liri
aero
LETO 10 CELJE, 3. JULIJA 1971_ŠT3
LETOŠNJI GOSPODARSKI NAČRT
SPORAZUMEVANJE O DELITVI
OSEBNIH DOHODKOV
Razprave o nujnosti sporazumevanja na področju delitve dohodkov in osebnih dohodkov so dale končno prve rezultate. Sprejet je bil zakon o družbenem dogovoru in samoupravnem sporazumevanju, o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov. O-snovni namen tega dogovora je vskladiti merila za delitev osebnih dohodkov in zmanjšati razlike na podobnih delovnih mestih ter enotnejše vrednotiti vloženo delo z željo, da bi bila merila za delitev resnično odraz rezultatov dela.
Samoupravni sporazum, v katerega še vključujemo s še 20 podjetji kemično-predelovalne industrije, naj zagotovi predvsem:
-	enotnejša merila za delitev dohodka in osebnih dohodkov;
-	najnižji in inajvišji osebni dohodek za normalni delovni uspeh v polnem delovnem času;
-	najvišji znesek za finansiranje skupnih potreb delavcev, namenjenih za letni dopust in prehrano;
-	višino izdatkov, ki bremenijo materialne stroške, dnevnice, kilometrina in pavšal za ločeno življenje.
Prav je, da bo določena višina izdatkov, ki gredo v breme mate rialnih stroškov, saj je to v bistvu najbolj sporni del osebnih dohodkov, ker se prav v njem marsikdaj skrivajo viri neupravičenih zaslužkov, ki niso rezultat vloženega dela.
Delovni ljudje podpiramo prizadevanja za pravičnejšo ureditev odnosov, zato nam sporazumevanje in dogovarjanje na tem področju mnogo pomeni
Z zamudo, ki so jo narekovali zunanji vplivi (pričakovani stabilizacijski ukrepi, novi predpisi in amandmaji) smo na zadnji seji delavskega sveta sprejeli gospodarski načrt za letošnje leto. Ker moramo računati še z raznimi ukrepi, ki bodo tako ali drugače posegali v gospodarstvo še v letošnjem letu, je premišljena formulacija izglasovana s pristavkom, da moramo tekom leta računati še z določenimi rebalansi (spremembami).
Letošnji družbeni plan je postavljen precej visoko, kar je gotovo prav, saj mora biti pred nami vedno nek cilj, ki ga želimo doseči. Osnovni pokazatelji našega gospodarskega
načrta so povečanje proizvodnje po količini za 5%, po vrednosti za 13% ter števila zaposlenih za 5%. Predvidena je tudi povečana storilnost in racionalnejša izraba delovnega časa, kar vse je izredno pomembno ob težavah, ki nam jih povzročajo rtbnehne podražitve surovin in ostalega materiala, nedavna devalvacija in še nekateri ukrepi. Prepričani smo, da bomo kljub vsem težavam izpolnili zastavljeni načrt z vrednostjo proizvodnje v znesku 161. 000. 000 dinarjev, kar nam bo omogočilo tudi ustrezno akumulacijo, ki jo potrebujemo za dela in investicije, ki so v teku ter za nadalj-ni razvoj našega podjetja.
VSEM ČLANOM KOLEKTIVA AERO PRIJETEN DOPUST
Logarska dolina, biser našega območja	Foto Pelikan
DELO
SAMOUPRAVNIH
ORGANOV
SEJA DELAVSKEGA SVETA
22. junija se je spet sestal naš delavski svet tokrat že k svoji 4. redni seji, ki ji je predsedoval Lojze Banič. Po živahni razpravi sta bila sprejeta gospodarski načrt podjetja za letošnje leto ip pravilnik o varstvu pri delu (o obeh zadevah pišemo v posebnih sestavkih, ki sta objavljena v tej številki). Pomembna odločitev je tudi, da smo pristopili k družbenim sporazumu o osebnih dohodkih, dočim bomo o sprejemu družbenega sporazuma razpravljali na prihodnji seji, verjetno kmalu po letnem dopustu. V nadaljevanju dnevnega reda je de-
lavski svet sprejel še odpis dolga Timočanki, ki je v prisilni upravi, odobril je nabavo enega viličarja in enega kamiona za našo poslovno dejavnost, ter dodatne investicije za proizvodnjo kontakt papirja v znesku 1,600.000,- din. Sprejet je bil tudi sklep, da oročimo Ljubljanski banki 1,000.000 din zado-bo 13 mesecev po 6% obrestni meri, ker nas kreditira.
Ugotovimo lahko, da je bila tudi ta seja našega vodilnega samoupravnega organa nadvse uspešna.
MLADINSKA
ANKETA
V aprilu je naša mladinska organizacija izvedla anketo, s katero smo hoteli ugotoviti, za kaj se naši mladi zanimajo. Anketa je lepo uspela, rezultati pa so bili naslednji:
za politično delo se zanima 14, za kulturo 29, za šport 43, za izlete 54, za seminarje 11 in za delo v samoupravnih organih 12 mladink in mladincev.
Na anketo je odgovorilo 82% vpraša-
DELO ORGANIZACIJE ZVEZE KOMUNISTOV
NAŠE
DRUŽBENE ORGANIZACIJE
Na zadnji seji osnovne organizacije Zveze komunistov Aero je bila imenovana komisija, ki naj bi do naslednjega sesjtanka pripravila osnutek akcijskega programa za delo vseh dejavnikov v podjetju. Akcijski program bo moral zelo konkretno opredeliti naloge, ki so vsklaje-ne s sprejetimi sklepi II. kongresa samoupravljalcev v Sarajevu in 17. sejo Predsedstva ZKJ na Brionih. Določiti bo treba tudi nosilce nalog in odgovornost za njihovo Izvršitev. Komisija materijal že pripravlja in ga bo predložila na prvo naslednjo sejo organizacije ZK. Dne 23. 6. je bil sestanek sekretariata osnovne organizacije Aero-Cetis-Etol. Dogovorjeno je bilo, da se morajo vsi oddelki ZK sestati še pred letnimi počitnicami in sprejeti akcijski program.
SINDIKALNA PODRUŽNICA
Izvršni odbor sindikalne podružnice Aero je na zadnji seji obravnaval in razdelil sredstva za delo posameznim društvom in sekcijam. Največ sredstev je namenil za rekreativno in športno dejavnost članov kolektiva. Sredstva je razdelil takole: sindikalni podružnici Šempe-
ter 12.000,- din, planinski sekciji din 15.000-, kegljaškemu klubu din 17.000,-, smučarski sekciji din
6.000,	-, za ostalo športno dejavnost din 6.500,-, za socialno pomoč din 8.000,-, za dedka Mraza din
13.000,	-, za dan žena din 15.000,-, DIT-u din 3.000,-, mladinski organizaciji din 2.500,-, za rezervo
din 2. 000,-, kar da skupaj 100.000,-dinarjev.
Izvršni odbor se zaveda, da ni dovolj sredstev za vse potrebe, vendar je skušal v okviru možnosti nuditi največ, kar je bilo mogoče.Vsi koristniki naj sredstva čim bolj smotrno uporabijo.
Odbor je tudi odobril pomoč za letovanje 28 otrokom naših delavcev na morju v skupnem znesku 6.900,-dinarjev.
Na zadnji seji delavskega sveta je bil sprejet novi pravilnik o varstvu pri delu, za katerega lahko trdimo,
da je kvalitetno pripravljen, da vsebuje celo vrsto sodobnih prijemov ter da zagotavlja delavcu v mejah sedanjih možnosti že zelo velik obseg varstva. Seveda bo terjal čas, napredek nasploh in še posebej v našem podjetju nadaljnje izpopolnitve na tem področju. Naj omenimo še, da je pri sestavljanju pravilnika sodelovalo izredno veliko članov kolektiva, ki so posredovali komisiji nad 100 pripomb, od katerih jih je komisija veliko večino tudi sprejela.
Trenutno je v pripravljalni razpravi pri strokovnih službah že sestavljen pravilnik o zavarovanju premoženja (čuvajsko-vratarska služba), ki bo prišel v javno razpravo meseca avgusta. V pripravi imamo tudi pravilnika o materialnih stroških in o stanovanjski izgradnji, verjetno pa bo potreboval v kratkem nekaj dopolnitev tudi statut našega podjetja.
Z večjimi statutarnimi spremembami bomo morali računati jeseni, ko bodo v zvezi z novimi ustavnimi a-mandmaji dopolnjeni številni zakoniti predpisi.
DROBNE ZANIMIVOSTI IZ AERA
PRIPRAVE ZA UPRAVNO POSLOPJE
PREDAVANJE DIREKTORJA JENKA INŽENIRJEM IN TEHNIKOM
V	ponedeljek 21. junija je imel direktor podjetje Rado Jenko zanimivo predavanje za aerovske inženirje in tehnike. Razložil je razvoj podjetja in njegov perspektivni razvoj.
ELEKTRONSKI RAČUNALNIKI IBM
V	SLOVENIJI
V	zadnjih letih se je uporaba elektronskih računalnikov v Sloveniji zelo povečala, saj je bila ob koncu lanskega leta že 36 podjetij, ki so jih uporabljala, nadaljnjih 60 pa je računalnike že naročilo. Računalnik IBM 360/40 imajo 3 podjetja, IBM 360/30 ima 6 podjetij, IBM 360/25 ima 14 podjetij, med njimi tudi EMO iz Celja in Gorenje iz Velenja; IBM 360/20 im 10 podjetij med njimi tudi Aero in Zavod za napredek gospodarstva iz Celja.
Pelikanov karbon papir v Jugoslaviji
Jugoslovanska trgovska podjetja so uvozila v zadnjih 3 mesecih iz Zvezne republike Nemčije velike količine Pelikanovega karbon papirja. Brez zamere, spoštovani trgovci, toda naš karbon papir ni prav nič slabše kvalitete, je pa skoraj za polovico cenejši!
SPREMEMBA DELOVNE SOBOTE!
Na predlog tehniškega sektorja je UO spremenil načrt delovnih sobot v mesecu juliju. Tako bo namesto 24. 7. delovna sobota 3. 7. 1971.
Nedavni sklep občinske urbanistične komisije, ki je dovolila gradnjo našega bodočega upravnega poslopja na zemljišču zapadno od novega skladišča in bodoče Ipavčeve ulice, je pospešil priprave, saj so posamezne službe že pričele z zbiranjem podatkov za gradbeni program, Poleg upravnih prostorov bo v novi zgradbi še tovarniški raziskovalni center.
IZPLAČEVANJE REGRESOV ZA DOPUSTE
ZLATA URA ZA ŠARA NINOVO
Ivanka Šaranin, delavka v obratu II je dobila 18. junija ob dnevu krvodajalcev, zlato uro, ki ji jo je poklonil občinski odbor RK v znak priznanja, ker je doslej že 52-krat darovala kri. Čestitamo.
OGLED OBRATA V ŠEMPETRU
18. junija smo priredili ogled obrata v Šempetru vključno z novo Selo halo. Na ogled so bili povabljeni vsi člani celjskih obratov, udeležili pa sta se ga samo dve skupini - dopoldanska z okoli dvajsetimi, popoldanska pa s štiridesetimi udeleženci. Q-gled je bil dobro pripravljen, obiskovalci pa zadovoljni.
Obratna ambulanta
V kratkem bo pričela z delom obratna zdravstvena ambulanta, ki bo namenjena delavcem Metke, E tol a in našega podjetja. Delavski svet je na svoji zadnji seji odobril prispevek v znesku 10. 000 din za ureditev ambulante, ki bo v Metkinem poslopju v neposredni bližini našega obrata II.
Gradnja prizidka v obratu II
Gradnja prizidka v obratu II normalno napreduje. Kakor zatrjuje Gradisovo gradbeno vodstvo, bo objekt zgrajen pravočasno. Vsaj upamo in želimo si, da bi bilo tako.
UČENCI GRAFIČNE ŠOLE
V našem podjetju imamo 6 učencev grafične stroke.
I. letnik so končali Črepinšek Janez z dobrim uspehom in Jagodič Bojan s prav dobrim uspehom, H. letnik Nauh Stane in Vizjak Milan, oba s prav dobrim uspehom, III. letnik Rovere Vojo in Reberšak Silvo oba Z dobrim uspehom.
Vsem učencem čestitamo!
PRAVNA SLUŽBA AERO
Meseca septembra bo pričela z delom pravna služba Aero, ki jo bosta vodila vodja splošnega sektorja dipl. pravnik Zoran Vudler in pravni referent podjetja dipl. pravnica Silva Hočevar- Pliberšek. Pravna služba bo vsako sredo od 16. do 17. ure v o-bratu I, splošni sektor, soba številka 5. Vabimo člane kolektiva, da u-rejajo v bodoče svoje pravne zadeve v naši pravni službi, ki bo brezplačna ! Po potrebi bomo naprosili za sodelovanje tudi pravne strokovnjake izven podjetja.
Pred nami je kolektivni dopust. Trajal bo od 11. 7. do vključno 25. 7. 1971. To pomeni, da je za kolektivni dopust namenjenih 9 delovnih dni in 6 prostih sobot in nedelj. Pred odhodom na kolektivni dopust bo po sklepu delavskega sveta vsem, ki i-majo pravico do regresa, izplačano 300.- din. Pravico do tega izplačila imajo vsi člani kolektiva, ki so v Aero najmanj 11 mesecev. Druga polovica regresa bo izplačana samo » tistim članom kolektiva, ki bodo po vrnitvi z dopusta predložili račun ali potrdilo, da so bili na dopustu. Opozarjamo, da bodo upoštevana le potrdila, ki bodo nedvoumno dokazala upravičenost do regresa
Naša tiskarna je med našimi delavci že dobro znana, saj sodelujemo v različnih oblikah skoraj z vsemi oddelki, tiskamo pa tudi tovarniški časopis Naš Aero.
Ne vem, kako naj začnem pripovedovati o začetku tiskarske dejavnosti v Aeru. Ali od dne, ko smo iz starega železja pobrali zaklopni "TIGL" stroj za tisk matric ali še prej, ko se je še pod nekdanjim imenom tiskal mikado papir in reklama na svinčnikih. Vse to je bilo na zastarelih strojih. Mislim,da bi o razvoju tiskarne lahko začeli govoriti pred približno desetimi leti, ko smo dobili prvi ofsetni stroj "Romayor" in ko smo sami napravili stroj za tisk na matricah. Od takrat se je tiskarska dejavnost nenehoma širila vzporedno z drugimi obrati, ki so potrebovali nove tiskarske usluge, saj so se stalno modernizirali, širili in opremljali z novimi stroji.
Pri delu v naši tiskarni
Kaj so predstavljale tiskarske usluge v začetku? Aero se je iz leta v leto širil, s tem pa tudi potrebe po tiskarskih izdelkih. Takrat smo največ uporabljali navadne e-tikete za oljnate, akvarelne in tempera barve ter druge proizvode. E-tiket je moralo biti na stotine vrst v zalogi in če je zmanjkala le ena vrsta, je že prišlo do zastoja v proizvodnji. Morali smo zelo paziti, da se to ni zgodilo.
V	ofsetnem oddelku smo se širili in opremljali le v obsegu, kakor je to zahtevala naša lastna proizvodnja. Postopoma so bili nabavljeni trije stroji za ofsetni tisk. Najnovejši je švedski stroj "Solna", ki lahko tiska še formate 62 x 58 cm. Z njim smo prešli iz malega ofse-ta v velikega.
V	tem času je bila proizvodnja matric v stalnem porastu. Ozko grlo je bil tisk razpredelnice na matri-
TAKO JE NASTALA TISKARNA
AERO

ce. Kako smo v Aeru izdelovali matrice, se bodo starejši delavci še spomnili. Prvotni tisk je bil še na surovem japan papirju. Tiskal je Cetis z velikimi težavami. Spominjam se še, da smo zagrnili o-koli stroja zaveso, ker je sicer
pola že zvalovila, če je kdo šel mimo stroja. Nekaj let smo to tiskali na tiskarskem stroju "Tiglnu", ki smo ga kupili za 1 din na Odpadu. Kmalu za tem smo doma izdelali tiskarski stroj. Ti gl n je delal 800, novi stroj že 1600 odtisov,
Tiskar Ošlak pri avtomatskem stroju Heidelberg
Kričej Karla pri nadzorovanju stroja za večbarvni tisk
danes pa tiskamo matrice na najsodobnejših strojih, ki odtisnejo že nad 3500 odtisov na uro.
Razvoj tiskarne je šel naprej in je bil vsklajen z uvajanjem novih izdelkov, vedno bolj pa smo se tudi
Tiskar Srebot pregleduje odtise
Anilinski tiskar Horvat pri svojem gtroin
Vse fotografije je posnel Ivan Premzl
angažirali z grafično opremo proizvodov. Z uvedbo anilinskega tiska smo skrajšali transportne poti, čas izdelave in stroške. Dokler nismo imeli anilinskih strojev, smo te usluge naročali v Mariboru in v Zagrebu.
V	zelo kratkem času smo na novem anilinskem stroju začeli z proizvodnjo "Amor" rol, ki so danes zelo iskan izdelek. Teh tiskamo vedno več, kar velja tudi za karbon in indigo papir. To nam narekuje, da bomo morali čimprej preiti na ba-krotisk v večjem obsegu. V oddelku za impregnacije pa že uspešno tiskamo v bakrotisku hrbtno stran impregniranih papirjev.
V	anilinskem tisku smo dobili najprej nov italijanski stroj, odkupili smo tudi enega starega, vendar sta že oba odslužila. Danes imamo v tiskarni 6, odnosno 3 leta stara
stroja za anilinski tisk, ki potiskata mesečno nad 1,000.000 m papir-
Škorjanc Rozika pri prerezovanin lepenke
Oddelek za tisk samolepilnih etiket je začel delo z enim strojem. Danes že lahko govorimo o velikem oddelku tiskarne. Proizvodnja je zelo različna. Tiskamo že v treh barvah, v kratkem pa bomo dobili še stroj za štiribarvni tisk. Naše tako imenovane vroče stisnjene (pregane) etikete v zlati ali v drugih barvah so že delno spoznali na tržišču. Te dni smo začeli tudi s sitotiskom. V tej tehniki imamo lepe možnosti za povečanje proizvodnje.
Za vse svoje proizvodne oddelke sme morali urediti tehniško pripravo, ki zahteva risalnico, fotografsko delavnico, stavnico in klišarno. Ta oddelek je zelo pomemben, da se proizvodnja izpopolni in da lahko vsa dela izvajamo doma.
Naj omenim še, da smo vzporedno z razvojem tiskarne vzgojili doma tudi ves kader in to za vse vrste tiskarske tehnike. K vsem tem uspehom so veliko doprinesli delavci sami, saj je bilo treba nemalo volje in truda, da smo dosegli to, kar imamo in znamo.
Jenko Baldo
OGLED V TOVARNI PAPIRJA REKA
Dne 29. maja smo se člani DIT-a v Aeru udeležili ekskurzije na Reko, kjer smo si ogledali tovarno papirja. Ogled so Rečani zelo skrbno pripravili in nas temeljito seznanili z razvojem podjetja, z vsemi posebnostmi proizvodnje lahkih papirjev in z ostalimi problemi, s katerimi se srečuje ta najstarejša tovarna papirja, ki proizvaja za naše podjetje veliko polizdelkov. Vsekakor ta ogled ni bil samo strokovnega značaja, temveč je služil tudi navezavi še tesnejših medsebojnih poslovnih stikov. Ekskurzije so se poleg direktorja udeležili tudi ostali vodilni delavci Aera. Takšni stiki lahko samo koristijo še boljšemu sodelovanju. Ne nazadnje pa je dan, ki ga je sproščeno izven delovnega okolja preživelo 41 Aerovcev, potrdil potrebo, da kaže v bodoče o-biskati tudi ostale kolektive, s katerimi sodelujemo pa tudi sorodna podjetja.	j D
PRIKLJUČITEV CETISA
Po sklepu našega delavskega sveta, da se strinja s priključitvijo CETISA k našemu podjetju, so strokovne službe proučile pravne predpise in pripravile teze za uvodne razgovore. CETISU smo tudi pismeno posredovali odločitev delavskega sveta, da se strinjamo s priključitvijo ter da nam naj sporočijo svoje predloge.
23. junija smo prejeli njihov odgovor, da so tudi oni imenovali ooseb-no komisijo, ki se naj z našo sporazume vse kar je potrebno glede priključitve in medsebojnih odnosov.
Z razgovori bomo nadaljevali prihodnji mesec, o podrobnostih pa bo sklepal delavski svet predvidoma meseca avgusta. Po veljavnih predpisih je postopek naslednji:
a)	najprej je treba izdelati ekonom-sko-tehnično dokumentacijo, ki utemeljuje priključitev;
b)	v CETISU mora biti izveden referendum;
c)	oba delavska sveta morata sprejeti statutarni dogovor, v katerem bodo urejeni medsebojni odnosi, pravice in pristojnosti.
Želimo, da bo sodelovanje uspešno in nadaljnji korak v razvoju našega podjetja pa tudi celjskega gospodarstva.
5
OSEBNE STVARI PA ŠE KAJ
PRIŠLI V PODJETJE
Od 24. maja 1971 dalje so prišli v podjetje:
29.	Koštomaj Irena	adjuster
30.	Ivanjko Anica	adjuster
31.	Veber Štefanija	adjuster
32.	Lajler Marija	adjuster
33.	Arlič Marija	adjuster
34.	Žoher Ana	adjuster
35.	Hrovat Viljana	adjuster
36.	Horvat Jožefa	adjuster
37.	Gorenjak Marija	adjuster
38.	Mastnak Marta	adjuster
39.	Ivančnik Zdenka	adjuster
40.	Bornšek Kristina	adjuster
41.	Rozman Irena	adjuster
42.	Sever Jožica	adjuster
43.	Jager Terezija	adjuster
44.	Volk Bojana	adjuster
45.	Rezec Boža	adjuster
46.	Zabukovšek Elizabeta	adjuster
47.	Jevnišek Helena	adjuster
48.	Kvas Darinka	adjuster
49.	Hari Iztok stroj. rez. papirja
50.	Franc ing. Kazimir, konstruktor
51.	Četina ing. Peter, kontrol, surov.
52.	Vasle Ana	pospravljalka
53.	Šušterič ing. Andrej, kontr. surov.
54.	Šmavc Andrej, nab. refer. za dom.
surovine
55.	Premzl Ivan, industr. oblik, grafik
RODILI SO SE
od 1. 1. - 20. 6. 1971
Peter - Frančiški in Jožefu Podlesnik
Majda - Lojzki in Karlu Trobiš Tadej - Alenki in Zvonimirju Dolžan
ODŠLI SO V POKOJ
STANE JUG
Tokrat se poslavljamo tudi od Staneta Juga, ki odhaja v pokoj. Rodil se je 10. 4. 1917 v Voducah pri Slivnici, kjer je končal osemletko. Delal je v rudnikih Pečovnik, Trbovlje in Hrastnik, zara-
di invalidnosti pa si je moral poiskati lažje delo. Tako je prišel leta 1963 v naše podjetje. Bil je vratar-čuvaj in je svoje delo vedno vestno in v redu opravljal. Bil je skrben, naj omenimo še, da je pred leti pravočasno odkril in zadušil požar v strojnici, ko so začele tleti krpe. Ko se mu zahvaljujemo za uspešno delo v našem podjetju, mu želimo še mnogo zadovoljnih let.
ODŠLI IZ PODJETJA
15.	Mazej Stane trgov, predstav.
16.	Volk Bojana	adjuster
17.	Koštomaj Irena	adjuster
ODŠLI SO V POKOJ
1.	Kelhar Martin, delavec v obr. II
inv. upok.
2.	Jug Stane, vratar -čuvaj inv. upok.
3.	Kolar Ivanka, delavka v obr. II
inv. upok.
POROČILA SE JE
1. Vrečko Fanika, kontrolor faktur in Plahuta El ko -elektro-monter
Čestitamo.
KOLAR IVANKA
Koncem meseca se bo upokojila I-vanka Kolar iz oddelka samolepilnih etiket.. Rodila se je 21. 12. 1925 v Utiku, Vodice pri Ljubljani. Kmalu po osnovni šoli, ki jo je končala v Repnjah, se je zaposlila in delala v tekstilni tovarni v Kranju, kasneje v tovarni glasbil Mengšu. Vojna ji je vzela starše in brata, njo pa so nacisti na pomlad leta 1944 odpeljali v taborišče Ravensbriick, od koder se je vrnila julija 1945. V Celje in Aero je prišla leta 1952. Delala je pri matricah, v kartonaži, nazadnje pa več let pri samolepilnih etiketah. Znana je kot prizadevna in vestna delavka, kjerkoli je delala, je bila med sodelavci izredno
Amadej- Simon* in Maksu Bastl Boštjan - Bredi in Hinku Čuvan Dejan - Jasni in Kostji Zupanc Tinka - Mariji in Borivoju Belcer Natalija- Ireni in Baldu Jenko
Prosimo, da nam sporočate podatke o rojstvih in porokah.
priljubljena. Bila je tudi članica delavskega sveta.
Ko se je oglasila v uredništvu je poudarila, da bi se rada še enkrat vsem zahvalila za izkazano pozornost ob slovesu. Vsem članom kolektiva želi veliko zadovoljstva, podjetju pa še več uspehov.
Tovarišica Kolarjeva, ob tej priliki se vam v imenu kolektiva zahvalimo za nesebično delo v tovarni, želimo vam še mnogo zdravih in zadovoljnih let.
ŠPORTNE NOVICE
Tudi v minulem mesecu je bilo u-dejstvovanje članov našega kolektiva zelo živahno. Tekmovali smo v šahu, nogometu in malem nogometu.
Šah
Kar obstaja Aero smo se prvič u-deležili slovenskega republiškega sindikalnega prvenstva v šahu, ki je bilo letos od 28. do 30. maja v Portorožu. Med 19 ekipami smo zasedli skromno 16. mesto. Za našo ekipo so igrali: Jazbec, Rojc, Škorjanc, Ferlež, Marinc in Gobec.
Nogomet
Nedavno se je končal pomladanski del sindikalnega nogometnega prvenstva. Trenutno zasedamo med enajstimi ekipami šesto mesto, s katerim smo lahko prav zadovoljni.
Mali nogomet
V malem nogometu smo se med več kot 30. ekipami plasirali v zaključni del tekomovanja, to je med osem najboljših ekip, kar je zelo lep uspeh.
LITERARNA
PRILOGA
SPOMIN NA PRVO SREČANJE
Davno je že tega, ko sem jo spoznal, njo, ki ml je v srcu vzbudila večni nemir. Bilo je takrat, ko sem obiskoval še osnovno šolo. Spoznal sem jo na šolskem Izletu, v Logarski dolini. Vzljubil sem jo že na prvi pogled in ne morem je pozabiti. Stala je pred mano, lepa, oblita z zadnjimi sončnimi žarki.
Takrat se mi je zazdelo, kot da slišim njen klic: "Pridi, objemi me!" Res me je klicala. Odzval sem se njenemu klicu, kakor mnogi moji prijatelji. Ni me razočarala.
Nisem ji pisaril pisem, niti vabil v kavarne, kino ali plese, ne poklanjal daril, pa vseeno mi je nudila mnogo lepih trenutkov. Razkrila mi je svoje lepote in me vedno znova vabila v svoje zavetje.Rad sem imel pesem njenih vetrov, igrivo žuborenje potokov, ki so si u-tirali pot v dolino. Vem, da je ljubezen do nje marsikdo plačal s smrtjo, kajti narava je skrivnostna, nevarna, toda najlepša. Prav njene nevarnosti in skrivnosti so me pritegnile, v naravi sem našel drugi dom. Vedno znova me vabi, moram k njej, kajti njenih lepot in ljubezni ne morem pozabiti. Brez nje ne morem, oddolžim se ji lahko le s tem, da bom pazil, da ne bodo drugi uničevali njenih lepot in kalili njenega miru.
Vem da bi tudi tebe vzela v svoj objem, nikomur še ni obrnila hrbta. Zato ne čakaj! Njena lepota je namenjena tudi tebi! Še nisi slišal njenega klica? Prisluhni,tudi tebe kliče!
Jani
KRAMLJANJE Z UREDNIKOM
LJUBEZEN MOJA_______
Ljubezen moja,
nežna kakor sanje
in topla, kakor sončni žarek,
prišla bo nekoč do tvojega srca.
Hranila jo bom
v srcu dolgo žate,
dokler ne boš čutil in doumel,
da je moja ljubezen samo tvoja.
Dora Rovere
OBLAK
Bel oblak na nebu.
Ne morem ga prijeti.
Ti si daleč dragi, ne morem ga imeti.
Rovere Dor
ŽELJA
Spet slišim tisti šum, borovci v vetru šumijo.
Spet vidim belo jato, galebi prek gladine letijo.
Pridi še enkrat.
Pod borovci bova hodila, štela bele galebe in pod višnjami - spet se bova ljubila ...
Nabralo se je predlogov, želja in pripomb, da ne kaže več odlašati z odgovori. Najprej se zahvaljujemo za čestitke in priznanja, ki smo jih bili deležni ob prvi in drugi številki. Hvala! Vse kaže, da je večina članov našega kolektiva s časopisom res zadovoljna. Želimo, da bi ostalo tako tudi v bodoče.
Zdaj pa k predlogom in vprašanjem. Upamo, da bo list izhajal redno, nekako vsak drugi mesec. Čeprav smo letos začeli šele v aprilu, tipamo, da bomo zamujeno nadoknadili, pet številk pa bo zagotovo. Predlagate več novih rubrik: pisma bralcev, odgovorite mi na vprašanje, spoznajmo svoje podjetje. Te rubrike niso odvisne od uredništva, temveč od vas dragi bralci. Če nam boste pisali, bomo objavili,na vprašanja bomo odgovorili. Rubriko spoznajmo podjetje pa smo že pričeli.
V prvi številki smo prikazali razvoj selotejpa, v drugi novo selo halo, danes je na vrsti tiskarna. Na vprašanje, kdo je dr. Fran Vatovec pojasnjujemo, da je to nestor slovenskih časnikarjev, sicer pa predavatelj za novinarstvo na ljubljanski univerzi - gotovo najpristojnejša oseba za oceno časopisa, ki ni bila laskava samo za uredništvo temveč tudi za opremo In tiskarje. Še vprašanje: kdo so avtorji dosedanjih prispevkov. Vse prispevke, tudi literarne, so napisali člani našega kolektiva. Tega smo še posebej veseli. Naj sklenemo te vrstice z zanimivo izjavo: "Skoraj ne morem verjeti, koliko novega in zanimivega in kaj vse sem izvedela lz prvih dveh številk," mi je dejala starejša delavka v obratu II.
In ob teh mislih, željah, predlogih in ugotovitvah so zares veseli uredniški odbor In urednik.
NAŠ AERO, glasilo tovarne Aero, Celje. Ureja uredniški odbor: Vilma Leskovar (predsednica), Zoran Vudler (odgovorni urednik). Maja Radišek (tajnica), Baldo Jenko (tehniški urednik), ing. Dušan Jarh, Dora Rovere, Zlata Zupančič, Jože Randl, grafična oprema Gregor Švab, umetniški sodelavec Adi Arzenšek.
tisk aero^
Rokopisov ne vračamo, oddajte jih pri tajnici uredniškega odbora, oglasi po dogovoru.__________
Lini
Celje - skladižče
D-Per
—.452/1971
IM
^5
j
4
1319710133,3
COBISS •