Premalo mladih v organih samoupravljanja
Stopnja razvitosti demokratičnih samoupravnih socialističnih odnosov je osnovni element, ki opredeljuje tudi položaj mladih ljudi. Mladi delavci so od odločanja o pogojih in rezultatih svojega dela odmaknjeni predvsem zato, ker je od tega odmaknjen delavski razred, kateiega sestavni del so tudi oni.
Mesto in organiziranje v družbe-nem delu kot izvoru osnovnih pravic in izvoru eksistence, perspektive v njem in mesto, na katerem se odlo-ča o pogojih in rezultatih dela, so najbistvenejša obeležja družbenega položaja vsakega posameznika in vsakega dela naše samoupravne diužbe. To enako drži tudi za mla-dino. Osnovni dejavniki, ki oprede-ljujejo družbeni položaj, a s tem tudi stremljenja, želje, pa tudi idej-no orientacijo mladine, so pred-vsem:
možnosti vključevanja v združeno delo, mesto v združenem delu, a s tem v zvezi tudi položaj v ustvarja-nju dohodka in mesto mladine pri tem uiejena vloga v ptocesu sprem-ljanja družbenih odločitev o pogojih in rezultatih svojega dela, to je mesto in vloga v procesih samo-upiavnega odločanja. Ptav v teh"bi-stvenih odnosih so velike razlike med posameznimi deli mladine. Medtem ko je del mladine, in to velik, vključen v združenem delu go-spodarstva, je prav tako precejšen del mladine v šolah, v individualnem
sektorju kmetijstva, pa tudi pri pri-vatnikih; del mladih je nezaposlen, nemalo pa jih je tudi v tujini.
Nesporno je, da ima mladina za-poslena v družbenem sektorju go-spodarstva, najugodnejše možnosti za sodelovanje v proossih samo-upravnega odločanja, da je formalno jzenačena z drugimi delovnimi ljud-mi. To je vsekakor tisti del mladine, ki se pojavlja kot najneposrednejši ustvaijalec materialnih viednosti, tisti, ki je resnični samoupravljavec, ker mu to predvsem omogoča nje-gov delovni poiožaj. Toda ne samo naša potitična praksa in izkušnje, tudi več znanstvenih raziskav kaže, da obstajajo vidna nesorazmerja med prispevkom mladine v delu in ustvarjanju dohodka na eni in med sodelovanjem v samoupravljanju, v sprejemanju samoupravnih odloči-tev na drugi stiani. Niti tu v družbe-nem sektorju, kjer so pogoji za dru-gačno stanje, kot sem ga piedočil, mladina pogosto tudi zaradi raznih birokratskih in tehnokiatskih odno-sov redno ni v takšni poziciji, v ka-teri so drugi delovni Ijudje. Stevilč-
no zastopljenost mladih v samo-upravnih oiganih nimamo za edino in najvažnejše merilo njcnega angaži-ranja v samoupravljanju in njenega splošnega družbenega položaja. Toda prav, tako bi bilo nesmiselno govoriti oziroma Uditi, da pa to ni-mamo za pomembno. Stevilo mladi-ne v oiganih samoupravljanja - ob dejstvu, da sta njih vloga in značaj že sedaj dokaj velika - kaže tudi
možnost mladine, da bi bila aktivni subjekt v sprejemanju samoupravnih odločitev v njihovi končni obliki, a istočasno je tudi odraz in rezultat aktivnosti mladine v celotnih proce-sih samoupravnega odločanja. Z enega in diugega stališča gledano dejstvo, da v ten organih ni dovolj mladine, je nezadovoljujoče.
ZVONE CVEK