»
vsih vernih dus je socih stolp' zvonoví že v okrog donijo
bil
Ko z v Zgodaj In Kristjane vse budij »Na i
?
?
In
Sr Naj K ai
Tak
pristop
pom
i j o z d gaj o iz vic mučenih d
v r
bi živi za nje strili
r aj n i
z a m u d i 1 glas budil
XLdor je mien. vec dobu
Tak derhal je združena. Stergani kosmati dedci So in černe gerde babe ; Te reglajo kakor žabe, Dedci god'jo kot medvedi Vsak na svojo vižo zna Osleparť dobrotnika. Kakor močan trop vojšakov Je beračev in sromakov Sitna truma vverstena.
Ženka vstraši se, stermi
?
Nad besedami berača Gré 11a stran in milo joka De po žilah vse ji poka, Ino grize jo kot kača. Tak jo žalost spreleti, De že vmreti si želi. Od sramote ne pogleda, Třepetaje ino bleda Solzna vsa na stran' kleči.
že ob svitu se
Zgodaj
K cerkvi zberajo berači, Pipljejo se za prostore, In de bolj se vidiť more, Preč berač berača tlači; Ino terdi, de on že VeFko lét tu sedel je. Kdor začel še le beračit, Se ne sme med stare tlačit'
Naj za
vogel
čepet gré
f

Zadnjič cio prihropi še S praznim žepam bolna ženka in pozná se, kak se nosi, De dans pervič kruha prosi, In de prošnja ta je grenka. Kmal berači vid'jo jo , Pošeptajo in rekó: »Ti med nam' ne moreš brati
drugam se mor s podati,

Kam
Saj je
drugih krajev se.
Zdaj darovci pridejo In darove vsaki jake Tud obilno prineséjo; Kot dobrotniki kolj grejo
Podarujejo sromake. Ženki tam na strani pa Málokdo kak dar podá, Kér ne zna še práv beračiť Vrišať, kríčať, in oblačiť Nalaš se razterf. mo !
J.Hašnik
ĚPezeina Uomísija za izpeijaro
zemljišniga oprostenja na Krajnskim.
V današnji dokladi ??Novíc" se bére oznanilo pred-sednika deželne komisije za izpeljavo gruntne odvéze na Krajnskim, de je ta komisija svoje opravila že začela
in sicer 17. dan t. m. Bravci Novic že
vedó, de obstojí
ta
komisija po ministerskim ukazu od 12. kimovca t. 1. iz komisijnih udov in njenih namestnikov, ktere c. k. ministerstvo izvoli, potem iz 3 poročnikov in njenih namestnikov, ktere v pravic eni (gruntne in desetinske
o* »
ospóske)
izvolijo, in
iz ravno toliko poročnikov in nje
nih namestnikov, ktere dolžni (podložni in desetinci) volijo
?
(§. 69. 70
, c. k. ministerskiga ukaza od 12. kteri vsi imajo pri glasovanji enako veljavo.
kimovca)
Kér so, razun namestnikov tistih poročnikov ki jih dolžni volijo , vsi komisijni udje izvoljeni in so
j
tudi že opravila prevzeli, danes oglasimo iména vsih udov te imenitne komisije.
Glavár te komisije in njeni predseđnik in c. k. mi-
Dr. Dragotin Ullepitsch začas. c. k. generalprokurator za Koroško in Krajnsko kronovíno. Po tem :
nisterski komisar je
gosp
?
4) ko uradnik c. k.
f i sku z a : írošp
Regnard, c. k. fiškalni adjunkt.
Dr. Jožef njegov namestnik
gosp
Dr. Henrik II a an, c. k. pripomočljivi fiškalni
referent
?
5) ko uradnik c. k. derzavno-dezelniga ra
, — njegov namest
č u n s t v a : gosp. J a 11 e z Wi t z a n i, — nik Leopold Ledini g.
Vpravičeni (gruntne in desetinske gosposke) so
izvolili za svoje poročnike pri deželni komisíi :
n 2)
3")
°*08p
G
n
Y)
D r a g 01 i n a grofa Hohenwarta, Dr. Dragotina Wurzbacha, Dr. Antona Pfeffererja;
za njih namestnike pa :
gosp. Andreja Garzarollita
t
» n
Dr. Jožefa Kleindiensta Dragotina Wassica.
2) 3)
Dolžni (podložni in desetinci) so izvolili za svoje
poročnike pri deželni komisíi
y
1) gosp. Mihela Ambroza

3)
3)
»
Miklavza Lukanica Emanvela Matavšeka.
?
Tuđi namestnike so že izvolili, kér pa izvoljeni
1) ko politiški uradnik in začas, predsednikov nočejo opravila převzetí, bojo pa še enkrat volili namestnik: gosp. Dominik Brand stetter, c. k. sve- volitve bojo pozneje na znanje dane.
?
m
tovavec dez.
po «ri.
»
5
njegov
o
namestnik c. k. pervi
kresijski komisár gosp. To maž Glantschnigg;
2) ko so dni uradnik: žlah. gosp. Anton S cheu-chenstuel, svetovavec pri c. k. mestni in deželni sodníi, Lehman a, pripomočljiviga fiškalniga referenta in bivši
Za neposredna pomoćnika pri opravilih predsednistva je c. k. ministerstvo izvolilo in sicer :
13 za inšpektorja, žlah. gosp. Dr. Ernesta
njegov namestnik zlah. gosp. Janez Schivizhof
fen
rr
Î3
, svetovavec pri c. k. mestni in deželni sodníi 3) ko zagovornik deržavne denar nice:
Edvard Krušic, c. k. kameralni svetovavec
?
gosp
a učenika pravoslovja v domaćim jeziku v Ljubljani,
2) za sek re ter ja gosp. Dr. Ant. Sehoppelna c. k. konceptpraktikanta c. k. fiškuza.
>
?
Vsi udje te deželne
komisije, kakor
tudi ces. urad
204
niki so bili v prisego vzeti, od začetka noter do konca zvěst
de boj
vse svoje delà
8) Lepa priložnost kmetije zboljsati je pole
S ve
i n
t n o opravljali, li kili mest
9
kjer se za mléko , za senó , za slamo in
Vsi pri ti reči vdeleženi se zamorejo tedej zanesti, za marsiktere druge pridelke veliko vzame.
de bo deželna komisija, sostavlj
iz zvedenih in po
9) Naj kmetovavec se prevdari, de gré pri kme
štenih mož
ukaz in p
postave, nja ravnati
?
oje
pi
takó ravnala. kakor dani
velevata. Ukaz pa
»
ali
j
kakó se ima pr
pelj
crto
tii veliko na škoda , ki se je nobeden vbraniti ne more. Nar veči škodo pa storita ogenj in toča. Ce vam toča runtniga oproste- takó pobije, de ste primorani setev preorati, posejte na
tanj

bo kmalo v dom
» •
jeziku od mini
vdarjeno mesto, mesca velkig
a travna in kerstnika takiga
sterstva na znanje dan
sadu
9
ki naglo
zřaste , kakor
maliga
jecmena,
/
Hl obdelorarniga rěda
ali kmetijskiga kolobarenja.
(Dalje.)
3) Njive se morajo zapored takó obdelovati
>
de
repniga in travniga sémena. Pozno sejana turšica tudi še dobro slamo za srovo in suho klajo donese. De bi pa zanaprej tako škodo povernjeno dobivali, naj asekurirajo vsi svoje osejano polje. Asekuriranci nimajo strahú, kader se černi oblaki vzdigujejo. Ce ravno
za žitam , kér se za njim v njivah rado veliko plevéla toča ne vdari, in njim pohištvo ne pogorí, vender z
zaredi, vselej tak sad pride, ki zemljo sopet izcisti in majhnim dařila m svojim bližnjim pomagajo ,
zrahljá; tak je krompir, kapusovo zelje, pésa škoda zadela, kér
v # a ktere bi hudo vréme malokdaj, brez kaj škode
in
drufifi
©
kroglasti
ali bunkasti sad (kuha).
?
4) Na njive, ki so dalje od doma, sej žita kaj travniga sémena za suho klajo, ali pa za pašo bližnje sadi krompir, kapus.
Ze je bilo v „Novícah" večkrat dopovedano
tudi
9
na
storiti, cez kraje vleče. Ako jih pa škoda zadene, imajo upanje tisto povernjeno dobiti, in se takó pred silo obvarovati.
(Dalje sledí.)
?
de
tudi zelenjava gnojí, in ktere njive de se morajo
Mashosenje
ali
z njo
o* »
nojiti
i
in kakó de se zelenjava podorava.
razdrobi Jen je
Imaš tedaj daljne njive, takó ti bolj verže jih s ze le
eni liís.
nj a vo
or »
nojiti
9
kakor pa živinski gnoj delječ na nje
„Tisti,
Zoper razdrobljenje zemljíš piše nek Francoz tole: kteri hočejo z razdrobljenjem naše kmetije po
voziti. Takó Nemci gnojijo. Oni so spoznali, de dober končati, naj dobro pomislijo , kaj delajo. Razdrobljenje
gnoj iz hlevov na daljne njive voziti, jim veliko delà
kmetij na majhne kose je gotovo pokončanje. Kakor
prizadene, pa manj dobička da. Nemci nasledovajo za- je mesó goveje živine in drobnice člověku poredno obdelovanje daljnih njiv takó : Za žitam sejejo innjih gnoj rast povzdiguje, ravno takó deteljsko in
v živež
9
drugo
šijo in jo spravijo za klajo,
travno seme
drugo
pervo
f V
sec
se iz tega tudi
posu
ocitno vidi, de kmetijski pridelki večidel od reje ži
jejo
9
in z zelenjem takó njive zopet zagnojijo
in tretjo pa po dor- vine izhajajo. Nar boljši in
9
in jih
gotoviši dobiček kmetijstva
za žitno setev pripravijo. Na daljne njive sejejo nekteri
če se veliki pašniki napravijo , senožeti in travnikí
za žitam ali bob, ali ajdo
grah
zi«. zulam «ii « v m , «ii «juu, s ta«*, grašico; potlej geuo , aKo se gnoja na
pokosijo le to rastje, predin evêsti začne, in ga namest gatija kmetijstva izvira.
Vit	i «	•	ti	i t	Vf»	j	«	• f	1 n
3e 9
pridno obdeljujejo in veliko e edo
živine
redi
9
ako se gnoja na kupe napravi
9
Iz
zivinskiga
gnoja
za prihodnjo žitno setev podorjó.
Po
tega
samiga
z eno be od kteriga bo
se že vidi
9
zakaj so tedej majhne kmetijstva večidel slabe. Majhne
takim redu gre obdelovanje njih daljnih njiv v letinah kmetijstva si nemorejo obilo živine rediti, in kjer ni
, ondi ni gnojá, kjer ni gnojá, ondi so tudi slabe
eno za
drugim.
In Nemci so umni kmetovavci.
živine
o
Kadar kmetovavec prav razpozná, kakšno redno
za drugim, ali kteri ték obde-
polja in travniki, torej se tudi po malim nazanje in na-nasledovanje sadu eniga za drugim, ali kteri ték obde- kosi. Živina je tedej, ktera zamore zopet opešane
lovanja po letinah bi bilo za njegovo kmetijo nar boljši, njive in senožeti zboljšati, ako jih je ravno žitna setev,
mora ali za
še
pred skusiti
9
V
ce
se vdelani sad sam za seboj

rad pogodi
drugim
de ta ali uni sad
9
več
to je
9
on mora vediti
drevó in matika preveč zničila in nerodovitne storila.
, ce je ]\ra majhnih kmetijah ne bo nihče tudi z obilnim denar
prav,
seje ali sadi. Nekteri sad ima to lastnost, de se sam
lét na ravno tisto njivo jem veliko opravil. Majhna kmetija ne pripusti velicih
z a seboj še eno
9
ali
več
lét dobro
pog
odi
9
se
pa
ne.
Krompir, konoplje, turšica
drugi ka-
poslopij v sredi svojiga posestva, in požene kmetovavce le v vaší, kjer se ne morejo takó gibati, kakor za
pusovo zelje, rčš, oves in razne trave
več
razširjenje kmetijstva gré. Pri majhnih kmetijah se do-dostikrat vidi, kakó so podedvani kosi njiv ali travnikov
lét na ravno tisti njivi dobro obrodijo. Nekteri sad pa sèmtertjè opešali in neusmiljeno razdrobljeni. Majhne
je take lastnosti, de le verže, ako še le po 6 ali 9 kmetije ne pripusté kmetu, de bi svoje delà po legí létih v tisto njivo vdela , taka je: detelja rudečiga
cvetja, lan, nemška detelja in
grah.
in po lastnosti zemlje tudi mnogoverstno oprav
polja , ljal. Potem takim je
£ otovo tudi že nred durmi revšina.
Najde se pa tudi taka zemlja , v kteri se detelja To se pa na Francozkim nar bolj pogostama vidi.
v tretjim ali v cetertim létu za
9
drugim sadám
zopet
In
ta reč je takó delječ prišla, de je veči del zemljíš, ktere
dobro pogodi. Kopa In i sad je koristna predrast sie- so še nepopolnama razdrobljene, v roke vohernikam pri deci jarini; sledeči ozimini pa ni priden ; zatorej sejejo	Tode kar voherniki danes skupej spravijo, to se
M	/	--- ------Ji	--- I--- ---7	---«/	%f U	(JiU«	JL UUV iVlll T V/UVI I1U11 VIUUVU UUUU VJ U ^ 1 M f ij V «f VV KJ
v krajih, kjer se da, oves in jari ječmen na krom- razdrobi že jutri, in med tem vednim drobljenjem kme
ozimna pšenica, krom- tijstva je kmetijstvo od dné do dné slabši; veliko menj
pirjise
Dobro
9
se pogodijo :
pír

oves, lan na ledini, na travjišu in deteljisu.
se pridela , kakor ljudjé za svoj
m
H) Na velikih kmetijah verže veči del le to pride- takó je en del ljudstva v stiski,
•	li	m * •	« i	v t i	i	_	Erf.	__
lovati
krompir, posebno
9
kar manj delavcov potřebuje, kakor zita
9
živež potrebujejo , drugi se živí namesti
9
in
v
ce
o* »
to vec del s
ali mašinami
živino
ospodar skerbí, de se vse le je vsaki dan bližej nesreče
z mesam le s žitam ali še celo s krompírjem in takó
ali pa z novimi dobrimi naredbami
gladú in lakotě'*.
9
9
kakor pa s zgol rokami perdeljuje.
Va malih kmetijah pa
v
ze
verže tudi tak sad vde
We zrelo g r oj z d je r prid ober nil i
♦
lati,
domača družina brez najemnikov delo opravi
kteri veliko delavnih rok potřebuje
t	V,	.	..	-
zató
9
kér
Kjer je nezreliga grojzdja na kupe ,
se lahko za
7) Ce je kmetija razkosana, se ne da pravi red kislim zeljem skuha.
vrisk (jesih) porabi. Kdor pa ima le kaj malo tertic ta naj obère vinske jagode od grojzda in naj
9
ga med
Kožice jagod prejdejo med kuha
obdelovanja postaviti ; tu naj vsak kmetuje po svojim
nar boljim razpoznanji in poskušnji.
njem,
dober okus.
in zelje dobi po vinskih jagodah neizrečeno
205
Vesel naj bo> h ilov brati zna.
(Mladim, pa tudi starejim ljudém po kmetih v prevdark).
ali v sedajni m stoletj
so
pisanjem dělali, kakor prešie z meham
ili naprej , in s krajnskim
N
(Dalje.)
Oče Mark
y
minih bosih Avguštinarjev kloštra
izgovor pervih jim to odgovorim : Ce te niso Dunajski cesti, v Ljubljani rojen pred mestam , vidij
tvoji starši ali drugi v solo hoditi pustili
y
de sam brati to nadlogo , je pisal novo gramatiko v letu 1768
ne znas , pa saj drugim pr
y .
y
to je, svojim otrokam, je imel v
bukvisi teg
Ou
kloštra Boh
y
de tuđi drugim tega ne priv
y
svojim pastirčkam ali tebi zročenim otrokam, de bodo lit v šolo hodili ; ne bodi jim zató nevošlj ne znaš,
clovek zató drugim nevošlj
ovo gramatiko; vunder dru kér ti brati jo na dan dal, in rekel: de do
V •

ričo vo in Hi po je napravil svojo
y
V . V
njegovih
casov se no
ce
drugi vidijo
Kaj je slep bene krajnske gramatike ni bilo. Alj potle smo zvedili,
de on je imel poprejšne gramatike; — zatorej naj gleda
»IJIV , V/O uiugi viviiju , Uli JJO.	VI» j V/ linut	^laiurtuivc, - ZtcUUICj llrtj glC*
zató oči pokazil, de bi tudi sam gori, kako si je upal neresnico govoriti in pisati
on pa
ne ? kaj bo on
drugim
drugi slepi bili ? On le Bogá za druge prosi, de bi jih Bog take nesreče obvaroval.
Ocetu Marku smo vunder h\
v f
za vec reci.
Ravno tako tudi ti stori : On je spet branje med ljudmi razširil ; od trideeet let
opominjaj , prigajnaj , spodbadaj, sili dru
?
de bi se se je skoro vsak pastir in pastarica brati naučila. Dosti
brati ali pisati naučili, če le priliko za to imajo. Ti boš sam veselje po tem imel, ko boš vidil, kakó ti
bukev je med ljudi
dal, jezik
stil, omečil in lepši perrezal. Alj nektere reči zastop nim niso dopadle ; on je namreč stare mejnike bre:
sem ter tje v bukvah
V f
bodo otroci kaj lepiga brali, in se ti zahvalili, de si jim priliko privošil, se kaj naučiti.
5
Na izgovor drugih se to reče
vzroka přestavil
y
od
starih gramatik
dstopil, pisal ka
Ce ti nisi prilike
kor Ljubljanski predmestnani govoré; ni gledal na či
ali časa imel, de se nisi brati naučil, morebiti takrat stiši jezik Polancov, in dalječ od Nemcov stojećih sta
se ni bilo toliko
ali je
malokteri takrat brati znal; rih krajnskih zarodov. On je preveč n em č o val
i
na
zdaj so pa vsi drugi
časi, zdaj je več šol, in prihod-njič jih bo še več. Ce tedaj ti nisi take prilike ali casa imel, pa jo drugim privoši, in pripusti jim. de se bodo
y
mest de bi bil slove nil. V nekterih besedah je brez potrebe hrovatil, v druzih pa premalo unajne Slovence čislal, kar je lahko ino treba.
saj brati naučili. Če si ti ali od mladosti, ali pozneje
Eden njegovih jo
spoz
kruljev, hromast ali sključen postal, kaj boš tudi drugim
HÉÉiHMri	mmmmác
?
de se je dosti od
to privošil, de bi takó nesrecni bili? Jez mislim
y
njega naučil ; vunder sedaj vidi , de je potrebno tudi stare gramatikarje poslušati, kteri so pred njim pisali.
tako hudobniga serca nimas.
v
Od tod pride
y
de
Marka pri nas nobeniga ni
tretjih se to odg
V « « V
Z1V1Z
Na izgovor če ravno brati ne znaš
Ce ti lahko
ma
y
5
?
ne misli, de bodo tudi
ki bi se po njem popolnim deržal ; prestavljavci
sv. pisma mo
?
drugi učeni od njegove vize odstopajo
drugi takó lahko živeli, če ne bodo brati znali, kakor in se blizajo starišim pisarjem v jeziku in pisanji
. ^	__«	. * a	V	m	^ • • V	/-	i	i	\	1	i •	»	1	« 1	i	1 •	il	«a«	%
y
ti. Postavim, ti imaš celo zemljise (cei

t), pa dosti
Iz tes
otrok; ali bodo tvoji otroci vsi na tvojim zemlj
ostali? ali se ne bodo razšli? ali
kteri tvojih
sklenem, de bi dobro bilo skorej eno g. „ matiko in besediše viditi, *) v kterih bi se krajn
ski jezik v svoji čistosti najdel, stari mejnik le iz po
rokodelec, štacunar, vojšak ali kaj druziga postati, de trebe přestavil, govor po tih naukih mu bo treba, de bi brati in pisati znal? Ce imas ti na ga druzih jezikov učeni lepotili, in se nič
perrezal, kakor
so
svojim g jesih oberni ti
run tu Ie lesnike in drobnice, de jih komaj za temue
ekovanje za usesa
kaj ne boš svojim otrokam kaj bolj- lično naredilo
nezapletalo , pismo in za pesem pri

siga sadii privošil? Če ti nisi znal drevja pozlahniti kaj te ne bo veselilo
ce
?
bi se otroci tega naučili, de
Slorenei !
bi divjake s žlahnimi cepiči pocepili? ali se ne bo otro
kam dober sad bolje prilegel, kakor lesnike
ki jim
usta skup vlečej
če jih
pocepijo, boš tudi ti rad dobri sad vžival jim otrokam ga privošil. Ravno takó je ,
besednjak stariga slavenskiga jezika nam je
oznanjen.
Spet zamoremo s serčnim veseljem reči, de slo in tudi svo- vensko slovstvo vesélo napreduje. Visoko učeni slo ce ti brati ne vanski jezikoslovec in učenik slovanskiga jezika na Du
iznejo? Ce se taki divjak
drugim
če moreš
y
znaš, tedaj saj svojim otrokam in privoši, de se bodo brati in pisati naučili, ín fcmnin W
tudi ti od taeiga sadů kaj vžival, dobrih bukev lepe reči brali, ali pripovedovali bo v tvoje serce zasajalo in dober sad prinašalo.
kdor nič ne vé, nič ne skusi, tega nič ne mika ravno druge vidiš , kteri dobro brati in pisati znajo, pa slabo izhajajo, kakó bodo pa tisti izhajali. če clo nič
nají gosp. Dr. Mikl
v • V
je pred nekimi tedni doveršil
besednjak (rečnik) staro slovenskiga jezika, in nam v
kér ti bodo otroci iz nJem Podal važno delo in pomoč za filologijo slovansko
kar se m za razumenje starih spominkov
kakoršniga koli
slo
je
y
Res
Če
vanskiga narečja. Obširno delo
izverstno dognat
•--UM* vvjv.. WWtJiJilVf U V»U liil V1DUIU uu^uan , OO je
slavni gosp. profesor deset lét trudil, je nabiral besede iz nar starejih rokopisov
y
naj ti
in tezko kdo dr
in knjig, kar koli jih je mogel gi je imel toliko priložnosti do
brati in pisati
bodo znali ? In če se med takimi
y
ki
brati in pisati znajo, nekteri potepuhi znajdejo, se ne smé misliti, de morajo tudi tvoji otroci taki postati. Zavolj takih se ne smé zanemariti, de bi se otroci ne prigan-
starih slovanskih zakladov priti, kakor on. Nabral je tedaj okoli 18000 besed, in je pri tem sosebno na to
gledal, de jih je takó vorih najdejo, in kakor se duhu
popisal, kakor
se v nar starejih
v «
v resnici priličij
ga star
»
jezika
y
jali brati in pisati učiti, kér vselej taki laglej izhajajo kteri brati in pisati znajo, kakor pa tisti, ki nič ne znajo, in ki še svojih domaćih reči zapisati ali zrajtati ne znajo.
naročí pri gosp. Dr. Mikl
Recnik je ze gotov, pa se ne bo
" naj se
y
pred 15. grudnam razdajal. Kdor s a imeti želí
V « v
»
y
(Konec sledí.)
pošlj
in naj mu kmaL naročivno pismo z denarjem vred (3 gold, v sre
Maj Vodnih od nas Slorcneor
bru) na Dunaj rečniku tudi i m
k
Hofbibliothek), kér se boj
kov pridjale. Kdor sena
in slovenskiga jezika na dalje piše.
10 iztisov naročí, dobí eniga povčrh. Kdor se bo pa
pozneje za nje
oglasil, bo
mogel 5 gold, placatí
(Konec.")
Bohoricova gramatika
se je razgubila
y
Hi p o
*) Vodnikove zelje zastran gramatik so se obilno spol
li to va je premalo med ljudi prišla. Sleherni pisavec je krajnsko pisal, kakor se mu je zdelo ; nobeden ni
nile
y
kér imamo že vec dobrih slovnic,
besed nj akov
gledal na stanovitno vižo ,
• V
prejsniga stoletja so
vstavo ali red. Pisarji po
se dosti deržali po Boh or i ču
ali besedis nam pa še zmirej manjka, kér razun hvale vredniga Murkotoviga
dosihmal nobeniga veciga besed
y
njaka vsi Slovenci skupej nimamo. De bi pać ljubljeni kmalo na svitlo priti!
zamogel
Vredništvo.
ob
206
Knjiga je v veliki četertini natisnjena, ima
°5 pol
in polv
„Hoc scio pro eerto , quoties cum stercore certo Aut vinco , aut vincor
#	Tintu nut VIJLJV/Ui • semper c^u nratuiui •
Ce pomislimo važnost delà in njegovo obširnost, Ne besedice tedej vec s takimi ljudmí, „derenHanđ
rt	-»«nni	J a 1 a	an n ri î r/1/ n	tlít Û 1* Ir l a f rl ! n T vi r* n CC	rirkřN n ttw a J ni lr	TI Mn -»ri
ego maculor
y
moramo reci, de je cena nizka.
k
t d
Slovenci! to delo je posebno za nas Slovence venca" nam je zastran „Kolednika" nekaj od
Luge.
Gosp
rednik
„ Pravi e
Slo
imenitno , kér je besednjak staro - si o v enskiga je
5?
»
y
pa
svoj
zika. Možém, ki slovenšino ljubijo in castijo (in veliko ledniku" nikakoi
dgovor na kmetijsko polje zavil, ktero se „Ko
pr
• v •
y
tavžent je tacih), ni tedaj treba řečníka posebno pri- tik
biti
ki nima „kmetijsk
Minister kmetijstva in rudarsh
porocevati. Z radostjo bojo segli po njem,
in sve8tismo vitez Tinnfeld je bil v pondeljik čez noc v Ljublj
pra-
gosp
SI
y
de bo slovensko délo Slovenca posebno med in se je v torek zjutrej v Id rij
podal
y
Slovenci mnogo kupcov našlo, ki jih bomo v versti řečníku pritisnjenih naročnikov brali.
ondasnj
ru
danjo ogledat
Vredništvo „Novic" temu povabílu se to oznanilo pristavi, de rado naročivne pisma z denarji vred za napovedani gosp. Miklošičev řečník prejema, če bi morebiti kterimu bolj priročno bilo, naročílo nam v
sejo li
Noriear iz mnogih hra^fev.
kakor Dunajské novice pi
poda
y
Presvitli Cesar so se
přetečeno nedeljo zvečer v Pra g o kjer zdej spet ceser Ferdinand stanujejo
in
Ljubljano poslati. Tode to prosimo, de se nam naročíla bojo kakih 8 ali 10 dni tam ostati. Dva ministra sta Jih berž naznanijo, de do 15. grudna postavljene dôbe ne spremila.—Na češki meji proti Saksonskim inPar-
. -	s kim stojí čez in čez avstrijanska armada, ki bo v
zamuđimo.
Novičar iz ljubi fane.
Včeraj je bil velki zbor kmetijske družbe v Lju
bljani. Snidilo se je čez 60 udov ; poménki so bili
v . •
živi
in
malo tednih z vsim orožjem takó previđena , de bo v stanu, če bi treba bilo , kamor koli marširati, Namén pa, zakaj de tolikšna arinada tukaj stoji
važne
tega
reči
so se sklenile.
Drugo
na dalje
govorili.
pot bomo od vsiga Somenj sv. Ošpete se je
Nemška reč
V
se
y
še
ni znan.
sicer zmirej ni poravnana, in Bog vé
kakó se bo iz takó zapletenih
y
reči
na Nemškim štrena
dobro obnesel; ljudi je bilo silno veliko; kupci so prav
izvila !
Od Madžarov , ki so na Tursko bežali
zadovoljni.
Danes gré
naš
deželni poglavar
ka
pišejo Dunajské novice, de je cela tropa ogerskih be
y
kor slišimo
naj žele
y
Bog
z nasvétam novih uradnikov na Du- gunov iz Vidina v S u mio (tursko terdnjávo v Bul-
arii) peljana bila. 30. kozoperska je šla perva tropa
y
daj! de bi izvoljeni bili tudi po vosilih de-in de bi se nova konstitucijna vlada ob novim
<r f=>
400 Poljcov,
sreneral Bem
»
i
ki se zdej Mu rat
létu s pràv veselim zaupanjem zacéla ! Kjer je zaupa-nje in Ijubezin med vlado in Ijudstvam, tam je tudi terdna podlaga sreče in mirú, ki ju nemore premagati
nobena nevihta. —
Paša imenuje, je bil njeni vodník; ž njim sta šla tudi
Va y.
nekdanji ogerski minister 31. kozoperska je šla druga tropa
Me ss a ros in pa
grof
102 Lahov
y
— Odbor Ljubljanske mestne srenje je
položil na ministerstvo prošnjo , de naj bi železnica ne
šla
vodja je bil
grof Monti.
njih
1. listopada je slo 165 po
turčenih Madzarov, Lahov. Poljcov
čez
Latermanovo sprehajalíše (Alee)', kér njih vodja. 3. listopada je šio 320 veči del Madžarov, med kterimi je bil tudi Košut z velikim belim
bi po lem takim nar lepsikraj Ljubljanskiga mesta silno škodo terpel, in je nasvetoval, de naj okoli senbach" se pelje. — Z veseljem slišimo, de je mini
gorice „Ro
peresam na klobuku
9
grof Kazimir
B a 11 h v a n i
y
Perce lj na in Poljec Przyemski. Tudi okoli
obá
40
sterstvo íika sklenilo, de se ima naš sedanji slovenski žensk je bilo zraven, ki so pes šle ali se peJjale. Gro-
__	^ , _	.	i .	^	_ _ _	___	i	_	e •	IV _ 1 A 1_____ ___________•	. _	1 • 1	*	v tm
pravopis v vsih šolskih knjigah rabiti. To je prav in potrebno, de bo saj enkrat konec otročjih abecednih raz
finja
Batthyanova
se
je
sama peîjala
v
koeíi.
Čudno je bilo viditi to preselitev!
Sultan je
14.
pertíj
i
Naš neprecenljivi domorodec
y »
°*osp
Matija
Majer nam je poslal v Ljubljano zopet novo delice svoje neutrudljivosti, naším šolani v vajo pisanja namenjeno , pod naslovam :
slovenskiga
kimovca rusovskimu caru pisal, de bo nad Ogerski-mi baguni takó cul, de ne bo nihče v stanu, kakšno novo prekučijo napraviti. — Ministerstvo misii,
na
O ger
Pred pisi latin
ski m seliš a za uboge napraviti, kterim bo
se
sk o
in cirilsko
slavenski;"
» ^ I 1 t U JJ 1 O 1 1 w H AJl	------- ------------O	I--------7 -------------~ w
prišli so na svitlo v	ne obdelana zemlja izročena, de jo bojo obdelovali, in
slavili tiskarniciHaazeta v Pragi lično natisnjeni. Pa ne	takó rodovitnost dosihmal zapušene zemlje pospešili, sebi
le mladosti, temuč tudi vsim Slovencam, ki se hočejo	pa iz revšine pomagali. — Ogerski general K1 a p k a je
cirilsko brati in pisati naučiti, ie vstrejrel stosd.	dobil na 5 krajih se ver ne Amerike prostorni svét
CI 11UUV1U ,	vomv&W	-----------*	............7
Majer s svojim delam. — Gosp. profesor modroslovja ,	kjer se misii z mnogini Ogri vseliti. — Bére se, de so
Dr. Un ger nas bo zapustil, kér mu je ministerstvo	morivca grafa L a m b e r g a v Peštu zašačili, kiseKo-
vodstvo sirotnišnice na Dunaji z naslovam „cesar-	lossy imenuje. — Ni res, debi se bila v Aziatski Túr-
škiga svetovavca" podělilo.
Kakor slišimo
y
je
gosp
v f m
Cil
cloveska
kuga
minister úka gosp. Drju. Miklošiču sostavo sloven- vice hrtip
zagnale.
prikazala, kakor so nektere no-
Graf Stiirmer, c. k. avstrijanski
skiga
beríla za gimnazije izročil.
Gospodična poslanec v Carigradu je 30. oktobra veselo oznanilo
Vesel nas je přetečeno saboto v gledišu spet prav zlo razveselila z deklamacijo treh slovenskih poezij: rotek" po češki narodi pesmi od gosp. J.
razglasil
y
de ni nikjer kuge
v imenovanih deželah, de
Si
O dla
yy
se
v ■ ■
Ceske
tedej bližnjim avstrijanskim dezelam ni nič bati.
Narodne Novine" oznanijo prošnjo, ki sojo uči
savec"
od
gosp
iiaruui posnu uu guop. u, — u	vconu 5)í,mivu«v ^ »	^«j« ,
M. Ka ste lica, in narodne krajnske telji Rakoniške kresije ministerstvu uka predložili
y
de naj
pesmi: ..Kaj je Ijubezin.
Ci
»
Bogu ! zapustila
Kolera nas je, hvala se usmili revniga učiteljskiga stanu. Silna potreba je zares,
y
in Bog
daj ! de bi nas tudi prihodnje de se takó imenitni pa dosihmal takó silno zaterti stan
ljudskim učiteljem po deželi polajsa in poboljša — pa treba bo tudi skerbeti, de boj^ prihođnjič le vred ni
druga
domača
kuga,
v svoji
nas
v
se
zmirej ni
poletje ne obiskala ! Pa lastnosti popolnama koleri enaka,
zapustila: namreč Ljubljanski dopisniki skriti pod p. možjé za učenike postavljeni.— V Bolonji se je uni-
in***E. vDunajskim Lloyd u inGracarci. Nevredno dan govorilo, de se bo maršal Ra dečki v Portici k
v Rim nazaj spre-
se nam zdí, z nes ram nimi lažnjiv ci in z na toi- sv. očetu Papežů podal, in cevavnimi slinolisci le eno besedo ziniti ; tedej le
ga
mil.
Ko se je Papež unidan iz Beneventa zopet v eno samo njinih vošil spolnemo in se po njih svetu v Portici nazaj podal, se je na poti lahko prepričal, de
poslednjih 2 versticah hkmetijstvu vernemo, ki pravite:
njemu ljudstvo šeřeno vdáno.
Natiskar in zalóžnik Jozef Blaznik v Ljubljani