Poaamesne Stevllkes N avadne Din >—*75( ob nedeljah Din 1'-—* .TABOR« tartj. wk rta. mma •tdelj« •• prmilm, rt 18. mi ■ datumom oulcdnjeo« dM tar itoa« murčoo po prtu O 10—, m or Mmatro D 1*' - , dootn^M m rta D «•-, m rtrt< Dl*—. Nor ort H pti mmm .TABORA* »ARlBOa, JrtlrtMdh. Mor.A PoSlAlria BTačilftr« ffoteVlni. Cena danaSnle itev, 75 ra. TABOR P »laatu« Številka* Navadna Din —•75, ob nedeljah Din 1*—s UREDNIŠTVO m .rta). o Mar* boru, Jnrrioeue «L it- 4. L »»d* •tropje Telefon inter«rt» it. 276 UPRAVA — nahaja a Joriičavi •lici it 4, pritličje desno. Telo->m M. 24* - SH-> p o st n otokov** «W U .1*1 •in naročila besa d«aoi> m m astro ~ BoVnpipi mm mm oro^ojo Naslov Maribor, četrtek 15. oktobra 1925. «i BORZA. CURIH, (Avala), 14. oktobra. (Izv.) Pariš 28.425, Beograd 9.20, London 25.105, Berlin 128.40, Praga 15.85, Milan 20.40, Newyork 518.75, Dunaj 78.10, Br tise el 23.60, Budimpešta 0.0072G, Veslava 85, Sofija 3.775, Bukarešta 2.50. Pašič v Beogradu V soboto skupščinska seja. — Razplet : BEOGRAD, 14. okt. Ministrski pred-»anik Paši<< je prispel v Beograd danes ob 8, ur.i v spremstvu soprogo, kabl-inaga šefn Boška Hrmtiča in policij-Bta?& ^jubiše Lazareviča. Na po- Ma*v8°r>?a 3prej°’i: njegov namestnik doi_ Gjuričič, prometni -minister Raste p *n o^bje ministrskega predsed-^ sa‘ . a«ič se je teko,j odpeljal z avtom in‘j!°^stan° vanje. I zgled a jako zdrav Wh£k°j po- Prihodu m je udeležil važ-fftri j'nferenc. Ve« pre-dpoldan je kon-klub r -8 Predsednikom rnd!|ka.!skega je ski.kjubo 2 i v k o v i č e m. Za soboto fc,Bb'^na plenarna seja radikal škrga ffih p’ ?a katero vlada v političnih kro-^^Jvečje zanimanje, dei..* juvvnost živahno komentira » ‘vo. dn so ostali člani vlade, ki no Senzacionalen odmev Pivkovega članka v „Taboru“ ^BOORAD, 14. oktobra. Današnja * °Htika« komentira članek o sporazu-*M* * radičeve!, ki ga je objavil posla-n°c dr. Pivko v nedeljskem »Taboru« In ®aglnša, da je ta članek izzval v Zagrebu veliko senzacijo. Politični krogi so si sedaj na jasnem o stališču samostojnih demokratov napraon sedanji vladi. Skupina radikalov zoper sporazum RR . BEOGRAD, 14. okt. Uvodnik novegn "ste. »Pokret«, ki ga financira neka skujte* radikalov, ki so proti sporazumu B, je izzval v političnih krogih veliko Racijo. sed Uvf>dniku pribija člnnkar, da nima težim zamumrnovaB nlkalklh u-da *°Vi Bosch n o značilno je, da je vi a »,‘r8 'oliko parlamentarno večino po dn v.?0171 ^^sposobna za delo, kljub temu j', Pnirlamemit s toliko večino lahko a‘ kot amerlfkanski stroj. Naša vlada in popolna «tal!*?!nlzacl|a sodišč Primorju > BEOGRAD, 14. oktobra. V jugoslo-v^skth diplomatskih krogih je izzvala to i VJ;nem«irjenje vest iz Rima, da je .kraljevski dekret, ki določa, da so aisif ® vse vloge pri sodiščih, ki -8an® v italijanskem jeziku. Ta manjši«? en zlasti proti jugoslov. «JVtu p -vV Primorju in nemški v Tri-!5js*' ,1Ca:kovat| je, da bo zunanje mike tVn_ «torilo v Rimini potrebne kora-2 l ' naših jezikovnih interesov -o* Mlnl,ter za vere proti sarajevskemu škofu. **m£?GRAI>’u trkt-MlnUW ™ vere t^«raya predložiti ministrskemu evetu Sdu Pr°..‘ ^ara'1€vakeTn,u knenojkofu ** W- njegovega prot državnega wr®tinarodnega delovanja. 'ezen skupščinskega predsednika. ^dn^GRAD, 14. okt. Skupščinski predla Tr‘fkovič je ©bolel na vnetju ja ?Aj 0‘ ■Zdravniki so mu svetovali, da da j.®11® v postelji dokler ne ozdravi ai ne govori mnogo. situacije v radikalskem klubu. bili obveščeni o -Pašičevem prihc.du, niso udeležili njegovega sprejema. Tudi v Zagrebu ni sprejel Pnšiča noben politik. BEOGRAD, 14. okt. Med prometnim ministrom Radojevičem in bivšim prometnim ministrom' Staničem je nastal spor. Stanič je napadal v »Politiki« dosedanje delovanje prometnega ministra Radojeviča im uporabljal pri terni žaljivke. V nekaterih krogih resno računajo, da bo radi tega prometni minister primoran odstopiti. BEOGRAD, 14. okt. Po točnih informacijah našega poročevalca se bo vršila izmed,nn .skupščinska soja v soboto 17 t. m. ob 4. uri popoldne. Na dnevnem redu je določitev dnevnega reda prihodnje seja, ki se bo vršila v pendeljek ob 10. uri. nakar s« bo zaključilo sedanje za sedanjo. -a- Nemško slavje v Celovcu Maribor, 19. oktobra. Nemški listi očitajo, da Slovenci motimo dobre sosedske odnose med Jugoslavijo in Avstrijo, ker smo slavili 51ot-nioo plebiscita na Koroškem. Nemci bi h-oteli, da bd mi tega dne ali molčali ali pa žalovali. Toda molčati niiamo mogli in tudi žalovanje bi bilo odveč. Ako so v Gradcu in na Dunaju mnenja, da proslava koroškega dne moti dobre odnose med o-bema državama, vprašamo: Čemu so pa priredili Avstrijci v nedeljo v Celovcu tako mogočne proslavo svoje »zmage«? Teh proslav se je udeležil sam predsednik avstrijske republike dir. Hainiseh. Na »a-mih proslavah in v časnikih ni bi lo slišati niti ene prijazne besede o Ju goslavi ji. S pravo nemško prepotenco se je msiglašalo, da je ljudstvo izgfialo »srbske vsiljivce* i. t. d. Vse to se je godilo ob udeležbi najvišjih pred-etavitejjev avstrijske republl/ke. Če so Avstrij-d pred petimi leti «zm'B,gali«, Čemu jim je bilo treba sedaj s takim pov-clairkom in tolikšnim pempom slavit! 5!etniro plebiscita? Treba je bilo zato, da oh tej priliki pokažejo uirbi et orbi, da je Korcšika samo nemška dežela in da nima nihče pravice, govoriti o onih tisočih, k1 niso Nemci in katerih prava domovina ni ne Avstirija ne Nemmja. Avstrijska vlada jo due 11« t. m. na izzivalen način o-devbrlla vma, nasilja nad 'koroškimi Šlo-venci in pokazala, dg je hinavska po-MJza, če se na Dunaju izgovarjajo z nv-tonoms-kim d-elokrogoim Korošcev in trde, da^ne morejo preprečiti kirivic. Vsi Avstrijci od oficielnjh do neofieielnih «ro^Tv’ s« si edini v tem, da je treba Koroške Slovence prejkomogoče asimilirati. potujčiti, da se »briše vsaka sled slovenstva^ ma. sedam jih avstrijskih fcle-h. „ 1 Se hoteli, da bi v Jugoslaviji opustili v*i, kar moti dobre odnose. Mi nočemo kaliti dobrih odnosov, ne more-mo Pa tiste vloge, v kateri bi nae hoteli videti Avstrijci., ftmo glo-l-oko pre priconi, da se je ne bas znatna večina koroških Slovencev odločila za Avstrijo radii tega, ker se je: j, strup potujčevanja razlezel pregloboko v narod, ne d>a bi sicer že rn.zkro.iil n.iog^ovo RloA’en«ko duševnost; 2. se je plebiscit vršil v kaotičnih po-vojnih razmerah, ko Jugoslavija še ni bila dovolj utrjena im zadosti popularna mod koroškim ljudstvom. Lepa j« ta, da mi ne bi smeli doti dm-ska svojemu prepričnmju, medtem k0 bi »zmagovalci« smoli slaviti Mifto ofielel-uo Sletnico plebiscita in' hujskati prot' nas« dirŽBjVli Bolj ko bodo Avstrijci germanizirali, bolj radikalni glasovi se bodo čuli na naši strani. Vsekakor so bile slavnosti v Celovcu take, da jo docela v skladu z našo narodno častjo, če smo tudi nisi v takem obsegu in toli odločno povda-rili slovenske itn jugoslovanlsike pravice do naših rojakov onstran Karavank. — Kar pa se tiče mirovnih pogodib, naj le Avstrijci lepo molče. Dobro vemo, kedaj in zakaj zagovarjajo njihovi velenem-ški n a c i o n a 1 isti nedotakljivost, mirovnih pogodb. Ted® j namreč, kadar zavračajo naše koroške težnje. Sicer — v-miEinlfestacijiah za ujedlnjenje z Nemčijo al'i za razširjenje nemških mej na slovetroko ozemlje — imajo o sonžer-mon.-ki pogodbi samo zaničljive besede in si ničesar bol j ne žele ko da bi jo lahko raztrgali na koščke! Slavnosti v Celovcu so dober memon-to in naj bodo na Dunaju prepričani, da -» ga pravilno razumeli! kronika — Nova obrtna nadaljevalna šola V nedeljo 11. t. m. sp je ustanovila na Gomilškom1 v Savinjski doliind nova obrtna nadaljevalna šola za-občino Gomil ako, Grajsko vas. Št, Jur. ob Taboru in za dele Št. pavelske in braskuvške občino. Bila je to prav mična prireditev, kateri so prisostvovali polog precejšnjega števila vajencev tudi zastopniki krajnega šol.-koga svet® gomtiske občine in o-brtnega društva* katero je samo vodilo s hvalevredno marljivostjo akcijo za ustanovitev šole. V Svojem nagovoru je zadružni nadzornik g. Založnik iz Maribora vajencem in obrtnikom razložil pomen obrtnih nadaljevalnih šol, nakar se je vršilo vpisovanje vajencev. Šola bo štela okrog 19 vajencev rn vajenk Poročamo o tem i,z razloga, ker j-e ta šola najlepši dokaz, da so slični zavodii zelo potrebni in priljubljeni tudi v kra-jih, ki po po pretežni večini kmetijskega značaja. Za ustanovitev šole inia nejveč-j-o zaslugo predsednik obrtnega društva g. Keblušek. Šolsko vodstvo je prevzel solnki upravitelj g. Jože Jainh iz Orle vasi. Vprašanje šolskih počitnic. Učite ljica nam piše: Vaš list je objavil že več člankov, ki so se izrekli proti temu da bi se šolsko l.ctb na deželi in sicer na bivšom Štajerskem začelo v septembru Pisali so te članke večinonra učitelji, ki so lovci, vinogradniki ali posestniki Dovolito, da se sliši tudi drugo mnenje. Učitelji in učiteljice, ki poučujejo nižje razrede, nikakor niso istih misli. Nam se zdi idealno izenačenje počitnic po vsej državi. V septembru in oktmru prihajajo majhni otroci lepo redno v šolo, kar je za začetnic pouka velikega pomena. Ako pa se šolsko leto začne v novembru, so majhni otroci ovirani v obiskovanju šole visled slabega vremena, mraza in pownm-j>k«.nja tople obleke. Vsaka novotarija pač vznemirja ljudstvo, dokler se.ji. ne navadi. Treba je počakati i-n privadilo se bo i ljudstvo’ i učiteljstvo za nove tkl-*itntee. Konferenca narodnih mnnjjiin. V četrtek se bo pričela v 2onevi konferen ca narodnih manjšin. Na seutankih ho zastopalo narodne manjšine 40 delega-tov-- Po dcisedanjih poročilih ko na inv ljent delegati i7, Poljske. Ukrajine, Lit ve, Romunije, Belorusije. Jugoslavije. Madžarske in Švodiske, Svrha konference je, da voditelji izmenjajo misli o reševanju manjšinskega problema. — Glavno bo formiulaoljft nekaterih načel. Po katerih bi naj manjšine živele v •lclardu 7 nmrorlno večino diržave, v kateri bivajo. -- ‘fP.OOfl vojpih sirot v Jugoslaviji. Na t reg ra jakem »j,.tnala so je ned«*>v'»*> mernlr. zagovarjati Pad; tatvine !41etna vojna sirota. Njen zagovornik .je ob tej priliki izjavil, dn je v državi 40 000 vojnih sirot, ki ne dobivajo od nikoder po-mo-či. Ne sjmeimo se tedaj čudili, da se neprestiaino čuje o nedoletnih tatovih. Omenjena airota je bl-lia- ob-snieim radi ukradenih 6 Din in četrt kilograma sladkorja na dve mesečno ječo. — Zopet nravstvena afera v Sarajevu? Iz Sarajeva poročajo: Ves profesorski zbor T. sarajevske gimnazije je tožil znanega širltelja etične obnove gosp. Leto: VI. -> Številka: 234. Vidovima radi trditve pri neki sodnijskl razpravi, da so nekateri gimnazijski profesorji vodili svoje učenke v stanovanja, kadar so bile njih soproge odsotne. Ta novost je vznemirila v»o sarajevsko javnost, ki nestrpno pričakuj® procesa. Redni pomorski promet med Vladivostokom in Hamburgom. Iz Moskve poročajo: Vzhodno azijska pa-roplovna družba v Vladivostoku bo vzpostavila redni promet med Vladivostokom In Hamburgom. Službo bosta vršila dva parnika. — Nemci na Češkem »e ne morejo zediniti 7A enotno fronto. Iz Prage poročajo: Opozlcijonalno stališče nemških strank, ki je prišlo do izraza posebno pri pretresu proračuna, je sprožilo misel, da se osnuje do prihodnjih volitev enotna nemfka fronta. Enaik poizkus r® je ponesrečil že letošnjo spomlad, ker neiunki gpeijalni domokrat.ie niso hoteli sodelovati tudi po volitvah. Kakor d-o-znavsimo, nemški soc. dem. tudi to pot ne bodo niti sodelovali niti kandidirali na skupili nemški listi. Svoj sklep utemeljujejo s tem. da hočejo doseči svobodno svoje zahteve v nekaterih papo. gah. — Kri radi vode. Originalen vzrok za krvolitje je dal neki spor v glavnem, romunskem mestu. V Bukarešti trpe namreč veliko pomanjkanje vode. Prebivalci nekega mestnega dela eo jemali vodo srnino iz enega vodo jak®, okrog katerega so se ljudje neprestano potepali. Rn-bi tega le policija ukazala zapreti vodnjak. 2ojna uvasa je nruadla delavce, ki ko pokrivali vodnjak, Razvi. la se je strašna bitka, Tekom hote so Vle ubite 3 osebe, a 18 pa je bilo ranjenih. Proti odebelosti SKtSf;' »Vilfanov čai“ s(rokovnl»kl, -i i I Dobiva se v vseh lekarnah in drogerifah ! Prozvafa: Kem. pharm. laboratorll Mr. D. VILFAN, Zagreb, Mica 204. A. 1448 — _________________ ...,n..a Harlorike vesti: Maribor t4. oktobra l«5 ni Smrtna ltosa. Danea zjutraj ob (L uri je preiminul po težki, mučni bolezni blagi in zaslužni šolnik *o«p. Marta® Vodenik, upravitelj* IV. deške Sol« v Mariboru. Pogreb bo v petek dne 16. h m. 0b S. uri popoldne iz mrtvašnice n« Pobrežju. Blag mu spomin! _ i m .Tugoslovenska Matica je prejel* devet mladinskih knjig in zb}rko »nami od »Dijaške kongregacije rea-lčanov y Mariboru«. Najlepša hi vala! Poan®-majte! m V naše poročilo o govoru g. gen«-rala Mni*trn, ki smo ga objavili v torkovi številki, se je vrinila pomota, lc«r simo nauiireč v naiglici prišteli majorja Lavriča med mrtve. Zadevni pasne v govoru g. generala Maistra se glasi; »Na te svete zastave pripnite rdeč« trakov®, krvavordeče trakove, in napišite nanj« iimona Kranjc, Sirnik, Sreftko Pn®e®r, Malgaj in sto drugih junakov, ki so padli za Koroško. Tn na. «n trak napišite Ime major Lavrič, ki je bil naš prvi bojevnik v zansdnl Koroški in začetkom1 leta 1919 težko, težko rainjen.« V toliko sedaj nfivedeno poročilo popravljamo^ m V Higljenskem tečnju bo pr&davil nocoj ob pol 29 uri g. dr. med. Ante rič o tuberkulozi. Predavanje bo s filmom. Ker je tuberkuloza za alkoholizmom druga na j ven j a sovražnica našega naroda, bi bilo Želeti, da bi se zaolttd-vega predavanja udeležili tudi oni, ki sicer ne obiskujejo redno h i gl jenskega tečaja »Ljudske univerze*.- Pre-davanJe bo v veliki kazinski dvorani. m Ponravl. Med oglasi V včerajšnji številki te izšla zahvala g. notarju tir. Franca F i r h a s a v napačni obliki ln jo peprrvljanio na željo g. jubilant* sledeče: Srčna zahvala, katero »« mno-go-brojne pismeno,- brzojavne, ustmene ln Časopisne Izraze ljubeznivega spomina na mojih 80 let In za ob banket® loka zn n o Tni čast s tem izrekam ve*ur U-deleženeem. vKnkcmu posebej,« — Notar dir. Franc, Fj,rha®. Strm , VT 'A D (5 if« V M ar m o rti, (Ine 13. olttobra 1925. /UKNOZA PLAŠČE, RAGLANE, SUKNJE V VSEHMODNIH BARVAH JESENSKE NOVOSTI 1788 1 on) Češki tečaj. Oni, ki ero se priglasili asa otbdskovainje češkega tečaja, se opo-izarjiajo, da začne pouk dne 16. oktobra ob 18. (6.) rani v I. nadstropju v Cankarjevi šok. Oni, ki ee še niso prijavili pri jg. Brarešu v Vetrinjski ulica 26, naj to čim preje storijo in pridejo v petek b tprvemra predavanju. Na tečaj se predvsem) opozarjajo ibratje in sestre Sokoli Pristojbina za pouk bo minimalna. — jKiratfca slovnica češkega jezika se dobi [pr knjigarni WeixL, katero naj prinese KVBaJkdo seboj. i m Ravnatelja in učiteljstvo naših srednjih šol prosimo, da o pozore mladino višjih razredov na zanimivo predar •vanje iz oblikujoče umetnosti, ki bo tjratri, v četrtek ob 20. uiri v kazinski dvorani (»Ljudska uniiivierza«), Predaval bo na poziv tukajšnje Jugoslov.češkosl. Illge g. dr. Fran Mesesnel z ljubljanske univerze o znanem češkem1 umetniku Vojtehu Hynaisu. Predavanje bodo 'spremljale številne škioptične slike. — Sestop je prost. m1 Slovenski in srhohrvatskl tečaj. Ljudska univerza otvori poseben tečaj iz slovenščine in srbohrvaščine za začetnike in one, ki že nekaj znajo. Priglasiti se je osebno ali pismeno pri tajniku prof. Favai-ju, gimnazija. Urnina 2—3 'Din. 1 — Darovi Jugoslovenskl Matici. Ju- jgoslovenski Miaitici so darovali g. dr. F. FirhatS, notar o priliki 80. letnice 200 Din, folub »Primorskih kegljačev« 200 Din in Franjo Majer, trgovec 200 Din, za kar ae tem) potom najtopleje zahvaljujemo. ml Darovi narodnim dobrodelnim društvom. O priliki osemdesetletnice se je . lega vina z otoka Rab, iz la-petnih viaogr*d«v. Predpisujejo [ in priporoJajo ga zd.avaiki ■kod sigurno radikalno zdravile za sledeče bolezni: Slabost, 'j,onemoglost, bledoličnost, ma-; Jarijo, rahitidisa in kot robo-t rans te stomachicum. Razen j.Jtga se priperoia porodnicam in rekonvalescentom. Ferro-; maltocbina so priporoča tpdi i otrokom za dober tek ia kar |..je poglavitno, ne kvari želodca, N temveč ga ojaiaje in poveia apetit Ferromaltochina „Usmi-ani* originalna steklenica od 350 gr. vsebine se debi po vseh lekarnah, a kje ga ne bi bito, •e naročuje pri izdelovatilju. Pazi na ime: Ferromaltochina „Usmiani*. Ime in znamka po sakom zaščitena. Varajte se jponarejepih znamk. Ferromal-j.Aoehina izdeluje edino lekarna {^Dsmiani, Rab (Dalmaeija). Zalite vajte specialni cenik, katerega se polije brezplodno v J vpogled. Številne zahvale in priznanja so v pogled. 9163 Itoonantl se sprejemajo dnevno ' na obed in večerjo. Cena Din 15. Restavracija .Kosovo*, Maribor, Grajski trg 1. 2903 loba t 3 posteljama se odda. Naslov v upravi. 2199 {■ zakonce brez etrok se ' iščejo sobe s souporabo kuhinje ali s Itedilnikom. Tit opremljenih sob na razpolago pri »Marstan*. 2192 tostreSnlca, poštena in delavna, se za popoldan iiie Flala 800 K. Vprašati Jurči-'Jeva ni. 8/II., demo. 2209 lamanjava hiše. Zamenja se lepa dvonadstropna hiša v Maribora, sredina mesta, proti enaki hiii r Celju. Hiša se tudi takoj proda. Upravnillvo Gregorčičeva ulica 8. 2201 Porcelanasto posodo, z» kavo in čaj za 6 in 13 oseh, dobite najceneje pri F rd. Vincetič, Slovenska ni. 10-. 2161 Higljenldna brivnica se vsem slojem priporoča. Postrežba lista, prvovrstna. Dijaki imajo ob sobotah in dan pred pra mikom popust. Vjekoslav Gjurin, Jurčičeva 9. . 1933 štampiljke vseh vrst ia velikosti izdeluje najceneje Zi-naueria naslednik T. Petan. Aleksandrova s. 43, dvorišče. 3198 Denarnice, lolske torbice, mape in jermene za knjige, nahrbtnike kakor tudi različne kovčeke in torbice za potova nje priporoča Ivan Kravos, Aleksandrova 13. Slike za legitimacije Foto-atelie Japelj.. Aleksandrova cesta 25. „Trgov*ki dom“ vhod na droiiiču. 2062 Ves Maribor go vori da se prt Vicelnu najsolidnejše in najbolje kupuje posodo, kuhinjsko kakor emajlirano, pločevinasto težko, znamke„Herku!es“ in lahke vrste čehoslovaškega proizvoda, nadalje vlito železno, emajlirano, pločevinasto, prvovrstno alumin Jevo posodo Iz naj boljših tovarn ter stekleno, porcelanasto in kamenito robo. kakor tudi vse druge kuhinj, potrebščine A. Vitel, Maribor, Glavni trg 5. Radi uvedenja specialnega blaga sem cene blagu dokler traja zaloga MT znatno znižal "98 Lepa izbira klobukov, čepje, srajc, spodnjih hlač, jegerovega perila, damskih hlač, ovratnikov, robčkov, kravat, nogavic, svilenih bluz, šalov, trikotaže, fine parfumerije in drugega blaga. B.Veselinovič in Komp. Maribor* Gosposka ul. 26 ?v; : Službene objave MOLHB. V ljo dne 18. t. mi se vrši na igrišču IS»Jk Maribor ob 'Al 1. uri prijateljska tek® Mura-Merkur in se delegira kot sodnik g. Šepec. Ob .16. uri popoldan ISSa-Maribor - SK Ptuj, sodnik g. Peheirn.--Službo joči odbornik g. Voglar. TajnU" : ISSK Maribor : VSK Varaždin. Prijateljska tekma se odigra v Varaždin0 v nedeljo dne 18. okt. 1925. _ . : ISSK Maribor poživlja bivše igr?1’ ce moštva 1920, da oddajo rienniudo®9, opremo prostornemu mojstru. ^ Kino Apolo kino predvaja danes in jnitrf elegantno društveno dramo v 6. dejanjih »Usodni slučaj«. V glavnih vloga nastopata splošno znana ruska igr*^ Natalija Lisonko in Nikolaj Rimski J, k sta dobila že neštetokrat svetovna Pjl" znianja. V Mariboru imamo le redkote^ daj srečo, naslajati so ob njrami igralski Uimetnosti. Kratka vtselidna »UsodnCg® slučaja« je sledeča: Helena, mladia fe0" »pa je živela samo za svoja drvia otročička* a mioža je »araeiman-jala. Obdajam jo je ogromno bogastvo, a ljubezni poznala. Nenadoma je njen soprog odpotoval v Afriko in ona jevčaisu njo?0' ve odsotnosti spoznala mladega komi®' niškega častnika, ki se je smrtno zali11' bil vanjo. Že sta se do govori la,, da P°' begneta skupaj, vendar pa Helena 11 mogla pustiti otrok in je ostal® do®0* Iste noči se je vrnil njen mož domov i® opazjl pri vili silhvcti dveh ose*b. Dazj burjen je nameril revolver, a sluga, je stal poleg njega, mm je nairner0 prečil, s tem, da je žrtvoval sebe. c.ija je bil® tako zavozi j ana, da_ ]© hi' častnik obtože uboja in obsojen na smrt, vendiar mu je usoda prizanesla. Helena se je pokorila možu in živela s1** v sreči in dolu za svoje potomstvo. NEW YORK je naslov filma, ki f,8 bo predvajal Apolo kino od 16.—20. t.®-Poleg običajnih predstav se bodo vršile tudi šolske predstave pod vodstvom učiteljev ob 14. in 16. uri. Dijaki uživ*.<° popust samo pri šolskih predstavah 10 sicer stane: zaklopni 4, L 3, H. 2, IH-dina