primorski dnevnik je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVI. št. 275 (13.808) Trst, nedelja, 2. decembra 1990 Uradno in dokaj skopo sporočilo je podpisalo vodstvo sveta za revolucijo Po dolgem molku so Iračani pristali na neposredne razgovore z Američani Ameriški predsednik presenetil Sadama Huseina, ki je moral pristati na Bushevo ponudbo Arabski svet pozitivno ocenil načrt ZDA, izredno kritičen pa je bil Henry Kissinger VVASHINGTON — Po petnajstih urah popolnega molka je Sadam Husein odgovoril ameriškemu predsedniku Bushu in dejansko sprejel njegov Predlog o neposrednih razgovorih •Ued ZDA in Irakom. Iračani so torej pozitivno odgovorili ®Ushu, vendar je že iz odgovora raz-vidno, da se jim zdi Busheva poteza sumljiva. Niso je mogli zavrniti, ker je Prav Sadam Husein v zadnjih mesecih uajbolj vztrajno zahteval od Američa-P°v, naj pristanejo na neposredni dia-!°g z Irakom, obenem pa je očitno, da Ph je Bush presenetil. Najbrž je tudi 2aradi tega iraški odgovor formalno odgovor vodstva sveta za revolucijo 0® pa predsednikova izjava. Morda bo ^adam Husein le nastopil tudi v prvi osebi, do sedaj pa kaže, da Iračane Najbolj boli to, da jim je Bush »ukradel« zamisel. Glede na to, da je prav Irak prvi zahteval dialog z Američani, O' si bili morali v arabskem svetu tolmačiti Bushev predlog kot Sadamov UsPeh, pa ni bilo tako. Poročanje o tem, da je Irak pristal na ameriško ponudbo, je bilo v neobi- čajno umirjenih tonih, iz komentarjev pa je razvidno, da Iračani ne verjamejo v resnost Busheve »dobre volje«. Tudi v uradnem sporočilu, ki so ga izročili ameriškim oblastem piše, da pričakujejo sedaj formalno vabilo na sestanek, šele nato pa bodo določili, kdaj se bosta sestala iraški zunanji minister Tarek Aziz s predsednikom Bushem ter kdaj bp smel v Bagdad na razgovore James Baker (na sliki). Busheva pobuda je vsekakor sprožila v svetu precej nasprotnih reakcij. PLO je pozitivno ocenila Bushevo dobro voljo, prav tako pozitivne so bile tudi reakcije večine arabskih držav. Do ameriškega predsednika pa je bil dokaj kritičen Henry Kissinger, ki ugotavlja, da je ameriška poteza lahko nevarna. Kissinger trdi, da bi lahko ameriška pobuda odprla pot neštetim podobnim akcijam s strani evropskih vlad. S tem naj bi se razbila tista mednarodna enotnost, ki je edino pravo orožje proti Huseinovim grožnjam. Iraški predsednik bi lahko ta trenutek pridno izkoristil, Kissinger pa dvomi, da ima Bush že pripravljeno strategijo za diplomatsko rešitev zalivske krize. Zunanji minister ponovno opozoril na pomen enotnosti Jugoslavije za pot v Evropo Gianni De Mkhelis včeraj v Ljubljani otvoril prostore italijanskega generalnega konzulata BOGO SAMSA Kaj pravi Izidor Predan o Gladiu? NA 5. STRANI □ □ □ V petek rop v Mačkoljah NA 7. STRANI . □ □ □ devetdeset let bistva Slovenec NA 10. STRANI LJUBLJANA — »Samo od vas zavisi, toda naše izkušnje nam narekujejo nasvet: ne dezintegracija temveč integracija. Dezintegracija vas ne bo pripeljala v Evropo.« To je bil odločilni, ključni poudarek govora italijanskega zunanjega ministra Giannija De Michelisa na sinočnji otvoritvi italijanskega konzulata v Ljubljani. Predsednik Milan Kučan pa je odgovoril: »Slovenska država je sredstvo za možnost nove integracije v Jugoslaviji in v Evropi, zato pričakujemo vaše razumevanje in podporo. Mi bomo delali v interesu našega naroda, v interesu drugih narodov Jugoslavije in v interesu Evrope. Dobro sem razumel vaše sporočilo.« Za otvoritev italijanskega konzulata in za obisk italijanskega zunanjega ministra je obstajalo v Sloveniji veliko zanimanje, saj je do tega dogodka prišlo tik pred zaključkom razprave o plebiscitu o samostojnosti države Slovenije v slovenski skupščini. V prostorih konzulata je bilo pretesno, saj so se zbrali najvidnejši slovenski politični predstavniki in številne vidne osebnosti iz dežele Furlanije-Julijske krajine. Zunanji minister Gianni De Michelis je obžaloval, da so konzulat odprli pozno, toda sedaj bodo izkoristili možnosti, ki jih nudi. Svet se spreminja, občuten je demokratični in gospodarski napredek. To velja za Jugoslavijo, kjer pa se ustvarja nov odnos med republikami in narodi. Treba je ta proces usmerjati tako, da bo povzročil čim manj trenj. Integracija pomeni tudi dialog, razgovor in Italija je mnogo delala v tem smislu, kot primer je pentagonala in sporazum o investicijah Andreotti - Lončar, katerega bodo ponovno podpisali februarja za tri leta. Toda Italija se zaveda delikatnosti trenutka. Noče se vmešavati. »Mi smo vaši prijatelji,« je nadaljeval De Michelis in dodal, da je prav zaradi tega treba govoriti odkrito. Jugoslavija ima maksimalne možnosti, pa tudi maksimalne nevarnosti obstajajo. Toda besede o integraciji še ne pomenijo podporo silam, ki se v Jugoslaviji zavzemajo za nedemokratični centralizem, prav obratno, solidarizirajo z demokratičnimi procesi, v katerih je bila Slovenija prva. Predsednik Milan Kučan pa je svoj govor, prav NADALJEVANJE NA 2. STRANI Tiha demonstracija za žrtve pokolov Pred poslansko zbornico so včeraj demonstrirali svojci žrtev terorizma. Shod je potekal v popolni tišini, zahtevo po pravici pa so demonstranti izrazili z napisi in transparenti (Telefoto AP) Veleslalom za SP Petra Kronberger premočno prva □ □ □ Košarkarska C liga Jadran TKB z muko premagal Conegliano □ □ □ Ženska C-l liga Borovke odpravile vodilno Latisano NA 18. IN 19. STRANI Dobro jutro s Primorskim dnevnikom VOJMIR TAVČAR Dobro jutro s Primorskim dnevnikom je geslo, ki smo ga letos izbrali, da bi opozorili dosedanje zveste in morebitne nove naročnike, da se začenja čas obnavljanja naročnin. In tudi ta članek je bil sprva zamišljen kot topel pozdrav vsakodnevnim in tudi občasnim bralcem, ki jim je Primorski dnevnik »dopolnilo« jutranjemu zajtrku. Grižljaj pa se je včeraj zjutraj zataknil v grlu ob pregledovanju časopisov in jutro, ki so ga dan prej že zagrenili televizijski dnevniki, ni bilo več tako prijetno. Zakaj? V krajevnem merilu je bila predsi-noči na televiziji in včeraj na časopisih ena glavnih novic mogočna manifestacija kmetov v središču Trsta, s katero so kmetovalci in rejci hoteli protestirati proti politiki Italije in Evropske skupnosti v primarnem sektorju. Manifestacija pa je bila v Trstu na izrecno željo slovenskih organizacij in zlasti Kmečke zveze, da bi obenem opozorila tudi na vprašanje pravic slovenske narodnostne skupnosti in na prav tako žgoč problem kmetijstva na Tržaškem, ki je bilo od prvih povojnih let hudo zapostavljeno, najbrž zato, ker je bilo pretežno slovensko. Toda o vsem tem ni bilo ne na televizijskih dnevnikih ne v krajevnih italijanskih časopisih niti besedice, tudi imeni govornikov, ki sta spregovorila v slovenščini, sta izginili iz poročil. Manifestacija kmetov je bila -kako bi jo lahko »skrili« - Slovencev pa ne. In sploh je bila v televizijskih in časopisnih poročilih demonstracija prikazana kot furlanska stvar, ki je bila po naključju organizirana v Trstu. Edina izjema, poleg radijske postaje Trst A, je bil Primorski dnevnik, ki je - naj nam bo dovoljena majhna sa-mopohvala - dal manifestaciji tisto razsežnost, ki jo je dejansko želela imeti. To je samoumevno za časopis, ki želi biti glasnik narodnostnih interesov slovenske narodnostne skupnosti, je pa tudi odraz resnega in korektnega novinarskega pristopa. Dobro jutro, ki vam ga želimo, dragi'bralci, je torej nekoliko zamračeno s pravkar povedanim. Večinski mediji so nas kot skupnost spet prezrli in pozabili, teža in breme informacije o Slovencih je bila spet zgrnjena na ramena manjšine same. Ob pristranskem pristopu večinskih novinarjev pa dogodek istočasno potrjuje tudi vlogo in pomen Primorskega dnevnika, ki se sicer s številom strani ne more meriti z italijanskimi časopisi, a skuša z naporom založništva in predvsem z vsakodnevnim trdim delom novinarjev nadoknaditi svojo količinsko drobnost s čim bolj popolnim in poštenim poročanjem. Mislimo, da vam zato ne bo žal odšteti 200 tisoč lir za obnovitev letne naročnine, ali da novim naročnikom ne bo žal denarja, če se naročijo takoj na naš list, saj ga bodo v decembru dobivali zastonj. Naročnina je letos za spoznanje višja od lanske (192 tisoč lir). Ko bi bili hoteli ohraniti isto razmerje kot lani glede na prodajno ceno časopisa v kioskih, bi morali dvigniti naročnino vsaj na 220 tisoč lir. Omejili smo se na 200 tisoč, ker vemo, da tudi ta naročnina za nekatere bralce že predstavlja znatno breme, predvsem pa ker smo hoteli spoštovati dano obljubo: julija smo se namreč obvezali, da bomo zaradi osemdnevne stavke na nek način »nastalo škodo naročnikom ustrezno popravili«. Zdelo se nam je, da to lahko najprimerneje naredimo tako, da omejimo povišanje naročnine. Upamo, da so bili navedeni argumenti dovolj prepričljivi za obnovitev ali za novo naročnino na Primorski dnevnik. Če se boste za to odločili, bo Primorski dnevnik ostal ali postal vaš vsakodnevni zvesti spremljevalec, ki vam bo zaželel dobro jutro ob lepem ali slabem vremenu, z vedrimi ali manj spodbudnimi novicami, toda s poštenim odslikavanjem stvarnosti kakršna se iz dneva v dan kaže novinarskemu očesu. Skoraj nihče ne dvomi, da bo nesporni zmagovalec kancler Kohl V novi Nemčiji bodo danes prve skupne politične volitve BERLIN — Skoraj šestdeset milijonov Nemcev bo danes prvič od leta 1932 skupno volilo za obnovo političnega vodstva nove, združene Nemčije. Volilno kampanjo, ki je drugače potekala precej mirno, sta pretresla dva atentata, in sicer na kandidata socialdemokratske stranke (SPD) Lafontaina in na notranjega ministra Wolfganga Schaubla, ki je kandidiral na krščanskode-mokratski listi (CDU). Na kandidatni listi se je predstavilo enajst strank, vendar je pozornost osredotočena na CDU in SPD. Pet odstotkov glasov, ki so potrebni za vstop v parlament, lahko torej pričakuje sedanja vladna koalicija (CDU, CSU in liberalna stranka FDP), v vrstah opozicije pa predstavljajo nezanemarljivo »nevarnost« socialdemokrati, zeleni in PDS (bivša komunistična stranka). Večjo dilemo doživljajo brez dvoma bivši Vzhodni Nemci, ki od leta 1946 niso imeli demokratičnih volitev. Izbira med CDU in SPD ni lahka, kajti oddati glas prvim bi pomenilo podpreti plebiscit za združeno Nemčijo; po drugi strani pa se Vzhodni Nemci dobro zavedajo, da je bila socialdemokratska stranka edina, ki se je zavzemala za ohranitev delovnih mest v vzhodnem delu Nemčije. Politologi menijo, da bo prav zaradi te dileme pozornost bivših Vzhodnih Nemcev osredotočena samo na ti dve stranki, kar bodo na lastni koži občutile zlasti manjše grupacije. V samem Berlinu bodo danes obnovili tudi krajevno vlado, ki je bila doslej v rokah socialdemokratov in ni izključeno, da se bo tudi tu ustvarila nova koalicija med SPD in krščanskimi demokrati. Splošno javno mnenje pa je, da bo edini pravi zmagovalec današnjih volitev kancler Helmut Kohl, saj so ankete pokazale, da ga večina vzhodnih volilcev ima predvsem za »očeta« nove Nemčije. Njegov antagonist Lafontaine, ki ima sicer tudi odlične možnosti, pa je zadnje dni volilne kampanje pokazal precejšnje omahovanje in je celo orisal svoje politične načrte in bo ohranil mesto deželnega glavarja v Saaru, v primeru da danes ne bo izvoljen. Kohl pa nemara nekoliko pretirava v vidiku nesporne zmage, saj se je za prihodnje mesece že dogovoril za nekatera pomembna politična srečanja. Zadnje ankete so pokazale, da tudi bivši komunisti lahko računajo na dobro uvrstitev; njihova volilna kampanja je namreč bila izredno učinkovita, saj so vanjo vložili ogromna finančna sredstva, menda iz »starih« skladov. Predstavnike SSk včeraj sprejel minister Rupel LJUBLJANA — Včeraj popoldne je republiški sekretar za mednarodno sodelovanje dr. Dimitrij Rupel sprejel vodstvo Slovenske skupnosti. Predstavniki SSk so ministru predstavili problematiko v zvezi z napovedanim zmanjšanjem pravic Slovencev v nekaterih zamejskih občinah. Gre za predlog, da naj bi se spremenil dosedanji režim obveznih dvojezičnih osebnih izkaznic za štiri občine na Tržaškem, ki izhaja iz Londonskega memoranduma, in predlog, da naj bi se na območju, kjer strnjeno živijo Slovenci, ustanovil kraški naravni park. Obisk Slovenske skupnosti je bil neposredno pred obiskom italijanskega zunanjega ministra Gi-annija De Michelisa v Ljubljani. Sodniki Guerinonijevi potrdili 26 let zapora Nekdaj šarmantno Gigliolo Gueri-noni, znano tudi kot zločinsko zapeljivko iz Caira Montenotte, je genovsko porotno prizivno sodišče obsodilo na 26 let in šest mesecev zapora. Po več kot šesturnem posvetovanju je sodišče v bistvu potrdilo zahtevo javnega tožilca, zagovorniki Guerinonijeve pa so že napovedali, da se bodo sedaj obrnili še na kasacijsko sodišče. Proces zaradi umora lekarnarja Ce-sara Brina, ki je bil Gigliolin ljubimec, je trajal od pomladi, večkrat pa je prišlo do nepričakovanih in sumljivih preobratov. Guerinonijeva je vselej trdila, da Brina ni ubila, njena mladoletna hčerka Soraya pa je na prvem zaslišanju z neverjetno natančnostjo opisala, kaj se je dogajalo tiste tragične noči na materinem domu. Njeno pričevanje je bilo odločilno za aretacijo Ettora Gerija, ki je sicer tudi njen oče. Zadnje Sodne obravnave pa so se sprevrgle v pravo »telenovelo«, saj so se sproti pojavljale nove osebe, ki so skušale na vse načine zagovarjati Gu-erinonijevo. Tako stanje pa je še poslabšalo že itak šibko tezo zagovornikov in privedlo sodnike do odločitve, da poleg Guerinonijeve obsodijo na petnajst let zapora tudi Gerija. Gigliola Guerinoni kazni skoraj gotovo ne bo presedela v zaporu, saj so ji sodniki včeraj vrnili privilegij hišnega zapora, ki ga je že bila deležna. Ženska je namreč po prvih mesecih zapora duševno zelo onemogla, odklanjala je hrano, tako da so jo nekajkrat umetno nahranili, doživljala pa je tudi globoke mistične krize. Zaradi resne nevarnosti, da bo skušala narediti samomor, so sodniki sklenili, da bo preostali del kazni prestajala zunaj kaznilnice. Različne zamisli in želje za razplet v Jugoslaviji LJUBLJANA — Volilni izidi v Makedoniji so pokazali, da bodo tudi v tamkajšnji republiški oblasti nacionalne stranke pomemben partner, če že ne poglavitna postavka; to je še pospešilo razpravo o preurejanju Jugoslavije. Zamisli je čedalje več, skrajnosti pa sta se še zmeraj isti. Na eni strani predlog za šest samostojnih državic, na drugi strani zavzemanje za trdno federacijo, pri katerem Srbijo podpira kar precejšnja skupina upokojenih generalov z nekdanjim obrambnim ministrom Brankom Mamulo. V družbi federalistov, ki so ustanovili svojo stranko Zveza komunistov - Gibanje za Jugoslavijo, pa se rad kaže tudi sedanji zvezni obrambni minister Veljko Kadije-vič. Prav makedonske razmere opozarjajo, da je pot do končnega razpleta jugoslovanske krize zelo zapletena. Stranka VMRO - DPMNE (Stranke narodne enotnosti), ki je na volitvah dobila presenetljivo veliko glasov, se je že na dan prvih neuradnih volilnih izidov zapletla v spor z albansko stranko v Makedoniji; ta je v zahodnem delu republike dobila toliko glasov, da bo v republiškem parlamentu predstavljala močno opozocijo. Radikalno krilo zmagujoče VMRO -DPMNE je namreč napovedalo, da bodo Albancem odvzeli pravico do lastne politične stranke, morali bodo priznati, da so manjšina, sicer naj se izselijo iz Makedonije. Albanci so se odzvali z napovedjo, da bodo poslej nastopali kot narod, ki ima pravico do samoodločbe in torej tudi do lastne državnosti. Zmerni na obeh straneh so sicer skušali miriti, vendar je bilo že prepozno. Tako bo Makedonija pri preurejanju Jugoslavije v precepu. Čedalje Večje napetosti pri odnosih s tamkajšnjimi Albanci jo silijo v tesno zavezništvo s Srbijo, ki ima enake in še hujše probleme na Kosovu. Obenem programi makedonskih nacionalnih strank predvidevajo čimvečjo samosotjnost republike, pri čemer je eden izmed bistvenih razlogov strah pred srbiza-cijo Makedonije. Dodatne težave povzročajo drugi sosedi, ki ne kažejo prav nikakršne naklonjenosti makedonski nacionalni identiteti. Še posebej trdo ravnata Bolgarija in Grčija. Čeprav so vzroki drugačni kot pri Makedoniji, sta v podobnem precepu republiki Bosna in Hercegovina ter Črna gora. Slovenija in Hrvaška sta naklonjeni zamisli, da bi vstopili v konfederalno zvezo z Bosno in Hercegovino. Takšna trojna zveza bi lahko bila kolikor toliko zanimivO' tudi za pogajanja z Evropo. Obenem bi Hrvaška rešila kar dva problema. . Hrvati v Bosni in Hercegovini bi bili pozevani s svojo matico in Hrvaška bi ohranila dosedanji dostop do spodnjega dela Dalmacije. Toda Srbi v Bosni in Hercegovini ter seveda v Hrvaški bi le težko sprejeli takšno rešitev, ki bi jih odrezala od matice v Srbiji. Podobno stališče ima tudi srbska politika, ki je že napovedala, da bo ob morebitni konfederali- Kar precejšnjemu delu črnogorske javnosti je več do lastne državnosti kot do sorodstva s Srbi in Srbijo. Zelo močna pa je tudi struja, ki je privržena trdni federaciji vsaj s Srbijo. Seveda uživa močno podporo v sami Srbiji, ki bi ob morebitni osamosvojitvi Črne gore ostala brez izhoda na morje; tega je močno pogrešala že kot samostojna država v prejšnjem stoletju. Decembrske volitve v Srbiji in Črni gori bodo najbrž že precej določeno povedale, kako se bodo razpletli odnosi med tema republikama. Srbija se je s svojo politiko do Albancev tako zapletla, da nihče več ne vidi razumne rešitve za kosovski problem. Nekaj podobnega se lahko pripeti Makedoniji, če se nacionalna evforija ne bo polegla po volitvah. Zato imajo ta trenutek Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina še največje možnosti, da se pridružijo Evropi. Toda pregreto (predvsem srbsko) nacionalno vprašanje bo bržkone oviralo tako Hrvaško kot Bosno in Hercegovino. Na manj nevarnem obrobju ostaja Slovenija sama. BOŽO KOVAČ zaciji ah razpadu Jugoslavije za htevala drugačne fileje red repub uh-n mi Burta Lancastra obšla huda slabost LOS ALAMITOS — Slavnega ameriškega igralca Burta Lancastra je v noči na petek obšla slabost in so ga zato prepeljali v klinični center v kraju Los Alamitos. Po nepotrjenih vesteh, naj bi igralca zadela možganska kap, vendar so družinski člani zahtevali in tudi dosegli, da so zdravniki zamolčali podrobnosti o zdravstvenem stanju 77-letnega igralca. Burt Lancaster je bil v Hollywoodu znan že v letih, ko je bil_akrobat v cirkusu, do prave slave pa se je dokopal z vlogo Šveda Peta Lunna v Siodmakovem filmu Gangsterji. V svoji dolgi igralski karieri je Burt Lancaster dvakrat prejel oskarja, prvič kot igralec drugič pa kot producent. V Hollywoodu je bil do nedavnega eden redkih igralcev, ki so tudi najbolj zahtevne scene snemali brez dvojnika. Bil je stalno v odlični fizični formi, septembra pa se je tretjič oženil, tokrat s producentko Susan Sherer. Le nekaj tednov kasneje so mu zdravniki ugotovili rahlo okvaro na srcu, vendar so zagotavljali, da je bilo to povsem normalno glede na Lancastrova leta. Prav zaradi tega je v svetu močno odjeknila vest, da so igralca sprejeli na oddelku za nujno pomoč, potem ko se je onesvestil na domu nekega prijatelja v Los Alamitosu. Pičla udeležba na ljubljanskem mitingu Marojevičeve stranke za enakopravnost LJUBLJANA — Prihodnji slovenski teden bo ponovno živahen: v ponedeljek se prično večstrankarska usklajevanja, v torek bo zasedala ustavna komisija, v sredo pa je sklicana skupščina, ki bo imela na dnevnem redu zakon o slovenskem plebiscitu. Večina stvari in predvsem vsebina zakona je sicer dogovorjena, ostali pa sta dve zelo resni čeri: kolikšen odstotek je potreben, da bo plebiscit veljaven. Liberalci vztrajajo na večini vpisanih volilcev, ostali kolebajo, Demos pa zahteva kakršnokoli udeležbo. Datum v igri je 30. december, odločati pa morata vlada in predsedstvo, ki se še nista izjasnila. Včeraj je bil v središču Ljubljane na Trgu republike pred Ljubljansko banko klasičen srbski miting, katerega je priredila Marojevi-čeva stranka za enakopravnost državljanov. Bilo je precej slepomišenja s policijskim dovoljenjem, miting je bil brez pismenega dovoljenja, toda tudi brez prepovedi. Nato ni bilo elektrike, končno jo je »posodil« Cankar- jev dom, zato se je miting pričel s polurno zamudo, končal pa se je točno na polovici Marojevičevega govora, ker je elektrike zmanjkalo. Najprej so spregovorili govorci iz vseh republik (nihče ni omenil Albancev), nato pa je Dragiša Marojevič dejal, da se je slovenska oblast prikazala za demokratično, ne počne pa nič drugega kot, da terorizira državljane. Ostro je napadel predsednika Kučana in zagotovil, da bodo sodelovali in odločali na plebiscitu, proti kateremu se odločno bore, ker so za Jugoslavijo. Na mitingu je bilo 300-400 ljudi: dobra polovica policistov v civilu (stara UDBA še ni povsem izginila), množica domačih novinarjev in dopisnikov iz vse države, predvsem Srbije, precej radovednežev in mimoidočih, seveda pa tudi skupina okrog 150-200 fanatičnih in navdušenih Srbov in drugih pripadnikov jugoslovanskih narodov, ki so glasno skandirali: »Jugoslavija«. Slovenski predsednik Milan Kučan je poslal hrvaškemu predsedniku Franju Tudjma- nu čestitko ob 120. obletnici razgovorov sD' venskih in hrvaških politikov, ki so takrat z pričeli pogovore o konfederativni pogodD med Slovenijo in Hrvaško. Oba predsednika se bosta srečala v Cel]u 7. decembra. Takrat bosta nastopila na javl1 okrogli mizi, precej časa pa bo za poglobi]®'; razgovor. Svetovalec hrvaškega predsedm^ Letica je povedal, da za takrat pripravlj3) nekako skupno izjavo, ki naj bi zagotovi meje, sodelovanje in rešila lastninska in dr ga vprašanja med Hrvaško in Slovenijo v pr meru odcepitve. Nekaka »magna charta« d ^ brih odnosov in sodelovanja torej. Kučan j® takem formalnem dokumentu sicer izjavil zanj nič ne ve, vendar gre najbrž za xeS ^ poskus ustvarjanja trdnega sodelovanj3 odnosov obeh republik v sedanjem zapl® nem kočljivem jugoslovanskem trenutku. BOGO SAMSA DARILA /,A ItA/JJtlVE PRILOŽNOSTI IN BOŽIČNE PRAZNIKE specializirana prodajalna za osebno perilo in tekstilnih izdelkov za opremo stanovanja ODEJE - PIŽAME - PUHOVKE MOŠKE, ŽENSKE IN OTROŠKE SPALNE SRAJCE TRST - Ul. San Spiridione 5 • De Michelis v Ljubljani NADALJEVANJE S 1. STRANI tako nenapisan, kot je bil De Miche-lisov, pričel s pozdravom in poudarkom povezovalne vloge obeh narodnostnih manjšin - slovenske v Italiji in italijanske v Jugoslaviji. Otvoritev konzulata je praznik dveh narodov z bogato medsebojno ne vedno lahko tradicijo in ki se sedaj trudita za plodno, dobro in prijazno življenje, mir in varnost ob meji. Slovenija želi povezavo z Evropo, ker noče biti na robu, da bi se razkorak še povečal. Želi enakopravno sodelovati v evropski hiši. Sedaj je nekje na koncu poti v samostojnost, suverenost in državnost, ki izvira iz demokratične tradicije narodnoosvobodilnega boja, na katerega je ponosna. Nato pa je predsednik Kučan poudaril pomen slovenske državnosti za povezovanje in ne za razbijanje. Svoja izvajanja je zaključil, tako kot jih je začel z obema manjšinama in njihov položaj povezal z urejanjam pravic; v Sloveniji z doslednim spoštovanjem pravic in ravni manjšinske zaščite, v Italiji pa z zaščitnim zakonom. Po krajšem napisanem priložnostnem govoru jugoslovanskega zunanjega ministra Budimirja Lončarja naj bi se svečani del končal. Prekinil pa ga je minister De Michelis, češ da je zagrešil grobo pomanjkljivost, ker govora ni imel napisanega. »Predsednik Kučan ima povsem prav,« je dejal minister, ko je tako jasno govoril o manjšinski zaščiti. Glede zaščitnega zakona pa je v imenu italijanske vlade zagotovil, da bo sprejet! Sledil je razgovor za zaprtimi vrati, na katerem so sodelovali minister De Michelis, predsednik Kučan in slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel. Slediti bi morala tiskovna konferenca, katere pa ni bilo na izrecno zahtevo De Michelisa, češ da je bilo že vse povedano na konzulatu. Na otvoritvenem sprejemu so bili prisotni tudi predstavniki Slovenske skupnosti, deželni tajnik Ivo Jevni-kar pa je obema zunanjima ministroma izročil daljši pismi z navedbo konkretnih vprašanj. Pred vhodom v poslopje italijanskega generalnega konzulata pa je stala skupina slovenskih zamejskih Slovencev, ki jo je vodil Samo Pahor in ki je imela več transparentov. Na velikem belem, je z rdečimi in modrimi črkami pisalo: »Slovenija brani pravice svoje manjšine v Italiji!« De Michelis bo danes v Zagrebu, v soboto pa bo v Trstu, in zagotovil je, da bo sprejel tudi predstavnike slovenske manjšine. Naročnina: mesečna 20.000 lir - cel° e.ni-240.000 lir; v SFRJ številka 7.00- din, nal|? tno na za zasebnike mesečno 70.- din, Po11 390.- din, letno 780,- din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in J^ooO oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mrn) Qg|a-lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19 ^ groši iz dežele Furlanije-Julijske krajind | _ -|-rSt, čajo pri oglasnem oddelku P^BLIES' _ Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 46,0 ,xnjCah I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri Podr SPI. „ 7ahvale Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, se v in sožalja po formatu. IVA 19%. Naro J ^ ji. uredništvu Primorskega dnevnika Montecchi 6 - tel. 7796-611. TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tav" Izdaja in tiska H ZTT Trst ■S0- Za novega šefa vatikanske diplomacije je bil imenovan monsignor Angelo Sodam Po tridesetih letih neutrudnega dela kardinal Agostino Casaroli v pokoju VATIKAN — Kardinal Agostino Casaroli zapušča svojo pomebno funkcijo na čelu vatikanskega zuna-ujepolitičnega urada. Po tridesetih 'stih neutrudnega dela je tudi za Ca-sarolija napočil čas pokoja, zato je Vatikan včeraj potrdil vest, da bo Najuglednejši zastopnik vatikanske “ostpolitik« od danes dalje le eden folikih višjih duhovnikov v pokoju. Njegovo mesto bo zasedel monsignor ^ugelo Sodano, ki zastopa Casaroli-Jevo diplomatsko šolo in je bil prav tako kot njegov slavni predhodnik dolga leta član vatikanske diplomacije. . Kardinal Casaroli se je rodil v kraju Castel San Giovanni pri Piacenzi 24. novembra 1914. leta. V družini sta dfla že škof in rektor semenišča, zato Se je mladi Agostino kar po »narav-jd« poti približal študiju teologije, čeprav se je kaj kmalu odločil, da bo Poglobil vprašanja diplomacije. Leta 1940 je pristopil k uradu, ki skrbi za vatikansko zunanjo politiko, njegova diplomatska kariera pa se je utrdila v šestdesetih letih, ko je postal potujoči glasnik takratnega papeža Janeza XXIII. Bodočemu kardinalu Casaroli-ju gre zasluga, da je prvi pričel navezovati pomembne stike z državami Vzhodne Evrope. Leta 1964 je podpisal sporazum z Budimpešto, dve leti za tem pa z Jugoslavijo. Na komaj zaključenem zasedanju KVSE v Parizu je Casaroli hudomušno dejal, da je bil edini med prisotnimi, ki se je lahko pobahal s tem, da je podpisal Helsinški sporazum. Casarolijev naslednik je dobrih deset let mlajši od predhodnika, saj se je rodil 23. novembra 1927 v Isoli d'-Asti. V svoji dosedanji karieri se je ukvarjal predvsem z vprašanji odnosov med Vatikanom in Južnoameriškimi državami. Novi vatikanski »zunanji minister« monsignor Sodano (levo) s slavnim predhodnikom, kardinalom Casarolijem (Telefoto AP) Včeraj umrl general Vito Miceli RIM — V rimskem kliničnem centru je včeraj umrl general Vito Miceli. Generala so operirali pred desetimi dnevi, njegovo srce pa je bilo prešibko, da bi zdržalo postoperacijske terapije. Miceli se je rodil v Trapaniju 1916. leta. Že leta 1969 so ga povišali v generala, od 1970. do 1974. leta pa je vodil tajne službe italijanske vojske SID, dve leti kasneje pa je bil izvoljen v parlament, kjer je zastopal stranko MSI. Bil je tudi vpisan v framasonsko ložo P2 (imel je člansko številko 491) in je moral večkrat pred sodnike. Večkrat so ga zaslišali tudi v zvezi s terorističnimi napadi na italijansko demokracijo, kot je bil na primer pokol na Trgu Fontana. Poročati je moral tudi o aferi Argo 16. Beneški sodnik Felice Casson pa ga je pred nedavnim zaslišal tudi v sklopu preiskve o Gla-diu. V predoru pod Rokovskim prelivom so včeraj končno odprli prehod LONDON —: Včeraj točno ob enaj-s *h in petnajst minut sta si britanski Jb francoski delavec segla v roko sko-1 luknjo v steni, ki je ločevala obe krpi delavcev v podmorskem predoru P°d Rokavskim prelivom. Zgodovinski °godek sta neposredno prenašali brionska in francoska televizija, na delo-•šču pa sta bila izjemoma prisotna j11 bistra za prevoze iz obeh držav. De-ovcem je z brzojavko čestital tudi oncoski predsednik Mitterrand, ki je ^ drugim dejal, da je to gigantsko ® ° dokaz vitalnosti obeh držav in Nikovitosti njune kooperacije, fočka, kjer je padla še zadnja preboda, leži 48 metrov pod morsko gla-do in je ocj francoske obale oddalje-15, od britanske pa 22 kilometrov, (j. oe nedokončanem delu predora bi , 10 premalo prostora za obe ekipi de-2 Tcev, zato so jih po petnajst določili v krebom. Delavca, ki sta si prva segla Corok°' Anglež Graham Fagg in Fran-t, 5.Philippe Cozette, sta si izmenjala U1 zastavi, nazdravila pa sta s šam- Panjcem. gradnjo predora sta Francija in lij 1*ta Britanija doslej vložili 7.600 mi-str » lir, računajo pa, da bo skupni jarri k znašal vsaj še deset tisoč mili-^d; Predor, ki je v preteklosti spod-j. dil številne polemike, bo končan •her) d°ma junija 1993. Britanci so ga a dtem že »krstili« z imenom, ki so turi °Vali *z Besed channel (kanal) in del, in sicer »chunnel«. Pan9 .sf!Ki (telefoto AP): Graham se potem ko so v steni •hnr i9 skorai petdeset metrov pod sko gladino izvrtali luknjo. V SZ se aids širi razmeroma počasi SANREMO — Drugi svetovni dan boja proti aidsu je v Italiji potekal v znamenju obračunov doslej opravljenega dela na tem področju. V Sanre-mu je na izrednem zasedanju strokovnjakov, socialnih in zdravstvenih delavcev, na katerem so bili prisloni tudi gostje iz tujine, govoril minister za zdravstvo De Lorenze. Minister je v svojem posegu poudaril, da je Italija doslej edina država v Evropi, ki se proti aidsu bori tudi z zakonom. Priznal je sicer, da še vedno manjkajo ustrezne infrastrukture, pomanjkljivo je tudi strokovno osebje, ki bi se ukvarjalo z bolniki, kljub temu pa se država trudi, da bi na najučinkovitejši način preprečila širjenje bolezni. Cez kakih osem mesecev bodo na primer tudi v Italiji začeli izdelovati in brezplačno deliti posebne inijekci-je, ki jih po uporabi ni mogoče več izkorstiti. Med prisotnimi je bil tudi predstavnik Svetovne zdravstvene organizacije Alex Gromyko, ki je. orisal položaj v zahodnoevropskih državah. Poleg že dramatičnega primera Romunije, kjer zaradi aidsa še vedno umirajo predvsem otroci, je naštel nekaj podatkov, ki se nanašajo na Sovjetsko zvezo. Tu je testiranje najbolj izpostavljenih kategorij obvezno in brezplačno. V to skupino sodijo krvodajalci, nosečnice, prostitutke, homoseksualci in narkomani. Na skupno 290 milijonov prebivalcev pa so doslej zasledili komaj 540 primerov bolezni. Turški heroin za italijanski trg: 15 oseb v ječi MONZA Karabinjerji iz Monze so aretirali petnajst oseb, o katerih sumijo, da so v večji ali manjši meri soudeležene pri preprodaji turškega heroina. Aretacije so zaključni del širše akcije, v sklopu katere so zaplenili že več kot sto kilogramov čistega heroina, ki so ga v severno Italijo tihotapili iz Turčije. Na domu nekaterih aretirancev so našli še precejšnje količine kokaina ter približno 40 milijonov lir v gotovini. Brigadist Gallinari Tcljub bolezni ostane v zaporu TURIN — Rdeči brigadist Pros-pero Gallinari, ki je bil obsojen na dosmrtno ječo zaradi sodelovanja pri ugrabitvi in umoru Alda Mora, bo moral ostati v zaporu. Gallinari, ki je bolan na srcu in so mu oktobra vstavili trojni »by-pass«, je zaprosil za začasno bivanje na domu, dokler si ne opomore. Zdravniški izvidi pa so menda pokazali, da njegovo zdravstveno stanje ni tako težko, da bi zahtevalo posebno nego, v zaporu pa ga redno obiskuje kardiolog. V preiskavi o zločinu v Geli karabinjerji aretirali štiri osebe CeELA — v okviru preiskave o tor-je f,;?1 n^fijskem umoru v Geli, kjer Bjerii ° uBitih osem oseb, so karabi-iiDer) areffrafi štiri osebe. Njihovih vedei11180 sporočili (neuradno se je iz-star 01 Ba naj bi bil med aretiranimi 1161160 sodnih oblasti Emanuele klanij'Popadali pa naj bi mafijskemu locou Nfadonia, ki je nasproten klanu Nju pi10 fn ki naj bi bil po prepriča-kov ^J^skovalcev odgovoren za tor- Naj |]P?Vanie’ kjer se je lozza skrival, ve f0j udi ostalim čalnom Madonije-Pa sq T6 služilo kot »oporišče«, v njem ekspi0 . f* dva kilograma plastičnega VrViCo lv.a z detonatorjem in vžigalno ^Vipe 11 Pištole, 100 milijonov lir go-1^' ladijski oddajnik s frekvenca-SQfti j Burjev in seznam s kodek-^i n n karabinjerjev, ki so zadolže-?c>tirofi,eiskavo o mafijskih tolpah na ^ Q) dB 1<“.aftanissette. Eksploziv so a haveriK ulrali’ nieg°va moč Pa ie > bi ldhtbah strokovnjakov tolikšna, »radb0 110 z njun vrgli v zrak celotno >ot0^a in karabinjerji so v noči na h Nekgt Prav'ii še celo vrsto preiskav b?S<%h J1” >>rizičnih« stanovanjskih b'Bližjo gPr6dmestju Gele, kjer živi sami zagrešili Zločine v odgovor na ™ torkov osemkratni umor. Nekateri med njimi so bili ranjeni v mini igralnici, kjer so bile v torek ubite prve tri izmed osmih žrtev. Večina mladih, ki so izginili, pripada tako imenovani »bandi iz Ulice Abela«, ki se je doslej »izkazala« predvsem s krajami in ropi. Po mnenju preiskovalcev je vseh osemnajst povezanih s klanom Giu-seppa Madonie, kateremu so pripadale tudi žrtve torkovega umora. Klan Madonia je že tri leta v »vojni« s klanom Salvatora locolana. ■ Celoletna Mesečna 200.000 lir 22.000 lir 1991 □ Celoletna prednaročnina za Primorski dnevnik 200.000 lir velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. januarja T991. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 264.000 lir. □ Naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno male oglase in čestitke. □ Naročnino lahko poravnate: — na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici —- pri raznašalcih časopisa — preko pošte na t/m Zl i št. 13512348 — in pri vseh slovenskih denarnih zavodih. Vse tiste, ki poravnajo naročnino preko pošte ali denarnih zavodov prosimo, da ob plačilu navedejo točen priimek in ime ter naslov naročnika. gla3a .tis°č oseb. Iskali so še pg yyahšča mafijskih tolp, pred-čih>>lz9ftiili lskafi 18 mladoletnikov, ki Vi v1' Star4'' 0<* doma po torkovem zlo-tij l^rabi1 80 niihovo izginotje prija-1 Nv, ..lriJerJem v strahu, da bi bili ovi ubiti oziroma, da bi KONFEKCIJE OPČINE - Narodna ul. 71 - Tel. 214269 BOGATA IZBIRA MIKLAVŽEVIH DARIL 'Verde Sgaravatti Nov GARDENCENTER Sobne rastline in rastline za vrtove RAZSTAVA BON S Al iz kolekcije CRESPI do 31. dec. 1990 BOŽIČNI OKRASKI novoletne jelke in vsa oprema za okrasitev.. V DECEMBRU VSE NEDELJE ODPRTO TRST - Strada Costiera 6/1 - Tel. (040) 224177 V prejšnjih dneh v organizaciji tamkajšnjega društva in Confemili V Algheru o reformi krajevnih uprav Velika pozornost je bila posvečena predvsem stanju raznih manjšin, ki živijo v Italiji ALGHERO — Od 23. do 25. novembra se je v Algheru v deželi Sardiniji vršil vsedržavni posvet na temo: »Reforma krajevnih uprav in njihova vloga v prid jezikovnih manjših v Italiji«. Posvet sta organizirala tamkajšnje društvo Obra Cultural De 1'Alguer in društvo Confemili (Vsedržavni federativni odbor jezikovnih manjšin v Italiji) v sodelovanju z občino Alghero, s pokrajino Sassari in odborništvom za krajevne uprave Avtonomne dežele Sardinije. Pobudo je s sovjim pokroviteljstvom omogočila Evropska gospodarska skupnost. Med tridnevnim zasedanjem so predstavniki raznih manjšinskih V daljnem letu 1354 je aragonski kralj Peter IV. prevzel oblast nad današnjim mestom Algherom, ki je tako postalo pomembno vojaško središče za Katalonce, ki so v 14. stoletju bili na višku svoje politične moči. Od takrat je Alghero (v katalonščini L'Alguer, v sardinščini S'Alighera) mesto na severozahodni obali dežele Sardinije ohranilo vse do danes značaj katalonskega središča. Avtohtono prebivalstvo namreč še vedno goji čut pripadnosti širši katalonski jezikovni skupnosti, kljub težavam, ki izhajajo iz dejstva, da predstavlja katalonska skupnost v Sardiniji jezikovni otok znotraj širše skupnosti, sardinske, ki prav tako se bori za priznanje svoje jezikovne in kulturne istovetnosti. V tem okviru pa je treba poudariti, da katalonska skupnost ni vedno deležna pravega odnosa s strani večinskega naroda na otoku. Zadnji taki primer, ki je vzbudil številne proteste in negodovanje, je npr. zakonski osnutek, ki ga je predstavil deželni odbor Sardinije za valorizacijo sardinskega jezika in kulture. V 7. členu tega osnutka je namreč katalonščina obravnavana kot krajevna govorica in ne kot jezik. Katalonski skupnosti v Algheru je uspelo do danes se ohraniti, ker njen jezik - katalonščina - je bil vsa skupnosti v naši državi (prisotni so bili Albanci, Cimbri, Frankopro-vansalci, Furlani, Grki, Hrvatje, Katalonci, Ladinci, Okcitanci, Sardinci, Slovenci in Valserji) ter javni upravitelji in izvoljeni predstavniki iz dežel, pokrajin in občin, kjer te skupnosti živijo, poglobljeno razpravljali o možnostih, ki se vsem manjšiman ponujajo s sprejemom zakona 8. junija 1990 št. 142 o reformi krajevnih uprav. Omenjeni zakon je poleg drugih nezanemarljivih novosti uvedel tudi zelo pomembne statutarne pristojnosti v prid občinam in pokrajinam. Uvod v širšo razpravo sta z znanstvenim pristopom podala univerzitetna ta stoletja pogovorni jezik v zgodovinskem jedru mesta Alghera in kot tak tudi jezik delovnega okolja. V zadnjih desetletjih pa je prišlo po eni strani do zapuščanja mestnega središča s strani avtohtonih prebivalcev, po drugi do naraščanja števila nakatalonsko govorečega prebivalstva. Tako je danes od 40 tisoč prebivalcev Alghera le polovica, ki še vedno obvlada katalonski jezik. Vse to postavlja Kataloncem v tem delu italijanske republike nove izzive, nove dileme v njihovem boju proti asimilaciji. Vsekakor velja zabeležiti nekaj pozitivnih znakov nove okrepljene zavesti: vidni napisi v katalonščini, dosledna uporaba pridevnika "katalonski" pri označevanju marsikatere dejavnosti, tudi trgovske, dosledna prizadevanja tamkajšnjih društev za valorizacijo katalonskega jezika in kulture, itd. Nedvomno pa je zelo važen doprinos ohranjevanja katalonske identitete v Algheru zadalo pospeševanje stikov in izmenjav med deželo Katalonijo, njenim glavnim mestom Barcelono in Katalonci v Sardiniji. Teh stikov in izmenjav je vedno več na različnih področjih, ne samo kulturnih, in to predstavlja za Katalonce v Algheru veliko prednost in priložnost za njihov razvoj. profesorja Alberto Azzena, ki poučuje administrativno pravo na univerzi v Piši in Paolo Carrozza, ki poučuje javno pravo in šolsko zakonodajo na univerzi v Firencah. Oba sta izhajala iz nespodbudne ugotovitve, da na vsedržavni ravni ne obstaja za večino manjšinskih -skupnosti zadovoljivega in pravičnega zaščitnega normativa. Predlog vsedržavnega okvirnega zakona za vse doslej nepriznane manjšine je obtičal v poslanski zbornici in ni zgledov, da bi prišlo v kratkem do njegove odobritve. Ob tem velja ponovno poudariti, da prav tako ni bil odobren zaščitni zakon za našo skupnost in da tudi druge manjšinske skupnosti, kot na primer Ladinci iz Tridentinske pokrajine, čakajo na odobritev določenih posebnih norm njim v prid. Prav zaradi tega je potrebno ubirati druge poti v pričakovanju držanvih zakonov, da ne bi to čakanje škodilo manjšinam. Eno izmed priložnosti predstavljajo nedvomno statuti, ki jih bodo po zakonu 142 morale občine in pokrajine v kratkem izdelati in odobriti. Prav prisotnost na nekem teritoriju določene jezikovne manjšine s svojo zgodovino in kulturo daje občinam in pokrajinam priložnost izkoristiti docela njihove nove pristojnosti. Po mnenju strokovnjakov bodo statuti lahko vsebovali marsikatero pravilo v korist manjšin v zvezi npr. z rabo manjšinskega jezika ali v zvezi s pospeševanjem kulture in izobraževanja v istem jeziku. Kot je poudaril prof. Azzena naj bi se v odnosu do jezikovnih manjšin, zlasti tistih bolj šibkih, uveljavila neka odškodninska logika za ves tisti čas, ko so bile jezikovne manjšine ovirane v uživanju svojih pravic in v svojem razvoju: občinski in pokrajinski statuti s pravilnimi formulacijami, ki ne smejo biti zgolj splošnega in načelnega značaja lahko postavijo drugačen odnos do na njihovem teritoriju obstoječih manjšin. Prof. Carozza če tudi je opozarjal na marsikatero nedosled- nost in pomanjkljivost zakona 142 in na nekatera nerešena vprašanja »italijanke večjezičnosti« ni zanikal možnosti konkretnega poseganja v smislu manjšinske zaščite z odobritvijo ustreznih statutarnih norm. Upoštevati bo treba zlasti zakonska predvidevanja o različnih oblikah sodelovanja med javnimi upravami in ustanovami, ki v koordinirani obliki dela bi lahko marsikatero pobudo izpeljali za valorizacijo in razvoj jezikovnih manjšin. Oba uvodna referata sta bila precej problemsko usmerjena in nista a priori ponujala točnih rešitev in receptov: teh sicer že vnaprej ni, spričo raznolikosti manjšinskih svtarnosti in različnih pristopov k reševanju vseh manjšinskih vozlov v Italiji. Obširna razprava, ki je sledila po referatih je to še bolj potrdila. V razpravi, ki se je odvijala po dveh ločenih delovnih skupinah so pa prišla na dan še druga vprašanja vezana tako na zakon 142 kot na splošno na celotno problematiko krajevnih uprav v italijanskem pravnem redu. Večkrat je bilo poudarjeno nerešeno vprašanje finančnega stanja krajevnih uprav in bojazen, da bo prav finančna ne-razpoložljivost občin v marsičem razvotlila pomen reforme. »Stopnjo avtonomije je treba meriti v lirah«, je marsikdo poudaril. Nadalje je razprava obravnavala vprašanje priznanja manjšinskih organizacij in njihove vloge v občinskih in po-krjainskih stvarnostih, vprašanje decentralizacije v večjih občinah, ki ne sme biti na škodo manjšinske skupnosti, vprašanje »manjšinske diaspore« v velikih mestnih središčih izven zgodovinskega naselitvenega območja manjšin v Italiji s povezano zahtevo po ukrepih, ki naj omogočajo tudi v takih stvarnostih ohranitev kulturne istovetnosti pripadnikov manjšin. Pri izdelavi statutov je bilo še poudarjeno, da bo treba ušpoštevati vse kar je bilo doslej pozitivnega storjeno v posameznih stvarnostih čeprav se je to odvijalo prvenstveno v vsakodnevni praksi. Posebne pozornosti je bila deležna problematika združevanja manjših občin na območjih, kjer živijo manjšine: v glavnem je bilo izraženo negativno stališče do tega vprašanja zaradi nevarnosti, ki predstavlja združevanje občin za ohranitev vseh manjšinskih značilnosti na teritoriju. Na podlagi razprave v delovnih skupinah sta bila oblikovana dva zaključna dokumenta, ki sta bila predstavljena javnosti zadnji dan posveta. Celotno gradivo posveta v Algheru pa bo v doglednem času na razpolago vsem tistim, ki se ba-vijo in se bodo morali baviti z izdelavo statutov tudi z vidika manjšinske zaščite in jim bo prav gotovo v pomoč pri njihovem pomembnem delu. Posveta v Algheru se je udeležilo tudi številno zastopstvo Slovencev v Italiji, ki so doprinesli srečanju manjšin izkušnje naše stvarnosti. Prisotni so bili deželni svetovalec in zgoniški župan Miloš Budin, deželni svetovalec in nabre-žinski podžupan Bojan Brezigar, tržaška občinska svetovalka Anamarija Kalc, župan Rezije Luigi Palet-ti, občinska odbornica za kulturo v Špetru Bruna Dorbolo, slovenska člana organizacije Confemili v Videmski pokrajini prof. Paolo Petri-cig in Marina Cernetig ter član GO SKGZ Pavel Slamič. Iz naše dežele je bilo prisotno tudi lepo število furlanskih upraviteljev in izvoljenih predstavnikov, ki so podali svoja gledanja na problematiko z vidika splošnih prizadevanj za ohranjevanja in valorizacijo furlanskega jezika in kulture. S tem v zvezi bi omenili izvajanje podpo-redsednika Videmske pokrajine Giacoma Guma, ki je še posebej govoril o vlogi Videmske pokrajinske uprave in o izvajanju deželnega zakona F-JK. št. 10 iz leta 1988, ki predvideva določene kompetence pokrajinskim upravam pri valorizaciji tako furlanskega kot slovenskega jezika in kulture, p g. Kralj Peter IV POMOČ SLOVENIJI j V uredništvu Primorskega dnevnika v Trstu so darovali: Branko in Nadja Pahor 100.000 lir, Marta in Borut Kodrič 100.000 lir, sekcija VZPI-ANPI Trebče 100.000 lir, Ana Možina (Trebče 15) 20.000 lir, Anica in Lucijan Malalan (Trebče 224) 100.000 lir, Mari-za in Loris Tavčar 30.000 lir, Mira, Erika in Pavel Fonda 100.000 lir, člani KRUT-a, ki hodijo ob torkih na plavanje v Strunjan 114.000 lir, družine Cer-kvenič, Furlan in Soave 50.000 lir, Silvana in Vojko Slavec 150.000 lir, Kristina Milič 50.000 lir, učitelji in neučno osebje COŠ M. Samsa od Domja (Eda Pregare, Anita Podobnik, Floriana Pancrazi, Paola Paoletti, Alenka Starz, Darinka Terčič) 60.000 lir, učenci 1. in 2. razreda COŠ M. Samsa - Domjo (Pi-ero Barazzuti, Angela Crevatin, Jana Kalc, Simon Mikol, Martina Olenik, Ksenija Pregare, Katja Spetič, Simon Kocjančič, Mairim Cheber, Ingrid Ber-senda, Martina Stolla in Adrijan Sossi) 103.000 lir. Učno in neučno osebje ter dijaki Državnega poklicnega zavoda za industrijo in obrt "Jožef Stefan" v Trstu so darovali in že oddali 2.150.000 lir Tehnični šoli v Celju; v spomin na Jožico Gruden daruje Polda Gruden 50.000 lir; v počastitev spomina pok. Mirka Legiše. daruje družina Adamič iz Prečnika 50.000 lir. V uredništvu Primorkega dnevnika v Gorici so darovali: Mirko Rogelja 50.000 lir. Pri Tržaški kreditni banki so darovali: učenci osnovne šole Milje 200.000 lir, gostilna Petaros (Boršt) 200.000 lir, Alessio Vessel 200.000 lir, maturantje TTZ Žiga Zois letnik 1975 190.000 lir, G.R. 50.000 lir, Alma in Stojan Pertot 50.000 lir, Giorgio Predovic 500.000 lir, Stojan Glavina 50.000 lir, Erminia in Dušan Žerjal 50.000 lir, M.E.G. 50.000 lir, družina Knez 150.000 lir, družina Walter Brus 100.000 lir, Zora Škerl 250.000 lir, Renzo in Neva Žerjal 100.000 lir, družina Paulina 30.000 lir, Emilio Rapotti 50.000 lir, Rudi Košuta 100.000 lir, Giuseppe Bo-gatez 50.000 lir, Ignacij in Mira Ota 100.000 lir, SAFTI S.P.A. 2.000.000 lir, Božana Terčon 100.000 lir, družina Karla in Dani Mikolj 100.000 lir, Dario Strain 100.000 lir, Fabio Pečar 50.000 lir, N.N. 200.000 lir, Maria in Ladi Milic 50.000 lir, Alba Rosman v. Danese 170.000 lir, Rado Strain 50.000 lir, Miranda in Augustin Jerman 50.000 lir, Vera Udovič 50.000 lir, Sonja in Mario Stocca 50.000 lir, Sonja in Dušan Sain 200.000 lir, Ivo Simonič 200.000 lir, Erneste Cherti 100.000 lir, dr. Annamaria Sancin 50.000 lir, Ljuba in Marino Košuta 200.000 lir, Albino Petaros 50.000 lir, Frida Valetic 30.000 lir, Justina Bizjak 100.000 lir, dijaki liceja France Prešeren 1.000.000 lir za bolnico v Celju, Mario Guštin 50.000 lir, Dario Ter-sar 100.000 lir, Kmečka zveza 180.000 lir, CGR-V.Perini-P.in A.Rudez 750.000 lir, Livia Canciani 50.000 lir, Marija Armani 100.000 lir, Rafael in Marta Kocijan 50.000 lir, Marcel Petkovšek 100.000 lir, KD Jože Rapotec 500.000 lir, Nevenka Samec in Roberto Zeriali 50.000 lir, Alessandro Kompare 10.000 lir, VValter Ban 40.000 lir, Edvino Ber-netič 60.000 lir, TRAD Trst (Bole) 300.000 lir, Forčič Edvin in Milena Rebula 50.000 lir Jožko Baša in Majda Kavčič 120.000 lir; v spomin na Maksa Pečarja daruje hči 50.000 lir. Dne 30. novembra je znašal saldo pri TKB - Ul. F. Filzi 40.369.250 lir. Pri Hranilnici in posojilnici na Opčinah so darovali: Boris in Rada Pahor 200.000 lir, Gabrijel Ferluga z družino 50.000 lir, Irene in Danila Maver 50.000 lir, Jožko in Tatjana Gerdol 100.000 lir, Slovensko dobrodelno društvo Trst 1.000.000 lir, Emil in Vasilij Kralj 50.000 lir, Šentja- kobski cerkveni pevski zbor Trst 300.000 lir, Galus Consort 300.000 lir, družina Igorja in Vere Čuk 100.000 lir, Zmaga in Jože Rebula 100.000 lir, Kocman Janko 100.000 lir, Lavrenčič Neva 50.000 lir, Friul Export 2.000.000 lir, Ivica Vehar in Mario Pipan 200.000 lir; namesto cvetja na grob Nevinega očeta Joška Segulina darujeta Magda in Karlo Calzi 50.000 lir; namesto cvetja na grob Jožeta Segulina daruje Jakob Albrecht 50.000 lir. Zaradi pomote je bil 18. t. m. objavljen prispevek brez spremnega teksta, ki se glasi: V nepozaben spomin pok. botre Milke Juriševič vd. Križmančič darujejo družine Križmančič, Kermac in Cotič 200.000 lir. Dne 30. novembra je znašal saldo 20.550.000 lir. Pri Hranilnici in posojilnici v Nabrežini so darovali: Angela Pipan 50.000 lir, dr. Vladimir Logar 200.000 lir, Pavel Vidoni 50.000 lir, Ivanka Vitez 25.000 lir, Rudi Kojanec 100.000 lir, marija Caharija 30.000 lir, družina Markovič 50.000 lir, Milan Vremec 100.000 lir; v spomin na pok. Antona Lukšo daruje družina Legiša 50.000 lir. Dne 30. novembra je znašal saldo 2.465.000 lir. Na sedežu Slovenske prosvete v Trstu so darovali: L.E. 100.000 lir, družina Ciani 50.000 lir, Marjetica Ci-bic 50.000 lir, Alojz Rebula 200.000 lir, Anastazija Škamperle 60.000 lir, Fani Penko 50.000 lir, Marjuča Cetin 50.000 lir, Z.P. 20.000 lir, Z.M. 300.000 lir, Anka Peterlin 100.000 lir, Slovenski kulturni klub 173.800 lir. Pri Kmečko-delavski hranilnici in posojilnici Sovodnje so darovali: Olga Caharija 50.000 lir, Drago Butko-vič 70.000 lir in Oskar Kovič. 100.000 lir. Dne 30. novembra je znašal saldo 1.100.000 lir. Pri Kmečko obrtni hranilnici Doberdob znaša saldo dne 30. t. m. 1.200.000 lir. Pri Kmečki banki v Gorici so darovali: Ksaverij Leban 500.000 lir, IMSA IMPEX s.r.l. 1.000.000 lir, Majda in Marko Corsi 100.000 lir, Mirko Radinja (Pevma) 50.000 lir, Silvano Orel 50.000 lir. TRŽIČ — UL. VALENTINIS 18 — TEL. 410395 RAZSTAVA ORIENTALSKIH PREPROG Tradicionalna jesenska razstava ročno izdelanih orientalski preprog. Velika izbira od najmanjših do največjih kvadratnih preprog- Strokovni nasveti in potrdila strokovnega izvedenca Trgovinske zbornice RAZSTAVA OD 4. DO 22. DECEMBRA Pogovor z Izidorjem Predanom po številnih odkritjih v zvezi Z zadevo Gladio Benečani so bili zapeljani »o pred kratkim so obstajali samo in domneve, sicer oprti na dej-Nv‘\ sedaj je okvir nekoliko jasnejši. «kaj kock mozaika, ki je sicer še ne-JL P°'nr je bilo postavljenih na pravo Ce je v Italiji tajna struktura adio imela predvsem obrambni zna-vod'" Seve(*a mimo deviacij, o katerih “ijo sedaj preiskavo sodstvo in par-Sglnentarne komisije in ob katerih smo ..T časopisu večkrat zaustavili, je v siv'” “^mejnih krajih bila tudi sred-slo° P1*4*5!43 na slovensko narodnostno "Upnost. v Trstu pred 1954. letom in ta« °^oni ItaliJ6 v t° mesto z organizi-Un*? stru*{turo, ki naj bi se z orožjem Vj ® morebitnemu prihodu jugoslo-n»ri ** enot' nato pa z nadzorstvom jaiJ.s^ovenskimi ljudmi in organizaci-v-jv1 (sPomnimo se na okrožnico ob-nnK Va*ne slnž*56 SIFAR o slovenskih Qrnikih, ki niso vredni zaupanja in (jeJ’rnej0 imeti činov v vojski); v vi-_ mski pokrajini najprej z delovanjem , Sanizacije O, bolje znane kot Triko- člen' nato Pa s strukturo Gladio. Vezni hub met* obema, kar nakazuje konti-bii e^° v pristopu in v politiki pa je ‘Polkovnik Aldo Specogna, ki je bil hem iŠtnik“ obeh organizacij, obe- Pa tudi odgovoren za novačenje. 0]tv.temu bi lahko dodali še drugačen lr ob koncu šestdesetih in v začet-nj ^emdesetih let, ko je strategija atp„, zajela tudi naše kraje z vrsto lta :afov. nasilnih dejanj, z molotov-ston1 'n bombami, katerih cilj je bil spre fV.ante naPetosti ob meji, ki se je Pi« n1DRla v »najbolj odprto v Evro-PornV *em smo v teh tednih že večkrat nabrC?!* zlasti v zvezi s skrivnostmi he b'62'118?46 jame in tokrat se na vse to vitvr Vračali, če ne z eno samo ugoto-dein|0: zanimivo je, da te skrivnosti benečiPRhajajo na (jan s preiskavama CaSsSa*b sodnikov Mastellonija in kaip0?9' tržaško sodstvo pa - vsaj tako he ni. i-slej ‘n želeli bi, da se motimo -9°Vor't- 0ftP‘rati starih svežnjev in od-dyajs na vprašanja, ki so že več kot £ ®t let brez odgovora, ki jeVr°imo se v videmsko pokrajino, 2nafjjV Vsej tej aieri po svoje najbolj v°st ite,l.Pr'mer. Če je bila nezauplji-in naldliie do Slovencev na Tržaškem ("‘kak Goriškem po svoje razumljiva Slov °r.pa ne opravičljiva), ker so se °Preri v . tjU(tje v teh krajih množično Vehskfk * 2a ^Č)B, je bil odnos do slo-vsen, ” tjnbi v videmski pokrajini po-Vojng. “temeljen, saj so bili po koncu janSkeZ® s*<0raj sto let v okviru itali-Za i0j_| rzave in so se vedno izkazali °straJ lne državljane. Čemu torej tako hedvo 2a2narodovalna politika, ki je ih kult 0 Prispevala k materialnemu lov. y “rnemu obubožanje teh prede-Ujo vihra in nasprotja med Ita-hlej s Jugoslavijo zaradi vprašanja laia , tudi videmsko pokrajino pose-le hlL2astruPtj enimi jabolki, katerim loialjir?nta voina dodala še svoje, toda lik <]0 s‘ slovenskega življa v teh kra-i>ila “m® demokratične republike ni Pokj, , v dvomu. To so mnogokrat krŠČan-v tudi volitve, na katerih se je la k0j ^.demokracija vselej uveljavi- ^dho**!?* italijanska politika je šla f^Piran' t*v°inem tiru: po eni strani iahje 1“ meje, dogovarjanje in razvi-'IfUgi Da flovanja z Jugoslavijo, po S*r“ktui- 0“ranievanje neke »varnostne žlasti “ kot ie bila Gladio, ki je “ih Sartl.‘demski pokrajini po prizna-JPhkcijolb. Protagonistov imela tudi 4 Politii,0bve?čevalca. Predvsem pa je Povezov* lužila h krnitvi naravnega ^ahjšino,Ca in mosta med državama: iHski^ a*’ se J® v tem času med ita-m bija j1 Politiki kdo vprašal, ali ne Juona?es..zaskrblien0St za bodoč-z9hdi na siavije in za to, kaj se lahko f‘etekll( alkanu' manjša, če bi bili v iik° ih n *■ v°dili manj zadržano poli-‘ stih Dotllpom°9li k razvijanju vseh ^ k' Ilh Pr"1' ?°9oče oi=j-na “č®" in »ali« seveda ni h^sati nfu. Morda pa velja vseeno razi® bVse v drugačnih, bolj od-ti.Jh zauDaezab in ob večjem vzajem-ta Prika U naibrž že znebili vseh . Pokhelisovi prihodnost. Tudi De ^ ^ P°Btika »pentagonalne ka> 4 bi več -aletela na manjše ovire, S za,et' fe bl bile te pri- bu>fda pfil'duh(ra i afera' ki v teh tednih >st 7 ln vznemirja vse ljudi, ^ t ^°r da i 0®ra^un s preteklostjo. ^ih ž ra2^iim na uro, vlaga 31-odstotna, Tlorja 13 7^, D® razgibano, temperatu- ^0DI,t\OJSTVA IN SMRTI * al>zzi a? SE: Ašira Purich, Martina r?Saro, p' , briano Vecchiet, Lucia For-U *° Dal ^ezzoni, Luca Maurich, 1 'JMrt , cMaso' Penat n9l-letna Gisella Fogar, 85-tli ^Ss‘n 6» , Paairolla. 88-letna Vittoria let^atio Lnn etn' Albino Praselli, 83-let-8i i l-uiai pZa'83-letna Lidia Vidah, 61-Pe |tni Artu--1!1: 72'letni Pietro Derossi, coli, ^Mocolle, 89-letni Giusep-,D-letni Valentino Benolich, 82-letna Anna Dell’Angela, 77-letna Enri-ca Tikal. SLUŽBA LEKARN Nedelja, 2. decembra 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30 Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Mira-marski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Lamo Piave 2, Borzni trg 12, Ul. Flavia 89 (Žavlje). Dnevna služba - od 13.00 do 16.00 Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Mira-marski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Ul. Flavia 89 (Žavlje). Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Largo Piave 2, Borzni trg 12, Ul. Flavia 89 (Žavlje). OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) - odprta od 8.30 do 13.00. Od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere. Od ponedeljka, 3., do petka 7. decembra 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Drevored XX septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Milje - Lungomare Venezia 3. ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Drevored XX septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Settefontane 39, Trg Unit& 4, Milje - Lungomare Venezia 3. ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Milje - Lungomare Venezia 3. ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. LOTERIJA BARI 89 60 6 13 14 CAGLIARI 77 56 83 17 69 FIRENCE 81 13 29 82 21 GENOVA 38 52 63 11 2 MILAN 74 52 75 89 13 NEAPELJ 87 31 38 20 21 PALERMO 25 35 13 39 40 RIM 69 40 90 55 39 TURIN 88 53 79 58 65 BENETKE 27 67 ENALOTTO 55 30 5 2 2 2 X KVOTE: 2 2 1 2 2 1 X X 12 11 10 87.563.000.— 2.135.000.— 162.000,— V SKD I. GRUDEN gostuje amaterski oder »Jaka Štoka« Prosek-Kontovel z igro Marjana Marinca »POROČIL SE BOM S SVOJO ŽENO« Danes, 2. decembra, ob 18. uri v društveni dvorani v Nabrežini. čestitke Draga ERIKA! Prav veselo v šolo greš, mnogo lepega že veš. Kar naučila se boš v šoli, tega pozabila ne boš nikoli. Za tvoj jutrišnji 8. rojstni dan, ti želimo vse naj, naj, tvoji sošolci 3. razreda iz Boljunca. 30. novembra je ANDREJ RENER -Drejček slavil svoj življenjski jubilej. Člani in odborniki sekcij VZPI-ANPI z Opčin, od Banov in Ferlugov mu želijo vse najboljše in še veliko zdravih in vedrih let. Danes praznuje 60 let AMELIJA VODOPIVEC iz Ricmanj. Ob tem jubileju ji čestitata in želita vse najboljše MePZ in odbor KD Slavec. Draga MELJA VODOPIVEC! Ob tvojem rojstnem dnevu ti iz srca želimo, da bi še dolga leta nazdravljali v tvoji družbi mož Ljubi, hči Mara z možem Giannijem, vnukinja Moira, Liliana, Matilda in Dušan. MePZ Primorsko ima sedaj v svoji sredi tudi profesorja telovadbe. Novemu profesorju MILOŠU TULU čestitata za uspešno opravljen študij in da bi še tako dolgo lepo pel kot telovadil mu želita MePZ in KD Primorsko. V Sestu pri Padovi je uspešno diplomiral MILOŠ TUL. Čestitajo mu mama, oče, brat in ostali sorodniki. Danes se poročita na Repentabru SUZANA ŠKABAR in ADRIANO ARBA. Mnogo sreče, zdravja in razumevanja na skupni poti jima želita Milko in Verica z družinama. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje bencinske črpalke: AGIP Ul. Revoltella Nabrežje O. Avgusta Istrska ulica (nasproti pokopališča) Ul. Carducci 4 Ul. Molino a Vento 158 Ul. A. Valerio 1 (univerza) MONTESHELL Ul. Giulia 2 Drevored Čampi Elisi 1/1 D’Annunziov drevored 73 Miramarski drevored 37 Miramarski drevored 273 Nabrežje T. Gulli 8 Sesljan (drž. cesta 202) ESSO Trg Liberta 10/1 Ul. Battisti 6 (Milje) IP Ul. F. Severo 2 D’Annunzijov drevored 38/A Ul. Baiamonti 2 Miramarski drevored 213 CHEVRON Nabrežje N. Sauro 14 API UL. F. Severo 2/5 NOČNE ČRPALKE (self Service) FINA - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drevored 49 ESSO - Zgonik (drž. cesta 202) ČRPALKE NA AVTOCESTAH (odprte neprekinjeno 24 ur AGIP Devin (sever) E/evin (jug) POPRAVILA TV SPREJEMNIKOV MONTAŽA TV ANTEN Gabrovec 87 - Zgonik (Ts) - Tel. 229492 Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so ob otvoritvi naše gostilne ustvarili tako izredno prijetno in praznično vzdušje Maja, Marino, Jožica, Anica, Igor in Tanja. PUBLIEST s.r.l Ul. Montecchi 6, III. nad., tel. 7796611 obvešča, da bo v mesecu DECEMBRU sprejemal telefonska naročila in objave VSAK DAN OD 10. DO 12. URE osmrtnice in sožalja pa po običajnem delovnem urniku. V soboto, 8. decembra, bo sprejemalo samo osmrtnice in sožalja uredništvo Primorskega dnevnika od 9. do 21. ure na št. 7796600. šolske vesti Učenci in učiteljice O Š Bazoviški junaki iz Rojana vabijo na MIKLAVŽEVANJE, ki bo jutri, 3. decembra, ob 16.30 v Marijinem domu v Rojanu. __________mali oglasi________________ PRODAM črn-nemški klavir za 900.000 lir. Tel. 228766. PRODAMO dve železni blagajni, ob uradnih urah tel. 363758 ali 365468. UGODNO PRODAM terensko vozilo »roky daihatsu 2000« z vlečnim kablom in ostalimi priključki. Tel. 212300. PO UGODNI CENI prodam trgovino jestvin v strogem centru mesta. Tel. v večernih urah na št. (040) 211016. V GORICI oddam starejši ženski enosobno stanovanje. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Drevored XXIV Maggio 1 - Gorica, pod šifro "89". V OKOLICI TRSTA, kraj Aguilinia 261, prodam dvonadstropno hišo z velikim vrtom. Tel. (0481) 884042. ANGLEŠČINO in francoščino za vse stopnje poučujem, tudi konverzacijo. Tel. 327431 ob delavnikih od 20. do 22. ure. SEM CIVILNI INVALID, iščem delo kot telefonistka ali pa z drugimi uradniškimi posli kot so fax in telex. Imam štiriletno delovno prakso. Iščem samo resne delovne ponudbe. Tel. ob uri obedov na št. 53160. Vprašati po Magdi. FRIZERSKI SALON MAJDA na Opčinah išče vajenko s prakso. Tel. 211359. TRGOVSKO PODJETJE išče v okolici Trsta v najem pisarno približno 50 kv. m in eventualno skladišče. Tel. ob delovnem urniku na št. 228878. OSMICO je v Borštu odprl Danilo Glavi-na. V DOBERDOBU na Tržaški cesti je Berto Tonkič odprl osmico. Nudi vino in prigrizek lastne proizvodnje. OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Milič. OSMICO je v Medji vasi odprl Walter. OSMICO je odprl Just Škrlj (Salež 44). TRGOVSKO PODJETJE išče skladiščnika termotehnika z znanjem slovenščine in srbohrvaščine z vozniškim izpitom B kategorije in opravljeno vojaško službo. Ponudbe poslati z osebnim cur-riculum in priporočili na poštni predal 323, 34100 Trst. DINAMIČNO ITALIJANSKO podjetje išče inženirja s področja ogrevalnih naprav in z izkušnjami s klimatskimi in hladilnimi napravami, z znanjem italijanščine in angleščine, pripravljenega potovati po Jugoslaviji in severni Italiji, sedež delovnega mesta v Trstu. Poslati osebni curriculum in priporočila na poštni predal 494, 34100 Trst. V BLIŽINI GORICE dajemo v najem 130 kv. m prostorov primernih za urade. Tel. ob uradnih urah na št. (0481) 535713. RISARJA z vozniškim dovoljenjem, opravljeno vojaško službo in z znanjem srbohrvaščine išče grafično podjetje. Tel. 231626 ali 232296. PLOŠČICE - SANITARIJE ROUOI/2 PROMOCIJSKA PRODAJA n i* | S POPUSTI Rolich & C S. n. c. OD 25% DO 50% Nabrežina Kamnolomi 35/c PRI PLOŠČICAH IN Tel. 200371 KOPALNIŠKI OPREMI UPRAVA: nadomestni deli za FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA in za tuje znamke avtomobilov Ul. sv. Frančiška 38 Ul. Marconi 6 - Tel. 775483-4 TRST-Tel. 768667 - 772002 Ob 90-letnici PD Slovenec v Borštu in Zabrežcu Za vas in za narod 0^& *ne**'\ fU)u/4100 ■me*a*tusn4.. AvAvif-c nrfe&jurti& sf!.-š6HtJčy^y&ji33r g tvčJrr w &■£'. — /Za/ Hurte******il£UAea*AM AH) rani’ Cena V pros,i Prodai': 23 000 lir SomeJlaJpo'Pernbneiših italijanskih romanopiscev, Istran in tržaški it*. .. an Fulvio Tomizza, se je slovenskemu bralcu že priljubil s šte(,7iZ'tan Fulvio ‘^lihimi deli, °ssetti. nenazadnje z romanom Mladoporočenca iz Utice neškin'nJ0krat 9re za zanimivo in napeto zgodbo o premožni be-Fornan °to sta ženin in neves-bila kjS P°g0 ki ji je zaželela dolgo in srečno življenje, ie izn^ SC *” zasukala in dejala nekaj, kar je bilo videti, kakor ne bom,,33.00 v ogledalu: »Livija, v dveh- ali treh letih tudi jaz y ec v napoto.« dttstno^Jf^HPb.ddeh je bilo razpoloženje Rubbijeve stalno ra-^'pternih^ ^ i*. ie s'cer tu 'n tam dogajalo tudi ob ne povsem P0javil0 r P,n oznostih, vendar pa je tako iznenada kot se je tlaibolj ji U 1 ugasnilo. Pregledovala je svoje obleke, preštevala t*0 kornent^i1^02’ nlk°li uporabljene lasulje, popevala in glas-Udi nov0 'r |' Obnovila je spalnico in si med drugim kupila srebrno skrinjico za shranjevanje glavničkov. roko tu in tam potegnila se enkrat pred majhnim preverila, če je dobro se pogledala v veliko stensko ogledalo najprej strani. T ' ' ... ............... Vitjan Sancin VELIKA KNJIGA O OLJKI 320 strani; 52 barvnih fotografij, številne skice, ilustracije, razpredelnice; cena v prosti prodaji: 38.000 lir Domači agronom, avtor uspešnega priročnika o aktinidiji (kiviju) je tudi priznan strokovnjak oljkarstva in oljarstva. Svojo široko področno razgledanost in bogate praktične izkušnje želi tokrat prispevati bratcu Velike knjige o oljki, ki je najpopolnejša slovenska monografija o tem žlahtnem drevesu in sadežu. GRŠKI NAČIN Na grški, oziroma kakor ga tudi imenujemo, naravni način, vlagamo popolnoma dozorele in obarvane plodove, ki pa imajo še primerno konsistenco. Plodove najprej dobro operemo v vodi, nato pa jih hranimo v slani vodi, dokler ne postanejo sladki. Potapljanje v slani vodi traja različno dolgo, kar je odvisno od sorte, stopnje dozorelosti, koncentracije soli v vodi, navadno pa od 6 do 12 mesecev. Med tem časom se sproži počasna, tiha fermentacija, ki jo povzročajo kvasovke rodov Saccharomyces, Hansenula, Torulopis in druge. Ta način ima v deželah mediteranskega bazena različne postopke, ki pa se med seboj le malo razlikujejo. Oljčne plodove potapljamo v vodi z začetno 8% koncentracijo kuhinjske soli. Po petih do desetih dneh, ko se koncentracija umiri pri 5-6%, dodajamo kuhinjsko sol v več obrokih, dokler ta ne naraste in se obdrži pri 9-10%. V nekaterih primerih lahko to koncentracijo zvišamo na 12%, vendar dobimo v tem primeru manj kakovostne plodove. Po drugem postopku potapljamo plodove najprej v 23% vodni razstopini soli. Vsakih 12 ur, in to tri do štiri dni, slano vodo zamenjamo s svežo. Končno potapljamo plodove v 8% koncentraciji. Tako poenostavimo postopek razgrenitve in odstranimo del fermentacijskih sladkorjev iz mesa plodov. Po manj uveljavljenem postopku potapljamo plodove najprej v -7% koncentraciji kuhinjske soli za 60 do 90 dni. Vodo večkrat zamenjamo. Po preteku tega obdobja stabiliziramo koncentracijo kuhinjske soli v vodni raztopini na 8%. Ne glede na omenjene postopke pustimo prvih 20 do 30 dni posode nekoliko odprte, da zagotovimo nemoten izhod plinov, ki se sproščajo pri fermentaciji. Sele ko to burno vrenje preneha, posode spet napolnimo s slano vodo v primerni koncentraciji in hermetično zapremo, da zagotovimo razgrenitev in nadaljnje tiho vrenje. Med razgrenitvijo, v razmaku 20 do 25 dni, kontroliramo pH vrednost tekočine. Prebujna fermentacija namreč lahko preveč zniža pH vrednost (4,5) in povzroči nepovratno razbarvanje plodov, zato z večkratno zamenjavo vode v prvih treh do štirih dneh odstranimo sladkorje. Če pade pH vrednost prenizko, jo z dodajanjem natrijevega luga zvišamo na 4,8-5. Tako pripravljeni plodovi so temnorjave do črne barve. Preden jih pakiramo in namenimo prodaji, jih odberemo in za dva do tri dni pustimo na soncu, da dobijo enakomerno, skoraj črno barvo. PRIPRAVA V OCTU V Grčiji, kjer je ta način nastal, uporabljajo za vlaganje le dobro dozorele plodove športe kalamata, zato imenujemo ta način priprave tudi način kalamata. Na plodovih naredimo s posebnimi stroji dve zarezi, in sicer nasprotnih diametralnih straneh. Take plodove nato potapljamo najprej pet do osem dni v čisti vodi ali raje 2% raztopini kuhinjske soli, da se razgrenijo, nato pa še 24 - 28 ur v ocetni kislini. Končno plodove spakiramo v pločevinaste posode s 6 - 8% vodno, raztopino kuhinjske soli in dodamo nekoliko oljčnega olja. Vrata v smrt fiJinumoFani m r % 192 strani; opremljena z bogatim fotografskim gradivom; cena v prosti prodaji: 25.000 Ur Tržaški Žid Ferruccio Folkel se je kot pisatelj in založniški delavec pomembno uveljavil v italijanskem prostoru. Avtor zdajšnje uspešnice »Nove židovske zgodbice« je dokumentarno knjigo o Rižarni izdal v Milanu teta 1979, pričujočo slovensko izdajo v prevodu Vide Gor-jup-Posinkovič pa je opremil z novim predgovorom. ... »Danes še tega ne vemo, kje natančno je stal dimnik.« mi je povedal arhitekt Boico. Bojda je Giuseppe Saragat, takratni predsednik italijanske republike hotel, da postane Rižarna narodni spomenik. Odkril pa ga je naslednji predsednik, Giovanni Leone. In baje Leoneju ni bilo veliko do tega, da bi odkrival pomnik smrti. Brez dvoma se kot Neapeljčan tisti dan ni počutil posebno lagodno med tolikimi Slovenci, Hrvati in Židi, med vsemi tistimi znaki smrti. Nekateri pravijo, da so ga videli skrivaj kazati roge. A kdo ve, če je to res. Narodni spomenik je arhitekt Boico tako spremenil, da je ostalo le še bore malo od nekdanjega vojaškega in koncentracijskega taborišča. »Ker se je vse podiralo,« trdi arhitekt. Morda to drži, morda pa je hotel to strahotno opustelost spremeniti v druge vrste brezup, v razumskega, v brezup, ki bi nas silil k razmišljanju, Kot lahko vidimo iz načrta je Rižarna popolnoma menjala svoj videz. »Ni prav,« mi je rekel Wachsberger in, čeprav cenim Boicove arhitektonske rešitve, se z njim strinjam. Zgradili so kraj za razmišljanje, kjer lahko Židje, katoliki in protestanti »obhajajo«. »Vendar to ni cerkev pa tudi tempelj ne,« pristavlja arhitekt. »Kaj pa komunisti?« sem se vprašal. Po rasnih obredih in obredih v znanost povzdignjenega zločina je manjkalo le še obredov razodetih veroizpovedi! »Zadnje ure so bile v resnici strašne,« se spominja NVachsber-ger. »Bilo je 28. aprila in Nemci so se bali, da jih bodo obkolile prednje čete Titovega 9. korpusa, ki so se utrdile na robu kraške planote. Nihče ni vedel, kaj se bo zgodilo z nami. Globoko v sebi smo bili prepričani, da nas bodo Nemci pred pobegom vse pobili. Rižarna VRATA v SMRT Narisrtično taborišče prt Trstu založništvo ikaškf« tiska NAMIZNI JADRANSKI KOLEDAR 1991 74 strani; cena v prosti prodaji: 10.000 Ur. Praktičen za na mizo, uporaben za beležke, koristen zaradi naslovov slovenskih ustanov v tržaški, goriški in videmski pokrajini, namizni Jadranski koledar za leto 1991 nudi poleg običajnih koledarskih informacij (državni in verski prazniki v Italiji ter Jugoslaviji, imena svetnikov, lunine mene, dolžine sončnih dni itd.) še prikupen estetski videz. Večina na Občini Gorici sprejela predlog opozicije Za kritje deficita bodo odtujili samo del razpoložljivega premoženja Ob prisotnosti predsednika Cossige V Redipuglii slovesnost pokopa neznanega vojaka Goriški občinski svet je predsinoči po dolgi razpravi soglasno odobril sklep o prodaji nekaterih občinskih nepremičnin, katere izkupiček naj bi uporabili za kritje deficita. Odobritev je bila soglasna, ker je občinski odbor po dolgi razpravi s predstavniki opozicije in ob mnogih pomislekih tudi iz vrst večinskih strank popravil prvotni sklep in umaknil določilo, da bi prodali tudi poslopje bivšega zavoda Dante pri Rdeči hiši, v katerem je danes policijska kasarna. Kot smo že poročali v zvezi z odobritvijo občinskega obračuna za leto 1989, se je lansko poslovanje občine zaključilo s približno 278 milijoni dejanskega primanjkljaja. Če k temu prištejemo še predvidevanja glede letošnjega primanjkljaja, doseže "luknja", ki jo je treba zamašiti, skoraj 824 milijonov lir. Odbor je predlagal, naj bi si ta denar priskrbeli s prodajo dela premoženja, ki je last občine. Predlagal je prodajo že omenjene policijske kasarne (izvedenci tehničnega urada so njeno vrednost ocenili okrog 2.300 milijonov lir), nadalje bivše karabinjerske kasarne v Ul. Pola (300 milijonov), bivšega vrtca v Ul. Torriani in poslopja podjetja La Favorita v Ul. Pola (obe sta vredni po približno 200 milijonov). Če k temu prištejemo še odškodnino, ki naj bi jo vnovčili zaradi razlastitve za novi sedež Urada za civilno motorizacijo, bi občina skupno vnovčila nekaj več kot 3 milijarde 200 milijonov lir. Na ta predlog pa so imeli mnogi svetovalci precej pomislekov. Začel je socialist Zucalli, ki se je vprašal, ali je smiselno prodajati kasarno blizu Rdeče hiše in ali bo sploh mogoče najti kupca. Komunist Busolini je ugotovil, da uprava ni predstavila inventarja premoženja, niti ni izdelala širšega načrta glede možnih prodaj kot tudi ne premišljene prednostne lestvice. Podobne kritike je izrekel tudi zeleni Fi-orelli, ki je pristavil, da bi moral o takih odločitvah biti podrobno in predčasno obveščen ves občinski svet, medtem ko ga je uprava postavila pred skoraj izvršeno dejstvo. Na te in še druge ugovore so odborniki za javna dela Del Ben, za urbanistiko Fornasir, finance Alberti ter župan Scarano pojasnili, da gre pač za boleč ukrep, ki ga je treba sprejeti v sili proračunskih razmer. Vsekakor, je dejal Scarano, to še ne pomeni, da bo občina vse te nepremičnine tudi dejansko prodala. Gre za sklep, ki je potreben za kritje primanjkljaja, kaj in kako bomo prodali pa bomo še videli, je dodal in se obvezal, da bo o tem omogočil širšo razpravo. Prav, so odvrnili iz opozicije Bratina, Busolini, Fiorelli in drugi, če je nujno kriti deficit, ki zaenkrat znaša le 278 milijonov lir (oz. kakih 800, ko bo prištet tudi letošnji), čemu prodati za več kot 3 milijarde lir premoženja? Predlagali so, naj se izloči iz sklepa poslopje policijske kasarne, ki ga gre obdržati v lasti občine tudi v vidiku njegove uporabe v sklopu nastajajočega univerzitetnega središča. Ta predlog je bil pogodu tudi načelniku KD Obitu. Po vrsti ugovorov in protiugo-vorov je uprava sprejela spremembo in omejila sklep na prodajo ostalih poslopij (v skupni vrednosti okrog 950 milijonov lir). Sklep je bil odobren soglasno, s priporočilom opozicije, naj se pripravijo inventar premoženja in jasne politične izbire glede razpolaganja z njim. Prejšnjo nedeljo so iz Sovjetske zveze na ronško letališče prepeljali posmrtne ostanke neznanega italijanskega vojaka. Danes bodo žaro slovesno pokopali v grobnici v Cargnaccu. Še prej bo slovesnost v Redipuglii, kjer je bila žara shranjena teden dni. Slovesnost se bo pričela ob 9.10. Po prihodu in razporeditvi enot mehanizirane brigade Gorizia bodo ob 10. uri prikorakali na ploščad predstavniki vojaških enot, ki so se v drugi svetovni vojni bojevale na ruskem bojišču. Ob 10.45 bo dospel predsednik republike Cossiga, sprejel ga bo obrambni minister Rognoni. Nato bo slovesnost dosegla vrhunec z izkazovanjem časti in nagovori. Žaro bodo kasneje, v popoldanskih urah s helikopterjem prenesli v grobnico neznanega vojaka v Cargnaccu. Med slovesnostjo bodo zaprli za promet pokrajinsko cesto Poljan -Ronke, del pokrajinske ceste med Fo-Ijanom in Špetrom ob Soči ter še nekatere ceste v bližini Redipuglie. ■ V prostorih Primexa v Novi Gorici bo jutri ob 10. uri posvetovanje o obli- Uprava družbe SIP od jutri v novih prostorih Sedež goriške podružnice SIP se bo jutri preselil v novo upravno in poslovno središče na Korzu Italia južno od spominskega parka. Slovesnost'ob odprtju novih prostorov bo ob 10.30 in bosta na njej sodelovala vsedržavni direktor telefonske družbe dr. Antonio Zappi in deželni direktor dr. Giorgio Ribotta. Dežurne bencinske črpalke GORICA IP - Trg Crispi, ESSO - Ul. Lun-go Isonzo, TOTAL - Ul. Aguileia, CHEVRON - Šmihelova Ulica, AGIP - Tržaška cesta TRŽIČ TOTAL - Ul. Boito, IP - Ul. Matteotti, AGIP - Ul. Cosulich KRMIN AGIP - Drevored Venezia Giu-lia GRADIŠČE TOTAL - Ul. Trieste Lepo vreme obet za množičen obisk Danes višek Andrejevega sejma Andrejev sejem se, je pričel v znamenju lepega, čeprav nekoliko hladnega vremena. Nekaj zabavišč so odprli že včeraj dopoldne, pravo sejemsko vzdušje pa se je začelo šele popoldne. Krošnjarji so imeli precej posla, saj ni manjkalo kupcev, predvsem iz bližnje Slovenije. Vreme bo, kot kaže, precej naklonjeno tradicionalni goriški prireditvi. Za danes napovedujejo množičen prihod obiskovalcev predvsem s Tržaškega in iz 'bližnje Furlanije, pa tudi iz sosednje Nove Gorice. Glede tega velja zabeležiti, da bodo danes spet odprli mejni prehod na Škabrijelovi ulici, kar se bo verjetno poznalo v manjši prometni gneči v mestu. Višek bo Andrejev sejem dosegel danes in jutri. Jutri bodo kramarji morali pospraviti stojnice, medtem ko bodo zabavišča ostala v mestu do konca tedna. Če bo mraz huje pritisnil bodo malo manj zadovoljni upravitelji zabavišč, roke pa si bodo meli gostilničarji. Na sliki (foto Čubej): med včerajšnjim potepanjem med stojnicami krošnarjev v Ulici Roma. kovanju statusa prostih con na območju Slovenije. Na posvetovanje, ki ga prireja IS Občine Nova Gorica so bili povabljeni ministri Mencinger, Rejc in Kranjc. FORN01/1 KAVARNA SLAŠČIČARNA s/PeSomaio Claudio Cozzutti - Elena Devetak GORICA - Tel. 521522 Ul. Garzarolli 195 ZHD ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi na razgovor o SLOVENSKI STVARNOSTI V POSTKOMUNIZMU Uvodno besedo bo imel ljubljanski dopisnik Primorskega dnevnika BOGO SAMSA Kulturni dom, mala dvorana, v četrtek, 13. decembra, ob 18.30. kino Gorica CORSO 15.15-22.00 »Ghost (fantasma)«-Igrata P. Swayze in D. Moore. VERDI 15.30-22.00 »Ore disperate«. Igr3 M. Rourke. VITTORIA 15.30-22.00 »Le comiche«. Igrata R. Pozzetto in P. Villaggio. rwy v • v Trzic EKCELSIOR 14.00-22.00 »Gremlins II«. COMUNALE 16.00-22.00 »Stanno tu«i bene«. Igra M. Mastroianni. Nova Gorica SOČA (Kulturni dom) 16.00-18.00-20.00 »Študentka«. SVOBODA Šempeter 18.00 »Gorile v megli«. Ob 20. uri »Zgodbe o Nicole«- DESKLE 17.00 »Kickboxer«. Ob 19-3° »Črni dež«. Na sejmu Eurovite danes posvetovanje o čebelarstvu Jutri bodo na Vrhu pokopali Dominika Grilla - Lavčevega Na razstavišču ob ločniškem mostu, kjer so v petek odprli mednarodni sejem cepljenk in vinogradništva, bo danes v ospredju zanimanja čebelarstvo. Ob 8.45 bo v konferenčni dvorani mednarodno posvetovanje na temo ZttD ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi vse otroke na MTKLAVŽEVAN.IE ki bo v sredo, 5. decembra, ob 16. uri v mali dvorani Kulturnega doma. Darila sprejema hišnik doma od 9. ure dalje. Uporaba voska v kmetijski proizvodnji, v industriji in trgovini. Posvetovanje prireja pokrajinski konzorcij čebelarjev. Popoldanski program predvideva, ob 14. uri voden ogled razstavljalcev in strokovnjakov v gojiščih in nasadih na bližnjem jugoslovanskem območju. Obisk je v sodelovanju s Poslovno skupnostjo za vinogradništvo Slovenije. Sejem bo danes in jutri odprt od 10. do 19. ure. razna obvestila SKRD Jadro prireja v dvorani rajonskega sveta v Selcah miklavževanje, ki bo v torek, 4. decembra, ob 18.30. Nastopil bo domači otroški zbor ter skupina animatork ZSKD iz Trsta. KD Kras Dol-Poljane priredi 5. decembra ob 19. uri miklavževanje v prostorih šole na Palkišču. Darila sprejemajo na sedežu društva. KD Sovodnje prireja v sredo, 5. t. m., ob 19. uri miklavževanje v Kulturnem domu v Sovodnjah. Za Dominikom Grillom, ki je včeraj zjutraj nenadoma preminil na svojem domu, ostaja velika praznina, ki jo bo težko nadoknaditi. Poleg svojcev ga bodo pogrešali jamarji in bivši borci, ne bo ga več med skupino balinarjev, kulturno športni center bo ostal brez pravega gospodarja. Domačemu kraju, kjer se je rodil pred 59 leti, društvom na Vrhu in celotni skupnosti je pokojnik daroval zelo veliko v obliki prostovoljnega dela, kot član raznih odborov, kot podjetnik gradbene stroke. Koliko žuljev in nadurnega dela je vloženih v kulturni in športni center, še prej v gradnjo jamarskega doma, spomenika itd. Nikoli ni odrekel, ko je bilo treba pomagati, poprijeti za delo, voditi. Tudi gradnjo skupnih, vaških objektov, je vodil z isto skrbjo, kakor da bi gradil lasten dom. Kljub temu da je od tedaj minilo že več kakor štirideset let, je v njem ostal živ duh, ki je prežemal mlade v delovnih brigadah za Celoletna Mesečna 200.000 lir 22.000 lir □ Celoletna prednaročnina za Primorski dnevnik 200.000 lir velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. januarja 1 1991. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 264.000 lir. □ Naročnikom bomo še. naprej nudili brezplačno male oglase in čestitke. □ Naročnino lahko poravnate: — na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici — pri raznašalcih časopisa — preko pošte na t/m ZTT št. 13512348 — in pri vseh slovenskih denarnih zavodih. Vse tiste, ki poravnajo naročnino preko pošte ali denarnih zavodov prosimo, da ob plačilu navedejo točen priimek in ime ter naslov naročnika. gradnjo proge Šamac - Sarajevo, kjer je tudi sam delal in kakor mi je s ponosom in zavestjo pravil pred kakšnim letom. V družini jamarjev s katerimi je preživel tudi petkov večer bo ostal zapisan kot tisti, ki je odkril Kraljico krasa in ki je zelo veliko doprinesel, da so Kraški krti danes med vodilnimi klubi v deželi. Ob vsem tem je Dominik ostal zmeraj enak, skromen, delaven, skrben in tih. Škoda, da ga je bolezen, ki ga je prvič napadla že pred nekaj leti, tako prezgodaj iztrgala iz kroga družine in skupnosti, ki ji je zvesto služil. Pogreb Dominika Grilla bo jutri, v ponedeljek, ob 14. uri. Do pogreba leži na domu. včeraj danes Iz goriškega matičnega urada v obdobju od 25. novembra do 1. decembra 1990. Rodili so se: Giacomo Canciani, Sandro Urban, Chiara Sirocchi, Alessandro Tommasi, Francesca Gabbi, Federico Knez. Umrli so: 78-letni redovnik Bruno Sca-labrin, 80-letni upokojenec Romano Ko-mavli, 89-letna upokojenka Maria Radovan, 96-letna upokojenka Teodolinda Grion vdova Marangon, 79-letni upokojenec Mario Jacob, 95-letna Luigia Bean vdova Spessot, 58-letna Anna Laura Vi-sintin, 76-letna upokojenka Gluha Bregant vdova Stabon, 91-letni upokojenec Alojz Terčič, 96-letni upokojenec Andrej Paulin, 75-letna upokojenka Maria Pellis vdova Dellapicca, 82-letna upokojenka Giuseppina Tonut, 75-letna upokojenka Angelina Okretič vdova Rebolizza, 69-letni podjetnik Vittorio Miotti, 98-letna upokojenka Elisabetta Candotto vdova Pecorari, 67-letna upokojenka Emma Melandri por. Bertossi, 79-letna upokojenka Mana Zuppel. Oklici: profesor Alberto Ziani in profesorica Tiziana Lavoriero, financar Davide Maltese in uradnica Maria Concetta Minardo, podoficir mornarice Igini De Monte in gospodinja Samatha Degen-hardt, zdravnik Giuseppe Nicotra in bolničarka Miriam Rolt, Massimiliano Prai-no in Elena Urdan. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Bassi Rita - Don Boscova ulica l?3 tel. 32515. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska lekarna št. 1 - Ul. Terenzia11 26 - tel. 482787. I_________pogrebi_____________ Jutri ob 9.30 Mario Jacob iz splo^n® bolnišnice v stolno cerkev in na pokopališče, ob 9.45 Maria Comuzzi vd va Fattore, ob 10. uri Maria Zuppel ^d^ va Blasig iz splošne bolnišnice v Sl° renc, ob 11. uri Emma Melandri por. tossi iz splošne bolnišnice v cerkev Stražicah in na glavno pokopališče. ZAHVALA Ob smrti našega dragega Alojza Jerčiča se iskreno zahvaljujemo vsem, nami žalovali in dragega po pospremili na zadnji poti. ki so -kojnika Sin Alojz z družin0 Podgora, 2. decembra 1990 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Emila Pahorja ( e toplo zahvaljujemo g. župniku^etja, venemu zboru, darovalcem c ■ £a-otrudnikom in vsem, ki so z na uvali. gp Žena Hilarija, sin Silvan z ^rat o, sinova Lučano in Fran*f2-na in dojz, sestre Emilija, Žela, Ain latilda z družinami Jamlje, 2. decembra 1990 Člani KŠD Danica, sekcij® „ , ANPI, Gospodarske zadrug® ^aj Balinarskega kluba Dani®3 lgTOiV iskreno sožalje svojcem in sletn®9 kom ob nenadni izgubi ^0J?0iia. vzornega člana Dominika Gn Teden v znamenju srečanja lutkovnih gledališč Nova pobuda namesto odpovedanega Srečanja malih odrov Alpe-Adria Od 10. do 14. decembra v Novi Gorici Na mednarodnem festivalu 33 turističnih filmov Od torka do petka prihodnjega tedna bo Gorica gostila svojevrstno gledališko srečanje pod geslom Alpe Adria: figuralno gledališče med tradicijo in inovatorstvom. V nekem smislu gre za nadaljevanje dosedanjih gledaliških srečanj Alpe Adria, ki so se odvijala med Gorico in Novo Gorico, ki pa so, z lanskim letom, tudi zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in primernih gledaliških struktur (dvoran), presahnila. Razlika je v tem, da bo gledališka govorica tokrat prepuščena figuram, lutkam in ne pravim poklicnim ali amaterskim igralcem. Protagonisti bodo tokrat lutke, tiste klasične, lutke iz papirja, oziroma sence. Pri takih predstavah je pozornost gledalcev in poslušalcev usmerjena predvsem v dialog, oziroma zvočno spremljavo (glasba je takoreč obvezna), manj v scensko zasnovo. Že takoj velja povedati, da je pobuda, ki jo pripravlja Goriška občina v sodelovanju z deželno gledališko ustanovo in Pokrajino zasnovana precej ambiciozno. Ne gre za muho enodnevnico, ampak naj bi se festival, oziroma srečanje lutkovnih gledališč nadaljevalo in razvijalo tudi v prihodnje, seveda ob mednarodni udeležbi. Smernice bodo skušali izluščiti na petkovem posvetovanju na to temo, ki se bo odvijalo v Kulturnem domu in ki ga bo vodil predsednik mednarodne zveze lutkovnih gledališč ( UNIMA) Henryk Jurkovski. Posvetovanja se bodo udeležili "strokovnjaki" iz Jugoslavije, Avstrije, Italije, Češkoslovaške, Madžarske in Nemčije. Začelo se bo ob 9.30 v Kulturnem domu in je seveda odprtega značaja. Srečanje lutkovnih gledališč ne bi bilo tako, če ne bi Prireditelji poskrbeli za vrsto predstav. Le te bodo na sporedu od jutri do petka, 7. t.m. Paleta programa je zelo široka in zajema predstave za otroke in za odrasle (tudi če je čutiti prisotnost ustaljenega mnenja, da so lutkovne predstave pač izključno za otroke). Različne lutkovne skupine bodo gostovale na šolah, "odrasli" pa si bodo predstave lahko ogledali v Kulturnem domu, Verdijevem gledališču, v pokrajinskem muzeju na gradu. Vstopnine ne bo. Jutrišnji program predvideva ob 10.30 gostovanje Gledališča Papilu iz Anakarana s predstavo "Potep j v vrtcu v ulici Marconi. Nastopajo lutke iz papirja. Zvečer, ob 20.30 pa bo skupina Bastien iz Zagreba v Kulturnem domu predstavila "Slike z razstave". Torkov program izpolnjujejo gostovanja Podreccovih lutk ob 9.30 in 11. uri v kongresni dvorani na razstavišču, predstavi sta namenjeni otrokom, oziroma učencem, vstopnina znaša tisoč lir, gostovanje skupine Teatro di Porta Romana iz Milana ob 20.30 v Verdijevi dvorani s predstavo "Chiacchieri, chiacchierfin skupine Centro Teatrale di Ri-cerca iz Benetkfob 21.30) v isti dvorani, s predstavo "Syn-thesis". V sredo bo skupina I piccoli di Podrecca ponovila predstavi ob 9.30 in 11. uri v konferenčni dvorani na Espo-megu. V četrtek pa je predvidena samo ena predstava, prav tako na Espomegu, ob 10.30. Petkov spored predvideva ob 10.30 gostovanje Podreccovih lutk, ob 10.30, na Espomegu, ob 10.30 gostovanje Gledališča Papilu v otroškem vrtcu v ulici Romagna in zvečer (za odrasle) ob 20.30 nastop Julia Reicherfs Kabinett Theat-ra iz Graza v pokrajinskem muzeju na gradu. Predstava nima naslova. Srečanje lutkovnih gledališč se bo zaključilo v petek, kakor smo že zapisali s posvetovanjem, ki se ga bodo udeležili strokovnjaki iz številnih evropskih držav. V Sloveniji prirejajo Mednarodni festival športnih in turističnih filmov že od leta 1966, in je doslej potekal v Kranju. Sedaj so se organizatorji, med katerimi je najpomembnejši ustanova INTERFILM iz Ljubljane, odločili, da omenjeno prireditev preselijo v Novo Gorico. Festival naj bi ob prikazovanju novosti s področja športnih in turističnih filmov, vplival tudi na razvoj turističnega gospodarstva v obmejni Novi Gorici. To je bilo poudarjeno na novinarski konferenci v torek, ki so jo priredili predstavnica omenjene ustanove, to je INTERFILMA, ter ravnateljica Kulturnega doma V Novi Gorici. Kot omenjeno bo Mednarodni festival športnih in turističnih filmov od 10. do 14. decembra v Novi Gorici, program filmov pa bo zelo bogat, tako po vsebinski kot po umetniški oziroma izpovedni plati in zasnovi. Za udeležbo oziroma prikazovanje so prijavili 106 filmov iz 124 območij, po strokovni in umetniški selekciji pa so za prikazovanje izbrali 33 filmov iz šestnajstih držav. Polovico filmov bo športne narave in tematike, drugo polovico pa bodo predstavljali filmi s turistično vsebino. V Novi Gorici bo v okviru Festivala več vzporednih prireditev, tako tudi posvetovanje turističnih časnikarjev iz Slo- venije. Pričakujejo obisk mnogih filmskih avtorjev, ustvarjalcev in drugih strokovnjakov iz raznih držav. V tem okviru bo prispel tudi Francesco Biamonti, umetniški direktor znanega Festivala v Trentu v Italiji. Vstopnice za ogled filmov bo nudilo novogoriško Kino podjetje po ugodnih cenah. Na novinarski konferenci so sporočili, da bo med filmi, ki bodo na oged, tudi nekaj vrhunskih umetniških dosežkov s področja športa in turizma. Mednarodni Festival športnih in turističnih filmov (to bo njegova trinajsta izvedba), se bo začel v ponedeljek 10. decembra ob 20. uri. Slavnostni govornik na otvortitvi bo slovenski minister za turizem Ingo Paš. Filmom bodo podelili razne nagrade, prvi med njimi pa bo prejel GRAND PRIX, imenovan Zlati Triglav, (m.d.) __________prispevki_____________ Namesto cvetja na grob Norme Gergolet darujejo Ida, Anita, Marina in družina Braida 100 tisoč lir za ŠZ Mladost. N.N. daruje 500 tisoč lir za Sklad Mitje Čuka. Namesto cvetja na grob Matilde Miku-lus darujejo sodelavci Vere 200 tisoč lir za KŠD Naš Prapor. Uspešna solidarnostna akcija Občine in društev V Doberdobu so za poplavljence zbrali nad šest milijonov lir Pobuda štandreške šole za drugačen odnos do narave Učenci posadili sadna drevesa . Občina Doberdob je bila pobudnik usklajevalec široke solidarnostne akcije za zbiranje denarne pomoči po Poplavah prizadetemu prebivalstvu v Noveniji. V sodelovanju s predstavni-k' kulturnih in športnih društev ter orugih organizacij, so nabirko že iz-Vedli. Občani Doberdoba in drugih zaselkov v občini so se množično odzva-j1 Pobudi. V dveh dneh, kolikor je tra-)ala nabirka, so poverjeni predstavniki L K pri občanih 6.320.000 lir. Denar 0pVO, p0 navodilu jugoslovanskega fetalnega konzulata v Trstu, naka-ha poseben žiro račun. O solidar- nostni akciji pa bo Občina s posebnim pismom obvestila tudi predsednika slovenske vlade Lojzeta Peterleta. Ob tem velja zabeležiti, da zgoraj omenjeni znesek ne obsega celotnega prispevka doberdobske skupnosti za pomoč in odpravljanje posledic vremenske ujme v Sloveniji. Prispevek milijon lir je že pred kakšnim tednom nakazala Posojilnica v Doberdobu, pobudo za zbiranje sredstev pa je dala tudi župnija v Doberdobu, vendar do danes še nimamo podatkov o tej akciji. V Štandrežu, na robu vasi nedaleč od avtoceste in avtoporta, raste že nekaj dni enajst novih dreves. Posadili so jih učenci in učenke četrtega in pe- tega razreda štandreške osnovne šole. Drevesa so nameravali saditi 21. novembra, ko praznujemo dan dreves, pa jim je dež takrat to preprečil. Nekaj dni so zaman čakali na boljše vreme, naposled pa so sklenili, da se kljub rahlemu dežju oborožijo z dobro voljo in motikami in se podajo na izbrano njivo, ki jo je skupaj z mladimi sadnimi drevesci dala na razpolago štan-dreška zdravnica Dorina Tomasi. Učiteljica Majda Paulin in učenci so z navdušenjem sprejeli predlog, da bi posadili drevesca in so se na ta dogodek vestno pripravili. V šoli so izdelali tablice za vsako drevo. Napisali so njegovo latinsko, slovensko in italijansko ime pa še ime učenca, ki bo skrbel za drevo. Preden so se lotili dela, jih je učiteljica še spomnila na odgovornost, ki jo vsi imamo do narave. Človek, je dejala, navadno s svojimi dejavnostmi škoduje naravi. Prav zaradi tega je pomembno, da se učenci s posaditvijo dreves obvežejo, da bodo zanje skrbeli in tako že od mladih let vzpostavijo drugačen odnos do narave. Če bodo pridno skrbeli za ta drevesca, bodo čez nekaj let imeli zadoščenje, da bodo lahko zobali češnje, jabolka, hruške in druge sadeže. Pri sajenju je_ bil prisoten tudi štandreški župnik Žorž, ki je blagoslovil sadike. Na sliki (foto Marinčič) štandreški učenci sadijo drevesa. Mejni prehod odprt ; Mejni prehod v Škabrijelovi ulici, oz. na Erjavčevi ulici bo danes spet odprt i1 sicer od 9. do 19. ure. Tako so nam potrdili na poveljstvu mejne policije. rehod, ki najbolj neposredno povezuje Gorico in Novo Gorico je bil nekaj edelj zaprt po, kot se zdi, tihem dogovoru med predstavniki obmejnih organov, a Predlog jugoslovanske strani. Prejšnjo nedeljo so proti takemu, spričo številnih pobud o zbliževanju in P°vezovanju med mestoma, protestirali zeleni golobice. Protest je kot kaže bil sPešen, čeprav še ne povsem, saj bi kazalo prilagoditi (potrebam prebivalstva nahireč) urnik. Za obisk Andrejevega sejma v Gorici bodo Novogoričani torej lahko šli Pr®ko prehoda v Škabrijelovi ulici. POMOČ TVOJI NAGLUŠNOSTI UŽITEK PRI PONOVNEM ZAZNAVANJU GLASOV Samo družba PHILIPS je lahko izdelala slušni aparat, Popolnoma vstavljen v uho, ki se ga lahko regulira z daljinskim upravljanjem. ELEGANTEN - DISKRETEN - UDOBEN BREZPLAČNI NASVETI IN PREIZKUSI V GORICI: lekarna dr. PROVVIDENTi | Travmk 34, tel. (0481) 531972, vsak četrtek 9 -12 V ČEDADU: STILOTTICA Ul. Ristori 24, tel. (0432) 730896,1. in III. sreda v mesecu 9.-12 JpTlTUTO ACUSTICO Slušni ZAVOD TRŽIČ - UL. GALILEI 63 - TEL. (0481) 46983 PONTONI pismo uredništvu - pismo uredništvu Doslednost pri upravi občine Prejeli smo s prošnjo za objavo: "Arogantnost ne pomaga nobenemu, še toliko manj pa tistemu, ki si jo prisvoji skupaj z nesramnostjo kot edino sredstvo pri politični dialektiki. Glede prvega dvoma Branka Černiča o morebitni nepravilni izvolitvi inž. Peteja-na Marca v občinski svet in odbor s funkcijo podžupana gre povedati naslednje: —na prvi seji je občinski svet soglasno odobril izvolitev vseh svetovalcev (torej tudi predstavniki SSk), —na isti seji je bil inž. Petejan Marco soglasno izvoljen za podžupana (torej tudi z glasovi SSk), —-nobeno delo ni bilo še potrjeno inž. Petejanu v novi mandatni dobi, —ob teh podatkih se porajajo določeni dvomi glede povsem nedoslednega ravnanja predstavnikov svetovalske skupine SSk, ki so najprej potrdili vse sveto- Nova trgovina otroških oblačil SILVIA BABY Kakovost - bogato izbiro - ugodne cene kscembrci odprto vsak dan GORICA - Ul. Alviano 2 - Tel. 0481/32395 valce in nato volili za podžupana, danes pa, po šestih mesecih izražajo o tem določene dvome,- to pomeni obenem, da jim ni jasno niti njihovo ravnanje in delovanje (sle!). Kaj reči sedaj o takih ljudeh, ki danes govorijo nekaj, jutri pa počenjajo čisto nekaj drugega. Gotovo nimajo kaj očitati nikomur glede doslednosti potem ko sami ne poznajo ali nočejo poznati te besede. V zvezi s soškim parkom: gospod B. Černič očita upravi, češ, da ni razumela bistva takega parka. Uprava sovodenjske Občine pa je s svoje strani že določila, da bo sestavila primerno komisijo in je na razpolago vsakomur, ki bi ji lahko na katerikoli način pripomogel k pravilni in za vas koristni kritiki na račun okvirnega načrta tega parka. Težko pa bo sprejemati nasvete in pripombe takih občanov in obenem svetovalcev, ki ne vedo niti, da je potrebno najprej razpolagati z okvirnim načrtom, da lahko razumeš bistvo in nato dajaš pripombe. V vednost občanom: občinska uprava ne razpolaga še z okvirnim načrtom in to svetovalec B. Černič še kako dobro ve. Kar se tiče uničevanja odpadkov pa je ravnanje svetovalske skupine SSk kar se da čudno. V zadnjem občinskem svetu je manjšina (SSk), glasovala za pripombe, ki jih je občinska uprava pripravila, deset dni kasneje pa gospod B. Černič spet kritizira ravnanje uprave. Kje je doslednost, Spet v vednost občanom: na predzadnji občinski seji svetovalci so bili seznanjeni z dejstvom, da je na pokrajini na razpolago načrt za uničevanje smeti za vsakogar, ki bi ga hotel pregledati in nato pri pristojnih organizacijah podati pripombe. Obenem smo imeli na občini povzetek tega načrta, tudi na razpolago svetovalcev, ki pa ni bil deležen pozornosti s strani svetovalcev manjšine. Isti svetovalci manjšine pa se upajo danes kritizirati ravnanje občinske uprave, češ da ni hotela seznaniti svetovalcev v zvezi z gor omenjenimi načrti. Problem župnišča. Uprava je na zadnji seji občinskega sveta jasno povedala, da namerava župnišče popraviti in ga vzgo-sobiti za primerno bivališče župnika. Časovni termini niso v celoti odvisni od uprave, ampak tudi od ustanove, ki daje posojila za javna dela. Ni razumljiva vsekakor vsa ogorčenost s strani manjšine, saj se danes, kljub neuporabi)ivosti poslopja poslužujejo tega objekta tudi skavti in vsa mladina, ki na katerikoli način sodeluje z župniščem. Če stanovanje ni primerno za bivanje župnika toliko manj je primerno za delovanje drugih organizacij. Občinska uprava ne namerava odgovarjati za morebitne posledice, ki bi se lahko pojavile ob uporabi neprimernega poslopja, še toliko manj za tiste, ki to upravo tako nizkotno kritizirajo. Zelo zanimivo bi bilo tudi vedeti zakaj manjšina tako ostro nastopa, da občinska uprava naj podari celotno zemljišče s poslopjem sovodenjski župniji. Iz vseh zgoraj navedenih podatkov je dovolj razumljivo, da se svetovalska skupina SSk poslužuje teh argumentov iz izključno demagoških razlogov. Očitno zadnji volilni uspehi niso pozitivno upliva-li na sovodenjsko SSk, saj nadaljuje s svojo arogantno in izključno podiralno politiko. Ali ni vendar mogoče, da se za vsem tem skriva tudi kakšen drugi cilj "nekoga", ki nima nič v zvezi s politiko ? Upati je vsekakor, da se nismo pogreznili na tako nizkotno raven sodelovanja." Sovodnje ob Soči, 28. nov. 1990 Uprava sovodenjske Občine PRIMOŽIČ VITO BUTKOVIČ RAFKO Mojstrska lekcija v interpretaciji Slovenskega stalnega gledališča Ko oblast tlači umetnost Večna dilema: svoboda umetniškega ustvarjanja in totalitarna ali kakršnakoli oblast. Binom, ki je star kot človek, je vsebinska srž nove premiere Slovenskega stalnega gledališča (v petek v Kulturnem domu), ki si je za razmišljanje o tej stalnici vsakršne civilizacije izbralo delo angleškega književnika Davida Povmalla in ga poverilo režijski inventivi Maria Uršiča. »Mojstrska lekcija« (v prevodu Alje Predan) je glede na ta stalen spor med človekovo sovobodno individualnostjo in pragmatičnimi političnimi oziroma državniškimi »potrebami« izjemno jasen tekst, saj vseskozi obletava kot nadležni komar okrog osnovne in edine teme, pika in sesa kri. Tako nazorno kristalna je izpostava, da ji manjka celo nekaj tiste skrivnosti, ki umetnost dviguje nad faktografskim stanjem, opisom stvari, golim in neizprosnim, kar deluje že skoraj moteče ali vsaj dolgočasno. Na tem mestu bi laho začeli razmišljanje o pravkar zapisanem, vendar se stvar na nek način celo upira, saj je tako početje kot zvenenje po toči. Umetniki so vedno protestirali proti državniškim posegom v njihovo življenje in delo, oblast pa se je kljub temu in se še neusmiljeno zaganja prav vanje, v njihove »neortodoskne izdelke«, take, ki niso za ljudstvo, ga begajo, kvarijo, mešajo misli in čustva. Zato oblastniki venomer in vedno posegajo v to dejavnost človekovega duha nasilno, s prefinjefiimi terapevtskimi metodami, umetnike pošiljajo v Sibirijo, jim prepovedujejo objavljanje, izseliti se morajo, težave imajo s službami in samim okoljem... Te stare refrene dobro poznamo, saj so natisnjeni v prav vseh zemljepisnih krpah našega planeta in ni jih potrebno poslušati kot odmeva iz daljnih dežel - tudi pri nas se pojejo. Zato naj bi najbrž delovala Pownellova »Mojstrska lekcija« katarzično tudi v našem prostoru, a koga tu še brigajo usvarjalne dileme? Umetnik je seveda oseba, ki je ne gre jemati preveč resno, celo ignorirati jo je treba, kar je posebne vrste nasilje, nemara še bolj perfidno in kruto od ostalih, na primer tistega, ki se kaže v zadnji uprizoritvi Slovenskega stalnega gledališča. A kot rečeno - razmišljanje o tem in podobnem se zdi tratenje mojega časa in načenjanje potrplenja bralcev, saj vsi vemo, kako to gre in prav ta vednost nas dela ravnodušne, kot da ni pomoči, kot da se ne more nič spremeniti. Zato bo prav gotovo zanimiveje spregovoriti neposredno o predstavi sami, čeprav je vse povedano v neposredni relaciji z njo. Dramatik David Pownall je svojo »Mojstrsko lekcijo« oblikoval duhovito in precizno obenem, očesa ni usmerjal v globine psihe Stalina, Ždano-va, Prokofjeva in Šostakoviča, s tem se ni pretirano oznojil, je pa pokazal zelo učinkovito na postopke, ki jih ima diktator pri doseganju svojih ciljev, v našem primeru gre za uniformiranje glasbe družbenopolitični socialrealis-tični stvarnosti povojne Sovjetske uz-veze, v kateri je bilo treba izničiti vsakšrno inidividualnost, jo vpreči v tok brezoblične pokorne mase, ljudstva. Kot je nacionaliziral gospodarstvo, kmetijstvo, itd., hoče Stalin z Ždanovom »nacionalizirati« tudi kulturo in umetnost, vse vpeti na strune ljudskega in neproblematičnega izraza, upogniti genialnost dveh največ-hih glasbenih umov, ki naj bi kvarila ruski okus. Ta se mora seveda vrniti v stare preverjene žanre in čase, tam obtičati, da ne bo škode, da ne bo miselnega razvoja in »razvrata«. Kulturni minister Ždanov in Stalin to dosegata na več načinov: z internacijo, usmrtitvijo ali odločnim, neizprosnim, čeprav v rokavice položenim prepričanjem, kar je primer v »Mojstrski lekciji«. Seveda, v ospredje silijo mnoge dvojnosti, izkristalizirajo se protislovja in očitne resnice, ki so enkrat zavite v grotesko, drugič v farso in naprej v čustvenost, racionalnost, jok, veselje, melanholična razpoloženja, tiho upornost, sarkazem, pokorščino, neizprosnost in tako naprej. Neizpodbitno dejstvo in resnica pa sta v tem, da prave umetnosti ni mogoče ustvarjati na ukaz, iz tega se izcimijo le stvori na zvarki, ki jih nobem diktat ali dekret ne more oplemenititi. Skratka, gre za totalno negacijo človeka in negovega genija, despotski imperiji silijo v dvojno suženjstvo, kot pravi nekje Prokofjev, v suženstvo države, sistema in suženjstvo intime. Individualnosti se je treba odpovedati, sestopiti v poprečno čredo, da bi izstopala lažna, divja, neetična »veličina« enega. Tega enega - Stalina, je Anton Petje oblikoval večplastno. Ni ga zasnoval kot karikaturo, ampak predvsem človeško, to se pravi, da je povezoval vse niti, ki so oblikovale Stalinovo osebnost (seveda skozi Pownallov zorni kot), dogodke, ki so vplivali nanj vse od zgodnjega otroštva. To večplastnost je Petje izražal z odločnostjo, neizprosnostjo in brutalnostjo na eni strani, na drugi pa počlovečeno, čustveno, priliznjeno elegantno, te razpoloženjske mene povezoval z državniškim hotenjem in svojo vizijo kulturne uniformiranosti. Stalin v tej interpretaciji ni tisti zverinski in krvoločen človek, ki nam ga ponuja »ljudska predstava« o njem, čeprav vejeta iz te poosebitve nekakšna diaboličnost in razčlovečenost, ampak predvsem diktator, ki je nadvse zagledan vase, saj je moral, to da, izničiti svojo individualnost, ki ne koristi premočrtnosti in zaslepljenosti državniške drže. Petje je vso to norost obdržal na vajetih, ni se mu izmuhnila v neke lahkotne igralske trike, poudarjal je predvsem tiste plati grotesknosti, ki izvirajo iz samega Stalinovega mišljenja, iz njegove notranjosti. Gogalov Ždanov je bil seveda iz drugačnega testa. Gogala je kulturnega ministra oblikoval premočrtno, brez vsakršnih odstopov, omahljivosti, dvomov in čustvenosti. Njegov Ždanov je trd in neizprosen, kot da bi hotel s tem stalno odganjati sence preteklosti, ki opominjajo na njegov meščanski izvor, ki pa je ustvaril fanatičnega vojaka: zvestega, uslužnega, predanega revolucionarnemu zatiralskemu času. Zanj mora biti vse jasno, nobene skrivnosti, nobene umetniške draži, vse je v ljudstvu in ljudskosti, ampak, to se zdi, ljudstvo je le parola, opravičilo za oblast in pragmatičnost. Hlapec Jernej v Za Slovensko stalno gledališče bo predstava, ki bo odigrana danes na deskah Kulturnega doma, imela poseben pomen, saj bo nastop točno 45 let po prvi povojni otvoritveni predstavi, ko je takratno Slovensko narodno gledališče za Slovensko Primorje in Trst nastopilo v veliki dvorani gledališča Penice s Cankarjevim »Hlapcem Jernejem« v dramatizaciji in režiji Ferda Delaka. Ob odprtju tiste sezone je Danilo Turk - Joco zbranim, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano, prebral pismo pesnika Otona Župančiča. »Mnogo sreče, tovariši,« je pisal Župančič, »ko stopate s slovensko besedo med brate, ki so jo morali tako dolgo pogrešati. Pokažite jim, da je še vedno stara, poštena in ravna beseda, ki prihaja od srca in išče poti do srca. Preprosta je, morda ni tako bleščeča, kakor je govorica srečnejših sosedov, zato pa je vsa topla in polna gledališču Fenice ljubezni in vere in upanja. Njena ljubezen ne objema samo domače misli, temveč hoče zajeti tudi tujega duha, ga prenesti k nam ter ga podati z vso lepoto in globočino, velika je njena vera v pridobitve in dognanja naprednega človeštva. Z njo pokažite, tovariši, da teko vse žive struje vseh zemlja in dob tudi skozi slovensko dušo, da pojo vse strune tudi slovenskemu ušesu. Naj vidi dru-gorodec, kako mi spoštujemo vse narode in z radostjo sprejemamo blagorodno miselnost, naj se je rodila kjerkoli, da pa zavračamo krive nauke, ki zanikajo človečansko idejo bratstva, svobode, skupnega dela za bodočnost sveta. Bodite, tovariši, na tržaških tleh s slovensko besedo znaniki miroljubnega tekmovanja med raznorodci v borbi za iste cilje, za resnico in pravico, ki jo išče hlapec Jernej.« ' Antagonizem vsemu doslej zapisanemu, predvsem pa seveda Stalinu in Ždanovu, sta predstavljala glasbena genija Prokofjev in Šostakovič. Prvega je poosebil Vladimir Jurc z natančno opredelitvijo osebnosti skladatelja, ki v sozvočju z glasbenim izražanjem - to se kaže v avantgardnih prijemih, ironiji, humorju, eksperimentiranju -kontraponira slepi revolucionarnosti moč osebnega razuma in razumevanja stvari. Jurčev Prokofjev je človek, ki posluša lekcijo, a si pri tem misli svojo z ironično distanco, je pravzaprav vzvišen nad vsem tem in nepopustljiv, skoraj bi rekli,da s svojim sarkazmom obvladuje »delavnico nove sovjetske glasbe«, brezvezno pisanje te nove glasbe ga zabava, saj ve, kaj to pomeni in na kaj je obsojeno. Ne ukloni se mislim drugih, samo pred nasiljem je molčeč, a vedno pokončen in ironičen. Po drugi strani pa se Šostakovič Adri-jana Rustje kaže kot čustveno razrva-na osebnost, polna dvdmov in nihanj. Rustja je lik tega skladatelja oblikoval resnično tenkočutno, podčrtoval notranjo dvojnost - umetnika, ki subtilno in nežno dojema umetnost, vsak harmoničen zvok klavirja in čoveka, ki ga je pred nasiljem strah. A sploh ni to patetična figura, lik je izjemno človeški... Režiser Mario Uršič je ob pomoči scenografa Marjana Kravosa (izdelal je učinkovit sodoben salon, v katerem nekako kontrapunktično izstopa običajna »policijska« oziroma uradniška miza) gradil predstavo predvsem na štirih nastopajočih in to brez večjih dramaturških posegov v samo tekstovno predlogo. Ždi se, da bi drznejši poseg v preoblikovanje pisne strukture uprizoritvi vendarle koristil, jo napravil duhovitejšo, kajti reči je treba, da upočasnjeni ritmi prvega dejanja prav gotovo niso koristili predstavi. Vendar pa je treba podčrtati tudi, da je Uršiču šlo bolj za tematiziranje spora oblasti-umetnost, čeprav bi tudi na tem nivoju morebitna komedijska izrazila boljše učinkovala, kajti sam tekst ni tako zelo močan, da bi ponujal tovrstne oprijeme. Zaradi tega smo imeli tu Pa tam občutek, da je dogajanje nekoliko razvlečeno in bi bile nekatere cenzure skorajda obvezne. Dovolj jasno pa je Uršič oblikoval celotno strukturo in nedovumno pokazal na ničnost početja vsakršne avtoritativnosti, ki bi hotela izničiti kakršnokoli osebnost. Učinkovito je Uršič rešil tudi vprašanje i9" ranja na klavir (dober izbor glasbe j® opravil Aleksander Rojc), lahko m rekli, da celo mojstrsko, saj ni bilo v akordih med prepričljivo izvajalk0 Vesno Zuppin (skrita v ozadju ob svojem kalvirju) in mimično igro ob klavirju sredi odra nikakšmih nesoglasij-Ob vsem tem je treba poudariti tudi običajen kakovosten delež kostumografke Marije Vidau, ki je ob Ždanovu, Prokofjevu in Šostakoviču naravnost izvirno opredelila posamezne karakterje, Stalinova bela uniforma pa se je vendarle zdela nekoliko preveč esteti' zirajoča. Koreograf pri predstavi je tn Janez Mejač, lektor pa Jože Fagan® ■ (GIPSV) Na sliki: Vladimir Jurc in Anton Petje med nastopom. 90 let Franca Kurinčiča na obeh straneh oceana Če bi se rodil na začetku stoletja in stopaš z devetimi križi na ramenih v njegovo zadnje desetletje, potem si lahko veliko videl in doživel. In naš slavljenec Franc Kurinčič - Lovrenč-kov z Idrskega, okrog katerega so se te dni zbrali doma vsi Lovrenčkovi, kar jih je tostran Oceana, je doživel marsikaj. In vse, kar se mu je zdelo pomembnega v njegovem življenju, ne le zanj, marveč za vse primorske Slovence, je napisal že pred dvemi desetletji v knjigi Na tej in oni strani Oceana. Slikovito je opisal svoje razgibano življenje, skozi katerega bralcu naravnost ponuja v pretres usodna dogajanja za ves naš narod. Kot mlad fant je Franc doživel Soško fronto in nadutost savojske vojske, ki je pod krivično obsodbo vohunstva, v prid sovražne avstrijske vojske, pobrala na polju šestdeset nedolžnih kobariških kmetov in vsakega desetega brez sodbe ustrelila! Komaj 18-letnega so nato Franca mobilizirali Avstrijci v 97. tržaški regiment, kjer je Lovrenčkov najstarejši sin 23. maja 1918 doživel tudi krvavi vojaški upor v Radgoni. Krutost tujih vojska nad slovenskimi ljudmi pa vse bolj rastoča narodna zavest ob vse bogatejšem prosvetnem povojnem delovanju je nujno pogojevala tudi upor fašističnemu nasilju in rodila nove tolminske upornike. Za povračilo so bila tudi tukaj na Tolminskem ukinjena vsa prosvetna druš- tva: z delovanjem je morala kmalu nato prenehati znamenita godba na pihala v Idrskem, saj se fantje, ki jih je vodil Franc Lovrenčkov niso hoteli včlaniti v fašistični Dopolavoro. Inštrumenti so romali na podstrešje, v pričakovanju boljših časov, Franc pa je svojo trobento odnesel v Argentino, kjer je nanjo igral pri godbi prosvetnega društva v Buenos Airesu. Tja čez Ocean se je moral umakniti pred Mussolinijevimi oprodami, saj so ga bili že dvakrat aretirali in mu grozili z zaporom. Pridružil se je bil namreč TIGRU in postal njegov zaupnik v domači vasi. Italijanska prekooceanska ladja Dui-lia je odrinila iz Genove 27. februarja 1929, v letu množičnega izseljevanja primorskih Slovencev na Zeleni kontinent. Med njimi sta bila tudi Lovrenčkov Franc in Jakčeva Lučka, ki sta se doma domenila, da si bosta večno zvestobo obljubila v novem svetu. In tako je tudi bilo, pa čeprav je bila poroka na kredit in nista imela še strehe nad glavo. Rodila se jima je kmalu hčerka Zora, ki ob prerani smrti matere in žene Lučke lepo skrbi za očeta v prijaznem ljubljanskem domu. Ob političnem in živahnem narodnostnem vrenju, ki je dolgo desetletje prevevalo življenje primorskih Slovencev po prvi svetovni vojni, vstajajo iz Kurinčkovih zapisov in še živih spo- minov pred nas najprej narodnostno bogate, že zdavnaj pozabljene zanimivosti primorskih ljudi. In prav tako dragocene so tudi podobe, ki nam jih iz težavnih dni prilagajanja novemu kontinentu, argentinskemu podnebju in povsem drugačnemu življenju, vedno znova izrisuje nemimi Kurinčkov duh. Priča nam o trnovi poti mnogih primorskih fantov, ki jim južnoameriška metorpola v času velike svetovne recesije ni mogla dati niti koščka kruha, čeprav jih je potrebovala, tako, da so se mnogi lačni in brez doma za vedno izgubili v brezdušnem, tujem svetu. Srečo je imel tisti, ki je s seboj pripeljal dekle ali ženo, naše pridne ženske so kot gospodinjske pomočnice tudi v Argentini, tako kot v Egiptu kaj hitro zaslovele in celo bolje zaslužile kot moški. Mnogim brezdomcem so pomagale iz obupa, jih spodbujale s svojim delom in zaslužkom. In med njimi je bila tudi Kurinčeva Lučka. Toda življenje se je počasi izboljšalo in na buenosairškem Paternalu se je iz gostilne v gostilno vedno bolj razlegalo slovensko petje in harmonika vse do pozne noči. In o teh večerih in praznikih našega slavljenca vprašajte Franca! Povedal vam bo, kako je iz dobrih kobariških pevcev nastal prvi pevski zbor in kmalu zatem prosvetno društvo. Primorski priseljenci so se organizirali čisto po lokalni oznaki: Vipavci zase, Gorjani zase, Kraševci spet po svoje. Potem pa je prišla doba političnega opredeljevanja in razdiranja znotraj slovenskega tabora; vsak je hotel imeti svoje društvo, svojo kulturno dvorano, tako pač kot je sicer navada pri vseh Slovencih. Pa je prišla druga svetovna vojna in od doma vedno bolj žalostne in pre- tresljive novice. Vrste primorskih Slovencev v Argentini, Braziliji in Urag-vaju so se spet strnile-skupaj in spet je bil Lovrenčkov Franc tisti, ki je dal pobudo za veličastno proslavo stote obletnice rojstva Simona Gregorčiča v mogočni dvorani sredi Buenos Airesa. Ob tej priliki je tam izšla tudi zbirka Gregorčičevih pesmi, ki je danes na slovenskem knjižnem trgu prava posebnost. Dve leti je bil Franc Kurinčič tudi predsednik odbora za Jugoslovansko Primorje in seznanjal svetovno javnost z odločno zahtevo primorskih Slovencev po pravičnih mejah druge Jugoslavije. Tudi po vojni je bil med argentinskimi priseljenci iz naše dežele Fran eden najbolj aktivnih organizatorjev kulturnega, pa tudi gospodarskega ži- vljenja skupnosti, dokler se ni odlo 1 za vrnitev v domovino, kamor je izs Ijence vabila nova država. 21. 1948 se je z ladjo "Partizanko", na k teri je bilo veliko primorskih Slove ^ cev, še več pa Dalmatincev, zasidra Splitu. Na prva vprašanja domačih n vinarjev, kaj vedo povratniki o minformu, niso dobili odgovora-tem političnem preokretu v Vzho ^ Evropi povratniki niso vedeli nič® ' toda kmalu so po pismih rojakov, ki ostali tam za Oceanom izvedeli, kšno škodo, kakšen ponovni, dolj0* . ni in strahotni razdor je povzročil v minform med primorskimi Slovenc Južni Ameriki. : v Franc Kurinčič se je vrnil tor i0-tem času hudih političnih in darskih pritiskov na domovino-si je bil v Argentini po dolgin ^ trdega dela in trgovskih sposobn ^ ^ že v marsičem izboljšal življenje, ] ^ zdaj spet na začetku. V Ljubljan^j mogel kmalu najti zaposlitve m stanovanja ne; da bi bila njegova ^ žinica na toplem je moral po drv mov na Bovško. Pa je Lovrenčko g starejši fant spet premagal vse gj-našel primerno zaposlitev v hote , rija in pri "Prehrani" in v svojp^^o stem času spet preučeval PrlIVrner>' ekonomsko emigracijo v Južni .^u-ki. S seboj je prinesel ogromno mentacije, časopisov, zapisov,. spert' cenih materialov in postal ® 2e' pri Slovenski izseljenski matic* leni kontinent in njegove „10^. Velike ladje so po drugi s gu(ii vojni spet prevažale slovensk vrata-čez Oceanv obe smeri; eni so s tra' li, drugi odhajali. Kako us0 p°d gična potovanja za majhen na _ Alpami. DORICA MAK Knjiga »Na naši kozi« je izšla pri Založništvu tržaškega tiska Rafko Dolhar in leto 1975 V Spetru predstavitev »Zimske pravljice« Pred nekaj dnevi je prof. Jože Pirjevec predstavil v Tržaški knjigarni knjigo Rafka Dolharja »Na naši koži«, ki je izšla pri Založništvu tržaškega tiska. Njegovo razmišljanje objavljamo v celoti. V času pred spravo - nekaj let bo od tega - mi je Rafko Dolhar na torkovem večeru v klubu na ulici sv. Frančiška (potem ko me je prejšnjega dne srečal v klubu v ulici Donizetti) nekoliko ironično rekel, da sva midva edina Slovenca, ki nepristransko hodiva sem in tja. Morda je v tem nekoliko pretiraval, prav dosti pa tudi ne. Naj mi bo dovoljeno začeti svoje razmišljanje s to osebno epizodo, ki z ene strani Pove, zakaj sem z veseljem sprejel vabilo, naj spregovorim o Dolharjevi pravkar publicirani knjigi »Na naši koži«, z druge pa tudi marsikaj razkrije o avtorju samem: o njegovem smis-lu za antikonvencionalnost, ki pa ga spremlja tudi vedno prisoten občutek za blag nasmeh nad sabo in drugimi. Politika Dolharja, kakor se nam profilira v dnevniku iz leta 1975, je najbolje označil Alojz Rebula, tam kjer se z avtorjem pogovarja o njegovem podpisu v znanem Kocbekovem zborniku, Podpisu, ki ga je Dolhar, kljub temu da je bil deželni tajnik Slovenske skupnosti, dal, ne da bi kogarkoli vprašal za dovoljenje ali soglasje: »Politična funkcija je nadstruktura, ki nas ne sme ovirati pri naši človečnosti«. Pri branju dnevnika, ki ga imamo pred sabo, je povsem očitno, da je Dolhar opravljal sicer svojo politično funkcijo z vso potrebno odgovornos-fjo, pri tem pa vendar ohranil svojo Pamet in svojo iniciativo, v prepričanju, da človek najbolje ravna takrat, ko ravna po svoji vesti. Dolhar - tajnik Slovenske skupnosti, je še v nečem nenavaden pojav: gre namreč za člo-Veka, ki v tej večinoma katoliški sfranki ne skriva svojega agnosticiz-jna, svoje laične in v določenem smis-'u levičarske usmerjenosti, ki pa mu Vendar uspe ostati tajnik stranke pre-Cei časa, še dlje pa njen izvoljeni P^dstavnik v tržaškem občinskem Vetu. Pač zgovoren dokaz za njegovo Politično spretnost, saj vemo, da ni sfranke, v kateri ne bi bilo konfliktov 2a oblast in za položaje, pa tudi za njegovo nenadomestljivost v trenutku, Ko je bila Slovenska skupnost skupaj s Brankami leve sredine na oblasti. Zakaj se je Dolhar odločil, da nam d® v pokušnjo svojega dnevniškega j^Pisovanja prav beležke iz leta 1975? Najbrž ne streljam povsem mimo, če £ečem, da zato, ker je to leto v marsi-ein prelomno in odločilno v zgodovini Slovencev v Italiji po letu 1945. Tis-i proces, ki se je začel posebno v Tr-pu sredi prejšnjega desetletja, je v eni letu začel dajati prve sadove. Težnja Krščanske demokracije in Socialis-mne stranke, da na kakšen način le rede odnose s Slovenci, da z nena-vadno počasnimi in obotavljajočimi, a Vendar konkretnimi potezami izravnajo tisto vrzel, ki so jo zasekali ireden-izem, fažizem in druga svetovna voj-a v odnose med tu živečimi narod-ostnimi skupnostmi, je začela dobi-ati nekoliko otipljivejše obrise. Ne smemo seveda pretiravati, vendar ne moremo mimo dejstva, da je bil v tistem času tržaški župan inž. Spaccini odločno demokratično usmerjen, da je enotni antifašistični odbor ob otvoritvi Rižarne grozil, da se uradne manifestacije ne bo udeležil, če ne bo govora v slovenščini, da si je naš jezik, pa čeprav z ogromno težavo, a prav po zaslugi Rafka Dolharja, utiral pot v upravno delovanje občine, da se je govorilo o slovenski televiziji kot o možni stvari, da so nekaj ulic v občini -sicer v okoliških vaseh - poimenovali po Slovencih, da so se tu in tam pojavili dvojezični napisi in smerokazi. Drobtinice, za katere pa je bilo treba ogromno naporov, nenehnih pogajanj, sej, posegov in pritiskov, o katerih nam Dolharjev dnevnik, daje le slutiti. Vsekakor se je atmosfera v mestu začela bistriti. Upravičeno je bilo pričakovati, da je razvoj v odnosih med večino in manjšino dozorel do stopnje, ko bo v njem prišlo do zaznavnega kvalitetnega skoka. V te razmere je zasekal Osimo nepričakovano in dosti bolj usodno, kot je bilo pričakovati. Dolhar je sicer na samem začetku zaslutil, da je v dogovoru med Italijo in Jugoslavijo o končni rešitvi še odprtega mejnega vprašanja skrita tudi nevarnost za Slovence v zamejstvu, češ, »če je Italija čakala dvajset let, da odstopi definitivno Cono B Jugoslaviji, ne bo istočasno plačala tudi računa slovenski manjšini, ne bo istočasno plačala dveh računov hkrati. Zelo se bojim, da bo odločitev definitivnosti meje sprejeta na naši koži«. Ni naključje, da je naslov Dolharje-vih zapisov iz leta 1975 izpeljan iz tega sklepnega stavka, saj se je njego- vo pesimistično in obenem preroško predvidevanje še kako hitro udejanilo in je še vedno - po petnajstih letih -značilno za našo vsakodnevno izkušnjo. Toda, da ne bo nesporazumov, kljub tem pomislekom in utemeljenim strahovom, je bil Dolhar dovolj real-politik, da je razumel, kako pomembni so Osimski sporazumi predvsem za Jugoslavijo, ki se je v pričakovanju Titove smrti znašla v izredno delikatnem trenutku in je upravičeno želela še pravočasno rešiti odprto mejno vprašanje. Kot je pravilno rekel stari Ribičič v pogovoru s predstavniki Slovenske skupnosti v Strunjanu: »Z vsemi sosedi pač ne moremo biti sprti«. Odnosi z matico so ena glavnih tematik Dolharjevega razmišljanja. Smo v letih, ko je v Jugoslaviji triumfiral dogmatični utopizem poznega Kardelja, v času absurdnega napada na Rebulo in Pahorja zaradi knjižice izdane ob Kocbekovi 70 letnici, ko za stranko takšnega kova kot je bila in je Slovenska skupnost ljubljanska vrata pač niso bila prav na stežaj odprta. Nezaupanja je bilo precej na eni in na drugi strani - kot je očitno iz Dolharjevih zapiskov - vendar ga le ni bilo toliko, da bi se tisti dialog, ki je bil vzpostavljen v Kavčičevi dobi na dokaj urejen način ne nadaljeval. Tudi kar se tiče odnosov znotraj naše zamejske slovenske stvarnosti, je Dolharjev dnevnik precej zgovoren: nakazuje nam njegovo odklonilno stališče do slovenskih socialistov (ali socialistov tout court), ki jih obtožuje oportunizma, in do komunistov, ki jih čuti kot poglavitnega, a izredno dobro organiziranega tekmeca v vaseh tržaške okolice. Bolj sproščeni so - tako zgleda - odnosi med Slovensko skupnostjo in SKGZ, v ključnih trenutkih narodnoobrambnega pomena pride med obema skupinama celo do dogovarjanja in do usklajevanja skupne politike. Najbolj pa seveda Dolharja zavzema razmišljanje o lastni stranki, o njeni vlogi med našimi ljudmi, o njeni uspešnosti prav v letu, ko je razširila svoj delokrog na Goriško in tako zadobila deželni značaj: do nekaterih njenih potez ni akri-tičen, predvsem čuti njeno pomanjkljivo prisotnost na terenu, čeprav se obenem tragično zaveda, da je za to potrebno mnogo ljudi in denarja. Še eno temo, ki sem jo zaznal v Dol-harjevem pisanju, bi želel omeniti. Njegovo razmišljanje namreč o vlogi naše skupnosti tu v zamejstvu, o problemu slovenske identitete in obstoja. Zelo se strinjam z njim, ko pravi, »defenzivni koncept ohranitve narodnosti me spominja na komunistične diktature ali pa na prekomorske kolonije, ki slonijo na izolaciji. Tako kolonije kot diktature se borijo z virusom svobodne misli. Ali moramo torej tudi mi našo ohranitev osnovati le na obrambnih okopih, ki nam jemljejo energije, da je ne moremo sprostiti v ustvarjalne namene?« Potem je tu še Dolhar, zdravnik, univerzitetni predavatelj, družinski oče, sin, hribolazec, občudovalec kraš-ke pokrajine, tenkočuten opazovalec narave in njenih lepot. Nemiren človek, pa vendar trden v svojem prepričanju, da se ne realiziraš povsem, če se ne realiziraš tudi v skupnosti, kateri pripadaš. JOŽE PIRJEVEC Pri Založništvu tržaškega tiska je v teh dneh izšla v štirih jezikih knjiga za otroke »Zimska pravljica« Mjute Pjovasnice. Ker je knjiga nastala v nadiških dolinah so v Spetru izkoristili priložnost, da izid knjige, ki je sama po sebi kulturni dogodek, spremenijo v še'večji kulturni praznik. Študijski center Nediža in ZTT s sodelovanjem Občine Špeter bodo namreč v petek, 7. decembra odprli razstavo o zasnovi knjige z osnutki, skicami in izvirnimi risbami, dopolnili pa jo bodo z izborom otroških knjig iz raznih dežel. Na svečanosti, ki bo v občinski dvorani in nato v Beneški galeriji, bodo po pozdravu župana Firminiga, odbornice za kulturo Dorbolojeve in podpredsednika videmske pokrajinske uprave Cuma sodelovali ilustratorka knjige Alessandra D' Este, predstavnik ZTT, kulturni delavci in učenci Glasbene šole iz Špetra. Ocena glasbenega kritika po prvih treh abonmajskih koncertih Sezona Tržaškega koncertnega društva Abonmajski koncerti Tržaškega koncertnega združenja v gledališču Rossetti v Trstu so se pričeli v novembru, sklenili se bodo v aprilu. Zvrstilo se bo devetnajst glasbenih večerov komorne glasbe, od solističnih do komornih, instrumentalnih ali vokalnih skupin. Med njimi so tudi Zagrebški solisti, ki bodo v gledališču Rossetti nastopili 25. februarja. Abonmajske koncerte je odprl izvrstni godalni kvartet Petersen, ki so ga leta 1979 ustanovili študenti visoke šole za glasbo v Berlinu. Sestavljajo ga: Ulrike Petersen - prva violina, Gernoth Sues-smuth - druga violina, Friedmann Weigle - viola in Hans Jakop Eschenburg - violončelo. Njihovo igranje je bila skupna igra štirih podobno čutečih in podobno mislečih glasbenih umetnikov z enakim videnjem in čutenjem Mozartove glasbe (Kvartet v D-duru KV 155, Kvartet v G-duru KV 387 - prvi izmed šestih Haydnovih kvartetov) kot tudi z izvirnostjo in s sarkazmom napojene Šošta-kovičeve glasbene pripovedi (Kvartet št. 8 v C-molu op. 110 - posvečen spominu žrtvam fašizma in vojne. Osnovni motiv je skladatelj ustvaril iz začetnic svojega imena: D-S-C-H in delo označil kot "Stran iz mojega življenja"). Lahkotna in virtuozna igra posameznika, reliefnost podajanja glasbenih vsebin je odlika kvarteta Petersen. Njihov pristop do glasbe je racionalno dovršen. Do samega vrha komorne poustvarjalnosti pa jim manjka še korak, ki pomeni, poleg dovršenega racionalnega muziciranja, tudi emocionalno intu-icijski prenos glasbene vsebine na poslušalce. To je dano le največjim glasbenim duhovom. Na drugem koncertu smo poslušali violinista Ernsta Kovačiča iz Avstrije (verjetno koroški Slovenec Kovačič) in pianistko Margarito Gras iz Sovjetske zveze, ki je leta 1973 sprejela avstrijsko državljanstvo. Prvi del njunega recitala je bil posvečen dunajski klasiki, drugi pa češki glasbeni ustvarjalnosti. Izvedba Mozartovih Šest variacij v G-molu K 360 in Beethovnove Sonate v G-molu št, 10 op. 96, zaradi medlosti violinskega zvoka, ritmičnega neskladja med instrumentoma in in-terpretacijsko razbite glasbene oblike, ni prevzela poslušalcev. Več glasbene dramatičnosti in li-ričnosti smo doživeli ob poslušanju Sonate L. Janačka. Koncert sta Kovačič in Gras sklenila z izvedbo skladbe Zdomoviny (Iz domovine) B. Smetane, ki je izzvenela v interpretacijskem neskladju klavirja in violine. Za umetnika iz Avstrije je bil to, sodeč po naštevanju njunih uspehov v koncertnem listu, manj uspešen nastop pred številno publiko, ki je večkrat kazal na slabo pripravljenost in neuigranost izvajalcev (Kovačič je vse igral iz not). Na zadnji koncert Tržaškega koncertnega združenja v novembru, ki je bil pretekli ponede- ljek v gledališču Rossetti v Trstu, sta mezzosopranistka Nicoletta Curiel in pianist Bruno Canino privabila več poslušalcev, kot jih običajno obiskuje abonmajske koncerte. Priljubljenost tržaške pevke v domačem mestu je tako velika, da so poslušalci nagradili z burnim aplavzom vsako njeno odpeto točko. Njen čuten telesni nastop in dramatično podajanje glasbeno tekstovnih vsebin z zvonkim glasom je prevzelo poslušalce, da so ji oprostili odstopanja od notnega zapisa glasbe in od stilnih značilnosti, v katerih so skladatelji ustvarjali. Poslušali smo dela Bellinija, Purcella, Haydna, Beethovna, Brahmsa, Dvoržaka in Satie-ja. Sodeč samo po njenih interpretacijah, bi vse skladatelje uvrstil med ustvarjalce 19. stoletja. Njen nastop je bolj opereten kot resno operni ali samospevski. Tudi pianist se je prilagodil njenemu interpretacijskemu značaju. Curiellova dobro obvlada tehniko svojega načina petja. Njena izgovorjava je jasna v italijanskem jeziku, ne poglobi pa se v melodični značaj drugih jezikov (nemščine, francoščine). Curiellin nastop je dopadljiv, kar je včasih dovolj, da postaneš ljubljenec poslušalcev. Na prvem decembrskem koncertu Tržaškega koncertnega združenja bomo v gledališču Rossetti poslušali v ponedeljek, 3. decembra Kvartet Cherubini. MIRKO SLOSAR Zimski vozni red vlakov TRST-BENETKE-BOI Mil ANT r- . t Odhodi iz T H/K Benetke 05 K Benetke § (1) s cn ^ (Svevo) Mesto H Benetke 7 25 f Portogruaro § ( r" f Benetke 9 ? Benetke ln E Benetke 10.45 ^fM*6 § 0 (Marco Polc Termini* jo ,? H Benetke H Benetke 810 § ' 16.10 rc^Tnetke U (Tergeste) Mc n rin 1? 2? H Benetke 18.15 F Renetke E Benetke-Boloc 19.25 KP°r?radi 2- raz- Ti 20.25 Fr nQrto9ruarp K 20.40 P £enetke lan t plon E: Velja od 30. septembra 1990 do 1. junija 1991 glia (spalniki in pogradi 2. raz, T rst-V entimiglia) 23.00 E Mestre-Rim Termini (spalniki in pogradi 1.-2. raz. Trst-Rim) Prihodi v Trst 0.10 E Benetke 2.12 H Benetke 6.50 K Portogruaro § (1) 7.15 H Turin-Milan-Benetke in Ven-timiglia-Genova-Milan-Benetke (spalniki in pogradi 2. raz. Ven-timiglia-Trst) 7.45 H Portogruaro (1) 8.10 E Rim Termini-Mestre (spalniki in pogradi 1.-2. raz. Rim-Trst) 8.45 E (Simplon Express) Pariz-Do-modossola-Milan Lambrate-Mestre (pogradi 1.-2. raz. Pariz-Trst; spalniki Pariz-Zagreb) 9.25 K Benetke § 10.10 E Lecce-Bari-Bologna-Benetke (pogradi 2. raz. Lecce-Trst) 11.05 K/H Benetke 13.00 H Benetke 14.15 H Benetke 14.50 K Portogruaro § (1) 15.15 H Benetke 16.15 H Benetke § 18.10 K/H Benetke 19.00 H Benetke 19.50 K Benetke § 20.15 H (Benetke Express) Benetke 20.40 IC (Marco Polo) Rim Termini-Mestre* * 22.08 IC (Tergeste) Turin-Milan-Me- , ** * 1 stre 23.17 K Benetke 23.25 IC (Svevo) Milan-Mestre* * - samo 1. razred z dodatkom za br-zovlak in obvezno rezervacijo * * - 1. in 2. razred z dodatkom za brzovlak § - samo 2. razred (1) - ne vozi ob praznikih TRST-OPČINE-LJUBL J AN A-ZAGREB-BEOGRAD-BUDIMPEŠTA-VARŠAVA-MOSKVA-ATENE Odhodi iz Trsta 9.15 E (Simplon Express) Opčine-Ljubljana-Zagreb-Beograd-Bu-dimpešta-Varšava-Moskva (spalniki Rim-Moskva, razen ob sobotah) 13.40 E Opčine-Ljubljana § (1) 18.38 H Opčine-Ljubljana § (1) 20.45 H (Benetke Express) Opčine-Ljubljana-Zagreb-Beograd-Skopje-Atene (spalniki in pogradi 2. raz. Benetke-Beograd; pogradi 2. raz. Benetke-Atene) Prihodi v Trst 7.30 E (Benetke Express) Atene-Skopje-Beograd-Zagreb-Ljub-Ijana-Opčine (spalniki in pogradi 2. raz. Beograd-Benetke; pogradi 2. raz. Atene-Benetke) 9.40 H Ljubljana-Opčine § (1) 16.28 H Ljubljana-Opčine § (1) 20.00 E (Simplon Express) Moskva-Varšava-Budimpešta-Beograd-Zagreb-Ljubljana-Opčine (spalniki Moskva-Rim, razen ob četrtkih) § - samo 2. razred (1) - ne vozi ob nedeljah, 1. in 3. 11.; 8., 25. in 26. 12.; 1. 1.; 1. in 25. 4.; 1. 5. TRST-VIDEM-TRBIŽ-DUNAJ Odhodi iz Trsta 5.56 H Videm-Trbiž § 7.00 H Videm 8.10 H (Gondoliere) Videm-Trbiž-Dunaj 10.15 K Videm § 12.20 H Videm-Trbiž 13.10 K Videm 14.10 H Videm (1) 14.35 K Videm § 16.40 H Videm (1) H - hitri vlak K - krajevni vlak E - ekspresni vlak IC - Inter City 17.16 K Videm § 17.50 H Videm (1) 18.25 H Videm § 19.20 H Videm § 21.15 H (Italien-Osterreich Express) Videm-Trbiž-Dunaj-Miinchen 23.25 K Videm § Prihodi v Trst 0.28 K Videm § 6.25 K Gorica § (1) 7.05 K Videm § 7.50 H Benetke-Videm (1) 8.40 K/H (Osterreich-Italien Express) Munchen-Dunaj-T rbiž-V idem 9.35 K Videm (1) 10.50 H Videm 14.22 H Videm (1) 15.05 K Videm § 15.45 H Videm § (1) 16.40 H Videm 18.18 K Videm § 19.07 K Videm § 19.42 H Trbiž-Videm 21.10 K Videm § 22.20 H (Gondoliere) Dunaj-Trbiž-Vi-dem § - samo 2. razred (1) - ne vozi ob praznikih lili Silil lil« rg rai i_____________________ 7.00 Film: II findanzato di tut-te (kom., ZDA 1955, r. Charles Walters, i. Frank Sinatra) 8.50 Nanizanka: VVildside - L'-opera e finita 9.35 Risanke 9.55 SP v smučanju: ženski slalom (iz Valzoldane) 10.40 Maša (iz Redipuglie) 12.00 Nabožna oddaja 12.15 Zelena linija 13.00 Tednik: TG luna 13.30 Dnevnik 14.00 Igra: Toto-TV Radiocor-riere 14.05 Variete: Domenica in... 14.20 Športne vesti 15.20 Športne vesti 16.20 Športne vesti 18.10 Pregled nogometnih dosežkov: 90. minuta 19.50 Vreme in dnevnik 20.40 Film: E io mi gioeo la bambina (kom., ZDA 1980, r. Walter Bernstein, i. Walter Matthau, Julie An-drews) 22.25 Športna nedelja 24.00 Nočni dnevnik in vreme 0.20 Tenis - Davisov pokal: ZDA-Avstralija (finale) g RAI 2 7.00 Risanke 7.55 Aktualno: Mattina 2 10.00 Jutranji Dnevnik 10.05 Aktualno: Praznični dan 11.00 Variete: Srečanje v moskovskem cirkusu 12.00 Variete: Fuori onda (vodi Raffaella Carra) 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Rubrika: Nonsolonero 13.45 Variete: Ricomincio da due 16.20. Videocomic 16.50 Dokumentarec: Free Dog 18.00 Rubrika: Studio Stadio -it. nogomet A lige 19.45 Dnevnik in vreme 20.00 Športna oddaja: Domenica sprint 21.05 Nadaljevanka: Beautiful 22.10 Variete: Scrupoli (vodi Enza Sampb) 23.15 Dnevnik - nocoj 23.30 Rubrika o protestantizmu 24.00 Dok. oddaja: Noistottus 0.30 Umbria Jazz '90: Cedar Walton Trio in New York Voices 0.15 Film: La notte dei pipi-strelli (krim., ZDA 1941, r. Jean Varborough, i. Bela Lugosi) | ^ RAI 3___________________ 10.05 Nanizanka: Professione pericolo 10.55 SP v smučanju: superveleslalom M (iz Valloira) 12.00 Veliki interpreti: Ser0u Celibidache dirigira Simfonijo št. 5 v B-duru Sergeja Prokofjeva 12.55 SP v Smučanju: ženski slalom (iz Valzoldane) 14.00 Deželne vesti 14.10 Film: Lunedi di tempesta (dram., ZDA 1988, r. Mike Figgis, i. Sting, Melanie Grifith, Tommy Lee Jones) 15.45 Dokumentarna oddaja: Antarktika - Poslednja meja (1. del) 16.40 TV film: Scene da un ma-trimonio (dram., Šve. 1973, r. Ingmar Bergman, i. Liv Ullmann, 2. del) 18.15 Drobci 18.35 Rubrika: Domenica gol 18.55 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželne športne vesti 20.00 Drobci 20.30 Aktualno: Chi l'ha visto? 23.15 Nočni dnevnik 23.40 Deželni nogomet [ Žr TV Slovenija 1 8.15 Otroška matineja: Živ žav, 9.10 nanizanka Hov! 9.35 Dok. oddaja: Gradovi 10.05 Dokumentarni niz: Zgodba o Hollywoodu (9. del). 10.55 Nanizanka: Mati in sin 11.25 Videomeh 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Video strani 13.10 Ona + on (pon.) 14.35 Nad.: Alternative 4 15.30 Sova: ponovitev nanizank Zlata dekleta in Murphy-jev zakon 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.05 Film: Pobeg (dram., ZDA 1983, r. Robert Day, i. Deborah Raffin) 18.45 Risanka 19.00 Mernik in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nadaljevanka: Primož Trubar - Nigdirdom (Drago Jančar, i. Polde Bibič, 2. del) 21.20 Zdravo 22.45 Dnevnik, šport in vreme 23.05 Nočni program Sova, vmes nanizanki Spet ti? in Murphyjev zakon 0.20 Video strani HIP) TV Koper 10.00 Dokumentarec: Čampo Base 11.45 Odbojka - klubsko SP 13.30 Pregled: Sportime Domenica, vmes klubsko SP v odbojki (14.30 mali finale, 17.30 finale, iz Milana) 19.00 TVD Stičišče 19.25 Otroška oddaja 20.00 Video glasba: Tutti frutti 21.00 TV debata 21.40 Nanizanka: Mod Sguad 22.20 TVD Novice 22.30 Eurogolf - turnir Masters Volvo 23.30 Finale SP v odbojki | TV Slovenija 2 9.55 SP v smučanju: ženski slalom (iz Valzoldane) 13.30 S šahovske olimpiade 14.30 Ansambel Toneta Kmetca 15.00 Športno popoldne 19.00 Da ne bi bolelo 19.30 Podelitev filmskih nagrad feliks (iz Glasgovva) 21.30 Dokumentarec: Vulkani 22.00 Nogomet: Olimpia-Parti-zan 22.30 SP v smučanju (povzetki) 23.30 Športni pregled CANALE S_______________ 8.40 Nabožna oddaja 9.25 Dokumentarna oddaja: Arca di Noe 10.30 Aktualno: II Girasole, 11.00 Block Notes 12.00 Varieteja: Anteprima, 12.30 Rivediamoli 13.00 Superclassifica Show . 14.15 Variete: Nedelja v kinu 14.35 Film: Guardie e ladri (kom., It. 1950, r. Steno, i. Toto, Aldo Fabrizi) 16.35 Nedelja v kinu (2. del) 16.55 Filmske novosti 17.00 Nanizanka: I cingue del guinto piano 17.30 Aktualnosti: Nonsolomoda 18.00 Kviza: O.K. II prezzo d giu-sto! 19.45 La mota della for-tuna 20.30 Film: Predator (pust., ZDA 1987, r. John Mc Tiernan, i. Arnold Schwarzenegger, Bill Duke) 22.35 Variete: Dieci e lode 23.05 Aktualnosti: Nonsolomoda 23.35 Italija sprašuje 0.35 Filmske novosti 0.40 Nanizanki: Marcus Welby M. D. - II chimrgo, 1.40 L’o-ra di Hitchcock RETE 4____________ Jutrišnji svet 8.30 Nanizanka: Occhio su Hol-lywood 9.00 Rubrika: Cadillac 9.10 Filmske novosti 9.30 Rubrika: Veliki golf 10.30 Ekološka oddaja: Gaia -Projekt za okolje 11.00 Rubrika: Ciak 11.45 Vikendvkinu 11.50 Vesti iz parlamenta 12.30 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke 13.45 Nadaljevanke: Marilena, 16.10 La mia piccola solitu-dine, 17.20 Ribelle, 18.30 La donna del mistero 20.35 Film: I guattro figli di Ka-tie Elder (vestern, ZDA 1965, r. Henry Hathaway, i. John Wayne, Dean Martin, Earl Holliman) 23.00 Koncert v Scali: Riccardo Muti dirigira Mozartovo Simfonijo v g-molu K 183 in Beethovnovo Simfonijo št. 3 »Eroico« 0.20 Filmske novosti 0.25 Film: Salto nel tempo (fant., ZDA 1984, r. Val Gu-est, i. Carol Lynley) 7.00 Otroška oddaja: Bim Bum Bam in risanke 10.30 Rubriki: Šport v ZDA, 12.20 Guida al campionato 13.00 Tednik: Grand Prix 14.00 Aktualno: Be Bob a Lula, 14.45 Domenica Zip 16.00 Otroški spored: Bim bum bam in risanke 18.00 Nan.: Nata libera 19.00 Risanke 20.30 Variete: Paperissima Sprint 21.00 Šport: Pressing 22.30 Variete: Mai dire gol 23.00 Film: Tenere cugine (erob, Fr.-ZRN 1980, r. David Hamilton, i. Anja Schute) 0.50 Filmske novosti 0.55 Rock opolnoči: Jean-Mic-hel Jarre 1.55 Nanizanka: Mike Hammer 8.30 Nanizanke: Arthur, 9.30 T.H.E. Cat, 13.00 Captain Power 13.30 Film: E papa tornerž (dram., 1983, r. Armando De Guzman, i. Rudy Fer-nandez) 15.00 Film: Senza sosta (dram., ZDA 1968, r. Maury Dexter, i. Jeremy Slate) 16.30 TV film: Un segreto per sempre (dram., ZDA 1986, r. Gilbert Cates, i. Peter Co-yote, Lindsay Wagner) 18.00 Nan.: Gli inafferrabili 19.00 Filmi in risanke 20.00 Rubrika: Sportacus 20.30 Film: Ombre rosse (vestern, ZDA 1939, r. John Ford, i. John Wayne, Clai-reTrevor) 22.00 Dok.: Diario di soldati 22.30 Film: 6.000 km di paura (dram., It. 1978, r. Bitto Albertini) 24.00 Nan.: Gli inafferrabili TMC 8.00 Risanke: Snack 9.55 SP v smučanju: slalom Ž, 11.00 superveleslalom M 12.00 Papežev blagoslov 12.15 Nedelja na TMC 12.55 Ženski slalom 14.00 Film: La scomparsa del volo 412 (fant., ZDA 1974, r. Jud Taylor, i. Glenn Ford) 16.00 Glasbena oddaja: George Michael 17.25 Film: Viaggio al pianeta Venere (kom., ZDA 1953, r. Charles Lamont, i. Bud Abbott, Lou Costello) 19.00 Dokumentarna oddaja: Neurejeni potopis 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Variete: Galagoal 22.30 Film: L'ottava moglie di Barbablu (kom., ZDA 1938, r. Ernst Lubitsch, i. Gary Cooper) 24.00 Film: Cleopatra Jones - Li-cenza di uccidere (pust., ZDA 1973, r. Jack Starret) 13.00 Športne napovedi 13.30 Furlanske zgodbe 14.00 Praznično ozračje 19.00 Športne vesti 20.00 Kronika iz parlamenta 20.30 Film: I pericoli di Paolina (kom., ZDA 1967, r. Herbert B. Leonard-Joshua Shel-ley, i. Pat Boone) 22.00 Nan.: Primus 22.30 Športne vesti 24.00 Aktualno: Prva stran TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Kozorog (France Bevk); 10.50 Soft mušic; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Glasbeni potpuri; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Variete: Ulica Castaldi (9. oddaja); 14.55 Country glasba; 15.30 Šport in glasba: dogodki, rezultati in komentarji; 17.00 V studiu z vami: Sergej Verč. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19,00 Poročila; 5.00 Jutranji koledar; 7.00 Kronika in vreme; 8.05 Veseli tobogan; 9.05 Pomnjenja; 9.35 Preludij; 10.05 Nedeljska matineja; 10.30 Nedeljska reportaža; 11.03 Poslušalci čestitajo; 12.00 Na današnji dan; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Amaterski zbori pojo; 17.30 Zabavna radijska igra; 18.30 Operne melodije; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz naših sporedov; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15- 4.30 Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30, 14.30, 17.30 Poročila; 19.00-Radi!-ski dnevnik; 10.00 Sosednji kraji in ljudje: pozdrav, na današnji dan, reportaže, intervjuji, zanimivosti; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.35 Pesem tedna; 14.45 Nedeljska oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 15.00 Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Lestvica popevk Radia Koper: Vročih deset; 18.30 Nedeljska humoreska; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.30 Filmska glasba; 8.00 Nedeljska oddaja; 8.25 Popevka tedna; 9.00 Avtorska popevka; 9.30 Mixage; 10.40 Družinsko^ vesolje; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Čudovitih 7; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Popevka; 15.00 Šport in glasba; 18.00 Lestvica Long Playing plošč; 19.00 Glasba; 19.30 Šport; 20.00 Nočna glasba. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 13.00 Oddaja odbornikov SKD Tabor in knjižnice Tomažič; 15.00 Od nedelje do nedelje; 20.30 Nočna glasba. - 11 lil Billi m Ji Hiši •iliiiii iiiiiiii ■ rg rai 1_____________________ 6.55 Aktualno: Uno mattina 10.15 Nad.: Santa Barbara 11.00 Jutranji dnevnik 11.05 Film: Dai papa, sei una forza! (kom., ZDA 1974, r. Vincent McEveety, i.Bob Crane), vmes (11.55) vesti 13.00 Variete: Fantastico bis 13.30 Dnevnik 14.00 Kvarkov svet: Zmajeva zemlja 15.00 Sodobni umetniki: Luigi Viani 15.30 Ponedeljkov šport 16.00 Mladinska oddaja: Big! 17.30 Nabožna oddaja 18.00 Kratke vesti 18.05 Nanizanka: Cose dellal-tro mondo 18.45 Nad.: Santa Barbara 19.40 Almanah in dnevnik 20.30 Politična tribuna 20.45 Film: II nome della rosa (dram., It.-Fr.-ZRN 1986, r. Jean-Jacgues Annaud, i. Sean Connery, F. Murray Abraham) 23.00 Dnevnik 23.10 Civilizacija strojev: Ideje 24.00 Nočni dnevnik in vreme 0.35 Rubrika: Mezzanotte e dintorni ■! g RAI 2 7.40 Nanizanki: Lassie, vmes risanke 8.40 Nanizanka: Adderly 9.30 Dok. o Dolinah Velina 10.00 Rubrika o židovski kulturi 10.30 Nanizanka: II brivido del-1'imprevisto 10.50 Nadaljevanka: Capitol 12.00 Aktualnosti: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in Diogenes 13.30 Rubrika o gospodarstvu 13.45 Nad.: Beautiful, 14.15 Qu-ando si ama, 15.05 Destini 15.35 Film: II tesoro di Capitan Kidd (pust., ZDA 1954, r. Lew Landers) 17.00 Vesti in Odprti prostor 17.25 Videocomic 17.45 Nanizanka: Alf 18.10 Knjige: Casablanca 18.20 Šport in Rock cafe 18.45 Nanizanka: Un giustiziere a New York 19.45 Dnevnik in šport 20.30 Nanizanka: LTspettore Derrick 21.35 Aktualno: Mixer 23.15 Nočni dnevnik, vreme, horoskop 23.55 Film: Gulag 77 (dram., ZDA 1984, r. Roger Yo-ung) RAI 3________________ 11.10 Nanizanka: Professione pericolo 12.00 Dok. oddaja: Meridiana -Tečaj angleščine in francoščine, Oče-učenec, Razvojna psihologija, Pravosodje za mladoletnike 14.00 Deželne vesti 14.30 Raziskava o mestnem vesolju 15.30 Balinanje - memorial Riz-zoli 16.00 Navdušenje do ciklokrosa 16.30 Nogomet: A tutta B 17.40 Nanizanka: Throb 18.05 Dokumentarca: Geo, 18.35 Drobci barvnega radia 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Ponedeljkov deželni šport 20.00 Varieteja: Blob. Di tutto di piu, Una cartolina spe-dita da Andrea Barbato 20.30 Ponedeljkov proces 22.25 Večerni dnevnik 22.30 Film: Mica scema la ra-gazza! (kom., Fr. 1974, r. Francois Truffaut, i. Ber-nardette Lafont) 0.10 Nočni dnevnik 0.40 Tenis - Trophy '90 Ut TV Slovenija 1 9.00 Spored za otroke in mlade: Miti in legende islamskih ljudstev, 9.15 Ciciban, dober dan - Pri čevljarju, 9.30 Da ne bi bolelo 10.00 Mozaik. Ljudska glasba: tamburaška skupina Bisernica iz Reteč in madžarski ansambel Muzsi-kas, 10.30 Utrip, 10.45 Zrcalo, 11.00 Mernik 11.15 Video strani 15.30 Sova (pon.) 16.55 Poslovne informacije 17.99 Dnevnik 17.05 Mozaik. Zdravo (pon.) 18.25 Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček -Jajce, 18.45 Čebelica Maja 19.10 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 TV film: Plavalni tečaj 20.50 Osmi dan 21.35 Oddaja o knjigah: Od obzorja do obzorja 21.50 Dnevnik in vreme 22.10 Balet: Krst pri Savici 22.45 Nočni program Sova, vmes nanizanki Alfred Hitchcock vam predstavlja in Murphyjev zakon 24.00 Video strani HjjP) TV Koper 12.30 Superwrestling 13.30 Klubsko SP v odbojki 15.45 Eurogolf - turnir Masters Volvo 16.45 Wrestling Spotlight 17.30 Argentinski nogomet 18.30 Spored v slovenščini 18.45 Odprta meja 19.00 TVD Stičišče 19.25 Otroška oddaja 20.00 Glasba na TV: Joan Faulkner 20.30 Rubrika: Lunedi Šport 21.00 Dok.: Camel Trophy 21.30 TVD Novice 21.45 O zamejskem športu: 6. krog 22.30 Pregled: Šport Parade 23.15 Eurogolf - turnir Volvo Masters 0.15 Rubrika: Bordo Ring Hfe~ TV Slovenija 2 16.45 S šahovske olimpiade 17.30 Studio Ljubljana 19.30 Dnevnik 20.00 Variete: Lepa naša domovina - Turizem 20.30 Dok.: Po sledeh napredka 20.55 Šport: Sedma steza 21.15 Omizje: O plebiscitu CANALE 5 RETE 4 i ITALIA 1 7.50 Nanizanka: La piccola grande Neli 8.25 Film: Vedovo cerca moglie (kom., ZDA 1951, r. Douglas Sirk, i. Van Heflin) 10.30 Aktualno: Gente comune 12.00 Kvizi: II pranzo č servito, 12.45 Tris, 13.30 Čari geni-tori, 14.15 II gioeo delle coppie 15.00 Rubrike: Agenzia ma-trimoniale, 15.30 Ti amo, parliamone, 16.00 Cerčo e offro 16.30 Variete: Buon compleanno 1987 16.55 Kvizi: Doppio slalom, 17.25 Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo č giusto, 19,00 II gioeo dei nove, 19.45 Tra moglie e marito 20.25 Striscia la notizia 20.40 Film: Top Gun (pust., ZDA 1986, r. Tony Scott, i. Tom Cruise, Kelly McGillis) 22.50 Nan.: Časa Vianello 23.20 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 1.00 Striscia la notizia (pon.) 1.20 Nan.: Marcus Welby, 2.20 L'ora di Hitchcock 8.30 Nad.: Una vita da vivere, 9.15 Andrea Celeste, 9.45 Amandoti, 10.15 Aspettan-do il domani, 10.45 Cosi girail mondo 11.25 Nanizanka: La časa nella prateria 12.30 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentieri, 14.35 Marilena, 15.40 La mia piccola solitudine, 16.10 Ribelle, 16.45 La valle dei pini, 17.20 General Hospital, 18.00 Febbre d'a-more 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Top Secret -Un affaruccio delizioso 20.35 Nadaljevanka: La donna del mistero 22.45 Film: Maria's Lovers (dram., ZDA 1985, r. Andrej M. Končalovski, i. Nastas-sja Kinsky, John Savage, Keith Carradine) 0.55^ Filmske novosti 1.00 Film: Čampo da tennis (krim., ZDA 1984, r. Cyril Franken, i. Peter Graves) 7.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 8.30 Nanizanke: Skippy, 9.05 Strega per amore, 9.40 Tarzan, 10.50 Riptide, 12.00 Charlie's Angels, 13.00 La famiglia Bradford, 14.00 Happy days, 14.30 Super-car, 15.30 Čompagni di scuola 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.45 Nanizanke: II mio amico Ultraman, 19.30 Časa Kea-ton, 20.00 Cri Cri 20.30 Film: Complesso di colpa (krim., ZDA 1975, r. Brian De Palma, i. Cliff Robertson, Genevieve Bujold) 22.30 Aktualnosti: Buzz 23.00 Oddaja o pustolovščinah: No limits 0.35 Nanizanki: Mike Hammer, 1.35 Benson ODBOR________________ 7.00 Matineja Trivenete 13.00 Risanke 15.00 Nad.: Signore e padrone 16.00 Tednik o lepoti: Fitness 16.30 Film: Gente allegra (kom., ZDA 1942, r. Victor Fleming, i. Spencer Tracy) 18.00 Nan.: Gli inafferrabili 19.00 Filmi in risanke 20.00 Nanizanka: Ouattro donne in carriera 20.30 Film: II ritorno delle aguile (krim., VB 1984, r. John Frankenheimer, i. Michael Caine) 22.30 Aktualno: Contintasca 23.00 Film: Che ci fa un prete tra le thailandesi? (kom., Fr. 1972, r. Robert Thomas, i. Jacgues Balutin) 0.30 Nanizanka: I classici delL-erotismo TMC 8.30 Nanizanke: Get Smart, 9.60 Uenigma, 10.00 Ouartieri alti 10.30 Nad.: Terre sconfinate, 11.15 Potere 12.00 Kosilo z Wilmo 12.30 Prijateljska narava 13.00 Šport in dnevnik 13.30 Aktualno: Ženska TV 15.00 Film: L'allegra fattoria (glas., ZDA 1950, r. Charles VValters, i. Judy Garland) 17.00 Aktualno: Ženska TV 17.50 Nanizanki: Autostop per il cielo, 18.55 Doris Day Show 19.30 Variete: Cera guesto... 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Domani si balla (kom., It. 1982, r.-i. Maurizio Nichetti, i. Mariangela Melato) 22.30 Variete: Ladies & Gentle-man 23.05 Večerne vesti in šport 23.25 Mednarodni prenosi 0.25 Film: Ti ricordi di Dolly Bell? (kom., Jug. 1981, r. Emir Kusturica, i. Liljana Blagovič) TELEPRIULI 15.00 Roza salon 16.00 Otroška oddaja 18.00 Nad.: Vite rubate 19.00 Igra: Marameo 19.30 Dnevnik 20.00 Zelena dežela 20.30 Ponedeljkova košarka 22.30 Nočne vesti 23.00 Čakajoč na polnoč 24.00 Nanizanka: Primus 0.30 Nočne vesti TELE 4________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi 23.45 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.10 Vozlišča; 9.00 Valčki in polke; 9.30 Doživljati rojstvo; 9.40 Potpuri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Klasična glasba; 11.30 Lahka glasba; 12.00 Portreti in srečanja; 12.15 Orkestri; 12.40 Cecilijanka 1990; 12.50 Orkestri; 13.25 Gospodarstvo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Tako ali drugače?; 14.30 Naravoslovje malo drugače; 14.50 Evergreeni; 15.30 Južnoameriška foklora; 15.45 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Aladi-nova svetilka; 17.40 Mladi val: Kinotto. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Lepljenka; 8.25 Ringaraja; 8.40 Pesmica; 9.05 Glasba; 10.00 Gospodarstvo, glasba; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Mladi glasbeniki; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije: 17.00 V studiu; 18.05 Godbe; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije: 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 19.00 Dnevnik; 14.30, 16.30 Poročila; 6.00 Glasba, Na današnji dan, 6.1° Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in ceste: 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 13.00 Na valu Radia Kp: 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna: 15.00 Kviz o avtomobilih; 15.30 Dogodk' in odmevi; 16.00 Glasba po željah; d Primorski dnevnik; 18.00 Interna 52; 18-u Glasbene želje; 19.00 Radio Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9,30, 10.30, 13.30, 14.30, 16 ^' 17.30 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Zgod 7.35 ted- vinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; Skupaj; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem teY. na; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Clic; ", Popevka po želji; 10.00 Pregled hsk ' 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 KnjiS ' 12.00 Glasba po željah in čestitke; i’- q Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; m". Srečanje z...; 16.00 Moderato con m ' 16.32 Hot hits; 18.00 Souvenir d’!« £ 18.32 Instrumentalna glasba; 19.00 Klas na glasba; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.00 claSp0-za vsakogar; 10.00 Dobro jutro; 12.0“.-jO govor z odvetnikom in Ostali Trst; l Zmenek s psihologom; 20.30 Glasba- Pojjodatkih za november Življenjski stroški vsak mesec večji RIM — Tudi to pot se je izkazalo, 'la je november (poleg seveda decembra) v pogledu inilacijskega pritiska še kar najbolj vroč mesec. Po Podatkih zavoda ISTAT so bili ži-vljenjski stroški tedaj za 6,5% večji Rot novembra 1989; čeprav je ta stopnja malenkostno višja od dravinjske ravni +6,6%, zabeležene v "vzorčnih" mestih, je vseeno najviš-ia v tem letu — oktobra je znašala +6,2% — je pa tudi nad lansko novembrsko, ki se je glasila +6,4% nasproti novembru 1988. V primerjavi z oktobrom so bile hadrobne cene v minulem mesecu za 0.6% višje. Če ne bo prišlo v decem-t>ru do bistvenega zasuka, kar lahko takoj izključimo, saj gre ta mesec Veliko denarja za praznične nakupe, Potem se bo ustalila letošnja inflacija pri 6%; to bo kajpak slaba rekla-•ha za rimsko vlado, ki si je, kakor vomo, že od vsega začetka zadala cilj, obdržati "programirano stopnjo inflacije" na (pravzaprav skozi vse leto prekašani) ravni.+4,5%. Največjo podražitev je ISTAT u9otovil pri postavki "elektrika in Soriva": +16,6%. Drugje so bili po-ylški v skladu s povprečjem: prehra-ta +6,2%; oblačila +5,3%; stanovati® +6,8%; artikli za gospodinjsko rabo +6,2%; zdravstvene storitve in pravila +3,8%; prevozi in komuni-Racije +4,3%; razvedrilo, predstave, izobraževanje in kultura +7,2%; tcuge dobrine in storitve +6,8%. V primeri z oktobrom pa so po-Jtošne cene novembra poskočile ta-R°le: prehrana +0,4%; oblačila +0,7% (zaradi vsesplošne podražit-Ve); elektrika in goriva +0,5% (plin y jeklenkah se je podražil za 0,3%, tnriva pa za 0,2%); stanovanje ^0,5%; stroški za gospodinjstvo +■2,1% (pohištvo in razne potrebšči-®e so se podražile za 1,2%, izdatki ® vzdrževanje pa za 0,6%); zdrav-kV° in zdravila +0,3%; prevozi in Ptiunikacije -0,2% (to edino zniža-i*.® flfe pripisati predvsem kombina-I j* nied pocenitvijo bencina za 0,7% t podražitvijo železniških vozovnic ,a 0,2%); razvedrilo, predstave, izo-faževanje in kultura +1,4% (knjige. časopisi in revije so se podražile a 0,5% in rekreacijske dejavnosti a 0,7%); druge dobrine in storitve /.0,6% (prvenstveno zaradi poviša-i® cen v gostinskih obratih). V sredo in četrtek nova stavka agentov Italijanska borza se pogreza vse niže MILAN —• Na delniški borzi je teden minil ob drsenju cen v potrditev teze, da je tržišče brez protitelesc, s katerimi bi lahko reagiral na malodušje investitorjev, ki utegne postati endemično. Na obzorju so same neznanke: normativ o Capital gainu, ki je še v megli, zalivska kriza in jeza borznih agentov, ki grozijo s stavko v sredo in četrtek. Zaradi tega je indeks MIB padel za 3,70% na 729, kar je 27,1% manj kot 2. januarja, in se bliža minimumu iz novembra 1987 (661 ali 33,9% manj kot na začetku leta). "Tolažba" je le v tem, da se zaradi dragega petroleja in strahu pred gospodarsko recesijo tudi drugim borzam po svetu ni godilo bolje: Tokio -4,05%, Frankfurt -2,85%, London -0,98%, Pariz -2,14% in Ziirich -0,54%; le newyorški Dow Jones se je s +1,28% odzval na Bushevo iztegnjeno roko iraškemu predsedniku. Kakor rečeno, duhove hudo razburja Formicov dekret bis o obdavčevanju Capital gaina, se pravi zaslužka od borznih kupčij: prvič zato, ker mu nekateri lobiji a priori nasprotujejo, drugič pa zaradi tega, ker naj bi dekret predvideval vplačilo davka tudi takrat, ko plusvalence ni oziroma je celo minusvalenca (torej zguba), o čemer smo na tej strani že poročali. Predsednik senatne komisije za finance Enzo Berlanda: »Nihče ni proti obdavčitvi, toda potrebne so enostavnejše formule; kazalo bi pozorno preučiti predlog Franca Pira, ki jamči gotovost prihodka in je protišpekulacijsko usmerjen, saj bi tisti, ki opravi več kupčij, tudi več plačal.« Piro predlaga, da se davčno breme prenese na obseg prodaje oziroma davčni količnik 5 tisočink, ki je za Berlando povsem sprejemljiv, drugačnega mnenja pa je član omenjene senatne komisije Mario Usellini: »Količnik naj znaša največ 2 tisočinki, naj pa se raztegne tudi na operacije zunaj borze, s čimer bi davek nanesel še več, kot ima v načrtu vlada.« Oglasila sta se tudi komunista Antonio Bellocchio in Angelo De Mattia, ki sta v komisiji za finance oziroma kredit: »Borzni agenti imajo prav, če zahtevajo čimprejšnjo odobritev zakona o ustanovitvi posredniških družb SIM in drugih zakonov o borznem in finančnem poslovanju sploh, saj zahtevajo s tem tudi razčiščenje lastne vloge in položaja.« Prevčerajšnji sestanek ministrskega predsednika Giulia Andreottija z borznimi agenti, ki jim pasivnost vlade onemogoča opravljanje nalog, za katere so institucionalno zadolženi, pa sta označila kot grmenje v gorah, iz katerega se je rodila miška. Po spravni potezi Busha nasproti Sadamu Huseinu Petrolej je cenejši Pocenilo se je tudi zlato - Dolar še vedno nad 1£0 marke NEW YORK — Busheva spravna poteza nasproti Sadamu Huseinu je tako rekoč hipoma in seveda blagodejno vplivala na tržišči s petrolejem in zlatom, le nekoliko bolj umirjeno pa tudi na valutno tržišče. Newyorška petkova kotacija petroleja wti proti dobavi v januarju se je znižala za 4,06 dolarja pri sodu na 28,85 dolarja in torej naposled zdrknila pod "odpornostno raven" 30 dolarjev, ki je povzročila v svetu že dovolj škode. Do pocenitve je prišlo dejansko zato, ker so investitorji spričo zopetne možnosti miroljubne poravnave zalivske krize, ki jo je ponudil Bush (a tudi Husein, ki je ponudbo sprejel), začeli na debelo prodajati črno zlato. Podobno je bilo pri zlatu: newyorška cena je zdrsnila za 5,75 dolarja za unčo na 382,25 dolarja; če pojde tako naprej, se utegne kmalu približati "meji" 381 dolarjev za unčo. Ameriški dolar je nazadoval z 1,5050 na 1,5020 marke, s 1.129,50 na 1.125,25 lire in s 133,25 na 132,50 jena, kar lahko navsezadnje ocenimo kot blag padec, saj se je zeleni bankovec vendarle obdržal nad ravnijo 1,50 nemške marke, ki jo je prekosil v četrtek brž po resoluciji, s katero je OZN pooblastila uporabo sile v primeru, da Husein do 15. januarja ne bi umaknil čet iz Kuvajta. Dober znak JOŽE PETROVČIČ Nenavadno ultimativna se je zdela pred dnevi izrečena zahteva hrvaške vlade, da naj zvezna vlada takoj razvrednoti dinar. Nekaj podobnega že dolgo časa zahteva slovenska vlada, celo srbska vlada opozarja na precenjenost dinarja, le južne republike nimajo takih zahtev. Toda sama zahteva je bila pospremljena še z veliko bolj ultimativnim besednjakom: Hrvaška ne bo več poravnavala svojih obveznosti do zveznih skladov, ker od teh skladov nima nobene večje koristi, saj plačila zamujajo. Torej se je tudi Hrvaška odločila, da bo posnemala Srbijo in Slovenijo, ki sta takšna vplačila zaustavili že pred časom in zdaj celo ne plačujeta zveznega prometnega davka. Tem naštetim odločitvam pa je treba dodati še eno opozorilo: hrvaška vlada je namreč kar krepko pokarala slovensko vlado, češ da je povsem ravnodušna, ko gre za iskanje rešitev za Elan in da ne ravna korektno do hrvaških firm, ki so se vpletle v to slovensko gospo- tako odločne zahteve hrvaške vlade? Se ji zdi, da mora stopiti v korak z drugimi, ki so najavili "ostro politiko do zvezne gospodarske politike" in jo delno tudi že izvajajo? Si hoče morda zagotoviti dobre štartne pozicije za delitev jugoslovanskega kolača, če bo ta država res dokončno propadla?. Mislim, da v ozadju ni nič takega ali vsaj, da misel na sedmino pri tem ni odločilna. Odločilne so zdajšnje gospodarske razmere v tej republiki (in kot bomo videli, so bile odločilne tudi pri ravnanju Slovenije in Srbije). Hrvaško je namreč začel pretresati nenavadno hud stečajni krč, zabeljen z grožnjo kovinarjev, da bodo 5. decembra stavkali. Ta grožnja ni kar tako: hrvaško kovinarstvo predstavlja tretjino vsega hrvaškega gospodarstva. Če njihova stavka "uspe", se bo hrvaška vlada znašla v strašanskih zagatah, saj nikakor ne more ugoditi njihovim zahtevam, da naj uvede moratorij na stečaje, zagotovi kovinarjem najmanj 600 mark plače in zmanjša davke, ki jih morajo plačevati podjetja. Pred stečajem pa so v glavnem velike državne firme, take kot sta na primer darsko godljo. Zakaj kar naenkrat , denarja ni Duro Bakovič iz Slavonskega Broda in Jugovinil iz Splita. V povsem enakem gospodarskem vrtincu je Slovenija, kjer se stečaji že vrstijo, vsak dan zapored pa napovedujejo kakšnega novega. Tudi tu se tresejo predvsem gospodarski giganti. Nič drugače ni v Srbiji. Tam je zdajšnja politična oblast dobesedno nakradla denar, ki ga daje podjetjem in jih še ohranja pri življenju. Srbske banke so zato pred zlomom, zaradi česar je Srbija prva nehala plačevati svoje prispevke v zvezne blagajne, uvaja carine in druge dajatve za "tuje" blago, zvezi pa noče več nakazovati niti zveznega prometnega davka. Zahteve so enake vsepovsod. Tako na Hrvaškem kot v Sloveniji in Srbiji podjetja zahtevajo denar. Podjetja delajo tako, kot so bila navajena vsa leta po vojni: ko zaidejo v težave, zahtevajo denar od države. Če ga ne dobijo, grozijo s stavkami. Kako rade bi posamezne vlade dajale denar iz svojih blagajn! A so te blagajne povsem prazne, hkrati pa tudi same vedo, da je takšno reševanje gospodarstva nesmiselno, saj s tem ne odpravljajo nobenega gospodarskega problema. Tako je vsaj na Hrvaškem in v Sloveniji, kjer je gospodarski sistem vendarle nekoliko bolj "kapitalističen", ne pa tudi v Srbiji, kjer hoče zdajšnja oblast vsaj do volitev zadržati bolj idilično sliko svojega gospodarstva, ki pa je v resnici prav tako črvivo, kot so vsa druga v državi, ali pa še celo bolj. Zato prevladuje vtis, da si oblast v Sloveniji in na Hrvaškem celo želi, da bi podjetja propadla, ker se na ta način najlažje odkriža gospodarskega bolnika, in da se srbska oblast na vse kriplje tepe za svoja podjetja in zato tam ni toliko stečajev. V zahtevah po spremenjenem tečaju dinarja in v prenehanju plačevanja zveznih dajatev, k čemur so se zatekle že tri republike, se zrcali huda finančna suša, iz katere se rešuje vsak po svoje. Slabši tečaj dinarja bi lahko izboljšal vsaj položaj izvozne industrije; denar, ki ga ne oddvajajo v zvezno blagajno, vsaj nekoliko izboljšuje likvidnostni položaj; če bi bila slovenska oblast nekoliko bolj odločna pri Elanu, bi se na drugem koncu morda vendarle kdo izvlekel iz finančnega vrtinca. A denarja ni! Prav to pa je morda ob vsem tem celo dober znak. S^IlSD BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DVJKtS tržaška kreditna banka OBVESTILO DELNIČARJEM Spoštovani delničarji, v zvezi s poviškom družbene glavnice, Vam sporočamo, da je Upravni svet s svojim sklepom iz dne 20.11.1990 določil rok zapadlosti obveze delničarjev za plačilo dviga družbene glavnice nepreklicno na dan 18. decembra 1990. Po tem roku bodo neporavnane delnice porazdeljene med delničarje interesente, v smislu sklepa izrednega občnega zbora z dne 1. junija 1990. Upravni svet Male hranilnice naj bi združili MILAN — Zamisel o osredotočenju italijanskih hranilnic, v eno samo veliko bančno združbo, ki je bila iznešena že pred časom, je že spet planila na površje, kot agregacij-ski pol pa se ponuja sedaj sam njihov stanovski zavod IC-CRI, toda s pomembno novostjo nasproti prejšnjim načrtom: spojitev ne bi zaobjela štirih največjih hranilnic - lombar-dijske (Cariplo), rimske, turinske in veronske, ki bi ostale torej tudi še v bodoče samostojne. Kakor sporoča gospodarski tednik II Mondo, naj bi upravni svet zavoda ICCRI že pooblastil generalnega direktorja Paola Gnesa, da izroči potencialno zainteresiranim malim in srednjim hranilnicam ustrezen predlog, vendar pod pogojem, da se operacija definira pred izrednim stanovskim kongresom, ki bo marca 1991. Preustroj hranilničnega sistema naj bi se naslonil na "zakon Amato", ki določa, da se pristno bančno poslovanje izlušči iz celovite dejavnosti hranilniških ustanov in da se del delniških paketov odda zavodu ICCRI v zameno za njegove delnice. Ta zavod naj bi se naposled preoblikoval v holding, ki bi na račun vseh pridruženih hranilnic upravljal vse tiste bančne in storitvene operacije, pri katerih je mogoče pomenljivo zbiti stroške. Posamezne hranilnica pa bi samostojno, in loco, upravljale samo tiste bančne operacije, ki jim pritičejo že po tradiciji. Ob zadnjem krogu pogajanj o kmetijstvu v Bruslju Protest 30.000 kmetov BRUSELJ — Jutri se začne zadnji krog pogajanj GATT, ki pa ne bo lahak predvsem zaradi nesoglasij med ZDA in EGS glede državnih subvencij kmetijstvu. Amerika zahteva, da Evropa zmanjša tovrstne podpore najmanj za 70% do 85%, evropski kmetovalci pa utemeljeno zatrjujejo, da več kot 30-odstotnega oklestenja te pomoči ne bi prenesli. Ne samo, ameriški kmetijski minister Clayton Veutter je v torej zažugal, da bo Was-hington v primeru, ko bi "urugvajska runda" propadla, povišal finančno podporo ameriškim kmetom na milijardo dolarjev letno. Evropski kmetovalci seveda nočejo, da bi prevladale ameriška usmeritev, še zlasti italijanski ne, ki so tačas v najhujši stitski. Zaradi tega so že na poti v Bruselj, kjer se jih bo zbralo na protestni manifestaciji več kot 30.000. Med njimi bo kakšnih 6.000 italijanskih, tako tudi iz Furlanije-Julijske krajine, ki so organizirani v Coldiret-tiju, Confagricolturi in Confcoltivatoriju, katerega avtonomna članica je tudi Kmečka zveza. Bo recesija ameriškega dolarja dolgoročna ali le kratkoročna? MIRO KOCJAN ho na nec^avni konferenci o evropski var-heW ^n. sodel°vanju v Parizu niso mogli mimo Katerih gospodarskih poudarkov in opozoril, Vt ^lravi}° je bila bolj namenjena "političnim" kot an^em' številni predstavniki tako večjih tanjših držav so navajali, kako je gosposka oziroma finančna stabilnost navsezadnje Sev°H Za krePitev medsebojnega sodelovanja, trn;- a ie šl° v tem primeru za Evropo, toda primeru za Evropo, gre n J6 9°spodarsko mnogo širši, posebno če f>ravZa tako ključno valuto, kakršen je dolar. d0ja P1} njej pa so zadnje čase težave. Ameriški Wr j® opotečen. Neposredni predstavniki v tj, ltl9tonske administracije opozarjajo, da je pri2n Vu že nastopilo recesijsko obdobje, kar f0ava tudi Bush, čeprav trdi, da ne bo dolgo, tla je Je seve(ia bistveno vprašanje. Dejstvo je, Ro gQZauPanje ameriških potrošnikov v ameriš-že) ^JjPpdarstvo (to spada med meritorne dokaza 24 Jen°; samo v oktobru je nazadovalo kar t°Ck, se pravi, da zdaj dosega komaj okrog 65 točk. Padec je daleč večji kot npr. leta 1973 (tedaj so ga zaznamovali s 15 točkami), ko smo prav tako imeli petrolejsko krizo. Statistiki trdijo, da je bil položaj slabši samo leta 1946, torej kmalu po končani drugi svetovni vojni. Seveda strokovnjaki ugotavljajo, za kaj gre. Teorije se ponavljajo, prepletajo, nastajajo nove. Zdi pa se, da je začela prevladovati tista, po kateri gre še zmeraj za posledice Reaganove "overliberalne" politike, ki da gospodarsko še ni povsem pokazala svojih negativnih učinkov, deloma pa za odseve zalivske krize. Vidimo, da so cene nafte sila nestabilne, v bistvu še zmeraj kažejo tendenco navzgor. Toda slednji vzrok bržčas ni najbolj pomemben. Glavni je nemara še vedno prvi; še pred nekaj leti so ameriške institucije brez posebnih pomislekov uresničevale kreditno politiko "go-go" v znamenju t.i. "take oversov", ki so jih financirali s tujim denarjem. Kajpak to ni moglo trajati v neskončnost; stanje ameriškega gospodarstva potrjuje te dni tudi podatek, da je ameriški izvoz samo v oktobru padel za 2,5°/o, kar je še kako zaskrbljivo. Domala vsi strokovnjaki k sreči maneijo, da recesija le ne bo dolgoročna, čeprav predstavniki Federal Reserve niso najbolj optimisti. Alain Greenspan, glavni ravnatelj FED, sicer deli sodbo in teorijo o cikličnem, se pravi o kratkoročnem pojavu, vendar svari administracijo pred "tveganimi potezami". Vlada je namreč začela pritiskati na Rezervni sklad, da bi olajšal "finančno stisko", toda sklad trdi, da je olajšanje odvisno predvsem od ukrepov administracije. Res je, ugotavljajo v Rezervnem skladu, da preživljamo "down turn" (ciklični padec na gospodarski ravni), toda o njegovem trajanju se bo morala odločiti vlada z ukrepi, kot so nadzor nad potrošnjo, omejevanje kreditov, večji izvoz idr. Administracija med drugim predlaga "realnejše" obrestne mere, da bi podjetja lahko zadihala prosteje; ukrepi so vsekakor potrebni, toda Rezervni sklad bo, kot kaže, le moral priskočiti na pomoč. Padec vrednosti dolarja je še kako zaznaven; od januarja do konca oktobra se je nasproti marki njegova vrednost zmanjšala kar za 7%. Dolar dobesedno tava nekje na repu "močnih" valut, saj je bil v preteklih dneh celo manj vreden kot na primer pred petnajstimi leti, ko je pomenil 1,4705 marke, tedaj pa je bil dolar zdrknil na najnižjo raven. Še drugi podatki pričajo o recesiji ameriškega gospodarstva. Pri široki potrošnji so letošnje cene poskočile kar za okrog 7%; število brezposelnih se je samo v zadnjih dveh mesecih povečalo za nadaljnjih 300.000 delavcev; dolg pa je dosegel izjemno visoko raven, tako da je danes kar za 2,5-krat višji od vrednosti bruto proizvoda. Kljub temu pa prevladuje stališče o "blagi recesiji", seveda če bosta administracija in Rezervni sklad našla skupen jezik. To bo kajpak pomembno tudi za svetovno gospodarstvo, zlasti pa za dežele nekdanje vzhodne Evrope, ki računajo na trdnost predvsem ameriškega dolarja, da bi se začele odločneje osvobajati krize, ki jih je zajela- Znano je, med drugim, da je ameriški predsednik Bush na konferenci v Parizu sovjetskemu voditelju Gorbačovu priporočil "strpnost" vsaj dotlej, dokler se ne bodo pojavili prvi jasni protirecesijski znaki. Začetek svetovnega pokala z ženskim veleslalomom Kvalifikacije za košarkarsko EP Favoritinji brž v ospredju Italija razočarala VALZOLDANA (Belluno) — Premiera v ženskem delu alpskega smučarskega svetovnega pokala je imela pričakovan razplet. Svetovna prvakinja Avstrijka Petra Kronber-ger je s sijajno vožnjo (v obeh spustih je dosegla najboljši čas) premočno osvojila uvodni veleslalom, za njo pa se je uvrstila svetovna in olimpijska prvakinja Vreni Schnei-der. Prav tile smučarki sta tudi glavni kandidatki za osvojitev letošnjega »kristalnega globusa«. Za največje presenečenje pa je na tej prvi preizkušnji poskrbela 20-let-na Svedinja Pernilla Wiberg, ki je s tretjim mestom izenačila svoj najboljši rezultat, doseženim lani v slalomu. Prvi točki za svetovni pokal je od Jugoslovank dosegla tudi Katjuša Pušnik. Pristala je na 14. mestu, če bi bila malo bolj hitra pa bi se mo- goče uvrstila celo v prvo deseterico. Je pa vsekakor potrdila svoj status veleslalomske prvokategornice. Veronika Šarec je bila 24., debitantka Narcisa Šehovič pa je po prvi vožnji s 35. mestom za las zamudila nastop v finalu 30 najboljših. Med prvo šti-rideseterico ni nobene Italijanke. Danes bo še slalom, ki je bil predviden za včeraj, vendar so organizatorji spremenili prvotni spored. VRSTNI RED: 1. Kronberger (Av.) 2'27 "92; 2. Schneider (Švi.) 2'29 "06; 3. Wiberg (Šve.) 2'29T3; 4. Hurifr (ZRN) 2'30 "03; 5. Watcher (Av.) 2'30"34; 6. Wolf (Av.) 2'30"57; 7. Han-sen (Nor.) 2'30’"80; 8. Roffe (ZDA) 2"30'91; 9. Nowen (Šve.) 2"31"21; 10. Ochoa (Šp.) in Meier (ZRN) 2'31 "44; 12. Salvenmoser (Av.) 2'31"47; 13. Haecher (ZRN) 2"31"59; 14. Pušnik (Jug.) 2'31 "65. Danes moški super-G VALLOIRE — S pobočja francoskega hriba Setaz, na višini 2080 m, bo danes ob 11. uri štart moškega superveleslaloma, ki šteje kot uvodno tekmovanje za moški del svetovnega pokala. Favoriti so norveški in švedski tekmovalci, pa tudi domačina Pic-card in Alphand. Italija bo nastopila z desetimi tekmovalci in veliko je pričakovanje za debut Alberta Tombe, ki malo za šalo, malo zares napoveduje zmago, čeprav naj bi več možnosti imel Ghedina. Favorit za osvojitev končne zmage v svetovnem pokalu, Luksemburžan avstrijskega porekla Marc Girardelli, je na treningih pokazal odlično formo, a šele tekma bo pokazala, ah si je res opomogel od poškodbe na kolenu. Organizatorji so za krstno preizkušnjo kraja Valloire v svetovnem pokalu pri-pravili odlično progo, ki naj bi vsem nudila iste pogoje za morebiten uspeh. POLJSKA - ITALIJA 91:81 (34:39) POLJSKA: Zelig 13, Zielinski 11, Kabala 5, Sobczynski 18, Maicinkowski, Woycik 11, Vechorek 21, Wardach 12. ITALIJA: Fantozzi 10, Gentile 11, Del-1'Agnello 16, Avenia, lacopini 8, Binelli 4, Riva 11, Pessina 11, Costa 2, Rusconi 8. SODNIKA: Grigoriev (SZ), Umlandt (ZRN);; PM: Poljska 25:32, Italija 16:24; PON: Riva (40); 3 TOČKE: Zelig 1:2, Zielinski 1:1, Sobczynski 0:2, Marcinkowski 0:1, Wardach 2:3, Fantozzi 1:2, Gentile 3:4, DellAgnello 1:3, lacopini 0:4, Riva 1:7; GLEDALCEV: 3 tisoč. WROCLAW — Po 21 letih je Italiji »uspelo«, da je izgubila proti Poljski. Nastop na sklepnem delu evropskega prvenstva, ki bo prihodnje leto v Rimu, so si »azzurri« sicer že zagotovili, vendar so računali, da bodo kvalifikacije končali nepremagani. Sinoči so Italijani igrali slabo zlasti v 2. polčasu, ko so v napadu izgubili kar 23 žog. JUGOSLAVIJA - ANGLIJA86:68 (42:35) LONDON — V okviru kvalifikacij za nastop na evropskem košarkarskem pr- venstvu je Jugoslavija, ki igra v C skupini, dosegla svojo peto zaporedno-zmago. V zadnji tekmi te skupine se bodo »modri« v sredo pomerili v Tuzli s Španijo, vendar je kvalifikacija že zagotovljena. SKUPINA A: Švedska - Bolgarija 67:83; LESTVICA: Bolgarija 8, Grčija 6, Švedska 4, Romunija 0. SKUPINA B: Poljska - Italija 91:81; LESTVICA: Italija 8, Nizozemska in Poljska 4, Belgija 2. SKUPINA C: ZRN - Španija 78:79; Jugoslavija - Anglija 86:68; LESTVICA: Jugoslavija 10, Španija 8, ZRN 2, Anglija 0. SKUPINA D: ČSFR - Francija 106:115, Izrael -_SZ 79:74; LESTVICA: SZ in Francija 6, ČSFR in Izrael 4. AH Star game »jugu« RIM — V tradicionalnem košarkarskem srečanju med tujimi igralci, ki nastopajo v Italiji (Ali Star Game) so zmagali predstavniki z »juga«. Tekma se je končala z izidom 182:176 (47:45, 95:83, 144:130). SP v rokometu: »modre« za zlato SEUL — Jugoslovanska ženska rokometna reprezentanca si je na svetovnem rokometnem prvenstvu priborila že najmanj srebrno kolajno. Po prepričljivi zmagi nad Avstrijo s 30:15 si je v polfinalni skupini A kolo pred koncem že zagotovila prvo mesto in s tem pravico za nastop v finalu. V torek dopoldne se bodo »modrfe« pomerile za zlato kolajno s .Sovjetsko zvezo, ki je osvojila prvo mesto v polfinalni skupini B. Včerajšnji izidi SKUPINA A: Jugoslavija - Avstrija 30:15 (14:6), Kitajska - ZRN 14:19 (7:10), Poljska - Južna Koreja 29:24 (17:13). LESTVICA: Jugoslavija 8 točk, Poljska, ZRN, Avstrija in Kitajska 4, Južna Koreja 0. SKUPINA B: Bolgarija - Danska 20:19 (11:9), Norveška - NDR 14:22 (6:10), SZ -Romunija 29:26 (12:8). LESTVICA: SZ 8 točk, Norveška 6, NDR 5, Romunija 3, Bolgarija 2, Danska 0. Italijanski nogometni ligi danes brez »kričečih« dvobojev Kakovostna Verona proti Triestini Zmaga na tujem je Triestini vlila novega poguma, položaj na lestvici pa je še naprej kočljiv in očitno terja novih podvigov in potrditev. Današnje srečanje proti visoko postavljeni Veroni bo verodostojnejše preverjanje trenutnega stanja tržaškega Ugaša. Triestina bo morala nastopiti brez poškodovanih Urbana, Terracciana in Donadona, važen pa bi moral biti povratek libera Consagre. Njegov doprinos naj bi bil zaželjen predvsem pri zalaganju uporabnih žog napadalcem. Med temi obeta Scarafoni večjo učinkovitost od svojih predhodnikov, ki so se kot napadalci slabo izkazali. Verona, Triestina in vodeča Messina imajo v B ligi najboljše obrambe, Triestina pa istočasno tudi najslabši napad. Na njeno srečo bo danes pri Veroni odsoten Fanna, torej zelo hiter in učinkovit igralec, pobudnik številnih ofenzivnih akcij. Slab obisk domačih navijačev (morda bo zmaga v Cosenzi le prinesla kak tisoč duš več) bo verjetno nadoknadilo ojačenje iz Verona, od koder pričakujejo 4000 privržencev rumenomodrih. DANAŠNJI SPORED (ob 14.30): Ancona - Cre-monese, Ascoli - Foggia, Barletta - Udinese, Brescia - Taranto, Cosenza - Messina, Padova -Avellino, Reggiana - Pescara, Reggina - Lucche-se, Salernitana - Modena, Triestina - Verona. Italijanska A liga: Blato v ospredju? 11. kolo v A ligi ne ponuja velikih medsebojnih srečanj, kar pa ne pomeni, da bo mirno: tu je derbi med Laziom in Romo, pa tekma v Firencah, kjer bo Baggio igral proti svoji bivši ekipi. Baggio je baje še sedaj v srcih ostrih »vijoličastih« navijačev in Juventus predstavlja zanje nekakšno imperialistično silo v nogometu. Razigrani Inter bo nastopil v Bariju. Z zanimanjem pričakujejo nastop Barijevega vratarja Bia-ta (prej Triestina), ki je že redno v ospredju nogometnih kronik. Ni izključeno, da bo v kratkem postal kandidat tudi za državno selekcijo. DANAŠNJI SPORED (ob 14.30): Bari - Inter, Bologna - Atalanta, Cagliari - Sampdoria, Genoa - Parma, Juventus - Fiorentina, Lazio - Roma, Milan - Lecce, Napoli- Torino, Piša - Cesena. V1. jugoslovanski nogometni ligi Olimpija - Partizan LJUBLJANA — V anticipirani tekmi 16. kola v 1. jugoslovanski zvezni nogometni ligi je Rad s 4:0 (2:0) premagal Osijek. Ostali bodo igrali danes, spored pa je naslednji: Sloboda - Hajduk^ Proleter - Dinamo, Velež - Rijeka, Vojvodina - Spartak, Zeljezničar - Zemun, Budučnost - Borac, Olimpija - Partizan, Crvena zvezda - Sarajevo, prost je Rad-nički. Kopru točka v gosteh, Izola izgubila obe KOPER — V zadnjem, 17. kolu jesenskega dela tekmovanja v 3. jugoslovanski nogometni ligi sta oba obalna kluba igrala neodločeno 0:0. Po izvajanju Miljaničevih enajstmetrovk je Izola na svojem igrišču s Prijedorom ostala brez točke, ko je pri rezultatu 7:7 Omanovič zgrešil odločilno enajstmerovko. Zato pa se je za konec jesenskega dela Koper vrnil domov s prvo točko z letošnjih gostovanj nasploh. Po enajstmetrovkah si jo je pristreljal s končnim izidom 4:1. ^ derbiju kola je vodilni Zadar gladko s 3:0 odpravil Maribor Branik. Jesenski del je Maribor Branik sklenil na 3. mestu z 1° točkami, Koper je s 14 točkami deveti, Izola pa s točko manj petnajsta. Naslov jesenskega prvaka’je osvojil Zadar s kar 5 točkami prednosti pred Jugokeramiko. (Kreft) Dragocena točka za nogometaše Primorja UNDER 18 FORTITUDO - PRIMORJE 1:1 (1:1) STRELEC za Primorje: Škabar (11-m). PRIMORJE: M. Fabris, Battigelli, Križman, Petz, Praselli, Taučar, Geri, Štoka, Košuta, Škabar, Žagar (M. Gherardi). V tekmi, ki je odločala o prvem mestu, so mladinci Primorja na gostovanju v Miljah osvojili dragoceno točko proti Fortitudu. »Rdeče-rumeni« so zaigrali v 1. polčasu zelo dobro na sredini, kjer sta se izkazala Peter Štoka in Marko Škabar. Kljub terenski premoči naših so gostitelji povedli po grobi napaki proseške obrambe. Nekaj minut pred odmorom je domači vratar na robu kazenskega prostora podrl napadalca Primorja, sodnik pa je ta prekršek kaznoval z 11-metrovko, ki jo je Škabar zanesljivo realiziral. V 2. polčasu so nogometaši trenerja Del Zia, ki so nastopili zelo okrnjeni, igrali slabše, domačini so pritisnili, a naleteli so na odličnega Maurizia Fabrisa, ki je z lepimi posegi rešil svoja vrata in začasno 1. mesto na lestvici. OLIMPIA - BREG 0:5 (0:3) STRELCA: Buzzi 4, Rocchetti 1. BREG: Giglifand, Ota, Rocchetti, Švab, Zupin, Reja, Majevski (Štefančič), Bandi, Buzzi, Sancin, Tamaro (Crissani). Končno so Brežani igrali solidno in zasluženo zmagali. Nedvomno je bil glavni protagonist tekme Buzzi, ki je kar 4-krat zadel nasprotnikova vrata. Toda tudi ostali so igrali dobro, borbeno, tako da prav vsi zaslužijo pohvalo. Domačini so le v uvodnih minutah igre ogrožali vratarja Giglifanoja, nakar pa so Brežani prevzeli vajeti igre v roke in v 25. minuti dosegli prvi zadetek po zelo lepi akciji Sancina in Bandija. Drugi gol je bil enak prvemu, za tretjega je poskrbel Rocchetti vsak ponedeljek ob 21.45 na TV Koper - Capodistria ponovitev v torek ob 16.30 jutri v oddaji: • nogomet: Gaja-Zarja ali derbi Vzhodnega Krasa • košarka: in dve minuti pred koncem je Jadran TKB...? • rokomet: rokometne zvezde Krasa za odgovore na nagradno uganko (003866) 25991 po podaji Buzzija, a v 2. polčasu so Brežani le nadzirali igro in v protinapadu dosegli še dva zadetka. (E.B.) NAJ MLAJŠI MOSSA - JUVENTINA 0:6 (0:5) JUVENTINA: Pabio, Simone, Mažgon, Ambrosi, Zanier, Trampuš, Gallo, Peter Gergolet, Aljoša Gergolet, Černigoj, Pao-letti (Rassu, Pisk, Subani, Lorenzut) STRELCI za Juventino: Peter Gergolet 2, Gallo 2, Paoletti 1, Černigoj 1. Juventina je še vedno nepremagana. Z lahkoto je že v prvih dveh minutah dvakrat zatresla mrežo. Po dveh ne preveč lepih tekmah se je tako spet prebudila in z lepo igro zabavala navijače obeh ekip. V prvem polčasu ji je to prineslo še tri gole, zato je trener dal priložnost vsem rezervnim igralcem. Igra je bila še vedno živa, toda ne preveč odločna, tako da je dosegla »samo« še en zadetek. V soboto pa si bomo lahko ogledali neposredni spopad med dvema najboljšima ekipama: Juventino in Azzurro. (Aljoša Gergolet) CICIBANI PRIMORJE - BOR 0:0 MLAJŠI CICIBANI COSTALUNGA - BOR 0:1 (0:0) BOR: Jaš Gregori, Sorini, Longo, Berce, Zornada, Primosi, Štokelj, Grgič, Tuso, Caponi, Feruglio, Žagar. Najmlajši cicibani Bora so si — pa čeprav z avtogolom — zasluženo priborili dragoceno zmago proti Costalungi. Naši so bili skozi vso tekmo boljši, saj domačini niso niti enkrat resno zaposlili Borovega vratarja. Tekmo je vseskozi ovirala močna burja, saj je bilo skoraj nemogoče obvladati žogo. Igra se je tako odvijala pretežno na sredini. Po odmoru so borovci z burjo v korist ustvarili več priložnosti za gol, a zmagoviti zadetek so dosegli s pomočjo avtogola, ko se je po Štokljevem kotu domači branilec slabo dotaknil žoge in ukanil vratarja. Po golu domačini niso reagirali, saj so bili gostje boljši in bi lahko z nekoliko več sreče rezultat še zvišali. (dgr.) Na osnovnošolski olimpiadi Mikulusu šahovski turnir Ivan Mikulus, učenec 4. razreda osnovne šole Finžgar iz Barkovelj, je zmagovalec letošnjega šahovskega turnirja, ki ga je priredila Športna šola Trst v okviru osnovnošolske olimpiade. S točko zaostanka sta se uvrstila na drugo mesto Luka Žiberna (Gregorič-Stepančič) in Danilo Bozari (Širok). O turnirju bomo še poročali, (boj) ŠD BREG - SMUČARSKI ODSEK organizira sejem rabljene smučarske opreme, ki bo danes, 2. decembra v dolinski telovadnici od 10. do 13. in od 16. do 18. ure. SK BRDINA priredi 3. 4. in 5. decembra SEJEM RABLJENE SMUČARSKE OPREME istočasno s knjižnim sejmom, ki ga organizira openska knjižnica »P. Tomažič in tovariši«. Urnik sejma od 16. do 20. ure v Prosvetnem domu na Opčinah. SK BRDINA organizira "od 22. do 29. decembra zi-movanje na Rogli. Vpisovanje na sedežu vsak ponedeljek in petek od 20. do 21. ure. Informacije po tel. 212936. domači šport - domači šport DANES NEDELJA, 2. DECEMBRA 1990 NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 14.30 v Tamaiu, UL Giovanni 23: Tama! -Juventina 2. AMATERSKA LIGA 14.30 na Proseku: Primorje - Pro Ro-mans; 14.30 v Gorici: Audax - Vesna; 14.30 na Padričah: Gaja - Zarja 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Vermeglianu: Vermegliano -Sovodnje; 14.30 v Repnu: Kras - Begliano; 14.30 v San Pier dlsonzu: Isonzo - Mladost; 14.30 v Dolini: Breg - Don Bosco; 14.30 v Trebčah: Primorec - Stock NARAŠČAJNIKI 10.30 v Gorici, Ul. Baiamonti: Juventina - Gradese; 10.30 na Proseku: Primorje - Costalunga; 10.30 v Dolini: Breg - Do-mio; 10.30 v Bazovici: Zarja - SanfAn-drea NAJMLAJŠI 9.00 na Proseku: Primorje - Domio; 10.00 v Trstu, igrišče Campanell: Campa-nelle - Zarja ZAČETNIKI 9.30 v Domju: Domio - Zarja; 9.30 v Ločniku: Lucinico - Sovodnje; 12.00 v Trstu, igrišče Campanell: Altura - Primorje KOŠARKA PROMOCIJSKA LIGA 15.00 v Nabrežini: Sokol - Barcolana DRŽAVNI KADETI 11.00 v Trstu, Šalita Zugnano: Santos -Bor Radenska DEČKI 10.30 v Nabrežini: Sokol - Bor; 11.00 na Proseku: Kontovel - SGT hipodrom »MONTEBELLO« danes ob 14.30 DIRKA LASTNIKOV (Palio dei proprietari) DRŽAVNI FINALE 100.000.000 LIR ODBOJKA MLADINCI 9.30 v Trstu, Ul. Zandonai: Pallavolo TS - Sloga Sagor; 11.00 v Trstu, na L maju: Bor - Volley Club MLADINKE .11.00 na Opčinah: Sloga Koimpek OMA DEČKI 11.00 v Repnu: Sloga - Teknoprogres; 15.30 v Ronkah, Ul. F.Ui Cervi: ACLI -01ympia DEKLICE 9.00 na Opčinah: Sloga B - OMA; 9.30 v Trstu, Montecengio: CUS A - Bor FriU' lexport A; 9.30 v Trstu, na 1. maju: Bo* Friulexport B - Kontovel ROKOMET MOŠKA C LIGA 11.00 v Zgoniku: Kras Trimac - Tassina Rovigo 0.* PAUM«’'5 KOLESA DE PALMA GIULIANO Dl DONATO PRODAJA KOLES DODATNA OPREMA POPRAVILA TRST - Ul. U. Foscolo »lA Tel. 761020 Sinoči v Trstu v 9. kolu košarkarskega prvenstva C lige Jadran TKB z muko do novih točk Košarkarsko promocijsko prvenstvo Derbi Kontovelu JADRAN TKB • CONEGLIANO 89:80 (46:41) JADRAN TKB: Crisma 6 (0:1), Oberdan 5, Cuk 16 (4:6), Pregare 30 (10:12), atanisa, Sosič 2, Pertot, Merlin 13, Paulina 4, Smotlak 13 (5:6). CONEGLIANO: Damian 15 (1:3), Peccolo 11 (2:2), Biasin 22 (4:5), Gugel, -’valduz, Tolusso 4 (0:2), Lotto 15 (2:5), Ceccon 4, Vuanello 9 (0:3), Baldasso. SODNIKA: Genovino in Marcasso iz Vidma. PM: Jadran 19:25; Coneglia-9:20. ON: Jadran 23; Conegliano 17. PON: Oberdan (36). TRI TOČKE: rtcn®arc 2' Merlin 2; Damian 1, Peccolo 1, Lotto 1, Vuanello 1. GLEDALCEV: V svoji dosedanji najslabši prvenstveni tekmi so jadranovci premagali adnjeimščeno moštvo Conegliana in JL •• P° dveh zaporednih porazih knjižili nov par točk. In spet bi lahko Ponovili že »stari« refren: jadranovci t^rali zelo slabo, pomembni pa sta Naši pa se morajo za zmago zahvali-ride gostom, saj so jim v bistvu podano ,e točki. Conegliano je namreč v mtn. in v 31. min. vodil že za 10 (59:69; “osegli do oo. mu .Alacanovci pa so odločno povedli z nr j razliko 17:2 na 82:77 in tu se je P advsem razigral David Pregare, ki je . oz. 65:75). Gostje so nato i do 36. min. le še dve borni toč- vso tekmo v napadu igral odlično, saj je bil s 30 točkami tudi najboljši strelec srečanja. V zadnjih minutah je našim le uspelo obdržati mirne živce in tudi obdržati rahlo prednost do konca srečanja. Če izvzamemo Pregarca, ki je bil v napadu izredno razpoložen, so vsi ostali igrali pod svojimi sposobnostmi. Spet se je pri jadranovcih porajala že stara hiba, in sicer, da se prilagajajo nasprotniku: dobro igrajo proti dobrim, slabo pa proti slabim tekmecem. Sinoči pa je bil nasprotnik le prešibak, da bi jadranovcem spodletelo. Če bodo naši igrali kot sinoči, pa se v prihodnjem kolu v Vidmu proti CBU ne obeta nič dobrega, (bi) ZDA osvojile Davisov pokal ST. PETERSBURG — Z zmago v dvojicah proti Avstraliji so ZDA po osmih letih spet osvojile Davisov pokal. Potem ko sta v prvem dnevu Agassi in Chang premagala Fromber-ga oziroma Cahilla, sta odločilno tretjo točko zaZDA priborila Leach in Pugh, ki sta odpravila Casha in Fitzgeralda s 6:4, 6:2, 3:6, 7:6 (7:2). Kasparov in Karpov prekinila 16. partijo LYON — Kasparov in Karpov sta sinoči v 41. potezi prekinila 16. partijo za naslov svetovnega šahovskega prvaka. Bele figure je vodil Kasparov, ki se je odločil za škotsko otvoritev. Izid ostaja še vedno neodločen 7,5:7,5 točke. V odbojkarski C-l ligi jo je vodilni skupil v Trstu Borovke pregazile Latisano! OR ELPRO CUNJA - LATISANA 3:1 IJljlS, 15:4, 15:4, 15:7) jSOR ELPRO CUNJA: Vitez, Vidali, pacinovi, Maver, Traettino, Pučka, raus, Venier, Grbec, Stoper. ltfNe dogaja se ravno pogosto, da ka-2a?a. naša ekipa premaga vodilnega, srh N uspeh borovk v srečanju z do-lir, njim liderjem odbojkarske C-l jjp® še toliko bolj pomemben. Šlo je, Umf10 Nbko zapišemo, za pravcati tri-Snr;' saj so plave renomiranega na-nika, ki je v Trst prišel kot še prg^a nepremagana ekipa, dobesedno »hJ^a je to zmaga videorekorderja, 9oča 6Ve<< tehnološke škatle, ki omo-tenk ttenerjem-strategom, da do poti n°s,;' analizirajo vse pomanjkljivos-trenRSProt;nikovih ekip. In Borovemu ni rn f ■ Kalcu posnetkov Latisane res t0s anjkalo, saj sta se tile šesterki le-t erili ?e dvakrat v zveznem po-PfCV T°da še vsak scenarij je brezni n,meten: de interpretacija akterjev kot a višini. Na Borovi strani pa sinoči odst-i? ^ bilo na igrišču šest hollywo-s0 J" zvezdnic! S sijajnim servisom sProt Vu razgalile šibke točke otnen1^0vem sPreJemu in najprej nato pa povsem onesposobile 1 u Furlank. Kako močan in organi- ziran je ta napad, se je pokazalo v prvem nizu, ko je bil pritisk borovk na nasprotnika - zaradi slabega sprejema servisa - minimalen. Kazalo je bolj slabo. Toda od drugega niza dalje so plave sprejem uredile in se tudi v polju in ob mreži začele z železno voljo in požrtvovalnostjo enakovredno kosati z močno Latisano, vse dokler niso igralkam le-te povsem popustili živci in so se brezpogojno (in tudi klavrno) predale. »Servis je bil seveda naše najboljše orožje«, je po tekmi povedal trener Kalc, »a z blokom smo izničili njihove udarne točke v napadu.« (ak) GHEMAR - SLOGA KOIMPEK 3:0 (15:8, 15:13, 15:2) SLOGA KOIMPEK: Fabrizi, Grgič, Kosmina, Lupine, Marucelli, Milkovič, Mijot, Pertot, Sosič, Škerk, Žbogar. Slogino gostovanje se res ni rodilo pod srečno zvezdo. Na pot so slogaši-ce odpotovale brez poškodovane Ukmarjeve, za nameček pa si je takoj v prvi akciji, ko je bil rezultat še 0:0, resneje poškodovala gleženj še Katja Fabrizi, ki je morala tako z igrišča. Jasno je bilo, da bo naloga Sloge Ko-impex brez dveh standardnih igralk zelo težka, če poleg vsega še pomislimo, da je Ghemar res dobro zaigral. Izredno oster in nizek servis, močan napad in sinoči odlična obramba, so naše igralke prisilile k predaji. V prvih dveh nizih se je Sloga Koimpex sicer domačinkam uspešno upirala, v tretjem pa je popustila tako psihično kot fizično in prepustila Ghemarju obe točki. (INKA) Namiznoteniški turnir Miličeva presenetila Z osvojitvijo prvega mesta na državnem turnirju v Ascoli Picenu je kra-sovka Katja Milič pripravila izredno presenečenje. Na tem tekmovanju, ki predstavlja kvalifikacijsko preizkušnjo za državno prvenstvo, ni štartala kot favoritinja, saj je bila postavljena šele na 8. mesto. V finalu se je srečala s Kitajko Tiao Ji, ki ima državljanstvo San Marina, in jo je premagala z 2:0 (21:18, 21:13). Erika Radovič je z isto nasprotnico tesno izgubila v četrtfinalu, v dvojicah pa je par Radovič-Milič zasedel 3. mesto. Danes je na sporedu posamično tekmovanje mladincev in mladink, na katerem bodo branili barve Krasa Marijan Milič, Biserka Simoneta in Monika Radovič. (S. M.) CICIBONA - KONTOVEL 48:82 (22:35) CICIBONA: Bogateč 4 (2:2), G. Bajc 2 (0:2), Simonič 2 (0:1), Cecco, I. Bajc 16 (3:5), Bordon 3 (1:2), M. Pertot 9 (3:4), Lip-polis 10 (2:2), Čebulec 2, B. Pertot. KONTOVEL:- Grilanc 13 (0:2), Gulič 6 (3:4), Rupel 2, P. Sterni 2, Pahor 10 (6:6), Starc 7 (1:2), Civardi 17 (3:5), Štoka 20, Čuk, Daneu 5 (5:6). SODNIKA: Romano in Fuligno. ON: Cicibona 24, Kontovel 14. PON: Simonič (31), Lippolis (33), Bogateč (40). TRI TOČKE: I. Bajc 1; Grilanc 1, Gulič 1. Kontovel je še naprej nepremagan: tudi včeraj je brez težav v slovenskem derbiju premagal Cicibono in tako spet potrdil vlogo favorita za napredovanje v višjo, D ligo. Tekma je bila v bistvu izenačena le v uvodnih potezah, nakar so Kontovelci dobili pravo orožje, s katerim so uveljavili svojo premoč. To orožje pa je bila igra pod košem, kjer sta predvsem izstopala Peter Štoka in Igor Civardi, ki sta bila z 20, oz. s 17 točkami tudi najboljša strelca srečanja. Poleg tega so cicibonaši izgubili nekaj žog zaradi zgrešenih podaj in tudi zapiranje pod košem v obrambi ni bilo zadovoljivo, kar je omogočilo Kontovelcem, da so si kaj kmalu priigrali zanesljivo prednost, ki so jo nato stalno večali. Cicibonaši so v nadaljevanju povsem popustili, kar je še olajšalo delo gostom, ki so tako zlahka pospravili še en par točk. Naj omenimo, da sta obe ekipi nastopili v okrnjenih postavah, (bi) DOM G OMETAL - PETROLIFERA 73:67 (35:30) DOM GOMETAL: Gruzovin, Kocjančič 1, Košuta 27, Ambrosi, Orzan 11, Semolič, Battello 2, Dornik 2, Puiatti 20, Prinčič 10. PON: Danielis, Kocjančič (izključen). SON: Dom 27, Petrolifera 22. 3 TOČKE: Puiatti 6, Košuta 3, Orzan 1. Domovci so včeraj dosegli drugo prvenstveno zmago proti solidni ekipi Pet-rolifere. Končni rezultat ni pravi pokazatelj poteka srečanja, saj so bili Brumnovi varovanci vseskozi boljši tekmec. Domači strelci, z izjemo dobrega Košute, tokrat niso bili zelo natančni pri metanju na koš, zato so se temu primerno potrudili in izkazali v obrambi, (af) DRŽAVNI KADETI LATTE CARSO - KONTOVEL 55:88 (27:46) KONTOVEL: Ban 4 (2:2), Kralj 9, Milič 8 (2:8), Kapun 4 (0:1), Briščik 2, Gulič 23 (7:10), Budin 19 (3:3), Daneu 2, Vodopivec 2, Gregori 15 (1:2). TRI TOČKE: Kralj 3, Budin 2. Čeprav brez strelca Rebule so Kontovelci zlahka prišli do novih točk, saj so bili v vseh elementih boljši od gostiteljev. Že v prvem polčasu je bila premoč naših več kot očitna, tako da so imeli za igranje priložnost prav vsi naši košarkarji, ki so se tudi vpisali med strelce. (I. E.) DEŽELNI KADETI DOM - ITC 82:100 (47:41) DOM: Zavadlal 20, Silič 13, Pečanac 7, Lograsso 15, Skok 15, Bordon 8, Primožič 4, Čovi. PON: Zavadlal v 35. min., Covi v 39. ON: Dom 27, ITC 14. TRI TOČKE: Silič 1, Pečanac 2. Prevelika želja do zmage je tokrat privedla domovce do poraza. Sicer so bili Brumnovi varovanci v prvem polčasu enakovredni nasprotniku in zaključili so s prednostjo šestih točk. Povsem drugače pa so igrali v nadaljevanju, ko so bili nezbrani, in pomanjkljivi tako v napadu kot v obrambi. (Primožič) FERROVIARIO - BOR 78:95 (44:48) NARAŠČAJNIKI A SKUPINA POGGI BASKET - BOR 92:102 (47:54) BOR: Bandi, Verri, Cupin 12, Gregorič, Porporati 4, Gallopin 19 (2:5), Grbec 18 (5:8), Samec 19 (:11), Giacomini, Coloni, Korošic, Rustja 29 (1:4). TRI TOČKE: Samec 2, Gallopin 1. Borovci so zasluženo premagali solidno ekipo Poggija Basket, in to po izenačeni igri. V drugem polčasu so naši povedli že za 17 točk (69:52). Gostitelji so se v zadnji minuti nevarno približali našim na sedem točk, več pa niso zmogli. Za lepo zmago gre pohvaliti vso ekipo. (F. S.) DON BOSCO B - KONTOVEL 87:81 (43:40) KONTOVEL: Vavpetič 29 (3:7), Milič 2, Spadoni 19 (1:2), Križman, Gerli, Daneu, Cingerla 2, Devetak, Malalan, Černe 15 (1:3), Vidali 6, Vatta 8. PON: Cingerla (39). Po dokaj poprečni tekmi so naši po^ vsem zasluženo izgubili, saj so bile skoraj vse akcije le sad individualnih potez, medtem ko je Kontovelova ekipa povsem odpovedala glede skupne igre. Gostitelji so pokazali večjo voljo do zmage in so tudi zasluženo slavili. B SKUPINA BREG - SANTOS 82:92 (46:45) BREG: Cah 5 (3:5), Koren 19 (4:11), Pin-tarelli 7 (1:2), Mingot 6, Klabjan 4, Bandi 3 (1:2), Gobbo 10 (4:7), Canziani, Žerjal 28 (4:12). PM: Breg 17:39. PON: Bandi (20), Mingot (31), Cah (35), Žerjal (40). Proti enakovredni ekipi so Brežani zdržali le 27 minut, nakar so gostje, ki so imeli na razpolago več enakovrednih menjav, dosegli prednost 8-10 točk, ki so jo obdržali do konca tekme. Boljša od ostalih v vrstah naše ekipe sta bila Žerjal in Koren, ki pa sta bila pomanjkljiva pri izvajanju prostih metov. (D. Čok) TURNIR »SPITFIRE« RICREATORI - BOR 75:57; BOR -POGGI BASKET 47:75. Smučarski skoki za SP Mlerju prva tekma PeH^E PLACID — Avstrijec Andreas sknr,er ^e. s bokoma 87 m in 85 m in s to J3111111! 226,5 točke osvojil prvo mes-za a Prvi tekmi v smučarskih skokih kainVe.tovni pokal. Na 70-metrski ska-p0i.’C1 J6 bil drugi lanski zmagovalec iti gg Finec Ari-Pekka Nikkola (84 m Atis: J?)' tretji pa je bil njegov rojak boliš' r minen <87 m in 84 m)- Nai-5. Jugoslovan je bil Franci Petek s 13 (oT;orn (84 m in 84 m). Tepeš je bil Samo o in 79 m)' Ulaga je bil 21., Gostiša 26., Matjaž Zupan pa 40. šahovska olimpiada ulimni^a — P° 13. kolu šahovske MolcU sta vrstna reda naslednja: ZDA SZ 36,5 točke, Anglija 33,5, Vaška 3i i Jugoslavija A in Ceškoslo-B°iqa ..,5 (1), Indija, Islandija, Kuba in točk srz • ZENSKE: Madžarska 32 24.5,'ju^ 81 t1). Kitajska 27, Bolgarija Ob rok aviJa A in ZDA 23'5 greš pinp olimpiade je bil tudi kon-ien Flor ^a Prsdsednika je bil potr-JjgoslovflR?,0 Campomanes (Filipini). P°dpredS j v.e^emoister Matanovič ženska rokometna C liga ^IfS0V^e SPet Zma§ale KRajo j p^oti iertli nas^nr^0 3' zaporedno bli?e.v Ll*™ so.se uaš .0seqieV 6 ?° včeraj neprič !°io letošni' S.°lidni eki.Pi iz “j. V derbiju moške odbojkarske C-2 lige Bor Agrimpex - Valprapor Imsa V moški in ženski D ligi Izenačen boj samo v prvem setu Dva poraza BOR AGRIMPEK - VALPRAPOR IMSA 3:0 ( 17:16, 15:6, 15:11 ) BOR AGRIMPEX: Stančič, Giačca, Ai-ello, Marega, Palin, Starc, Meton, Paga-nini, Batič in Rudes VALPRAPOR IMSA: Buzzinelli, Aleš in Mitja Feri, Lavrenčič, Lutman, Diego in Rajko Petejan, Tomšič, Vogrič, Prinčič in Berzacola Tako kot v lanskem prvenstvu so borovci tudi letos v domačem nastopu premagali Valprapor Imsa. Za nameček sta se oba derbija končala z istim izidom, z razliko, da je bil v lanskem obračunu izenačen drugi niz, ki se je končal na razliko. To pot pa je bil izredno izenačen prvi set in na koncu pol preobratov, saj je trajal rekordnih 42 minut. Po uvodni izenačenosti so prevzeli vodstvo gostje in najprej povedli z 10:7 ter kmalu potem še za dve točki več. Mladi Goričani si zaslužijo pohvalo redvsem za dober sprejem, odličen lok, zanesljivo igro v obrambi in protinapadu. Ko je bilo stanje 14:10 za Valprapor Imsa, bržkone nihče ni verjel, da bodo borovci poskrbeli za preobrat, saj so zaradi slabe obrambe dosegli zelo malo točk s protinapadom, ki je običajno njihovo najboljše orožje. Končnica seta je bila prava kriminalka z neverjetnim razpletom. Gostje so zapravili nič manj kot 11 set žog, borovci pa so razliko najprej znižali za točko, po treh menjavah servisa, do dvanajste pa so se dokopali po dveh menjavah, tako da jim je uspelo v enem mahu izenačiti. Kot zanimivost povejmo še to, da je Bor Agrimpex dose-el 14. točko kot prvo s protinapadom, ri stanju 15:14 so Petejan in tovariši zapravili še poslednji dve žogi za osvojitev seta, ki se je končal z minimalno razliko v korist Tržačanov. V ženski odbojkarski C-2 ligi Končno oboji uspešni AGOREST POSOJILNICA SOVODNJE - PRATA 3:2 (15:7,15:10, 15:17,11:15,15:12) AGOREST POS. SOVODNJE: Zavadlav, Vižintin, Roner, Luvisutti, Krašček, Braini, Fajt, Scozziero, Orel in Florenin. Zmaga je pač zmaga in prvi letošnji uspeh združene goriške ekipe je še toliko bolj dobrodošel in dragocen. Za zmago so se morale Goričanke pošteno namučiti in potruditi. Na začetku je kazalo, da bodo gostiteljice zlahka opravile z nasprotnicami, ki so tudi bile še brez zmage. V prvih dveh nizih so gostiteljice zaigrale odlično in povsem zasluženo povedle z 2:0. Toda domačinke so v nadaljevanju močno popustile ter izgubile tretji set na razliko in potem še četrtega. O zmagovalcu je tako odločal tie-break, ki je bil sicer izenačen, a končal se je v korist Goričank tudi po zaslugi navijanja gledalcev. Goričanke so pokazale nekaj lepih akcij in vidno je bilo delo trenerja in igralk na treningih. (I. Rojec) SOKOL INDULES - JUNIORS CASARSA 3:1 (15:5, 15:2, 12:15, 15:10) SOKOL INDULES: Pertot, Vidali Ušaj, Škerk, T. in L. Masten, Visentin, Drasič, Ciocchi, Conestabo. Sokol je zabeležil četrto zaporedno zmago. V postavo je trener De Wal-destein vključil mlado Drasičevo, namesto Pertotove, ki se je na petkovem treningu poškodovala. Nabrežinke so začele poletavno ter dobile uvodna niza. Z dobrimi servisi so spravile v težavo nasprotnikov sprejem. Juniors ni zdržal ritma domačink in je grešil v vseh elementih. V tretjem nizu pa preobrat: Nabrežinke so popustile na vsej črti in dovolile igralkam Juniorsa, da se zberejo. Obe ekipi sta veliko grešili in niti menjavi Ušaj-Škerk ter Pertot-Drasič pri domačinkah nista pomagali. V četrtem nizu so De Waldesteinove varovanke spet igrale kot na začetku. Pri vodstvu z 12:2 pa so nekajkrat zgrešile v sprejemu in kmalu je bilo 12:10. Domačinke pa so le imele dovolj moči, da so zmagale. (VIP) ♦ Po nesrečno izgubljenem prvem nizu so Goričani močno popustili in tudi kakovost igre je občutno padla, tako da so imeli Stančič in tovariši zelo olajšano pot do četrte prvenstvene zmage in osvojitve dveh dragocenih točk in so še naprej med najboljšimi v ligi. (G. F.) OLVMPIA CDR - ROZZOL 3:2 (9:15, 15:6, 15:8, 4:15, 15:9) OLVMPIA CDR: J„ S. in A. Terpin, Cotič, Černič, Breganti, Dornik, Kom-janc, Bensa, Milocco, Pellegrin. 01ympia je začela tekmo precej živčno, in to predvsem, ker so se mladi igralci zavedali pomembnosti srečanja. Rozzol sicer ni posebno dobra ekipa, znal pa je izkoristiti vse hibe domačinov, ki jim predvsem v sprejemu in v servisih ni šlo od rok. Šele v drugem in tretjem setu je 01ympia zaigrala tako, kot na nekaterih prejšnjih uspešnih tekmah. Z zagrizeno igro in skoraj stoodstotno natančnim napadom je osvojila oba seta, zatem pa se je v igri gostiteljev spet zataknilo v sprejemu. Četrti niz so morali prepustiti gostom, v tie-breaku pa so kmalu premostili psihološko krizo in od menjavi igrišča so že vodili za tri točke (8:5). V nadaljevanju so vztrajali z dobro igro v napadu, ki je tokrat deloval zelo dobro, kar je tudi omogočilo pomembno zmago. (I. Č.) MLADINKE BOR FRIULEKPORT A - JULIA 3:0 (15:0, 15:1, 15:5) DEKLICE BREG - RICREATORI 1:3 (12:15, 15:4, 13:15, 13:15) BO FROST FIUME VENETO - SOČA SOBEMA 3:1 (15:8, 15:7, 13:15, 15:9) SOČA SOBEMA: L, Š. in M. Cotič, Battisti, Muscau, Tomšič, Pisk, Čau-dek, Klede, Černič, Čevdek. V mrzli telovadnici je Soča Sobema naletela na dobro razpoloženega nasprotnika. Domačini so že od vsega ‘začetka prikazali hitro in učinkovito igro ter spravili goste v težave. V odločilnih trenitkih so naši nekoliko popustili in prepustili prva dva niza ekipi iz Fiume Veneta. Z zbrano igro v obrambi in hitrimi napadi so sočani zasluženo osvojili 3. set. V četrtem nizu sta se moštvi stalno izmenjavali v vodstvu do devetice, nakar je našim športna sreča obrnila hrbet in poraz je bil neizbežen. (Poldo) ŽENSKA D LIGA AL LEDRA - KONTOVEL 3:1 (11:15, 15:10, 15:12, 15:4) Tekma je bila v prvem setu izenačena. Kontovelke so dobro začele ih zmagale v prvem setu. Odtlej pa so Huminčanke z dobrimi servisi nadigrale Kontovelke, ki so razmeroma gladko izgubile. RADIO OPČINE Spored oddaje »Tedenski športni komentar Radia Opčine«, ki bo jutri ob 18. uri, je naslednji: NOGOMET: italijanska A in B liga, amaterski nogomet: ali je res Zarja nad vsemi? KOŠARKA: Jadran TKB doma proti zadnjeuvrščeni ekipi v ligi; ODBOJKA in NAMIZNI TENIS (komentar); SMUČANJE: začetek svetovnega pokala v alpskem smučanju in afera Elan. Zima je pred vrati. STAR01/8 mm šport • * Narodna ul. 160 OPČINE Tel. 213193 se vam priporoča z veliko izbiro zimske opreme. ŽELITE IMETI DNEVNIK DOMA, ŠE PREDEN SE PREBUDITE? ŽELITE BITI O VSEM OBVEŠČENI ŽE ZGODAJ ZJUTRAJ? Sl ŽELITE VESTI, KI JIH DRUGI ČASOPISI NIMAJO? STE KDAJ POMISLILI, DA BI SE NAROČILI NANJ? Dnevnik vam vsak dan že zgodaj zjutraj lahko prinese raznašalec, zato ne odlašajte in se naročite! ... dobro jutro vam želi primorski M. dnevnik Ne odlašajte in prihranili boste 29.000 lir, saj boste ves december prejemali naš dnevnik brezplačno. Ne odpovejte se ugodnosti in nam sporočite svoj naslov med 8. in 12. uro na telefonsko štev. 7796-331 v Trstu ali 535723 v Gorici. Ze naslednje jutro bo časopis na vašem domu!