka točka celotnega projekta, ključna neznanka, ne pa detajl,« pravijo predstavniki zveze Legambiente in izpostavljajo, da projekt družbe Smart Gas predpostavlja tudi vrsto javnih ukrepov, zato njegovih finančnih plati ni mogoče ocenjevati, kot da bi šlo za čisto zasebno pobudo. Zveza Legambiente dalje ocenjuje, da mora prostorski načrt tržiškega pristanišča skozi postopek preverjanja učinkov na okolje VIA, ob tem pa izpostavlja, da bi upli-njevalnik lahko oviral razvojni načrt pristaniškega območja. Legambiente ne nazadnje omenja še nihanje cen nafte, zmanjševanje porabe energije ter uplinjevalnik Adriatic LNG v kraju Porto Viro, ki naj bi s svojo zmogljivostjo lahko zagotavljal plin tudi tukajšnjim podjetjem. VILEŠ - Volitve Z županom Deffendijem preobrat ■ v« • na občini Claudio Deffendi Claudio Deffendi, ki ga je podpirala občanska lista SiAmo Villesse, je novi župan Vileša. Prejel je 604 glasove oziroma 59,10 odstotka volilnega konsenza. Poražena sta bila protikandidata 46-letni Valeriano Sabot (406 oz. 39,73 odstotka), nosilec občanske liste Vivere Villesse, ki je bila odraz prejšnje, desnosredinske uprave, in pa 37-letni Federico Marini z listo Liberali per Villesse, ki je zbral skromnih 12 glasov (1,17 odstotka). Čeprav je Deffendijeva lista občanska, je njen pečat levosredinski: levičarske in napredne sredinske komponente, ki so se v preteklosti razhajale in ločevale na dve listi ter se zapisale porazu, so se tokrat združile in zmagale. Na volišči v Vilešu se je v nedeljo odpravilo 1040 upravičencev od skupno 1511, kar pomeni 68,83 odstotka krajevnega volilnega telesa. Lista novega župana SiAmo Villesse bo v občinskem svetu imela osem predstavnikov (to so Flavia Viola, Michele Pietro Francescutti, Katia Sinicropi, Tomas Franceschin, Gian Franco Valenti, Tom-maso Montanari, Rossella Moratto, Chris Bruchon), poražena lista Vivere Villesse tri - med njimi bo Lucio Cabass, čigar odstop z županskega mesta septembra lani je bil razlog za predčasne volitve, ostala dva sta Martina Buffolin in Laura Collenzini -, liberalci pa nobenega. 41-letni Claudio Deffendi je domačin, oče Marca in Francesca, uslužbenec zadružne hranilnice v Vilešu, v preteklosti nogometaš in nato član vodstva društva Calcio Villesse. Več let je bil v vodstvu krajevnega združenja krvodajalcev, podpredsednik društva Polisportiva Nordest (košarka na vozičku), pokrajinski delegat italijanske zveze za šport invalidov in tudi pokrajinski delegat italijanskega paraolimpijskega komiteja. Obenem je bil med ustanovitelji nogometnega ljubiteljskega društva Calcio Villesse in krajevnega tenis kluba. Upravne izkušnje ima, saj je že sedel v občinskem svetu. Kakor novi župan so bili tudi ostali kandidati na listi družbeno angažirani, kar je prispevalo k Deffendijevi izvolitvi, Cabassov odstop sredi mandata pa je »kaznoval« listo Vivere Villesse, ki je nastopala v kontinuiteti s prejšnjo upravo. / GORIŠKI PROSTOR Torek, 2. junija 2015 1 5 MIREN - Z novo kanalizacijo tudi pridobitev za pešce in kolesarje Cev prerasla v most Novi mostič čez Vrtojbico; v eni izmed cevi jeklene konstrukcije je vgrajena tlačna kanalizacijska cev fotok.m. V Mirnu so na račun izgradnje infrastrukture, ki sodi k projektu centralne čistilne naprave v Vrtojbi, pridobili 10-metrski mostič čez Vrtojbico. Prvotno je bil tam načrtovan kanalizacijski vod, ki pa je z nadgradnjo v most pridobil dve funkciji v enem. »V eni izmed cevi jeklene konstrukcije je vgrajena tlačna kanalizacijska cev,« je za Primorski dnevnik obrazložil Mitja Gorjan, vodja projekta izgradnje čistilne naprave pri novogoriškem podjetju Vodovodi in kanalizacija. Pri projektu poleg novogoriške in šempetrsko-vrtojbenske sodeluje tudi občina Miren-Kostanjevica. Kot je znano, čistilna naprava nastaja na območju gramoznice, ki leži na meji med občinama Miren-Kosta-njevica in Šempeter-Vrtojba. Poleg objekta pa se v sklopu projekta gradi še pripadajoča infrastruktura. V občini Miren-Kostanjevica investicija zajema gradnjo zbirnih fekalnih kanalov in kanalizacije Pri Grabcu, Staro mesto, v gornjem Mirnu in Orehovljah. V občini bo rekonstruiranih in na novo zgrajenih devet črpališč ter 10.216 metrov fekalne kanalizacije. Eden od tlačnih kanalizacijskih vodov prečka Vrtojbico nasproti starega kulturnega doma, danes ima tam sedež občinska uprava. Da čez reko ne bi bila speljana zgolj kanalizacijska cev, so pri podjetju Vodovodi in kanalizacija s soglasjem občine zadevo polepšali in nadgradili v mostič za pešce in kolesarje, ki se vklaplja v dokončno ureditev kulturno-upravnega središča Mirna. Celotna dolžina mostne konstrukcije znaša 50 metrov, v širino jih meri skoraj pet. »Most je izveden iz okroglih jeklenih profilov povezanih v prostorsko paličje, ki ima v prerezu elipsasto obliko. Jeklena prekladna konstrukcija je na bregovih vpeta v betonske konzolne opornike iz vidnega betona. V eni izmed cevi jeklene konstrukcije je vgrajena tlačna kanalizacijska cev,« je Gorjan postregel s tehničnimi platmi nove mirenske pridobitve, ki je prejšnji teden skupaj s celotnim projektom izgradnje kanalizacije v kraju uspešno prestala tehnični pregled, v kratkem naj bi dobila tudi uporabno dovoljenje. »Sicer pa je projekt celotne kanalizacije v Mirnu praktično končan,« dodaja Gorjan. V primeru izgradnje in dograditve kanalizacije v Novi Gorici in Šempetru pa so podaljšali rok izgradnje na konec poletja. V prvem primeru gre za izgradnjo 1.753 metrov fekalne kanalizacije in 19 na novo zgrajenih oz. nadgrajenih razbremenilnikov, nadgradnjo treh zadrževalnih bazenov in izgradnjo enega črpališča. V občini Šempeter-Vrtojba pa gre za izgradnjo 6.770 metrov fekalne kanalizacije, gradnjo in nadgradnjo osmih razbremenil-nikov, izgradnjo dveh črpališč ter enega zadrževalnega bazena. Kje gre torej iskati vzroke za omenjeno zamudo? »V vremenu, v zapletih okrog gradbenega dovoljenja na Fieglovi ulici v Šempetru - kjer smo prejeli sklep, da je leto ponovno v veljavi - in zaradi kasnejšega začetka del na Pristavi. Pričakujemo pa, da bo kanalizacija v obeh občinah funkcionalno zaključena do konca poletja. Kar pa se tiče čistilne naprave, pa gre po planu, zaključek je predviden konec oktobra,« še pojasnjuje Mitja Gorjan. Katja Munih GORICA - Snovanja centra Emil Komel Glasbene promenade Prizorišče današnjega koncerta z udeležbo izjemnih solistov bo mestno gledališče Verdi Center za glasbeno vzgojo Emil Komel je vključil zaključno letno akademijo v niz spomladanskih koncertov Snovanja 2015. Tako je lahko širšemu občinstvu prikazal bogato didaktično delovanje in visoko izvajalsko raven. Večer z naslovom Glasbene promenade v parku je potekal v petek prejšnjega tedna v parku in deloma vili Coronini Cronberg v Gorici. Prizorišče današnjega koncerta iz ciklusa Snovanj pa bo mestno gledališče Verdi, kot se spodobi zaradi udeležbe izjemnih solistov. V najrazličnejših kotičkih prostranega Coroninijevega parka je v petek nastopilo krepko čez sto bolj ali manj mladih glasbenikov - skupno z nekaterimi mentorji in sodelavci ArsAteljeja - v različnih zasedbah: izkazali so se pevci treh zborov (Veseljaki, Otroški in Mladinski zbor Emil Komel), šolski godalni orkester, skupina kitaristov, ansambel jazz in moderne glasbe, štiri plesalke, mladi tolkal-ci, trije saksofonisti, pianisti, dve harfist-ki, flavtistka, čelist in harmonikar. Spored je povezovala ravnateljica šole Alessandra Schettino, k uspešni izvedbi večera pa je pripomoglo tudi vreme. Današnji dogodek v mestnem tea- Nastopajoči in občinstvo v Coroninijevem parku foto l.k. tru, ki ga poklanjajo ob dnevu republike, se bo začel ob 18.15 in bo s prostim vstopom. V okviru projekta Solo&Orkester 2015 ga ob centru Komel prireja ArsAte-lier. Solisti bodo violinist Črtomir Šiško-vič, sopranistka Sabina Cvilak in Alessandra Sagelli na fortepianu. Spremljala jih bosta orkestra ArsAtelier Silvan Kerševan iz Gorice in Collegium Apollineum iz Vidma pod taktirko dirigenta Marca Feruglia. V uvodu prireditve bo premierni prikaz multimedijskega umetniškega projekta Paula Davida Redferna Withoutguilt - Sen-za colpa 2015. ŠTANDREŽ - Praznik špargljev Zabava, ples in nagrade za otroke Množična udeležba na prireditvi Prosvetnega društva V župnijskem parku v Štandrežu se je v nedeljo zaključil tradicionalni Praznik špargljev, ki ga je priredilo Prosvetno društvo. Številno publiko je v dobro voljo najprej spravila komedija Gremo v teater, v kateri sta nastopila Majda Zavadlav in Božidar Tabaj, sledili so poskočni nastopi plesnih skupin društva Vipava s Peči, nakar je predsednik društva Marko Brajnik s pokali nagradil otroke, ki so sodelovali na likovnem ex-temporeju. V skupini najmlajših so priznanje prejeli Maj Makuc (1. mesto), Denis Makuc (2. mesto) Publika (levo) ter Majda Zavadlav in Božidar Tabaj med igro in Leonardo Campo Dall'Orto (3. mesto), med učenci 1. in 2. razreda osnovne šole se je najbolj izkazala Nina Turel, za njo sta se uvrstili Anna Milanese in Larisa Peršič, v skupini večjih osnovnošolcev pa so pokal prejeli Sara Peršič (1. mesto), Ivana Marussi (2. mesto) ter Makrina Quinzi in Janiki Cingerli (3. mesto ex-aequo). Nagrado za najbolj množično skupino udeležencev je prejel prvi razred osnovne šole Fran Erjavec. Sledila je glasbena točka članic Društva žena iz Vrtojbe, za konec pa še ples z ansamblom Hram. NOVA GORICA - Hit Poslanec proti, župan za prodajo Hitova poslovna stavba foto k.m. Novogoriški poslanec Matjaž Nemec (SD) je te dni opozoril na državni predlog Strategije za upravljanje kapitalskih naložb. Iz dokumenta je, tako Nemec, mogoče razbrati, da je igralništvo za državo suha veja, ki jo je treba odžagati oziroma prodati. »Ne moremo si drugače razlagati sprememb v klasifikaciji podjetij v okviru strategije, ko je bilo podjetje Hit sprva predvideno kot strateško, kasneje pomembno, sedaj - v zadnjem predlogu - pa se umešča v kategorijo portfeljskih naložb, torej podjetij, katerih delež naj država v celoti proda,« opozarja Nemec. Državno strategijo pa, po drugi strani, podpira novogoriški župan Matej Arčon, ki je mnenja, da se je država doslej izkazala kot slab gospodar Hita. Z omenjenim predlogom slovensko igralništvo, ki je še pred leti imelo status dejavnosti, ob kateri bi zaradi nezmožnosti, nemoči ali pomanjkanja politične volje na odgovornost klicali najvišje politične funkcionarje, je po Nemčevem prepričanju s to strategijo dokončno dobilo status odpisanega. »Trenutno dostopne informacije nas ne morejo navdati z optimizmom, da bo vlada z novim zakonom o igralništvu dokončno okvirila vse razvojne poti, po katerih naj v prihodnje hodi slovensko igral-ništvo. Prav tako v zraku ostaja vprašanje, povezano z lastniškim deležem lokalnih skupnosti v podjetju Hit, s tem pa tudi vprašanje razvoja celotnega območja, posredno vezanega na delovanje podjetja,« ocenjuje Nemec in dodaja, da Hit zaradi vloge, ki jo ima na širšem lokalnem področju ter nasploh zaradi potenciala dejavnosti, spada pod pomembna podjetja, v katerih naj država ohrani 25 odstotkov delnic in en glas, še posebej, ko je pred sprejemom novega zakona o igralništvu. Slednji bi moral dejavnost igralništva usmeriti na pot novih razvojnih priložnosti, ne pa zgolj krpati zakonske primanjkljaje preteklosti potem, ko bodo slovenska največja igralniška podjetja že na spisku za prodajo, opozarja poslanec. »To potezo vlade popolnoma podpiram, saj je država doslej v Hitu pokazala, da ni dovolj dober gospodar,« pa po drugi strani meni župan Arčon in spomni, da je igralništvo regulirano z zakonodajo. »Smiselno se mi zdi, da dobi Hit strateškega partnerja z jasno vizijo in strategijo. Ob tem poudarjam, da je zelo pomembno, da mestna občina ohrani delež v družbi,« meni župan in dodaja, da družba Hit ne nazadnje posluje v tem okolju, kar ima na življenje v njem zagotovo vpliv. Za komentar o predlogu državne strategije smo zaprosili tudi vodstvo Hita, a je bil odgovor predsednika uprave Dimitrija Picige, pričakovano sicer, kratek: »Gre za zadevo, ki je povezana z odločitvijo lastnikov, se pravi države.« (km) 1 6 Torek, 2. junija 2015 GORIŠKI PROSTOR SOVODNJE - Kadet Ludovit Palman, Slovak v ogrski vojski Sto let od izginotja Monumentalno kostnico v Redipu-lji obiskuje ob praznikih (zlasti novembrskih) mnogo ljudi, kaj šele danes, ko se vse mogoče ustanove, združenja in društva spominjajo stoletnice začetka prve svetovne vojne. Ob nasprotovanju tedanji vojni, s čimer se v obvestilih in na plakatih kitijo vse pobude, se vsesplošni pomp spreminja - hoteli ali ne hoteli - v njeno slavljenje. Med vrsticami napovedi, govorov in komentarjev je še čutiti občudovanje. Tudi v uradnih govorih je bilo marsikdaj zaznati poklon mrtvim ne zato, ker so padli, temveč predvsem zaradi zasluge, da sta Trento in Trst končno prišla v naročje »domovine«. Kostnico obiskujejo pravnuki italijanskih vojakov, ki so padli na Krasu, da počastijo kraj, kjer so posmrtni ostanki njihovih dragih, katerih ime je zapisano na kamnitem stopnišču. Ostanke padlih so iz številnih vojaških pokopališč prenesli med dvema vojnama, enako kot so druge prenesli v kostnico na Oslavju in nad Kobaridom ter v Venetu in na Tridentinskem. Poleg kostnice, pod katero se je lani odvijal odmevni simfonični koncert pod vodstvom dirigenta Riccarda Mutija in v kateri so zbrani ostanki sto tisoč italijanskih vojakov, je nekaj sto metrov stran, v Foljanu, še eno pokopališče, v katerem so posmrtni ostanki sedem tisoč avstro-ogrskih vojakov. Sicer pa je osem tisoč prav tako cesarskih vojakov oziroma njihovih ostankov shranjenih v prej navedeni veliki kostnici - stopnišču. V letih po drugi svetovni vojni so na pokopališče prenesli ostanke cesarskih vojakov, ki so prav tako kot tedanji italijanski nasprotniki padli na Krasu ali umrli za posledicami ran in bolezni v vojaških poljskih bolnišnicah. Tja so jih prenesli iz številnih majhnih začasnih pokopališč, ki so jih skopali tik za frontno črto, v glavnem seveda na Krasu. Sicer pa jih je bilo polno vse tedanje frontno zaledje. Ta so sedaj večinoma v Sloveniji. Pokopališča so največkrat bila v neposredni bližini vojaških poljskih bolnišnic, kamor so prepeljali ranjence. Padle v obojestranskih napadih so pokopavali tudi v neposredni bližini frontne črte in jarkov. Ni bilo ne časa in niti prevoznih sredstev, da bi jih odpeljali v bolj oddaljeno zaledje. Na italijanski strani meje so posmrtni ostanki avstrijskih, madžarskih, čeških, slovaških in po narodnosti drugih vojakov tudi v Palmanovi, Nabrežini in na Proseku. Za velik del njih imajo na se- znamih tudi imena. Povzeli so jih s ploščic na grobovih, če so se seveda ohranile. Dogajalo se je, da so v vsakem grobu ležala tudi po tri trupla; včasih so bila trupla nerazpoznavna in brez ploščice. Popravilo in ponovno zanimanje za »madžarsko kapelico« pri Vižintinih v Dolu dokazujeta, da se med vnuki in vnukinjami obnavlja spomin na pred skoraj sto leti padle dede. Skoraj pa zaradi tega, ker se pri nas vojna ni začela pred sto, temveč pred devetindevetdesetimi leti. Potomci in uradne osebnosti prihajajo iz krajev nekdanjega cesarstva Franca Jožefa. Pred kakšnim desetletjem so slovenske turistične agencije vabile na »izlet v Doberdob«, ker je zaradi ljudskega izročila in istoimenskega romana Preži-hovega Voranca obveljala takšna oznaka, čeprav je kostnica kar nekaj kilometrov oddaljena od kraške vasi in občine. V zadnjem desetletju pa prihaja čedalje več potomcev padlih Madžarov, Čehov, Slovakov in Poljakov. Sedaj gostilničar in pred leti sovo-denjski župan Vid Primožič ima zanimivo dokumentacijo, ki izpričuje že dve desetletji staro poizvedovanje slovaškega državljana Františeka Cirfusa, doma iz Trenčina, ki ga je zanimalo, ali je mogoče izvedeti, kje je pokopan njegov stric Lu-dovit Palman. Aprila 1994 je napisal pismo, naslovljeno »občinskemu svetu v Cotičih«. Pismo je napisal v slovaščini in ga dal prevesti v italijanščino. Kadet pripravnik Lu-dovit Palman, v madžarskem jeziku Ovojnica pisma, ki je bilo poslano na sovodenjsko županstvo v aprilu pred desetimi leti (levo), avstro-ogrsko pokopališče v Foljanu (zgoraj) označen kot Lajos Palmann (neverjetno je, kako je prekrščevalna kuga razširjena v večinskih narodih), je namreč padel 11. novembra 1915 pri Cotičih na doberd-obskem Krasu. Dodeljen je bil 17. madžarskem regimentu, ki se je takrat vojskoval v jarkih na Vrhu. Zakaj pomadža-reno ime in regiment? Slovaška je tedaj bila v ogrski polovici habsburškega cesarstva. Trenčin leži na glavni cesti med Bratislavo in Poljsko. Inž. Cirfus je hranil v zbirki družinskih listin nekaj madžarsko napisanih papirjev, iz katerih izhaja, da so kadeta Palmanna pokopali pri Cotičih, kjer je bila vojaška bolnišnica. Poleg nje je bilo pokopališče. Očitno je vojak bil hudo ranjen, prepeljali so ga v pre-vijališče, ni pa preživel. Pismo je prispelo na sovodenjsko županstvo. Nanj je župan Vid Primožič odgovoril in v začetku aprila leta 1995 je prispelo v Sovodnje že drugo pismo, napisano v slovaščini in italijanščini s priloženimi fotokopijami v madžarščini napisanih listin vključno s Palmanovo vojaško izkaznico. Iz dostavljenih listin je bilo mogoče razbrati premike vojaškega oddelka, v katerem je služil padli Slovak. Iz Trenična je odpotoval 31. oktobra 1915, naslednjega dne je bil na Dunaju, dan kasneje v Ljubljani; 3. novembra je njegova enota bila na Opčinah in nato v Prvačini. Tam so izstopili z vlaka in naslednjega dne korakali v Volčjo Drago, Lukežiče in Bilje. V Črnce na Vrhu so dospeli 5. novembra. Tam je bila nameščena njihova brigada. Iz Ludoviteve beležke je mogoče razbrati, da je tistega dne lilo iz oblakov, da so grmeli topovi, italijanski in ogrski vojaki pa so se tudi obstreljevali iz jarkov. Madžari so zajeli 2.200 italijanskih pešakov, 200 Madžarov je bilo ranjenih in odpeljali so jih v frontno bolnišnico v Prva-čino. Tu se dnevnik Ludevita - Ludvika -Lajosa konča, uradne listine pa dokazujejo, da je že nekaj dni kasneje umrl in so ga pokopali. Od doma je odšel le ducat dni prej. To je vojna! Palmanovega imena v Italiji shranjenih seznamih avstro ogrskih padlih vojakov ni. Odgovora na vprašanje, kje so ga pokopali, sta lahko dva: ali so njegove posmrtne ostanke že med vojno prenesli v zaledna pokopališča, ki so jih uredili na ozemlju Slovenije, ali se je tablica z njegovim imenom na grobu izgubila in zato sodijo njegovi ostanki med neznane vojake. Aldo Rupel Povzetek prevoda drugega pisma, naslovljenega sovodenjskemu županu 2. aprila 1995: Spoštovani župan, Vaše pismo, ki sem ga z nestrpnostjo pričakoval, je prispelo 23. junija 1994 hkrati z zemljepisnimi kartami in posnetki. Škoda, da moja stara mati in mati ne živita več, ker bi bili z vsem zelo zadovoljni. V prilogi Vam pošiljam specialko v razmerju 1:75.000, na kateri ni označena občina Vrh, kamor spada naselje Cotiči. Na zemljevidu v razmerju 1:10.000, ki ste mi ga poslali, niso navedeni Črnci, temveč le oznaka Case. Iz frontnega zapisa mojega strica je mogoče razbrati, da je prav tam bilo poveljstvo 16. brigade. Zelo bi bil vesel, če bi mi poslali specialko v razmerju 1:10.000 območja, ki leži vzhodno od Ga-brij do Prvačine. Kot izvira iz frontnih dopisov, je moj stric umrl na začetku četrte bitke na Soči, ki je trajala od 10. novembra 1915 do 5. decembra 1915. Italijanski podatki navajajo, da je v 25 dneh umrlo 49.000 italijanskih vojakov in okrog30.000 avstro ogrskih. 28. februarja 1916 nam je Teritorialna milica v Trenčinu izročila beležko, prstan, denarnico in izkaznico s fotografijo. Zanima pa me tudi, ali je mogoče kje najti sezname padlih, iz katerih bi bilo razvidno, koliko je bilo Slovakov. Želim si tudi, da mi pošljete posnetke pokopališč pri Cotičih in Črncih, vrha Debele griže, naselja Črnci in spomenika pri Cotičih, tudi če niso posnetki vezani na vojna dogajanja, raje če so iz zimskega časa, ko ni bujnega rastlinja, a ko pokrajina ni zasnežena. Pišem Vam v italijanščini in tudi v svojem materinem jeziku ter Vas naprošam, da mi odgovorite v italijanščini in v svojem materinem jeziku, ki bi ga rad spoznal. Vaš materin jezik je postal neločljivi del dogajanja na tistem ozemlju, ki ga je napojila naša kri. Domnevam, da bi se lahko razumela v najinih izvirnih jezikih. Škoda, da se pri nas ne najdejo knjige in slovarji v Vašem jeziku. Trenčin 2. april 1995. František Cirfus. DOL - Dvesto udeležencev na pohodu društva Kras Po pobočjih vzdolž fronte V čiščenje poti, jas in dohodov h kavernam so vložili velik napor - Pričakovali so še večjo udeležbo - Obžalujejo, da Doberdob ni bil vključen v Pot miru Pohodniki na okrepčevalni postaji (zgoraj), vojaki v strelskem jarku (desno) vip Preko dvesto ljudi se je v nedeljo udeležilo Pohoda miru po pobočjih med Dolom, Opatjim selom, Novo vasjo in Kre-menjakom. Kulturno in športno društvo Kras Dol-Poljane se je na takšen način pridružilo nizu pobud, ki so namenjene ovrednotenju spomina na prvo svetovno vojno in odkrivanju sledi, ki jih je ta pustila v naših krajih. Iz tega vidika so Dol ter strmine, ki se dvigajo proti Opatjemu selu in Novi vasi, prava zakladnica. Po teh pobočjih je še pred kakšnim desetletjem potekala dobro zavarovana državna meja, kar je omogočilo ohranitev številnih vojaških objektov. V prvi vrsti gre za desetine kavern in zaklonišč, ki so jih med avgustom 1916 in oktobrom 1917 pripravile italijanske inženirske enote. Naleteli bomo tudi na temelje in zidove poveljniških mest, skladišč in poljskih bolnišnic. Gosto grmičevje je že prekrilo kilometre strelskih in povezovalnih jarkov, izučeno oko pa bo poleg njih izsledilo tudi veliko spominskih plošč, ki so jih za sabo pustili vojaki. Progi nedeljskega pohoda - daljša je merila 13, krajša pa 8 kilometrov - sta pomagali pri odkrivanju vseh teh zanimivosti. Po startu izpred doma Pavline Komel na Palkišču so jo pohodniki mahnili proti zaselku Vižintini, kjer so si ogledali ostanke avstro-ogrskega spomenika in pokopališča, madžarsko kapelico, italijansko vodno korito in še kaj. Pot jih je nato vodila do Devetakov, sledil je vzpon po kolovozu do Opatjega sela. Tam so jih sprejele domačinke v narodnih nošah, v bližnjem strelskem jarku pa skupina »avstro-ogrskih vojakov« s puškami in mitraljezom Schwart-zlose. Pohodniki so nato nadaljevali pot do Nove vasi, kjer so si ogledali piramido madžarskega 4. polka. Tam sta se trasi ločili. Ljubitelji daljših pohodov so se podali na Kre-menjak nad Jamljami in so si pri povratku ogledali Prhavčjo jamo na Vardi, ostali pa so se iz Nove vasi spustili do Ferletičev ter skozi Hišarje in Mikole dosegli cilj na Pal-kišču. Društvo iz Dola je pohod skrbno pripravilo; k sodelovanju je povabilo Krajevno skupnost iz Opatjega sela in tamkajšnje društvo žensk Žbrinca, društvo Danica z Vrha, Kraške krte, društvo I Grigioverdi in posameznike. Vsem se je zahvalila predsednica društva Kras Katjuša Kosič, ki je tudi povedala, da so društveni člani veliko truda vložili v čiščenje zaraščenih poti, jas in dohodov h kavernam. Omogočili so tudi dostop do vojaškega pokopališča v Mi-kolih, kjer se ob manjši kapelici nahaja še nekaj nagrobnih kamnov. Nekoliko razočarani pa so bili nad udeležbo, saj so pričakovali še več pohodnikov. »Z lansko in letošnjo pobudo smo želeli pritegniti pozornost krajevnih oblasti in ustanov ter doseči, da bi tudi doberdobsko občino vključili v Pot miru. Žal nismo bili uslišani. Škoda, kajti Dol in doberdobski Kras nasploh lahko obiskovalcu marsikaj pokažeta,« je dejala Katjuša Kosič. (vip) / GORIŠKI PROSTOR Torek, 2. junija 2015 17 GORICA - Do nedelje festival In\Visible Cities Delavnica prihodnosti Gorica, ki se še oklepa preteklosti in ima nemalo težav s sedanjostjo, bo z jutrišnjim dnem in do nedelje delavnica prihodnosti po zaslugi prvega urbanega multime-dijskega festivala In\Visible Cities. V mesto ga bo prineslo združenje 47|04 s finančnim doprinosom programa EU Creative Europe, dežele FJK in goriške občine ter s sodelovanjem trinajstih partnerjev. V prihodnost bodo mesto usmerili umetniki in ustvarjalci - večinoma mladi -iz petih držav, v festivalsko dogajanje bodo ob Gorici vključeni še Trst, Nova Gorica in Miren-Kostanjevica. Na programu so interaktivni performansi, video in zvočni mapping, umetniške instalacije, stro- Mednarodno koprodukcijo Nora Gregor - Skriti kontinent spomina bodo za festivalsko publiko uprizorili jutri v novogoriškem gledališču kovne delavnice in seminarji na temo ino-vativnosti in pametnega mesta (t.i. smart city). Vabilu so se odzvale tudi osebnosti z umetniške scene, na primer Teho Teardo, dobitnik nagrade Ennio Morricone na Italia Film Festu in nagrade David di Dona-tello za glasbo v Sorrentinovem filmu Il Divo, dalje duo Bachi Da Pietra, Martin Romeo, Davide Ondertoller ... Uradno odprtje festivala bo jutri, 3. junija, ob 21. uri na goriškem Travniku, sredi katerega so namestili oder. Sprva je bilo napovedano, da se bo otvoritveni večer na osrednjem mestnem trgu nadaljeval z med- narodno trijezično koprodukcijo Nora Gregor - Skriti kontinent spomina slovenske avtorice in režiserke Nede R. Bric. Včeraj pa so sporočili, da jo bodo za festivalsko publiko uprizorili jutri ob 21.45 v novogoriškem gledališču; organiziran bo brezplačni prevoz, avtobus bo občinstvo pričakal na dnu predora Bombi, ob križišču med ulicama Bombi in Giustiniani. Na festivalu bo sodelovala tudi v Londonu živeča slovenska umetnica Eva Sajo-vic, ki se bo predstavila s projektom Age of Plenty. Njeni umetniški projekti so socialno angažirani in s poudarkom na margi- Iz predstave Nora Gregor - Skriti kontinent spomina (zgoraj), festival je v Raštelu dvignil rolete z vhoda in izložb zaprte trgovine (levo) d. gregorič. bumbaca nalnih skupnostih oz. skupnostih, ki so izpostavljene procesom spreminjanja. Age of Plenty raziskuje spremembe v Gorici in Novi Gorici ter njuni okolici, kjer je zaznati krepko povišano brezposelnost. Številni poslovni objekti so prazni in mnoga podjetja se zapirajo. Njen projekt obenem raziskuje, na kakšen način se danes manifestira meja, ki je nekoč fizično ločevala mesti. Namen je omogočiti krajanom, da spregovorijo o delu, brezposelnosti in zaradi krize zaprtih prostorih (zlasti v goriškem Ra-štelu), ter raziskati načine za izkoriščanje razpoložljivega socialnega kapitala. Evine fo- tografske in zvočne instalacije bodo postavljene na glavnih ulicah v Gorici in Novi Gorici. Prostovoljne interesne dejavnosti oz. delavnice bodo potekale predvsem v popoldanskem času v prostorih nekdanje želez-nine Krainer v Raštelu; vodila jih bodo lokalna združenja, obrtniki in ustvarjalci, ki delujejo na različnih področjih (na primer dekoracija na steklo, oblikovanje torte, recikliranje, ročne spretnosti, permakulturno sajenje itd.). Namen praktičnih in teoretičnih delavnic bo omogočiti izmenjavo znanja in izkušenj, predstaviti nove in tradicionalne obrti, preučiti pojav brezposelnosti, spodbuditi ustvarjalnost udeležencev in razvoj mrež med institucijami, občani, mentorji in strokovnjaki v iskanju rešitev. Na voljo bodo vsem, ki jih omenjene teme zanimajo. Jutri med 16. in 17. uro bo v prostorih nekdanje železnine na primer delavnica o sestavi Europass življenjepisa; udeleženci naj prinesejo s sabo računalnik ali pametni telefon. Novi in ambiciozni goriški festival bo uspel le, če bo pritegnil aktivno udeležbo ljudi; program je vsem na voljo na spletni strani www.invisiblecities.eu. Vegefestival nagrajen Goriški festival vegetarijancev je na deželnem natečaju okolju prijaznih praznikov, ki ga prireja zveza Legambiente FJK, prejel dve nagradi. Lanski vegefestival (letos ga namreč žal ne bo) se je uvrstil na prvo mesto v kategoriji kulturnih dogodkov, v kategoriji »velikih praznikov« pa je zasedel drugo stopničko. Nagradi je v Vidmu prevzel Massimo Santinelli, predsednik združenja Eventgreen, ki festival prireja, in vodja podjetja Biolab. Žensko podjetništvo V palači De Bassa v Gorici bo v četrtek, 4. junija, posvet o ženskem podjetništvu, ki ga prireja Confcommercio. Potekal bo od 16. ure do 19.30, med udeleženkami bosta tudi Tatjana Devetak iz Lokande Devetak na Vrhu, ki bo govorila o gostinstvu in turizmu, ter psihologinja Ester Ferletič. Češki padalec trčil v zid V soboto se je pri naselju Kamnje v ajdovski občini poškodoval 33-letni češki jadralni padalec. Z vzletišča Lijak je odle-tel v smeri Ajdovščine. Okoli 14.30 ure je skušal pristati na travniku pri Kamnjah, med pristajanjem pa je padel v brezter-mični pas in zadel obcestni zid ter si poškodoval gleženj. Odpeljali so ga v bol- Koncert na Kostanjevici Nocoj z začetkom ob 20. uri bo na Kostanjevici koncert iz niza Glasba z vrtov sv. Frančiška. Nastopili bodo Erik Jurjev-čič (evfonij), Nives Pavlič in Tadej Horvat (klavir) ter Claudia Pana (flavta), vstop bo prost. (km) Jedrski program v Iranu V četrtek, 4. junija, ob 18. uri bo v Bevkovi knjižnici v Novi Gorici predstavitev knjige Nežke Figelj z naslovom »Jedrski program v Iranu in posledice za varnost v Izraelu«. Z avtorico se bosta pogovarjala profesor Andrej Černic in zgodovinar Renato Podbersič. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, Trg sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.20 - 17.30 -19.50 - 22.00 »Youth - La giovinezza«. Dvorana 2: 15.00 - 17.20 - 19.45 -22.15 »Fury«. Dvorana 3: 17.15 »Il racconto dei rac-conti«; 15.00 - 19.45 - 22.10 »Tomor-rowland - Il mondo di domani«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.45 -20.00 - 22.10 »San Andreas«. Dvorana 2: 15.00 - 17.20 - 19.45 -22.15 »Fury«. Dvorana 3: 15.00 - 17.10 - 19.50 -22.00 »Youth - La giovinezza«. Dvorana 4: 15.30 - 17.30 - 20.00 -22.10 »Pitch Perfect 2«. Dvorana 5: 15.00 - 22.15 »Tomor-rowland - Il mondo di domani«; 17.15 »Il racconto dei racconti«; 19.50 »San Andreas« (digital 3D). DANES V GRADU KROMBERK 21.00, »WoodStone - Ustvarjalne delavnice na Robidišču«; »Barviti kamninski svet v Zgornji Idrijci«; »Roženec s Krasa«; »Kamen, Kras, Čas« (Filmski junij 2015). JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.00 »Youth - La giovinezza«. Dvorana 2: 17.20 - 19.45 - 22.15 »Fury«. Dvorana 3: 17.15 »Il racconto dei rac-conti«; 19.45 - 22.10 »Tomorrowland - Il mondo di domani«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.10 »San Andreas«. Dvorana 2: 17.20 - 19.45 - 22.15 »Fu-ry«. Dvorana 3: 17.10 - 19.50 - 22.00 »Youth - La giovinezza«. Dvorana 4: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Pitch Perfect 2«. Dvorana 5: 17.15 »Il racconto dei rac-conti«; 19.50 »San Andreas« (digital 3D); 22.15 »Tomorrowland - Il mondo di domani«. ~M Koncerti »IL GIARDINO DEGLI INCONTRI« na temo nasilja nad ženskami: 3. junija ob 18. uri na dvorišču vile Olivo na Kor-zu Italia 61 v Gorici bo predstavitev knjige Gianfranca Volpina »Via le mani dai bambini«. Nastopili bodo gojenci glasbene šole Emil Komel. V GRADU KROMBERK: v četrtek, 4. junija, in 11., 18. in 25. avgusta ob 21. uri bo potekal »Festival Glasbe sveta«: 4 junija bosta nastopila kantavtor Bort Ross in skupina Patetico. Tržnico »Dobrote sveta« bodo odprli ob 19. uri; več na www.glasbesveta.org. »JAZZ & WINE OF PEACE SCONFI-NANDO 2015« v Krminu: v petek, 5. junija, ob 21.15 na Trgu Liberta bo koncert kvinteta Saya; v soboto, 6. junija, ob 21. uri bo v parku koncert skupine Metronomes. Vstop prost. H Čestitke ALDO in GRAZIELLA praznujeta danes 50 let poroke. Vsi, ki ju imajo radi, bodo z njima praznovali ob 11. uri pri maši v cerkvi v Pevmi, čestitajo jima in jima želijo še mnogo ljubezni hčerki Elena in Tanja ter Boris, Luca, Jessica, Deborah, Veronica, Dennis, Marco P., Marco D. in Vida. □ Obvestila AŠZ DOM prireja do 12. junija mesec odprtih vrat za učence osnovnih šol, ki želijo poskusiti minibasket, basket ali cheerleading. Vadbe v mesecu ma-ju-juniju bodo brezplačne (obvezno zavarovanje); informacije po tel. 3292718115 ali na domgorica@gmail.com (David Ambrožič). AKŠD VIPAVA v sodelovanju z ZSŠDI-jem organizira poletni kotalkarski kamp na Peči (Sovodnje) za otroke vrtcev od 29. junija do 3. julija med 8. in 12. uro ter za otroke in mlade osnovnih in nižjih srednjih šol od 15. do 19. in od 22. do 26. junija med 8. in 13. uro. Informacije po tel. 333-9353134 (Elena). GORIŠKI PARK VIATORI bo odprt danes, 2. junija, med 16. in 19. uro z vodenim obiskom ob 17. uri. GOKTOBERFEST poteka pod pokritim šotorom v nekdanji tržnici v Ul. Boccaccio 8 v Gorici še danes, 2. junija: ob 12. uri odprtje kioskov, med 12. in 16. tekmovanje v pripravi sladic »GOktoberCake«, med 15. in 17. uro otroški laboratoriji, ob 18. uri plesni nastopi, ob 19.30 glasba s skupino Filoacustico. Informacije in rezervacije miz na info@go4events.net ali po tel. 334-3333404. OBČINA SOVODNJE obvešča, da bo davčno okence na sedežu občine, zaradi bližajočega se roka plačila davkov TASI in IMU in nudenja informacij ter pomoči pri izračunu le teh, odprto ob naslednjih dneh in urnikih: v četrtek, 4. junija, v torek, 9. junija, in v torek, 16. junija, od 8.30 do 10.30. KRUT obvešča, da se bliža odhod na skupinsko obmorsko letovanje v Špadice pri Poreču od 20. do 30. junija. Člani z goriškega se za vse informacije in poravnavo salda lahko zglasijo v pisarni na Korzu Verdi 51/int., v torek, 9. junija, med 9. in 12. uro, tel. 0481-530927, ali na sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8, 2. nad. - tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. 0 Prireditve 50 LET SLOVENSKEGA SKAVTIZMA NA GORIŠKEM v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici v nedeljo, 7. junija: ob 16.30 odprtje dokumentarne razstave, ob 17.30 zbor z dviganjem zastave, pozdravi načelnikov in gostov, klici vodov; ob 18. uri maša ob so-maševanju sedanjih in nekdanjih duhovnih asistentov. Sledijo večerja, druženje, čas za ogled razstave in filmov, ob 20.30 taborni ogenj, ob 22.30 zaključek s pesmijo slovesa. V GORICI: v palači Attems na Kornu bo v četrtek, 4. junija, ob 20.15 predstavitev knjige Borisa Pahorja »La citta del Golfo«. Uvodno besedo bo imela Tatjana Rojc, z avtorjem se bo pogovarjal Walter Chiereghin, prevajala bo Marija Kacin. V GORICI: v Kulturnem centru Lojze Bratuž bo v sklopu niza »Srečanj pod lipami« v četrtek, 4. junija, ob 20.30 gost zgodovinar in predsednik komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman, avtor monografije z naslovom »Ni bilo lahko, a smo obstali in stojimo«, na temo povojnih pobojev v Sloveniji. OBČINSKI PRAZNIK V SOVODNJAH 2015 - Junijski večeri: 7. junija piknik na sedežu ribiškega društva Vipava; 10. junija ob 20.30 na sedežu društva v Gabrjah predvajanje dokumentarca »Ujeta voda«, Anje Medved in Nadje Velušček (projekt Living fountains); 11. junija ob 20.30 v centru KŠD Danica na Vrhu zgodovinska razstava in predstavitev knjige »Vrh 19152015«, prireja KD Danica; 16. junija ob 20. uri na Frnaži v Rupi (v primeru slabega vremena na sedežu društva) literarni večer s pesnikom in novinarjem Jurijem Palj-kom; 20. in 21. junija šagra na Peči; 21. junija ob 9. uri na Vrhu pri Jamarski koči predstavitev delovanja Kraških krtov in ogled jame Kraljice Krasa ter arheološke jame »Pogriže«; 21. junija ob 18. uri v Kulturnem domu Jožef Češčut v Sovodnjah slavnostna seja občinskega sveta s kulturnim programom in podelitvijo priznanj; ob sv. Ivanu kresovanje na Largi na Vrhu v organizaciji PD Vrh sv. Mihaela; 27. junija tekmovanje v ribolovu v organizaciji ribiškega društva Vipava. JUTRI V GORICI: 11.30, Renzo Beltra-me iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ignacija in na glavno pokopališče. JUTRI V GRADIŠČU: 11.00, Antoniet-ta Perco vd. Torresan (iz Trsta) v stolnici in na pokopališču. JUTRI V RONKAH: 10.00, Giovanna Bos-carol vd. Balzarini (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Štefana v Romjanu in na pokopališču v Ronkah. 11.30, Ubaldo Romanin (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca, sledila bo upepelitev. JUTRI V ŠTARANCANU: 10.30, Silvano Nocent (iz Palmanove) v cerkvi, sledila bo upepelitev. JUTRI V KRMINU: 14.00, Ivano Turus (iz goriške bolnišnice ob 13.30) v stolnici in na pokopališču. 1 8 Torek, 2. junija 2015_RADIO IN TV SPORED ZA DANES _RAI3bis_ SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Reportaža: Festival amaterskega gledališča Mavhi-nje, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 _RAJI_ 6.00 Aktualno: Il caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 10.00 Dan republike 11.20 Mezzogiorno Italiano 12.25 Serija: Don Matteo 14.05 16.40 Estate in di-retta 17.40 Nad.: Che Dio ci aiuti 18.50 Igra: Reazione a catena 20.30 Igra: Affari tuoi (v. F. Insinna) 21.15 La Partita del Cuore 2015 23.35 Aktualno: Porta a porta _RAJ2_ 6.00 Nad.: Lena 7.00 Nad.: Streghe 7.40 Nad.: Il tocco di un angelo 8.25 Serija: Il no-stro amico Charly 9.5013.30 Rubrike in vreme 10.45 Cronache animali 11.20 Serija: Il nostro amico Kalle 12.10 Serija: La nostra amica Robbie 13.0017.55, 18.20, 20.30, 0.15 Dnevnik 14.00 21.10 Detto fatto 15.30 Serija: Ghost Whisperer 16.15 Serija: Cold Case 18.00 Športna rubrika 18.50 Serija: Blue Bloods 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 23.15 2Next - Economia e futuro _RAJ3_ 6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buongiorno Re-gione 8.00 Agora 10.00 Sordi a Studio Uno 10.25 Film: Guardia, guardia scelta, briga-diere e maresciallo (kom., It., '56) 11.55 14.00, 18.55, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 The Cooking Show - Il mondo in un piatto 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.15 Film: Spaghetti House (dram., It., '82) 17.00 Servizio Civile, giovani per un Italia solidale 18.15 Dok.: Geo 20.00 Variete: Blob 20.15 #TreTre3 20.30 Serija: Il candidate - Zucca presidente 20.35 Serija: Un posto al sole 21.05 Ballaro _RAJ4_ 12.20 Heroes 13.05 19.25 Doctor Who 13.55 20.20 Star Trek Enterprise 14.40 9021015.25 Heartland 16.10 Streghe 17.45 Novice 17.50 The Lost World 18.40 Andromeda 21.10 Film: The Expatriate - In fuga dal nemico (triler, '12) 23.00 Mainstream 2015 23.25 Film: Transit (akc.) _RAI5_ 13.40 Grattacieli d'autore 14.10 La Terra vista dal cielo 14.55 Aktualno: Anica - Ap-puntamento al cinema 15.00 Attenbo- rough, una vita per la natura 15.55 Concerto per Milano 17.30 Dialoghi dal Salone del libro 18.00 Novice 18.05 Trans Europe Express 19.15 Koncert: Dan republike 20.45 Passepartout 21.15 Film: The Limits of Control (krim.) 23.20 David Letterman Show RAJ MOVIE 14.00 Film: La macchina umana (dram., '03, i. A. Hopkins, N. Kidman) 15.55 Film: Monsieur Batignole (dram., '02) 17.40 Novice 17.45 Film: Il grande Jake (vestern, '71) 19.40 Film: Acapulco, prima spiaggia... a si-nistra (kom., It., '82) 21.15 Film: Hurricane - Il grido dell'in-nocenza (dram., '99, i. D. Washington) 23.45 Film: Tutti i santi giorni (kom., It., '12) RAI PREMIUM 11.25 Nad.: Un posto al sole 12.25 Nad.: Terapia d'urgenza 13.2519.25 Nad.: Terra Nostra 14.10 Aktualno: Anica - Appunta-mento al cinema 14.15 22.55 Serija: Sulle tracce del crimine 16.15 The Cooking Show - Il mondo in un piatto 16.45 Gran-Premium 17.00 Nad.: Tutti pazzi per amo-re 17.50 Novice 17.55 Nad.: Batticuore 18.40 Nad.: La signora in rosa 20.15 Serija: Provaci ancora prof! 21.20 Serija: Padre Brown 23.50 Serija: Delitti privati _RETE4_ 6.40 Serija: Miami Vice 8.45 Nad.: Cuore ri-belle 9.40 Serija: Carabinieri 10.45 Rubrika: Ricette all'italiana 11.3018.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La si-gnora in giallo 14.00 Lo Sportello di Forum 15.30 Ieri e oggi in Tv 16.00 Film: Il giro del mondo in 80 giorni (pust.) 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 21.15 La strada dei miracoli _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Film: Lilly Schönauer - Come una favola (kom.) 16.10 Amici fase serale 16.20 Nad.: Il segreto 17.00 Po-meriggio Cinque 18.45 Caduta libera 20.40 Show: Striscia la notizia - La voce dell'in-decenza 21.10 Nad.: Il sospetto 23.30 Film: I pilastri della Terra (dram.) _JTALJA1_ 6.55 Risanke 8.30 Nad.: Smallville 10.15 Serija: Chuck 12.05 Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 18.30 Dnevnik, vreme in prometne informacije 13.00 Šport 13.55 Nan.: Simpsonovi 14.15 Film: Paladin - Dawn of the Dragon Slayer (fant.) 16.15 Film: Il ritorno di Nessie (pust.) 19.25 Serija: C.S.I. - Miami 21.10 Serija: The Flash 22.05 Serija: Arrow 23.10 Nad.: The 100 _IRIS_ 13.05 Film: Zio Adolfo in arte Führer (kom., It., '78) 15.05 Film: Velocita massi-ma (dram., '02) 17.15 Film: Cane e gatto (kom., '82, i. B. Spencer) 19.10 Serija: ATeam 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: Sella d'argento (vestern, '78) 22.55 Film: Banda di J. & S. - Cronaca criminale del Far West (vestern, '72) _laz_ 7.00 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 19.55 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.40 Serija: Commissario Navarro 16.20 Serija: Le strade di San Francisco 18.05 Serija: Il commissario Cordier 20.30 Otto e mezzo 21.10 DiMartedi _LA7D_ 6.30 I menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 Chef per un giorno 9.101 menu di Be-nedetta 11.00 20.05 Cuochi e fiamme 13.00 21.10 Nad.: Grey's Anatomy 15.00 Serija: Providence 17.00 19.00 Cambio moglie 18.55 Dnevnik TELEQUATTRO 6.0013.20, 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 6.30 12.55 Rubrika: Le ricet-te di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 8.30 Dok.: Piccola grande Italia 12.30 Rotocalco Adn-kronos 12.40 Aktualno: Salus Tv 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.45 21.00 Qui studio a voi stadio 18.00 23.30 Trieste in diretta 20.00 Dodici minuti con Cristina 20.15 Happy Hour _LAEFFE_ 11.30 Bourdain: Cucine segrete 13.10 Il cuoco vagabondo 15.00 Chef Sara in Europa 16.50 Jamie: Menu in 30 minuti 18.20 Jamie: Menu in 15 minuti 18.50 Dok. film: Half the Sky - L'altra meta del cielo 21.00 Nad.: Annika - Crime Reporter 22.45 Film: 2 giorni a Parigi (kom.) _CIELO_ 12.00 Junior MasterChef Australia 14.15 Junior MasterChef Italia 16.00 Buying & Selling 17.00 Case in rendita 18.00 Fratel-li in affari 20.00 House of Gag 21.00 MasterChef Canada 23.00 Quattro matrimoni in Italia _DMAX_ 12.30 Bear Grylls: Celebrity Edition 14.10 21.10 Nudi e crudi 15.55 Turtleman 16.50 A mani nude nella palude 17.45 River Monsters 22.00 Messi alle corde 22.55 Caccia all'uomo 23.45 Most Shocking SLOVENIJA1 6.00 Kultura 6.05 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.20 Kviz: Vem! 11.10 Nad.: Moji, tvoji, najini 12.00 Duhovni utrip 12.20 Dok. odd.: Meje mojega jezika niso meje mojega sveta - Duh ni nikoli gluh 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti in vreme 13.30 Studio City 14.20 NaGlas! 14.35 Evropski magazin 15.10 Mostovi -Hidak 15.50 18.00 Risanke in otroške oddaje 16.15 Umetni raj 17.30 0.35 Posebna ponudba 17.55 Novice 18.20 Nad.: Fina gospa 19.30 Slovenska kronika 20.00 Nad.: Obupani starši 20.45 Kino Fokus 21.00 Dok. odd.: Življenje s popusti 22.00 Odmevi 23.05 Globus 23.35 Pričevalci SLOVENIJA2 7.00 Risanke in otroške oddaje 8.30 Zgodbe iz školjke 8.55 Opus 9.00 Dok.: Slovenski vodni krog 9.55 Zabavni kanal 10.15 Dobro jutro 13.0019.00, 0.45 Točka 13.55 Slovenski pozdrav 15.20 Na vrtu 15.45 City Folk 16.20 Mostovi - Hidak 16.50 Ne se hecat 18.10 Dok. film: Korenine slovenskega morja 19.50 Žrebanje Astra 20.00 Odkrito 20.50 Nad.: Čokoladne sanje 21.20 Film: Ljubezen (dram.) 23.25 Predstava: Rusalke _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.40 Vzhod - Zahod 15.00 Arhivski posnetki 15.50 Artevisione 16.20 23.20 Športna oddaja 16.50 Meridiani 18.00 Sprehodi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.05, 23.50 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 20.00 Vrt sanj 20.45 Dok.: Sula losa de Buie 21.05 Boben 22.20 Potopisi 22.50 Istra in... _POP TV_ 7.00 Risanke in otroške serije 8.10 10.05, 11.15, 12.25 Tv prodaja 8.25 17.20 Nad.: Moje srce je tvoje 10.2016.00 Nad.: Zaljubljen do ušes 11.30 15.00 Nad.: Dubrovni-ška zora 12.40 Serija: Lepo je biti sosed 13.45 Serija: Epilog 17.00 18.55, 22.05 -/ Vreme in novice 20.00 Preverjeno 21.10 Serija: Mentalist 22.40 Serija: Na kraju zločina 23.35 Serija: Policijska družina _KANAL A_ 7.00 18.00 Svet 7.55 Risanke 8.40 Serija: Odvetnik z ulice 9.30 12.15, 12.30 Tv prodaja 9.45 Serija: Posel mojega življenja 10.35 Film: Nedelje v Tiffanyju (rom.) 12.45 16.15 V živo iz hiše Big Brother 13.15 17.05 Serija: Komisar Rex 14.15 Film: Umor v Chicagu (krim., '89, i. P. Swayze) 16.35 18.55 Serija: Novo dekle 19.30 Film: Umor v Beli hiši (krim., '97, i. D. Lane) 21.30 Big Brother 23.00 Film: Brusilec (akc., '05, i. C. Norris) PLANETTV 10.55 Nan.: Mike in Molly 11.30 Tv prodaja 12.05 Nad.: Sulejman Veličastni 14.15 Ellen 15.10 Nan.: V kritičnem stanju 16.00 21.55 Bar 17.00 Nad.: Ena žlahtna štorija 18.00 Nan.: Ljubice 19.00 Danes 20.00 Moj dragi zmore 22.55 Nan.: Lov na osumljenca 23.50 Bar doma RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.25 Prva izmena: Napovednik; 8.30 Radioaktivni val; 10.10 Prva izmena: Tatjana Rojc: Od zgodovinskih avantgard do računalniške umetnosti in kulturalizacije; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00, 17.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30, 17.10 Music Box; 15.00 Mladi val; 17.15 Jezikovna rubrika; 17.30 Odprta knjiga: Atilij Kralj: Uače naš - 10. del, sledi Music box; 18.00 Stane Če-hovin: Postaje mojega popotovanja - Ljudje in dogodki, sledi Music Box; 19.20 Na-povednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Prireditve danes; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Popoldne na RK; 13.30 Eppur si muove; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Jazz in jaz; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Radijski Dnevnik; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.40 Ballando con Secondo Casadei; 9.00 La va-ligia delle vacanze; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Programi; 10.35 Glasbena lestvica; 11.00, 21.00 Santi e patroni istriani; 11.35, 14.00, 18.00, 19.00, 21.30 Glasba; 12.00 Anticipazioni GR; 12.15 Pesem tedna; 13.00, 22.00 Il cammi-no del Nord; 13.35 Ora musica; 14.35 Volare nel tempo; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 E... state freschi/I concerti di e... state freschi; 20.00 Next/La rosa dei venti/I magnifici 22/Istria che passione; 22.30 Intercity; 23.00 Pic Nic Electronique; 0.00 Nottetempo. NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (31. maja 2015) Vodoravno: kolesar, tein, kas, okostje, Radamant, Makarenko, iverka, Ira, U. R., A. F., otre, sit-in, reptil, P. B., anima, Fajo, Komar, rave, vikar, Tarent, Gina, atm., Marko Ban, Lollobrigida, Tell, L. A., sa, Lola, More, Anet, Mira, Si, Ila, D. V., taberna, Klun, Niagara, kalorija, A. A., star, Etolija; na slikah: Toto, Gina Lollobrigida. IRIS Torek, 2. junija Iris, ob 15. uri VREDNO OGLEDA Velocita massima Italija 2002 Režija: Daniele Vicari Igrata: Valerio Mastandrea in Cristiano Morroni Claudio ima sedemnajst let in velik talent za popravljanje avtomobilskih motorjev. Njegova velika želja je, da bi se zaposlil kot mehanik in čeprav Claudiov oče temu zelo nasprotuje, fant naposled dobi delo v Štefanovi avtomobilski delavnici. Njegov smisel za mehaniški poklic je takoj razviden. Stefano pa ga nima posebno rad, ker ga dejstvo, da je Claudio celo boljši od njega, zelo moti. Vseeno pa sprejme, da mu mlad pomočnik pomaga pri delu in nekega večera, ga celo vzame s sabo na nočno avtomobilsko dirko. Tam Claudio spozna Fisc-hia, mladeniča, ki s predelanim motorjem starega avtomobila vseskozi zmaguje. Štefanova velika želja je, da bi ga uspel premagati in Claudio mu bo pri tem pomagal, pa čeprav se bo njuno sodelovanje kmalu skazilo. Vicarijev prvenec, ki je bil deležen številnih nagrad je tudi film, s katerim je Valerio Mastandrea debitiral pred filmskim občinstvom, hkrati pa zgodba, ki odkrito spregovori o problemu avtomobilskih dirk v predmestju velikih italijanskih mest. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Torek, 2. junija 2015 19 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.10 TDD predstavlja 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.00 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 10.30 Effetto Estate 11.45 Mezzogiorno Italiano 12.25 Serija: Don Matteo 14.05 16.40 Estate in diretta 17.40 Nad.: Che Dio ci aiu-ti 18.45 Igra: Reazione a catena 20.30 Igra: Affari tuoi (v. F. Insinna) 21.15 Nad.: Velvet 22.50 Top - Tutto quanto fa tendenza 23.40 Roberto Benigni: Tutto Dante RAI2 6.00 Nad.: Lena 7.00 Nad.: Streghe 7.40 Nad.: Il tocco di un angelo 8.25 Serija: Il no-stro amico Charly 9.5013.30 Rubrike 10.45 Cronache animali 11.20 Serija: Il nostro amico Kalle 12.10 Serija: La nostra amica Robbie 13.00 17.45, 18.20, 20.30, 23.45 Dnevnik in vreme 14.00 Detto fatto 15.30 Serija: Ghost Whisperer 16.15 Serija: Cold Case 18.00 Šport 18.50 Serija: Blue Bloods 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 21.10 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 RAI3 RAI4 12.20 Heroes 13.10 19.35 Doctor Who 14.00 20.25 Star Trek Enterprise 14.45 90210 1 5.25 Aktualno: Anica - Appunta-mento al cinema 15.30 Heartland 16.15 17.05 Streghe 17.00 Novice 17.50 The Lost World 18.45 Andromeda 21.15 Vikings 22.10 Trono di spade 23.20 Film: Black Death (horor) RAI5 RAI MOVIE 14.05 Film: Una sconfinata giovinezza (dram., It., '10) 15.50 Film: La Mandarine 17.20 Novice 17.25 Film: Grizzly Falls - La valle degli orsi (pust.) 19.00 Film: Un genio, due compari, un pollo (vestern, '75) 21.15 Film: La strana coppia (kom., '68) 23.05 Mo-vie.Special ka: Ricette all'italiana 11.3018.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La si-gnora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 21 16.35 Film: Comincio con un bacio (rom.) 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 21.15 Film: L'allenatore nel pallone 2 (kom.) 23.40 Film: L'allenatore nel pallone (kom.) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Film: Vacanza in paradiso (kom.) 16.10 Amici fase serale 16.20 Nad.: Il segreto 17.00 Pomeriggio Cinque 18.45 Caduta libera 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'indecenza 21.10 Glasba: Arena di Verona - Lo spettacolo sta per iniziare 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Tgr Buongior-no Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Agora 10.00 Pillole "Canzonissima '68" 10.15 Film: Madame Sans-Géne (zgod., '61) 11.55 14.00, 18.55, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 The Cooking Show - Il mondo in un piatto 13.10 Dok.: Il tempo e la sto-ria 15.15 Nad.: Terra Nostra 16.00 Film: Gli amici del bar Margherita (kom., '09) 17.30 Dok.: Geo 20.00 Blob 20.15 #TreTre3 20.30 Nan.: Il candidato - Zucca presidente 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Chi l'ha visto? 14.10 La Terra vista dal cielo 15.05 Atten-borough, una vita per la natura 16.05 Film: Anna (triler) 17.50 Novice 17.55 Dialoghi dal Salone del libro 18.30 Trans Europe Express 19.30 Divini devoti 20.10 Contact 20.45 Passepartout 21.15 I buongustai dell'arte 22.20 Tutti i segreti di un'opera d'arte 23.15 David Letterman Show 23.40 Film: Elizabeth - Golden Age (bio-gr., '07, I. C. Blanchett, C. Owen) _ITALIA1_ 6.55 Risanke 8.30 Nad.: Smallville 10.15 Serija: Chuck 12.05 Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 18.30 Dnevnik, vreme in prometne informacije 13.00 Šport 13.55 Nan.: Simpsonovi 14.50 Serija: The Big Bang Theory 15.45 Serija: The Vampire Diaries 17.35 Serija: Dr. House - Medical Division 19.25 Serija: C.S.I. - Miami 21.10 Film: Pirati dei Caraibi - Ai confini del mondo (pust., '07, i. J. Depp, O. Bloom, K. Knightley) 0.15 Film: The Skeleton Key (horor) _IRS_ 15.20 Film: Bella, ricca, lieve difetto fisico, cerca anima gemella (kom., It., '73) 17.10 Film: Va nuda per il mondo (rom., '61) 19.10 Serija: A-Team 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 23.30 Film: La conversazione (dram., '74, i. G. Hackman) RAI PREMIUM 11.40 Nad.: Un posto al sole 12.40 Nad.: Terapia d'urgenza 13.3019.30 Nad.: Terra Nostra 14.15 Aktualno: Anica - Appunta-mento al cinema 14.20 23.55 Serija: Sulle tracce del crimine 16.15 The Cooking Show - Il mondo in un piatto 16.40 Gran-Premium 16.55 Nad.: Tutti pazzi per amo-re 17.50 Novice 17.55 Nad.: Batticuore 18.40 Nad.: La signora in rosa 20.20 Nad.: Provaci ancora prof! 21.20 Made in Sud _RETE4_ 6.40 Serija: Miami Vice 8.45 Nad.: Cuore ri-belle 9.40 Serija: Carabinieri 10.45 Rubri- 21.00 Film: Il cacciatore (voj., '78, i. R. De Niro, M. Streep) _laz_ 7.00 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 19.55 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.40 Serija: Il commissario Navarro 16.20 Serija: Le strade di San Francisco 18.05 Serija: Il commissario Cordier 20.30 0.15 Otto e mezzo 21.10 La gabbia _lazd_ 6.30 I menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 Chef per un giorno 9.101 menu di Be-nedetta 11.00 20.05 Cuochi e fiamme 13.00 Nad.: Grey's Anatomy 15.00 Serija: Providence 17.00 19.00 Cambio moglie 18.55 Dnevnik 21.10 SOS Tata TELEQUATTRO 6.0013.20, 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 6.30 12.40 Rubrika: Le ricet-te di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 8.3013.00, 20.00 Dodici minuti con Cristina 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 19.00 Trieste in diretta 20.15 Happy Hour 21.00 Azzurro Italia 23.30 Film: Come sposare un milionario (kom.) _LAEFFE_ 11.4518.35 Bourdain: Cucine segrete 13.35 20.00 Il cuoco vagabondo 15.40 Chef Sara in Europa 17.35 Jamie: Menù in 30 minuti 19.35 22.55 Un mondo di storie 19.55 Novice 23.10 Film: Thumbsucker pollice (dram.) CIELO Il succhia- 12.00 Junior MasterChef Australia 14.15 Junior MasterChef Italia 16.00 Buying & Selling 17.00 Case in rendita 18.00 Fratel-li in affari 20.00 House of Gag 21.00 Film: Eve of Destruction - Distruzione totale (zf) DMAX 12.30 19.30 Rimozione forzata 14.10 Cat-tivissimi amici 15.05 Nudi e crudi 15.55 Turtleman 16.50 A mani nude nella palu-de 17.45 Airport Security 18.35 Affari a quattro ruote 21.10 La prova del diavolo 22.00 Come e fatto il cibo? 22.55 Fritti e strafritti 23.45 Most Shocking SLOVENIJA1 6.00 Kultura 6.05 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.20 Kviz: Vem! 11.10 Nad.: Moji, tvoji, najini 12.00 Dok. odd.: Življenje s popusti 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti in vreme 13.30 Intervju 14.25 Glasnik 15.10 Mostovi - Hidak 15.40 Kviz: Male sive celice 16.25 Globus 17.30 23.35 Turbulenca 17.55 Novice 18.00 Risanke in otroške serije 18.20 Nad.: Fina gospa 19.30 Slovenska kronika Sreda, 3. junija Rai movie, ob 21.15 VREDNO OGLEDA La strana coppia ZDA 1968 Režija: Gene Saks Igrata: Jack Lemmon in Walter Matthau Odkar se je razporočil, Oscar živi sam. V njegovem stanovanju vladata nered in umazanija, večere preživlja s prijatelji, s katerimi igra poker. Nekega dne pa se v njegovem življenju pojavi Felix Ungar, stari prijatelj, ki ga je pravkar zapustila žena in ki je precej različen od Oscarja. Felix je kar se da precizen, obseden s čistočo in redom in celo alergičen na prah; ker preživlja hud depresiven trenutek, ga Oscar povabi, naj se ustavi pri njem. Stara prijatelja tako kljub vsemu odločita, da bosta delila stanovanje. Taka odločitev seveda privede do neskončnih komičnih trenutkov, predvsem pa ovekoveči filmski par Jacka Lemmona in Walterja Matthaua. Film je povzet po gledališki igri Neila Simona. KANAL A 7.00 18.00 Svet 7.55 Risanke 9.00 Serija: Vprašaj Laro 9.25 Pazi, kamera! 9.55 12.35, 12.50 Tv prodaja 10.10 Serija: Posel mojega življenja 11.00 Film: Poletna romanca (kom.) 13.05 16.15, 22.55 V živo iz hiše Big Brother 13.35 17.05 Serija: Komisar Rex 14.35 Film: Stavka za božič (kom.) 16.35 18.55 Serija: Novo dekle 19.30 Film: Char-liejevi angelčki - S polno brzino (akc., '03, i. C. Diaz, D. Barrymore) 21.25 Big Brother 23.25 Film: Predsednikov mož (akc., '00, i. C. Norris) PLANET TV 20.05 Film: Ginger in Rosa (dram.) 21.35 Kratki film: Obleka 22.00 Odmevi 23.05 Točka preloma SLOVENIJA2 6.00 Otroški kanal 7.00 Risanke in otroške odd. 8.30 Zgodbe iz školjke 8.50 Opus 9.00 Dok. nan.: Slovenski vodni krog 10.00 Zabavni kanal 10.15 Dobro jutro 12.45 19.00, 0.15 Točka 14.00 Posebna ponudba 14.35 Slovenski magazin 15.05 Točno popoldne 16.05 Z vrta na mizo 16.30 To bo moj poklic 17.10 Mostovi - Hidak 17.40 Dok. odd.: Slovenci po svetu 18.10 Dok. odd.: Morda, je nebo 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Športni izziv 20.45 Predstava: Orfej in Evri-dika 22.00 Odd.: Bleščica 22.35 Film: Medtem ko si spala (triler) _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 Me-ridiani 15.30 Dok.: Sula losa de Buie 15.50 Potopisi 16.20 Boben 17.20 Vsedanes -Vzgoja in izobraževanje 18.00 Lynx magazin 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 23.45 Vseda-nes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Ciak Junior 20.00 Slovenski magazin 20.30 We-bolution 21.00 Dok.: Pekel Normandije 22.15 Artevisione 22.45 Najlepše besede 23.15 Dok. odd.: K2 _POP TV_ 7.00 Risanke in otroške serije 8.15 10.10, 11.20, 12.30 TV prodaja 8.30 17.20 Nad.: Moje srce je tvoje 10.25 16.00 Nad.: Zaljubljen do ušes 11.35 15.00 Nad.: Dubrovni-ška zora 12.45 Serija: Lepo je biti sosed 13.45 Preverjeno 17.0018.55, 22.15 Novice in vreme 20.00 MasterChef Slovenija 21.20 Serija: Gasilci v Chicagu 22.50 Serija: Na kraju zločina 23.45 Serija: Policijska družina 10.55 Nan.: Mike in Molly 11.30 Tv prodaja 12.05 Nad.: Sulejman Veličastni 14.15 Ellen 15.10 Nan.: V kritičnem stanju 16.00 21.00 Bar 17.00 20.00 Nad.: Ena žlahtna što-rija 18.00 Nan.: Ljubice 19.00 Danes 22.00 Bognedaj, da bi crknu televizor 23.00 Nan.: Lov na osumljenca 23.55 Bar doma RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena: Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena: Stane Čehovin - Postaje mojega popotovanja -Ljudje in dogodki; 11.00 Studio D; 12.15 Človekov najboljši prijatelj (Vida Valenčič); 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Pesem morja, zemlje in ljudi - Barkovlje nekoč in danes; 14.40 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music box; 17.30 Odprta knjiga: Atilij Kralj: Uače naš - 11. del, sledi Music box; 18.00 Glasbeni magazin, sledi Music box; 19.20 Napoved-nik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Sredine minute; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Pregled prireditev; 10.00 Živalski blues; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opol-dnevnik; 13.30 Na rešetu; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Poletna promenada; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Jamcoast radio; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eurore-gione News; 8.50, 12.15 Pesem tedna; 9.00 La valigia della vacanze; 9.35 Appuntamen-ti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 11.35, 14.35, 18.00, 19.00, 23.00 Glasba; 11.00, 21.00 L'argomento; 13.00, 22.00 Il cammi-no del Nord; 13.35 Ora musica; 14.00, 21.30 Mi ritorni in mente; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00, 17.35 E... state freschi; 17.00 Playlist; 20.00 Album Charts; 22.30 Sonoricamente Puglia; 0.00 Nottetempo. XPrimmki ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Torek, 2. jun'ja 2015 APrimorski r dnevnik Lorenzo v Mugellu MUGELLO - Španec Jorge Lorenzo (Yamaha) je na šesti dirki svetovnega motociklističnega prvenstva v elitnem razredu motoGP v Mugellu dosegel tretji zaporedni uspeh pred Italjanom Andreo lan-noneja (Ducati) in Valentinom Rossijem (Yamaha). Svetovni prvak Marc Marquez (Honda) je s 13. startnega mesta napredoval tik pod vrh in bil že drugi, potem pa je pet krogov pred koncem padel in ostal brez uvrstitve. Skupno še vodi Rossi, ki ima 118 točk, mo-štvenemu sotekmovalcu pa seje Lorenzo približal na 112 točk. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Prva nosilca naprej PARIZ - Prva igralca sveta, Serena Williams in Novak Dokovič, sta se uvrstila v četrtfinale teniškega odprtega prvenstva Francije. Dokovič je s 6:1, 6:2 in 6:3 odpravil Francoza Gasqueta, Williamsova pa je bila z 1:6, 7:5 in 6:3 boljša od rojakinje Stephens. V četrtfinalu Wil-liamsovo čaka 17. nosilka, Italijanka Sara Errani, ki je ugnala Nemko Gorges s 6:2 in 6:2. Drugopostavljeni Švicar Federer je premagal Francoza Monfilsa s 6:3, 4:6, 6:4, 6:1. Tretjepostavljeni Britanec Murray je bil s 6:4, 3:6, 6:3 in 6:2 boljši od Francoza Chardyja. KOLESARSTVO - Obračun dirke po Italiji po zmagi Alberta Contadorja Izkušenost šteje Letošnji Giro d'Italia je potrdil pričakovanja: zmagal je favorit Alberto Contador, najbolj pa je navdušil Fabio Aru. Kdor misli, da je bila dirka dolgočasna, se pošteno moti. Vse etape so bile razgibane in žal niso manjkali padci. Več begov je bilo uspešnih in tako so imeli šprinterji malo možnosti, da sprožijo svojo moč v zadnjih metrih. Tudi zadnja etapa, ki se že leta zaključi s šprintom, se je razvila drugače. Contador je zmagal, ker je bolj izkušen in je odlično izkoristil edino (pre)dolgo etapo na kronometer. Zmagal je kljub temu, da mu ekipa, Tinkoff Saxo, predvsem v končnicah etap ni pomagala. Treba pa je zabeležiti, kako sta mu izkušena Ivan Basso in Matteo Tosatto takoj priskočila na pomoč, ko je Španec padel. Astana je imela najmočnejšo ekipo, a to ni bilo dovolj. Zmagali so kar pet etap (po dvakrat Aru in Mikel Landa, enkrat Paolo Tiralongo). Zasedli so končno drugo (Aru) in tretje (Landa) mesto. Italijanski navijači so seveda ponoreli ob zmagah Aruja in že sanjajo o naslednjem letu, saj je bil Aru lani tretji in letos drugi. Presenečenja. Na startni liniji letošnjega Gira ni bilo mnogo odmevnih imen. Zaradi tega so prišli v ospredje novi, predvsem mladi kolesarji, kot Davide Formolo (zmagovalec etape), Francesco Bongiorno, Fabio Felline in Jan Polanc. Pozitivno pa so presenetili Mi-kel Landa, Andrey Amador, Ryder Hes-jedal in Steven Kruijswijk. Smola in razočaranja. Domenico Pozzovivo, ki je sodil med out siderji, »Vsi vedo, da je ta zmaga moja tretja« MILAN - Alberto Contador (32 let) je na zmagovalnem odru v Milanu pokazal tri prste, češ toliko zmag sem osvojil na italijanski pentlji. »Vsi ljudje, tisti, ki me spremljajo prek televizijskih zaslonov, moji kolesarski kolegi, navijači..., prav vsi vedo, da je ta zmaga že moja tretja,« je olja na tleči dopinški ogenj prilil Contador, ki smo mu zmago iz leta 2011 odvzeli zaradi kršitve do-pinških pravil in jo dodelili Micheleju Scarponiju. Dvaintridesetletni kolesar je zaradi pozitivnega testa na prepovedani klenbuterol ostal tudi brez skupne zmage leta 2010 na dirki po Franciji. je moral zapustiti Giro že po tretji etapi zaradi hudega padca. V ožji krog favoritov je sodil Richie Porte, ki je zaradi padcev in napake pri zamenjavi kolesa kmalu zaostal in je po šestnajsti etapi odstopil. Tudi Rigoberto Uran je sodil med favorite (v zadnih dveh letih je obakrat dosegel končno drugo mesto). Velik del dirke je bil v ozadju in le v predzadnjih dveh etapah je dosegel dve tretji mesta. Ekipe. Pet ekip je skupno doseglo kar šestnajst etapnih zmag. Enajst ekip je tako ostalo brez zmage. Med temi tudi Tinkoff Saxo. Smola Luke Mezgeca MILAN - Luka Mezgec (Giant-Alpecin), zmagovalec lanske sklepne etape v Trstu, je obljubil, da mu bo isto uspelo na nedeljskem ciljnem sprintu v Milanu. Bil je tudi favorit, saj je večina sprinterjev odstopila v prejšnjih dneh. A je njega in druge ugnal Belgijec Iljo Keisse, Mezgec pa je bil med kolesarji, ki so prav v zadnjih krogih po milanskih ulicah imeli težave s predrtimi zračnicami. Slovenci. Že drugo leto zapored beležimo slovensko zmago na Giru. Vendar je ostal razočaran kdor je pričakoval zmagoviti šprint Mezgeca. Nepozabni zmagovalec etape v Trstu je letos dosegel le eno tretje in eno četrto mesto. Na koncu je zasedel deseto mesto na skupni lestvici po točkah. Najlepše letošnje presenečenje je tako bil Jan Polanc, ki je presenetljivo a suvereno osvojil peto etapo. Polanc je bil na koncu sedmi na lestvici za mlajše kolesarje. Najboljšo uvrstitev je Grega Bole dosegel v sedmi etapi, ko je bil osmi. Z 19. mestom pa je presenetil v šestnajsti gorski etapi. V ostalih etapah ni izstopal. Giro 2016. Naslednje leto bo Giro d'Italia startal na Nizozemskem, kjer bodo na sporedu tri etape. Dotaknil se bo tudi Furlanije Julijske Krajine. Dobro obveščeni viri pravijo, da se be ena etapa zaključila v Čedadu. Edvin Bevk Končni vrstni red 1. Alberto Contador (Špa/Tinkoff-Saxo) 88.22:25; 2. Fabio Aru (Ita/Astana) +1:53; 3. Mikel Landa Meana (Špa/Astana) 3:05; 4. Andrey Amador (Kos/Movistar) 8:10; 5. Ryder Hesjedal (Kan/Cannondale) 9:52; 6. Leopold König (Češ/Sky) 10:41; 7. Steven Kruijswijk (Niz/LottoNL-Jumbo) 10:53; 8. Damiano Caruso (Ita/BMC) 12:08; 9. Alexandre Geniez (Fra/FDJ.fr) 15:51; 10. Jurij Trofimov (Rus/Katjuša) 16:14; 53. Jan Polanc (Slo/Lampre-Merida) + 2.55:08; 61. Grega Bole (Slo/CCC Sprandi Polkowice) 3.15:43; 138. Luka Mezgec (Slo/Giant-Alpecin) 5:34:36. Zmagovalci od leta 1993 1993 Miguel Indurain (Špa), 1994 Jevgenij Berzin (Rus), 1995 Tony Rominger (Švi), 1996 Pavel Tonkov (Rus), 1997 Ivan Gotti (Ita), 1998 Marco Pantani (Ita), 1999 Ivan Gotti (Ita), 2000 Stefano Garzelli (Ita), 2001 Gilberto Simoni (Ita), 2002 Paolo Savoldelli (Ita), 2003 Gilberto Simoni (Ita), 2004 Damiano Cunego (Ita), 2005 Paolo Savoldelli (Ita), 2006 Ivan Basso (Ita), 2007 Danilo Di Luca (Ita), 2008 Alberto Contador (Špa), 2009 Denis Menčov (Rus), 2010 Ivan Basso (Ita), 2011 Michele Scarponi (Ita), 2012 Ryder Hesjedal (Kan), 2013 Vincenzo Nibali (Ita), 2014 Nairo Quintana (Kol), 2015 Alberto Contador (Špa) NOGOMET Trenerji na prepihu, odhaja tudi Stramaccioni RIM - Nogomet je v Italiji zelo pokvarljivo blago. Še v nedeljo je bilo vroče na igrišču, Lazio je z zmago v Neaplju spodnesel Napoliju ligo prvakov, Genoa pa se je uvrstila v evropsko ligo, a ker nima licence Uefa, bo v njej najbrž igral mestni tekmec Sampdoria, že so včeraj časopisne stolpce (še bolj pa najbrž danes) polnila ugibanja o tem, kaj se obeta v prihodnji sezoni. V ospredju je v tem trenutku zlasti vprašanje trenerjev, saj le redki izmed njih bodo obdržali svojo mesto v klubih. Rafael Be-nitez po nedeljskem klavrnem nastopu (a ne zaradi njega) zapušča mesto pod Vezuvom in se kljub slabim rezultatom seli na bolj čislano klop Real Madrida, njegovo mesto pa bi lahko prevzel Siniša Mihajlovic, ki dobrim rezultatom navkljub (ali pa prav zaradi tega), noče več sedeti na klopi Sampdorie, ki bi jo lahko vodil Walter Zenga. Andrea Stra-maccioni je prišel v v Videm poln dobre volje, a po eni najslabših uvrstitev vi-demskega kluba v zadnjih letih ne bo potrjen, je prva včeraj sporočila uprava. Ze zdavnaj se je predsedniku Berlusco-niju zameril Pippo Inzaghi, medtem ko pri Interju še naprej zaupajo Mancini-ju. Nič več ni trden niti položaj Montelle, ki s Fiorentino ni dosegel pričakovanih uspehov, čeprav moštvo končuje sezono na 4. mestu. Navijače bolj kot to, kdo bo moštva vodil, zanima kdo bo zanje igral. A tu neizprosno šteje samo denar, v Italiji pa ga ni toliko kot v Španiji, Franciji, Nemčiji in Angliji. Zato se je treba zadovoljiti z veterani, med katerimi je tudi Luca Toni, ki je pri 38 letih (skupaj z mnogo mlajšim Icardijem) osvojil naslov najboljšega strelca A-lige. Kakih zvenečih imen v Italiji najbrž ne bodo videli, prihajajo le odsluženi, kot so letos na primer bili Ashley Cole, Vidic in Po-dolski, učinek katerih je bil praktično ničen. So se pa zato izkazali nekateri manj poznani igralci. Najboljša, Rugani (Em-poli) in Dybala (Palermo), sta že na seznamu Juventusa, ki se mu obeta še nekajletna vladavina. (ak) Končni vrstni red: Juventus 87, Roma 70, Lazio 69, Fiorentina 64, Na-poli 63, Genoa 59, Sampdoria in Inter 55, Torino 54, Milan 52, Palermo in Sas-suolo 49, Verona 46, Chievo 43, Empo-li 42, Udinese 41, Atalanta 37, Cagliari 34, Cesena 24, Parma 19. JACK WARNER Zakaj Blatterja ni? BERLIN - Nekdanji podpredsednik Mednarodne nogometne zveze (Fifa) Jack Warner je v pogovoru za nemško revijo Stern dejal, da bi morali preiskati tudi novega in starega predsednika krovne nogometne organizacije Seppa Blatterja. «Nihče drug ni prinesel več sramote Fifi,» je o Blatterju povedal Warner, nekdanji predsednik nogometne zveze Severne in Srednje Amerike ter Karibov, ki mu grozi izročitev ZDA po aretaciji zaradi domnevnega podkupovanja 72-letni Warner se je tudi vprašal, zakaj v preiskavi ni Blatterja. NOSEČA - Slovenska tekačica na smučeh Katja Višnar zaradi nosečnosti prekinja kariero. Prvorojenca bosta s partnerjem, norveškim tekaškim asom Olo Vi-gnom Hattestadom, povila konec novembra. ROKOMET - Rokometaši Barcelone so devetič zmagovalci lige prvakov za sezono 2014/15. V finalu v Kolnu so premagali madžarski Veszprem z 28:23 (14:10). KOŠARKA - Končnica A1-lige, polfinale, 2. tekma: Milano - Sassari 84:71 (stanje 1:1), Venezia (Ruzzier 8) - Reggio Emilia 69:72(1:1) ODBOJKA - Fantje izločili Portugalsko, dekleta pa Francijo Na EP prvič tako moška kot ženska reprezentanca Slovenije PORTO - Za slovensko člansko odbojko je sanjski teden. Prvič v zgodovini sta se na evropsko prvenstvo uvrstili tako moška kot ženska reprezentanca, kar so pričakovali le redki. Obema je to uspelo v dodatnih kvalifikacijah, fantje so bili v dveh tekmah boljši od Portugalcev, ženske pa od Francozinj. Res je, da ima Slovenija s Portugalsko ugodno tradicijo, a Portugalci so vendarle višje rangirani od Slovencev, ki so pred novim izzivom dobili tudi novega selektorja, legendarnega Andreo Gianija. Kakovostna premoč se je pokazala na prvi tekmi v Mariboru, v nedeljski povratni pa so imeli Gianijevi izbranci kar nekaj težav in so izgubili s 3:2, a se na EP v Bolgariji in Italiji uvrstili že s tem, da so osvojili četrti set. To je bilo torej dovolj, da so si priigrali vozovnico za Varno, kjer bodo na evropskem prvenstvu igrali v skupini C skupaj s Poljsko, Belorusijo in Belgijo (Italija bo v Turinu igrala proti Hrvaški, Franciji in Estoniji) »Kar smo si želeli, smo storili. Ni pa bilo vse idealno. Imamo veliko prostora za napredek in tudi časa, da reči izboljšamo. Zdaj se bomo nekoliko spočili, nato pa skozi evropsko ligo, ki jo želimo dobiti, začeli izboljševati našo igro. Meni je vseeno, kako igra kakšen posameznik, zame je pomembna samo ekipa. Ta je pokazala, da ji manjka zbranosti in na tem bomo delali,» je po tekmi razmišljal Giani. Junak na Portugalskem je bil izolski korektor italijanskega prvo-ligaša Verone Mitja Gasparini, ki je s servisi in napadi zakril tudi težave v sprejemu servisa. Slovenska moška reprezentanca bo na sklepni fazi EP nastopila že na evropskih prvenstvih že stalnica, medtem ko bodo ženske na prvenstvu na Nizozemskem nastopile prvič. »Ta uspeh je sad lanske evropske lige. Sestavila se je reprezentanca, s katero je užitek delati. Izkušene igralke, kot sta Katja Medved in Marina Cvetanovič z užitkom prihajata na priprave, kar je naš največji uspeh, ki se je pokazal pri rezultatu,» je dejal selektor Bruno Najdič, ki si ne dela utvar, da bi Slovenija v Apeldoornu v skupini z Nizozemsko, Poljsko in Italijo lahko igrala vidno vlogo. ŠPORTNA GIMNASTIKA Tea Ugrin napreduje Tržaška Slovenka Tea Ugrin, članica Artistice '81, je v soboto z italijansko izbrano vrsto tekmovala v Turinu. Prijateljski četveroboj je bil za Ugrinovo tudi testni preizkus pred nastopom na evropskih igrah v Bakuju. Tam bo nastopila z Alessio Leolini in Giorgio Campano. V Turinu je v ekipnem tekmovanju zmago odnesla Rusija, druga je bila Italija, tretja Romunija, četrte pa Kolumbijke. Ob trojici, ki odhaja v Baku, so za Italijo nastopile še Meneghi-ni, Rocca, Marongiu in Bonistalli. Ugrinova je bila v posamični konkurenci enajsta (52,900), med italijanskimi tekmovalkami pa četrta. Tokrat se ji ni posrečil nastop na parterju, saj je doživela dva padca. Na gredi je bila daleč najboljša od Italijank, na dvovišinski bradlji je prav tako dosegla najvišjo oceno, tudi na preskoku, ki ga je prav zaradi poškodbe najmanj trenirala, pa je osvojila oceno 13,900. Na vseh treh orodjih je bila boljša kot pred dvema mesecema v Jesolu. / ŠPORT Torek, 2. junija 2015 21 KOŠARKA - Dileme dolinskega kluba Breg: ali z mladimi ali brez ekipe Koliko članskih ekip slovenskih klubov bo nastopalo v naslednji sezoni? Vprašanje je letos še kako aktualno. Največ neznank vlada pri članski ekipi Jadrana. Zdaj so moči usmerjene v iskanje novih moči v odborniških vrstah, kjer so že kontaktirali Alena Semca in Christiana Slavca, pa tudi Andreo Mura, dokončnega odgovora pa še niso prejeli. Oba bivša igralca Jadrana sta nam potrdila, da bosta vsekakor rada še naprej nadaljevala igralsko kariero, tako da po vsej verjetnosti večjih (in odgovornejših funkcij) ne bi sprejela. Bivši trener Jadrana Andrea Mura pa bi se rad vrnil na klop v vlogi trenerja (resnih ponudb še ni prejel), ta vloga pa bi bila nekompatibilna z odborni-štvom. Jadran, kot kaže, bo moral potrkati še na druga vrata. O sestavi ekipe pa tačas še ne razmišljajo. Zagotovo v ekipi ne bo več Moruzzija, Marco Diviach pa še ne ve, kje bo nadaljeval kariero. Veliko nedorečenosti je tudi pri Bregu. Prvič zato, ker tudi dolinski klub pri načrtovanju naslednje sezone pričakuje, kaj bo s člansko ekipo Jadrana. »V glavnih obrisih pa se odborniki strinjamo, da se taka investicija kot je bila letošnja ne splača. Raje bi vlagali v mlade: računamo na Gellenija, Zobca, Cri-smanija in Gregorija, povabili pa bi še koga, ki morda v drugih ekipah ne bi dobil mesta. Ob njih bi v ekipo privabili še štiri do pet starejših igralcev, ob katerih bi mladi lahko napredovali. Tako z mladimi kot s starejšimi igralci se še nismo pogovorili. Glede starejših nimamo preferenc, vendar nagibamo se k tistim, ki bi podprli naš projekt, skratka, da bi radi trenirali ob mladih in sprejeli tudi mar-sikateriporaz,« je pojasnil načelnik košarkarske sekcije Brega Boris Salvi. Od mladih je pri Bregu letos že igral Luca Gelleni, Lenard Zobec je bil pri Jadranu, Giacomo Crismani pa je nastopal izključno z ekipo U19, Igor Gregori pa z Don Boscom, kjer pa bo najbrž nadaljeval svojo pot v mladinskih ligah. »Med možnimi scenariji pa smo že tudi vzeli v pretres idejo, da bi se lahko odrekli članski ekipi, ker nimamo svojih igralcev, pa tudi pomladka je malo. To bi se zgodilo MLADINSKA KOŠARKA - Dež. finale U14 Bor Breg drugi, izstopal kolektiv Balonsesto - Bor/Breg 84:51 (19:10, 39:26, 62:41) BOR/BREG: Bonini 7, Cingerla 11, Pregare 6, A. Žerjul, M. Žerjul 6, Paiano 5, Coffoli, Oblak 13, Ota 3, trener Meden. Združena ekipa Bor Breg (na arhivskem posnetku FOTODAMJ@N) je na finalu za deželni naslov morala priznati premoč pordenonske ekipe Balonsesto, ki je izstopala predvsem po višini. Dveh visokih igralcev slovenska ekipa, ki tačas ne izstopa po višini, ni uspela zaustaviti, pika na i pa je bil tudi zunanji igralec, ki je bil zelo natančen pri izvajanju metov iz razdalje. Bor Breg je nasprotnike stalno zasledoval, dvakrat se jim je uspel približati, a kaj več ni zmogel. V končnici so na parket stopili vsi razpoložljivi igralci, zato je bila končna razlika tudi visoka. Zaradi poškodbe ličnice svojega doprinosa ni dal Negovetti. Kljub porazu pa so bili igralci in trenerska ekipa Bora in Brega z doseženim zelo zadovoljni. »V petek in soboto smo pokazali našo najboljšo plat, kolektivno igro, pri vseh ostalih ekipah, Casarsi, Gonarsu in Balonsestu pa so izstopali posamezniki,« je ocenil trener Igor Meden, ki je za doseženi rezultat pohvalil tudi pomočnika Dejana Fara-glio, ki mu je že drugo sezono stal ob strani. »Zadovoljen in ponosen sem na fante, ki so se v treh letih z velikim trudom veliko naučili. Trudili so se na treningih in tekmah, ni bilo treninga, da ne bi dali vsega od sebe. Večina je bila prisotna na treningih 100-odstotno,« je ekipo pohvalil Meden in dodal, da so se štirinajstletniki naučili tudi spoštovanja eden do drugega. Izbiro, da so kljub vidni kvaliteti igrali v nižjekakovostnem prvenstvu U14, bi izbrali ponovno, pravi Meden: »Odločitev je bila dobra, saj tako nismo bili obremenjeni z rezultatom, ampak smo lahko na treningih razvijali vse sposobnosti, ki jih taki fantje potrebujejo.« Z ekipami elitne skupine so se vsekakor merili med sezono, premagali tiste iz sredine lestvice, proti ekipi Pall. Trieste pa so izgubili, predvsem pa zaostajali v višini. »To so bileprija-teljske tekme, ampak verjamem, da bi sodili v elitnem prvenstvu v prvi polovico lestvice. Skratka, ekipa ima vedro prihodnost. V naslednji sezoni naj bi ohranili tako sestavo ekipe, o tem, kdo bo trener, pa se v klubih še nismo pogovorili,« je napovedal Meden, ki je obenem pohvalil tudi starše, ki so igralcem stalno stali ob strani. »Z njimi pa nisem imel najmanjše težave, kar me je spodbujalo še več k delu,« je zaključil. (vs) V FINALU - Košarkarice In-tercluba iz Milj, ki jih vodi Matija Jo-gan in za katere igrata tudi slovenski košarkarici Susanj in Zobec, se je uvrstila v finale za državni naslov. Včeraj je premagala Treviso 65:44 (Susanj 16, Zobec 4). Finale bo danes ob 18.00 (tudi po Sky Sport kanal 203). Luca Gelleni je letos januarja prestopil iz Jadrana k Bregu fotodamj@n v primeru, da Gelleni, Zobec in Crisma-ni odklonijo naše povabilo. V tem primeru bi morda z domačini igrali v promocijski ali D-ligi,« je napovedal Salvi in dodal, da bi to pomenilo, da bi vse strokovno, finančno in odborniško delo usmerili v bazo. »Tudi tu pa ni vse rožnato. Otrok je manj. Razmisliti torej moramo, kako naprej z delovanjem. O tem bi po mojem mnenju moral odpreti debato tudi ZŠSDI,« je še dejal Slavi. Pred kakršno koli odločitvijo pa bo najbrž poteklo še nekaj dni in tednov, saj je delo v klubu zdaj usmerjeno tudi v načrtovanje poletnih dejavnosti za otroke in pa v drugi del praznovanj ob 40. obletnici kluba, ki bo med 19. in 28. junijem. Kot smo že poročali, pa takih in drugačnih nedorečenosti ni pri Boru Radenski, kjer so že potrdili trenerja Oberdana, zdaj pa sestavljajo ekipo. Pri Kon-tovelu naj bi v glavnih obrisih ostala ekipa takšna, kot je bila, pri Sokolu pa je predsednik Savo Ušaj že napovedal, da bi rad ohranil celotno jedro mladih igralcev, ki so že letos nabirali izkušnje v D-ligi. (vs) □ Obvestila NK KRAS prireja športno-nogometni kamp od 22. do 27. junija na nogometnem igrišču v Repnu za dečke in deklice letnikov 2002/2009. Vpis do 15. junija. Prijave in info na tel. 040-2171044, 3341258848 (Ester) 333-2939977 (Roberta). ŠD JUVENTINA organizira v soboto, 13. junija, od 10.00 dalje na igrišču Juventine v Standrežu turnir 12 ur nogometa&greenvolley. Novosti: turnir v igri zadeni prečko in beer pong. Zvečer zabava z DJ Bestcompany Tour. Vpis do 7. junija. Info: Maja 3290913340 in Nikol 3297864633. MLADINSKI NOGOMETNI KAMP SOVODNJE 2015 na nogometnem igrišču v Sovodnjah in sicer od 15.6. do 19.6.2015 v jutranjih urah od 08.30 do 12.30 ure. Prijavijo se lahko dečki in deklice rojeni v l.2001 do l.2010. Prijave (do četrtka 11.6.2015) in informacije po elektronski pošti: asdsovodnje@libero.it; ali po telefonu: 0039 - 3283674301 (Rudi Devetak), 0039 - 3297411459 (Ljubica Butkovič), 0039335312083 (Aleksij Soban), 0039 - 3346691042 (Edi Pavletič), 0039-3897977416 (Luka Cijan), 00386 - 40607320 (Rok Černe). FC PRIMORJE organizira od ponedeljka, 15. junija do sobote, 20. junija nogometni kamp na Proseku. Namenjen je otrokom od letnika 2002 do 2008. Urnik od 8. do 17.30, poskrbljeno za malico, kosilo in razne dejavnosti. Vse informacije na tel.: 329-6022707 (Roberto) oz. 333-4239409 (Aleksander). LUNA PUHNA organizira 6. in 7. junija medvaški malonogometni turnir v športnem centru na Padričah. V soboto bodo tekme na sporedu od 13.00 do 20.00. Nato ogled finala lige prvakov na velikem ekranu in glasba z DJ-ejem. V nedeljo tekme od 11.00 do 17.00. NOGOMET - »Kupoprodajna borza« v deželnih amaterskih ligah Nekaj se že premika Pri Juventini, Primorcu, Zarji, Mladosti in Primorju potrdili trenerje - Pri Krasu in Vesni še taktizirajo Nogometna sezona v deželnih amaterskih ligah se je uradno končala prejšnji teden. Za nogometaše je že čas počitka oziroma raznoraznih turnirjev. Predsedniki in odborniki pa v prihodnjih tednih ne bodo počivali: začel se je »calciomercato«. Kaj bo s Krasom, ki bo v prihodnji sezoni skoraj gotovo igral v elitni ligi, bomo izvedeli v prihodnjih dneh. Predsednik Goran Kocman in njegova ekipa so že na delu. Kriški elitni ligaš Vesna še ni potrdila trenerja Andree Zanuttiga. Vodstvo kluba se bo z njim srečalo sredi tedna. Primorec, ki bo v prihodnji sezoni igral v promocijski ligi, nastopa skupaj z Vesno na turnirju Il Giulia pri Svetem Ivanu v Trstu. Ekipa trebenskega društva, ki jo bo tudi v prihodnji sezoni vodil potrjeni Roberto Biloslavo, je prejšnji konec tedna premagala Cgs 5:1. V prihodnjem krogu bo jutri ob 20.30 igrala proti Domiu. S Primorcem igrajo kot posojeni igralci trije mladinci Krasa (Ivan Kocman, Selako-vic in Caselli) ter Netis (Primorje). Vesna pa bo proti San Giovanniju igrala v petek ob istem času. Finale turnirja Il Giulia bo v petek, 19. junija. Pri štandreški Juventi-ni so potrdili trenerja Nicolo Sepulcrija in njegove pomočnike. Ze jasne pojme imajo pri bazovski Zarji, ki se bo septembra kot novinec preizkusila v 1. AL. »99 % bomo potrdili dosedanjega trenerja Davorja Vituliča. Moramo definirati le še detajle,« je povedal športni vodja Robert Kalc. Trenerja so potrdili tudi v Sovodnjah. Belo-modre bo še Trener Zarje Davor Vitulič fotodamj@n naprej vodil Fabio Sambo. Pri Bregu še ne vedo, ali bo Lorenzo Cernuta treniral pla-ve še četrto zaporedno sezono. Načelnik Bregove nogometne sekcije Giuliano Pra-šelj nam je povedal, da bodo o tem odločali prihodnji teden. Vodstvo Mladosti je medtem potrdilo trenerja Roberta Gona. V 2. amaterski ligi je Primorje že potrdilo dosedanjega trenerja Davideja Ra-valica. Pri gropajsko-padriški Gaji, ki bo tudi v prihodnji sezoni naš edini predstavnik v 3. AL, še ne vedo, kdo bo vodil moštvo. Fabrizio Mellisano je po končani sezoni odstopil. Odhaja tudi letošnji športni vodja Massimo Vrše, ki naj bi vsekakor še naprej pomagal matičnemu društvu. (jng) Konec tedna na Padričah Medvaški turnir 5:5 Lune puhne V soboto in v nedeljo bo v športnem centru Gaje na Padričah medvaški turnir 5:5, ki ga organizira Luna puhna. V skupini A bodo igrali Dolina, Cerovlje, Padriče/Gropada, Opčine in Gročana. V skupini B pa Prosek/Kontovel, Boljunec, Križ, San Martins (Goriška Brda) in Bazovica. Na padriški nogometni zelenici bodo tekme v soboto od 13. ure dalje. Ob 20.45 bo na ogled finalna tekma lige prvakov Barcelona- - Juventus. Nato bo glasba z DJ Red Head (alias Dean Ghi-ra). V nedeljo bodo tekme na sporedu od 11.00 do 16.00, ko bo znova na sporedu družabnost. V Sovodnjah od jutri moški in ženski dvoboji Jutri se bo v Sovodnjah začel tradicionalni malonogometni turnir ŠD Sovodnje. V moški konkurenci se bo pomerilo deset ekip, v ženski pa šest. Tekme bodo na sporedu od 19.30 dalje. Finale bo 13. junija. TREBČE - V organizaciji ŠD Primorec pa v Trebčah poteka veteranski turnir 7:7. Tekme so na sporedu vsako sredo in četrtek. Finalni del pa bo šele konec meseca. MLADINCI - Alabarda Cup Vesna drevi v finalu Mladinci kriške Vesne so doslej gospodarili na turnirju Alabarda Cup na Opčinah. Na vseh dosedanjih srečanjih so nasprotnikom napolnili mreže: Alabardi 13:0, Montebellu 9:0 in Domiu 10:1 (polfinale). Danes ob 19.00 bodo v finalu igrali proti ekipi San'Andrea San Vito. KRAS REPEN - Mladinci Krasa pa nastopajo na kakovostnem turnirju U20 v Risanu. V zadnjem krogu so s 3:2 izgubili proti ekipi Udine United/Rizzi Cor-mor. Varovanci trenerja Andreja Pahorja bodo čakali na razplet dre-višnje tekme med San Luigijem in Lumignaccom. Kras bo navijal za furlansko ekipo, ki mora zmagati ali igrati neodločeno. Le tako se bodo rdeče-beli uvrstili v četrtfi-nale. TURNIR DEŽEL - Na prvi tekmi 54. Turnirja dežel, ki se bo v nedeljo zaključil v Lombardiji, je deželna reprezentanca, s katero igra tudi igralec Vesne Stefano Sta-nich, premagala Lacij s 3:1. Včeraj so najmlajši z 2:1 premagali Emilijo Romagno in so se uvrstili v če-trtfinale. Naraščajniki selektorja Andree Massaia pa so proti selekciji iz iste dežele izgubili 5:1. V Štandrežu finalni del Memoriala Bruna Pavia Jutri v pozno popoldanskih urah bo v Štandrežu na sporedu še finalni del Spomladanskega turnirja, Memoriala Bruna Pavia, za starostno kategorijo cicibanov. Organizator je ŠD Juventina. NAJDI NAS NA FACEBOOKU primorski_sport 22 Torek, 2. junija 2015 KULTURA / KARATE - Pokal Zgonik ob 30-obletnici Shinkai kluba privabil kar 245 tekmovalcev Praznovali na tatamijih, z risbami in fotografijami Predsednica Erica Košuta fotodamj@n Ob praznovanju 30. obletnice se Shinkai klub lahko ponaša z eno izmed rekordnih izvedb Pokala Zgonik. Na 25. izvedbi je namreč nastopilo kar245 tekmovalcev iz naše dežele in Slovenije iz dvajsetih društev in tako proslavilo društveno 30. obletnico delovanja. Na tatamijih so se v jutranjih urah zvrstile otroške kategorije, nato so svoje vrline prikazali še mladinci in starejši člani. Vsak tekmovalec se je lahko pomeril v eni ali obeh disciplinah, v katah in kumiteju. Barve Shin- Levo: najmljaši člani Shinkai karate kluba, spodaj: razstava bo na ogled do petka v športnem centru v Zgoniku, desno: črni pas Mija Ukmar fotodamj@n kai kluba je branilo 30 tekmovalcev, povečini otrok in mladincev, ki so se v kakovostni konkurenci tudi izkazali. Dvajset jih je osvojilo kolajno, od teh jih je šest stopilo na najvišjo stopničko (vsi rezultati v levem RITMIKA - Akademja ŠZ Bor Veselje na obrazih ljudi Akademija, ki predstavlja obračun sezone za tekmovalke in glavni dogodek v sezoni za netekmovalne skupine. Navdušenje najmlajših ritmi-čark, ki ostanejo malo predolgo na te-pihu po koncu vaje in z veseljem, ki ga pozna smo štiriletni otrok, pozdravljajo občinstvo. Navdušenje najstareših rit-mičark, za katere je kljub vsem tekmam in nastopom, ki so jih že dale skozi v tej in prejšnjih sezonah, netekmo-valni nastop na domačem tepihu pred starši, prijatelji in sorodniki še vedno posebno čustven in po svoje čaroben. Trenerke, ki enkrat toliko stopijo v telovadnico oblečene kot dive, ponosne na svoja dekleta. In starši, nonoti, strici, tete, prijatelji, ki s prešernim nasmehom in telefonom, kamero ali ta-bličnim računalnikom visoko v zraku snemajo in vneto spremljajo nastop svojih ritmičark. Obračun zaključne akademije gimnastičnega odseka ŠZ Bor ni v podatkih, temveč na obrazih ljudi, v radosti, ki jo je kot vsako leto skoraj pre-številno občinstvo občutilo v zraku. Tradicionalni končni nastop so si borove trenerke dr. Branka Vajngerl, Taja Vajngerl, Petra Dilli, Valentina Oblak in Irena Magliacane zamislile kot nihanje med precizno izkušenostjo nastopa tekmovalnih skupin in igrivo resnostjo začetnic. V dvajsetih raznolikih Na akademiji ŠZ Bor je nastopilo 73 deklet, starih od 4 do 18 let fotodamj@n točkah so gledalci spoznali večplastni svet ritmične gimnastike od dela s telesom, do vsklajnosti z glasbo in uporabe različnih orodij. Tekmovalke so nastopile s tekmovalnimi sestavami z obročem in brez rekvizita, s katerimi so letos uspešno tekmovale na slovenskem državnem prvenstvu, pa tudi s sestavami, ki so jih s trenerkami pripravile izrecno za akademijo. Za spremembo so v teh nastopile z žogami, kolebnicami, trakovi in tančicami. Začetnice pa so navdušile občinstvo s sestavami z obroči, žogami in trakovi. Na Stadionu so se namreč predstavile, poleg tekmovalk, še štiri skupine začetnic, od katerih dve trenirata na openski podružnici, skupno pa je nastopilo 73 deklet, starih od 4 do 18 let. Osrednje dogajanje - nastope deklet - je odprl občuten govor predsednika ŠZ Bor Igorja Kocijančiča, ki se je zahvalil številnemu občinstvu, s ponosom ocenil tekmovalno sezono, ki se bo končala v nedeljo 7. junija z nastopom na Pokalu Slovenije, in uprl pogled že v naslednjo sezono, ki se bo za tekmovalke začela že konec avgusta. Akademijo je sklenilo podeljevanje simboličnih daril - kolajn vsem dekletom v spomin na letošnjo sezono in v opomin, da smo vsi zmagovalci, če le nastopimo s trudom, navdušenostjo in nasmehom na obrazu. (vo) okvirčku). Med klubi je Pokal Zgonik osvojil klub iz Pagnacca Ken e Zen, drugo mesto je pripadlo Rominu iz Gorice, tretji je bil Shinkai klub, tretji pa tržaški Karate do. Pokal Zgonik je hkrati veljal za deželno prvenstvo zveze Libertas, ki je letos prvič razpisala to fazo tekmovanja izključno za tradicionalni karate. V tem tekmovanju se je pomerilo približno 60 tekmovalcev treh deželnih društev. V posebni lestvici se je deželnega naslova veselilo kar 18 članov Shinkai kluba; nekateri so zmagali v obeh disciplinah. S potekom množičnega tekmovanja so bili zadovoljni tudi organizatorji: »Steklo je vse, kot smo si zamislili, brez težav in zapletov,« je bila z opravljenim delom zadovoljna tudi predsednica kluba Erica Košuta. Slovesno noto je tekmovanju dala predvsem otvoritev, na kateri so se ob športni in politični javnosti zbrali tudi vidnejši predstavniki sveta karateja. Svoj pečat so zapustili tudi nastopajoči, ki so ob mimohodu tudi prisluhnili prisegi: »Z branjem obljube in pravil, ki jih je zapisal ustanovitelj Funako-ši, smo želeli predvsem poudariti, da karate sloni na spoštovanju, poštenosti, strpnosti in drugih vrednostah,« je še dodala predsednica Košuta. Bel pas: Nicol Galicia Valenzia 3. v kati (deželni prvak Libertas)i; Marko Lončar 3. v kati Rumen pas: Luka Lončar 4. v kati (deželni prvak Libertas), Ludvik Zuzek (deželni prvak Libertas v kati) Rjav pas: Agnese Mastromauro 1. v kati, (deželni prvak Libertas); Massimo Blocar 3. v kati , 2. v kumiteju (deželni prvak Libertas v kati in kumiteju) Zeleni pas: Jan Pohlen 5. v kati, (deželni prvak Libertas); Igor Štoka 1. v kati, (deželni prvak Libertas) Plavi pas: Adam Hammoussi (deželni prvak Libertas v kumiteju); Goran Hammoussi 3. v kati in 1. v kumiteju (deželni prvak Libertas v kati in kumiteju); Amina Hammoussi 4. v kati in kumiteju (deželni prvak Libertas v kati in kumiteju); Marika Farinelli 2. v kati (deželni prvak Libertas); Dennis Švab 2. v kati; Patrick Zidarič 4. v kati, 3. v kumiteju (deželni prvak Libertas v kati in kumiteju); Vedran Guštin 1. v kati (deželni prvak Libertas) Oranžen pas: Leo Pacor 4. v kati (deželni prvak Libertas); Alexander Lozej 2. v kumiteju (deželni prvak Libertas) Črni pas: Mija Ukmar 1. v kati, 2. v kumiteju (deželni prvak Libertas v kati in kumiteju); Matteo Blocar 2. Dan 3. v kati , 4. v kumiteju (deželni prvak Libertas v kati in kumiteju); Martina Budin 3. v kati (deželni prvak Libertas); Ivana Sarazin 1. v kumiteju (deželni prvak Libertas) ŠPORTNA ŠOLA TRST Zabavna vadba za malčke in starše V soboto so dvorano Bojana Pavletiča na Stadionu 1. maja napolnili najmlajši športniki, ki so s prisrčno prireditvijo sklenili letošnjo sezono Športne šole Trst. Uigrana ekipa vzgojiteljic pod vodstvom Biserke Cesar je pripravila nove igre, pri katerih so se z malčki (v glavnem gre za predšolske otroke) trudili in zabavali tudi starši (fotoDamj@n). Druženje se je nadaljevalo na dvorišču z jedmi na žaru in osvežujočimi bazenčki. Za ŠŠT se je tako končalo uspešno leto, med katerim so bili poleg vsakotedenske vadbe na sporedu tudi izleti. Spomladi so se družine lepo imele v kraljestvu Kralja Matjaža, v mežiškem Domu na Peci na slovenskem Koroškem. / ŠPORT Torek, 2. junija 2015 23 LOKOSTRELSTVO - Karen Hervat v kategoriji deklic Rekordnih 349 Državni rekord (na razdalji 40 m in absolutno) v mladinski kategoriji deklic je (končno) padel. Izboljšala ga je Karen Hervat (na sliki), 14-letna lokostrelka tržaškega kluba Ascat. V nedeljo je na deželnem tekmovanju v Gorici zbrala 349 točk. Prejšnji rekord je držal celih devet let: leta 2006 ga je dosegla Claudia Mandia. »Za Karen, pa tudi zame, je rekord pravo zadoščenje. Letos smo se mu že večkrat približali. V nedeljo je bila Karen v izvrstni formi. Že pred zadnjim volejem je dišalo po njem, saj je zbrala 290 točk na 300,« je nedeljsko goriško tekmovanje opisal njen trener Moreno Granzotto. Karen je skupno izstrelila 144 puščic. Na razdaljo 40 metrov ji niti ena (od 36) ni »ušla« iz rumenega kroga. Tekmovalka iz zaselka Hrvati pri Borštu v Občini Dolina je bila seveda ponosna na svoj dosežek: »Večkrat sem se mu že približala. Končno pa je padel. Mi- mo tega. Še veliko bo treba trenirati, da bodo rezultati še boljši,« je dejala Karen, ki trenira vsak dan pri Bazovici. »Če pa je vreme deževno, treniram kar doma,« je še dodala Hervatova, ki ji je na facebooku čestital tudi oče italijanskega lokostrelca Micheleja Frangillija, ki je trikrat nastopil na olimpijskih igrah (1996, 2000 in 2004). Hervatova, ki se je z odličnimi nastopi, približala tudi italijanski mladinski reprezentanci, bo 13. in 14. junija nastopila na kakovostni mednarodni tekmi pri Krminu. Konec meseca pa še na prestižnem Pokalu dežel v Vareseju. Medtem pa jo čaka mala matura na nižji srednji šoli Simona Gregorčiča v Dolini. »Mislim, da bo šlo vse v najlepšem redu,« je napovedala Karen, ki bo v prihodnjem šolskem letu obiskovala tržaški zavod Jožefa Stefana ali tehniški zavod Žige Zoisa. »V kratkem se bom odločila.« (jng) ODBOJKA - Olympia na državnem finalu mladincev v Abanu Terme proti ekipam prvoligašev Spet »mali« med velikimi V kvalifikacijski fazi proti predstavnikom Kalabrije, Toskane in Lacija - Lansko 6. mesto bo zelo težko ponoviti V četrtek se bo v kraju Abano Terme pri Padovi začel moški državni finale v prvenstvu under 19, na katerem bo nastopila tudi Olympia. Finalne tekme bodo na sporedu vse do nedelje, ko bo znan državni prvak v kategoriji mladincev. Pri Olympiji ne poznajo podrobno svojih nasprotnikov v kvalifikacijski skupini: »Veliko je sicer ekip, ki so nastopale tudi na lanskem finalu, vendar se člani moštev vsako leto spreminjajo, zato njihove letošnje dejanske moči ne poznamo, « je razložil uradni spremljevalec goriške ekipe Andrej Vogrič. Tretje UNDER 13 MOŠKI mesto v FJK za Slogo Tabor lep uspeh V nedeljo je Sloga Tabor z osvojenim tretjim mestom zaključila z nastopi v moškem deželnem prvenstvu under 13 - 6 proti 6. V zadnjem kolu se je Sloga Tabor pomerila z najboljšima dvema ekipama prvenstva: Futuro iz Cordenonsa in Avis iz Zoppole. Futura je bila premočan nasprotnik in je gladko zmagala ter zasedla končno prvo mesto: »Oni imajo večji izbor igralcev, višji so in boljši. Prvenstvo so osvojili povsem zasluženo,« je pohvalil nasprotnike Danilo Berlot, trener Sloge Tabor. Slogaši bi sicer tretji set lahko zmagali, saj so imeli dve zaključni žogi, na koncu pa se jim je niz izmuznil za las (28:26). V drugi tekmi so z drugouvršče-no Zoppolo (poraz z 2:1) začeli slabo, v drugem nizu zaigrali uspešno, kot znajo, v tretjem pa so se bojevali za vsako točko nekje do izida 16:16, nato pa so nasprotniki nanizali serijo točk, s katero so si zagotovili neulovljivo prednost. »Na žalost imam v svoji ekipi omejeno število igralcev, samo osem. V višini nismo konkurenčni, kar nas omejuje predvsem v bloku. Seveda to pomanjkljivost uspešno kompenziramo z ostalimi elementi igre, kar pa včasih ni dovolj,« je bil objektiven Berlot ter dodal: »Kljub vsemu smo zadovoljni s tretjim mestom v tem deželnem prvenstvu ter drugim mestom v deželi v prvenstvu 3:3. Vse svoje igralce lahko za dobre rezultate samo pohvalim.« (stc) V četrtek dopoldne (ob 10.45) se bodo igralci Olympije pomerili z ekipo iz Toskane - Volley Lupi S. Croce, popoldne (ob 15.30) pa s kalabrijskimi deželnimi prvaki Tonno Callipo Vibo Valentia. Petek bo odločilni dan. Dopoldne (ob 10.45) čaka Goričane zadnji nastop v kvalifikacijski skupini proti MRoma 12 (Lacij). Po tej tekmi bo dokončno jasno, če so se uvrstili v osmino finala in torej nadaljujejo z nastopi ali pa se je državni finale zanje že zaključil. V osmino finala se namreč uvrstijo prva tri moštva iz vsake skupine (pet skupin) ter skupno najboljša četrta ekipa. »Teoretično je dovolj ena zmaga v skupini, da se uvrstiš v osmino. Na papirju naj bi bila najbolj šibka ekipa tista iz Toskane, s katero se bomo pomerili na prvi tekmi. Če je to pozitivno ali ne, bomo še videli,« je povedal Vogrič. Glavni trener Fabrizio Marchesini pa je dodal: »Prva tekma bo verjetno najbolj pomembna, ne toliko zaradi nasprotnika, temveč zaradi celotne atmosfere, ki se ustvari na finalu. Dinamike v ekipi se na teh tekmah spremenijo, lahko se pojavi prekomerna nervoza. Če nam uspeta ena ali dve zmagi v skupini ter posledično uvrstitev v osmino, bom zelo zadovoljen.« V primeru nadaljnje uvrstitve bodo še isti dan popoldne odigrali (ključno) tekmo na izpadanje. Poraženci v osmini finala se vrnejo domov, njihova dokončna uvrstitev pa bo določena na podlagi skupne lestvice, ki jo bodo sestavili glede na rezultate v kvalifikacijskih skupinah. Mladinci Olympie v deželi niso imeli enakovrednega tekmeca Zmagovalci pa bodo v soboto in nedeljo odigrali še sklepne tekme za dokončno razvrstitev od 1. do 8. mesta. »Če zmagamo v osmini in se torej uvrstimo med osem najboljših ekip v Italiji, smo lahko več kot zadovoljni. Tudi letos bomo med »najmanjšimi« društvi, ki nastopajo v finalu, saj so druge ekipe po večini mladinske ekipe prvo- ali drugoligašev,« je še povedal Marchesini. Ponoviti lansko šesto mesto bo po mnenju obeh sogovornikov težko, saj v ekipi ni več dveh pomembnih igralcev (Petra Vogriča in Sandija Persoglie), ekipi pa verjetno manjka tudi neka mera uigranosti, saj so njeni člani trenirali v petih različnih skupinah: »Nenazadnje pa na rezultat na teh finalnih turnirjih vpliva tudi sreča, koga dobiš za nasprotnika, saj lahko o tem odločajo že malenkosti, kot sta lahko dve osvojeni točki več med tekmo,« je pojasnil Vogrič. □ Obvestila »Kar bo, bo dobro. Fantje bodo dali vse od sebe, saj so zelo motivirani, vsekakor bo katerikoli rezultat pomenil uspeh,« je Andrej Vogrič pozitivno ocenil že sam nastop na državnem finalu. Trener Marchesini pa je razkril recept, ki ga je povedal svojim fantom, za uspešen nastop na finalnih tekmah: »Finale moramo doživljati sproščeno, z nasmehom in brez posebnih pritiskov, da moramo doseči ne vem kakšen rezultat. To je bil lanski ključ uspeha in tako naj bo tudi letos.« »Posadko« Olympije, ki bo v sredo odpotovala v Abano Terme sestavljajo trener Fabrizio Marechesini, pomožni trener Walter Princi, spremljevalec Andrej Vogrič ter 14 igralcev: Filippo Bossi, Davide Co-bello, Matija Corsi, Andrej in Štefan Čav-dek, Samuel Princi, Jernej Terpin (vsi letnik 1996), Simon Komjanc, Manuel Man-freda, Mattia Russian (vsi 1997), Daniele Franzot, Manuel Lupoli, Andrea Waschl (vsi 1998) in Mitja Pahor (2000). (stc) ZSŠDI IN JK ČUPA organizirata za srednješolce celotedenske tečaje jadranja na deski in na jadrnicah Open Bic od 13. do 18. ure: tečaj »Zabave na morju« od 6. do 10. julija in od 13. do 17. julija; tečaj na jadralnih deskah od 15. do 19. junija in od 20. do 24. julija. Vpis in info ob ponedeljkih, sredah in petkih 9.00-13.00, ob sobotah 16.0018.00 v tajništvu na sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yccupa.org, www.yc-cupa.org. ZSŠDI IN JK ČUPA organizirata tedenske jadralne tečaje na jadrnicah tipa Optimist namenjeni osnovnošolskim otrokom, ki znajo plavati od 9. do 17. ure. Poskrbljena jadrnica, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V: od 15. do 19. junija; od 22. do 26. junija; od 29. junija do 3. julija; od 6. do 10. julija; od 13. do 17. julija; od 20. do 24. julija; od 27. do 31. julija. Vpis in info ob ponedeljkih, sredah in petkih 9.00-13.00, ob sobotah 16.00-18.00 v tajništvu na sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yc-cupa.org, www.yccupa.org.AŠD ZARJA IN Š.C. MELANIE KLEIN od 22. junija do 3. julija prirejata Nogometni kamp za osnovno - in srednješolce. Vpisovanja na: www.melanieklein.org ali v društvenem uradu ( ul. Cicerone 8 ) ob ponedeljkih od 15. do 19. ure, ob sredah od 9. do 13. ure in ob četrtkih od 14.30 do 18.30. Info na www.melanieklein.org,info@melanieklein.org, 3457733569 Število mest omejeno. AŠZ SLOGA in ZSŠDI prirejata odbojkarski kamp od ponedeljka, 15. do srede, 24. junija. Kamp bo potekal v telovadnici openske srednje šole in je namenjen deklicam in dečkom med 6. in 13. letom. Prijave in informacije do 10. junija na tel. 040-635627, sloga.info@gmail.com. PLAVALNI KLUB BOR organizira intenzivni tečaj plavanja za otroke od 4. do 8. leta starosti v bazenu Bianchi v Trstu drugi, tretji in četrti teden v juniju. Za informacije in vpis pokličite na 04051377 (ob delavnikih v popoldansko-večer-nih urah) ali na 3341384216 oziroma pošljite sporočilo na elektronsko pošto: urad.bor@gmail.com. AŠD POLET, ŠPORTNA ŠOLA POLET/KONTO- VEL in ZSŠDI organizirajo košarkarski kamp v Prosvetnem domu in na Pikelcu na Opčinah. Prva izmena od ponedeljka 22. junija do petka 26. junija 2015, druga izmena od ponedeljka 29. junija do petka 3. julija 2015. Kamp je namenjen dečkom in deklicam letnikov 2002 in mlajših. Info: Damjan Košuta - 348/3342397 ali Erik Pic-cini - 340/4685153, e-mail: poletkosarka@li-bero.it TPK SIRENA v sodelovanju z ZSŠDI vabi na predstavitev knjige V ŠOLI JADRANJA - Jadranje na Optimistu, ki bo v petek, 5. junija, ob 18.30 na društvenem sedežu, Miramarski drevored 32. AŠD SOKOL ,pod pokroviteljstvom ZSŠDI, prireja kamp minivolleya za punčke in fantke letnikov 2008 do 2004 v nabrežinski telovadnici od 15. do 19. junija od 8.30 do 13.00. Za info na tel. 348-8850427 (Lajris) ali 040-200941; csdasdso-kol@gmail.com. ŠD BREG v okviru praznovanj ob 50-letnici društva bo v soboto, 20. junija (od 17.00 dalje), organiziral »revival« vseh nogometašev, ki so kdajkoli igrali pri Bregu. Za informacije in prijave: 3488833730 (Paolo) in 3358194395 (Livio). 27. junija pa bo v Dolini prijateljski nogometni turnir s pobratenim Kočevjem. TENIŠKA SEKCIJA ŠZ GAJA - Padriče organizira od 15. junija do 3. julija začetniški in nadaljevalni tečaj za osnovnošolce in srednješolce. Pojasnila in prijave na tel. št. 389-8003486 (Mara). AŠD SK BRDINA vabi vse člane na udeležbo rednega volilnega občnega zbora v petek, 5. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju na sedežu društva na Opčinah, Repentabrska ul. 38. AKŠD VIPAVA v sodelovanju z ZSŠDI organizira poletni kotalkarski kamp na Peči (Sovodnje) za otroke vrtcev od 29. junija do 3. julija med 8. in 12. uro ter za otroke in mlade osnovnih in nižjih srednjih šol od 15. do 19. in od 22. do 26. junija med 8. in 13. uro. Informacije po tel. 3339353134 (Elena). TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata dvotedenske jadralne tečaje za otroke od 6. do 14. leta starosti v terminih: od 15. do 26. junija, od 29. junija do 10. julija ter od 13. do 24. julija, od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure. Informacije in vpisi v tajništvu kluba v Trstu, Miramarski drevored 32, ob torkih od 10.00 do 12.00 ter ob petkih od 18.00 do 20.00, tel. 040-422696, info@tpkcntsi-rena.it in www.tpkcntsirena.it. V Sesljanu krmaril Farneti, v Izoli nagrajeval Žbogar Jadralni klub Čupa je organiziral dan odprtih vrat, ki ga je obiskalo lepo število osnovnošolskih otrok. Inštruktorji so otrokom (na fotografiji) predstavili jadrnico optimist in tečaje jadranja, ki jih pri Čupi prirejajo v poletnih mesecih. Nato so otroke odpeljali na morje z večjo jadrnico FIV 555, ki jo je krmaril jadralec olimpijskega razreda 470 Jaš Farneti. Nekateri jadralci tekmovalne ekipe pa so otroke peljali naokrog na optimistih. Otroci so bili navdušeni, na koncu pa so vsi dobili še sladoled. V izolskem zalivu pa je 100 mladih optimistov iz Slovenije, Italije in Turčije tekmovalo za Pokal Burja. Med njimi so bili tudi štirje predstavniki Čupe Organizatorjem je uspelo izpeljati pet plovov, dva v petek in tri v soboto z lažjim vetrom. V nedeljo pa so jadralci ostali na kopnem zaradi pomanjkanja vetra. Ker v petek zaradi šolskih obveznosti niso tekmovali, so jadralci Čupe pristali nekoliko nižje na lestvici: Elena Lo Ca-scio je bila 52., Jan Pernarčič 55., Saša Pahor 63. in Francesco Allegretti 73. Slavil je domačin Daniel Cante. Naj- boljšim trem jadralcem in jadralkam je pokale podelil najboljši slovenski jadralec, olimpijec Vasilij Zbogar, ki je doma ravno iz izolskega kluba. (and) 24 Torek, 2. junija 2015 VREME, ZANIMIVOSTI / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Nad Sredozemljem in južno Evropo je šibko območje visokega zračnega tlaka. Vremenske fronte se proti vzhodu pomikajo severno od Alp. V višinah doteka k nam postopno toplejši zrak. Po nižinah in ob morju bo jasno do delno oblačno s koprenasto oblačnostjo in meglo. Pihal bo šibak veter. V gorah bo bolj spremenljivo z možnostjo krajevnih neviht, zlasti v notranjosti Karnije. Danes bo povečini sončno z nekaj visoke koprenaste oblačnosti. Popoldne predvsem v hribovitem svetu ni povsem izključena kakšna kratkotrajna ploha ali nevihta. Povsod po deželi bo pretežno jasno. V gorah bo lahko nastajala kratkotrajna oblačnost in krajevne popoldanske nevihte. Pihal bo šibak veter. Temperature se bodo dvigovale. Najvišje bodo čez dan dosegle 30 stopinj. Jutri bo sončno in poletno vroče. 2000 m...........10 2500 m............6 2864 m ........ 3 UV indeks sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah doseže vrednost do 8 in v gorah 9. 92-letnica kot najstarejša pretekla pravi maraton SAN DIEGO - Američanka Harriette Thompson je najstarejša oseba, ki je kdaj koli končala pravi maraton, se pravi pretekla 42 kilometrov in 195 metrov. To ji je uspelo na maratonu v San Diegu, njen čas pa je bil sedem ur, 24 minut in 36 sekund. Stara je natančno 92 let in 65 dni. S tem je mati petih otrok in babica desetim vnukom presegla dosežek rojaka Gladys Burrill, ki je na Havajih pretekel maratonsko razdaljo pri 92. letih in 19. dnevih. Harriette Thompson, ki je sicer tudi lastnica svetovnega rekorda v maratonu v kategoriji od 90 do 94 let - postavila ga je 2014, in sicer 7:07,42, je z nastopom zbirala finančna sredstva za pomoč obolelim z rakom. Ona je namreč dva premagala, njen mož pa je pred kratkim umrl prav zaradi raka. Solarno letalo na Japonskem čaka na izboljšanje vremena ŠANGHAI - Zaradi slabega vremena bo moralo solarno letalo Solar Impulse 2 prekiniti svoj poskus zgodovinskega prečkanja Tihega oceana in pristati vjaponski Nagoji. Švicarsko letalo je na pot v nedeljo iz kitajskega Nanjinga poletelo po več preložitvah. »Vreme se nad Pacifikom poslabšuje, sprejeta odločitev za vmesen postanek v Nagoji in čakanje na boljše pogoje,« je tvitnil Bertrand Piccard, eden od pobudnikov misije. Na sedmi etapi potovanja okrog sveta naj bi 62-letni pilot Andre Borschberg v šestih dneh prek Pacifika s pomočjo sončne energije preletel razdaljo med kitajskim Nanjingom in Havaji. Pot je dolga 8.500 kilometrov. SYDNEY - Ukrep za zaščito znamenitega avstralskega vrečarja Koale v Queenslandu raglasili za ogroženo vrsto SYDNEY - Zvezna avstralska država Queensland je zaradi ogroženosti koal sprejela ukrep, s katerim bodo tega drevesnega vrečarja uvrstili na seznam ranljivih živalskih vrst. Koalo namreč močno ogrožajo širjenje urbanega prostora, prometne nesreče in napadi psov. »Vsi imajo radi koale in moramo narediti vse, kar je v naši moči, da jih zaščitimo sedaj in v prihodnosti,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejala premierka Queenslan-da Annastacia Palaszczuk. Koale so na seznam ogroženih živali že uvrščene v jugovzhodnem delu Queenslanda, razširjen ukrep pa bo pokril celotno zvezno državo, s čimer vlada želi okrepiti prizadevanja za ohranitev življenjskega prostora koal. Študija iz leta 2011 kaže, da je bilo leta 1788, še pred prihodom britanskih kolonistov, na otoku več kot 10 milijonov koal. A število koal se je v divjini zmanjšalo na manj kot 45.000. Štetje je sicer precej težko, ker živijo visoko v krošnjah dreves. Avstralska zvezna vlada je na seznam ogroženih vrst, ki jih je označila kot najbolj ranljive, že leta 2012 uvrstila koale v Novem Južnem Walesu, Queenslandu in na območju avstralske prestolnice. Poročilo iz leta 2012 je pokazalo, da se je populacija koal v jugovzhodnem Queenslandu v zadnjih dveh desetletjih zmanjšala s 60.000 na 11.000. Raziskovalci za močan upad krivijo sušo, vročinske valove in krčenje življenjskega prostora živali. JUNCKER - Opozorilo Madžarski Državi, ki uvede smrtno kazen, ni mesta v Evropi BRUSELJ / BUDIMPEŠTA - Za predsednika Evropskega komisije Jean-Clauda Junckerja bi bila uvedba smrtne kazni na Madžarskem »razlog za ločitev«. »Za tistega, ki uvede smrtno kazen, ni mesta v Evropski uniji,« je dejal v včeraj objavljenem intervjuju za nemški časnik Süddeutsche Zeitung. Kot je dejal Juncker, je smrtna kazen v nasprotju z njegovimi temeljnimi političnimi vrednotami in če bi se madžarski premier Viktor Orban temu zoperstavil s ponovno uvedbo tega ukrepa, bi sledil konflikt, povzema madžarska tiskovna agencija MTI. Orban je vprašanje smrtne kazni obudil že konec aprila in v EU je to nemudoma naletelo na ogorčen odziv. Madžarska je sicer smrtno kazen ukinila, ker je bil to eden od pogojev za njen vstop v EU leta 2004. Juncker je v pogovoru za nemški časnik komentiral tudi dejstvo, da je nedavno Orbana pozdravil z nazivom »diktator«. Kot je dejal, ga tako kliče že dve leti. »To je znak prijateljstva,« je dejal. Glede Orbanovega komentarja, da je načrt EU za kvote pri porazdelitvi beguncev norost, pa je dejal, da Orban »očitno ni seznanjen s termini psihologije in nevroznanosti, a mu tega ne gre zameriti«, še povzema MTI. Z rolljetom dobrodelno z Goričkega v Piran LJUBLJANA - Voditelj na Radiu 1 Miha Deželak je med dobrodelno potjo z Goričkega v Piran, ki jo je opravil z rolljetom, zbral nekaj manj kot 42.500 evrov. Zbrana sredstva bodo omogočila letovanje 150 otrok, ki še nikoli niso bili na morju. Deželakova pot se je začela prejšnji ponedeljek zjutraj v Šalovcih, od koder se je skozi Mursko Soboto in Gornjo Radgono peljal do Maribora. Drugi dan je pot nadaljeval skozi Slovenske Konjice do Celja, tretji dan pa jo je končal v Domžalah. V četrtek se je odpravil proti Postojni, v Piran pa je prispel v petek zvečer, kjer so ga pričakali številni podporniki. Med potjo z rolljetom (torba s skirojem) so se mu pridružili številni znani Slovenci, poslušalci radia in mimoidoči. Pri tem je marsikdo v torbo prispeval tudi po kak evro za otroke, ki še niso dopustovali na morju, so sporočili z Radia 1. Proslavili obletnico otomanskega zavojevanja ISTANBUL - Na ulicah turškega velemesta Istanbul se je v soboto zvečer zbralo več sto tisoč ljudi, ki so na poziv predsednika države Recepa Tayyipa Er-dogana proslavili 562. obletnico otomanskega zavojevanja mesta. Množice so nosile zastave in vzklikale gesla podpore Erdoganu in vladni stranki AKP pre-mierja Ahmeta Davutogluja. Erdogan vodi silovito kampanjo v podpori islami-stični AKP pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo 7. junija. Na praznovanju v Istanbulu, ki so ga označili za doslej največjega v zgodovini sodobne Turčije, je ob spremljavi otomanskih bojnih pesmi med drugim nastopila častna brigada 562 mož, oblečenih v uniforme otomanskih vojakov.