DELAVSKA / POLITIČEN DNEVNIK v St. 29. V Ljubljani, petek 5, februarja 192* 5. Leto I. Izhaja vsak delavnik ob 11. dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12./II. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Ljubljana, Breg 10-12. pritličje. Ček. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo. Naročnina za državo SHS znaša mesečno: v Ljubljani in po pošti 20’— Din, po raznašalcih izven Ljubljane 22’— Din, za inozemstvo mesečno 32-— Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane l-— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1*— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2 25 Din. Pri večjem številu objav popust. Vse za vero, dom in stranko. Naša (politična javnost in naša mlada država doživljata in preživljata vsak dam nove krize in vladne 1'zpremerobe. Bogata pravijo, da je naša država in da ibi gospodarsko življenje moglo v njej sijajno cveteti vsled obilico pridohnin viseli gospodarskih panog in naravne raznolikosti. Pa čudno, mi moremo govoriti in čutiti bogastvo isaono na krizah, na preminjajočih se vladah. Krize so pri nas namreč jako drage, nove vlade .še bolj, sestavljanje vlad pa tudi ni poceni. Seveda, ker je treba krize reševati, in ker je vladna, zdaj strankarska kriza in tudi osebnostna kriza vedno na površju, ni čudno, da ni časa za reše-vanje gospodarske krize, ki so jo ustvarili neosnovano visoki davki, slaba valutna kalkulacija, enostransko razmetavanje državnega denarja, ter nesocijaina neurejenost industrije. Opažamo pa, da ta gospo-rtrcmka ikriiza in tudi državna kriza gre v smer, ki bo nujno rodila samo dvoje stanov: na eni strani absolutni kapitalizem s svojo brezobzirno reprezentanco, na drugi strani bedno delavstvo in bedno urud-ništvo, propadajoča obrt in izmozgane zadolženo kmetije po deželi. Tako se bomo do dobra približali razmeram v Romuniji. Yr naših .strankah je vedno polno govora o idealizmu, 'debate v skupščini se razpletajo v okviru osebnostnega izpodrivanja, klerikalcu ^bijejo predlog, ki naj je magari noher, demokrati, demokratom pa tstotako klerikalci, to pa zato, ker so vsi tako dobri državljani, da jim je strank^ ve£ kot država. Naš par-Jatnent včasih čisto sličen Srednjeveškim cerkvenim zborom, koder so se prerekali ,0 pristnosti Veronikinega pita in Kristusovih las. V našem par amentu se v tako ogromni gospodarski krizi debatira o ■ var jo prejšnji a™ n‘ min®ter Pohabil na vsa n-1. bSoi^f Pr(>?6to> pozabil P Privijanj,, in. zidanje .šol. pač 5? moraio ^ slovenskim šolam, da m ..jo ueemeri šteti recimo ne tnimlvajse_ ampak dvajset tri. /nano nam: je, ‘da m vojno ministrstvo nabavilo od Cehov in Francozov njim 'PO»™V^aracijo _ Maurer - puške; Manliohea-oe zmetalo v skladišča; pozabilo pa, da rajo kasarne, da je moštvo raztrgano in da posamezne občino že zdav_ na tožijo erar za neplačano najemnino mestnih kasarn. Vemo, da «e pri presojanju kvalifikacij ne ozira na faktične 'sposobnosti, pač pa se vse opredeljuje in nastavlja, po ■strankarski pripadnosti, to je taki ||rjPadnosti, ki je všeč vsakokrat-sor?u "ministrstvu tega ali onega re-fdedi *in ^ pripadnost ni v skladu, uje ,jr01 Puščanje iu novo nastavljali mogoL11' -smrtjo Jakoba, njegovega bivšega diw.atomka. lo je brez dvoma stvar preteklosti', a ^ ^ J?' šasti je prihodnjosti. Tudi jih ne moje spravit, v zvezo z nikomur iz svoje nep- izme. Ne dvomi pa, da vsebujejo, ° , 'e ve' Ijaijo, skrit nauk za tije^0vo lastn° ; sklene, zapomniti si vsako. besed o, kr jo sl,s, m vsako stvar, ki *» vidi: /lasti hoče opazovat, svoio senco, čim se pojav,. Pričakuje, da mu bo odkrito vedenje njegovega bodočega bistva konec niti, ki ga pogreša in mu pomagalo razrešiti ta zagonetni vozel. (Dahe pwb.) Kultura. REPHRTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama. Začetek ob 20. uri. petek, 5. febr.: Koncert bolgarskega vijolinskega virtuoza Saše Popova, izv. (Dramske cene.) ti. februarja, sobota ob 15. pop.: »Za narodov blagor«, dijaška predstava po znižanih cenah. Izven. Opera. Začetek ob pol 20. uri. petek, 5. febr.: zaprto. G. februarja, sobota: »Srce iz lecta, Poziv na ples, Capriočio espagnole«. Red C. Di laška predstava petdesetletnice rojstva Ivana Cankarja bo v ljubljanskem dramskem gledališču v soboto 6. t. ni. ob treh popoludne. Vprizorjena bo Cankarjeva komedija »Za narodov blagor«. Pred predstavo bo govoril o Cankarju pisatelj in urednik Franc Albrecht. Nedeljska operna predstava. V nedeljo, 7. t. m. ob 3. pop., se poje v operi znana melodijozna Massenetova opera »Manon« z gospo Lovšetovo ter gg. Banovcem, Betettom in Mitrovičem v glavnih vlogah. Predstava je ljudska in veljajo za njo znižane cene. Uprava opozarja zunanje posetnike, da naroče lahko sedeže potom dopisniee pri. upravi gledališča. Te vstopnice ostanejo •rezervirane do V* na 3. pri operni blagajni. Danes v petek ob 8. uri zvečer v dramskem gledališču koncert violinskega virtuoza Saša Popov. Predprodaja vstopnic v operi. Svetovnoznani pevec Šaljapin nastopi v Beigradu in Zagrebu. Kakšen program si izvoli, še ni znano. Gledališka javnost želi da bi Šaljapin pel naslovno uiogo v operi Musorgskega »Boris Godunov«, s katero si je umetnik pridobil svetovno slavo. Za svoj koncert v Beigradu prejme Šaljapin 170.000 dinarjev. Pesnik in kulturni delavec Mirza Safvet (dr. Safvetbeg Bašagie) proslavi te dni petintridesetletnico svojega •književnega dela. Ko je pred leti kot mladenič priobčeval po raznih listih svoje pesmi, ki so bile polne muslimanskega in orijentalskega življenja ter -fttgaia, jih je vsa balkanska javnost sprejemal^ z največjim zanimanjem m priznavanjem. Posvetil se je profesorskemu Poklicu. Študiral je na Dunaju, proučeval predvsem orijentske Jezike in promoviral za doktorja mo-droslovja. Od 1. 1900. do .190«. je predajal v višjih razredih sarajevske gim-nazije arabski jezik in slovstvo. V tej dobi je ustanovil prvi muslimanski list »Behar«, ki ga je prvo leto sam urejeval. Obenem je osnoval dijaško Podporno društvo »Gajret«, nato pa GJdruženje muslimanske omladine«. Mirza Safvet, ki je bil rojen 1. 1870. ^ Nevesinju, je vse svoje življenje posvetil prosvetnemu in humanitarnemu delu, zato pripravljajo petintridesetem proslavi njegovega delovanja razne svečanosti. Stanovanjska beda in čudna praksa višje inštance. Značilen in poučljiv je naslednji kako reakoijonaren je sedaj ve-bikVT1' zakon o stanovanjih in pravil-(Hte(?0cluQsno naredba o izvrševanju nlka-p kako 8e ta na škodo najem-laga. 0 etarca lahko uporablja in raz-Nek postransW1 111 kraj sta hišnega la.stuiennu''n‘r’. ~ j® dobil od je kupil, odpo/- k! dotično poslop- miral stanovanjc’. ker kui)ec rek,a' komi popolnoma vtt sohe-.kar je po zobalo dolgoveznih pro!£n;D\bi 1W J0’ gala novi lastnik ■' “,ta prcd,a' fiaj bi se jima dovoliia zamenjava stanovanj. Temn varjal lastnik one hiše, v kateri^V'8^ j . , 1 • • 1 , stanu- je kupec dosedaj 1x1 v katerega • ... n 1 1 stano- vanje naj bi se ušel 11 odpovedani. Ker je menjava stanovanj mogoča le sporazumno z obema hišnima last-, bikoma in je lastnik hiše, v kateri stanuje kupec, ugovarjal, se je tri namera izjalovila. Nu to je stanovanjsko fiodi-nakazalo odpovedanem stanovanje, ' katerem biva kupec, toda proti temu » 'l°- pritožil lastnik dotično druge In se — mimogrede omenjeno je ta lastnik bančni denarni zavod — in glejte, čudo golemo, kaj se zgodi! Višje stanovanjsko sodišče je dodelitev stanovanja odpovedancu razveljavilo, češ, da govori stanovanjski zakon le o tem, da razpolaga stanovanjsko sodišče prve stopnje le z »že izpraznjenimi« stanovanji, a stanovanje dotičnega kupca, ki je našemu človeku stanovanje odpovedal, pa efektivno še ni »prazno« ali kakor pravi zakon »izpraznjeno«. Bože moj, ali se ne pravi to iskati dlake v jajcu? Saj bi se bila vendar odpovedanec in novi lastnik selila v istem momentu in bi naravno postali obe stanovanji za oba prizadeta v istem momentu v resnici prazni, ali »izpraznjeni«, obenem pa bi se bili obe-dve stanovanji v istem momentu zasedli, ker bi se bili obe stranki preselili. In tako bi bilo ustreženo kupcu hiše, ki bi se rad vselil v svojo hišo, in odpovedancu, ki se mu mora novo stanovanje nakazati prvensteno po določilih zakona. Toda ne. Ustreglo se je pritožbi buržuja-kapitalista in to z naravnost gorostasno razlago mrtvega besedila okornega stanovanjskega zakona, ki je neroden in nepraktičen tako, kakor so bili nerodni njegovi duševni očetje Sedaj čaka odpovedanec v svojem dosedanjem stanovanju, ker na cesto vendar ne more po zimi, kupec, lastnik posesti, pa ne more v lastno hišo! Živela pamet! Križem sveta. Ženska pri starih Indijcih. Iz stare indijske pravljice o ustvarjenju se zrcali jako lepo takratno mišljenje Indijcev o ženskah. Pravljica pripoveduje, da je stvarnik najprej ustvaril moža, ko je pa hotel ustvariti še ženo, je uvidel, da je porabil vso snov. Zato je moral ustvariti ženo iz vseh mogočih sestavin. Dal ji je najlepšo zaokro-ženje meseca, valovite linije in upogljivost kače, dražestno oklepanje slaka, lahno utripanje bilke, vitkost in usbo-čenost vrbove veje, baržunasto mehkobo rože, lahkoto perja, krotek pogled golobice, pavovo domišljavost in prevzetnost, dijama.ntovo trdoto, končno pa še mačjo zahrbtnost in pretkanost. Chamberlain, zunanji minister Velike Britanije — demokrat. Kakor poročajo angleški listi, namerava angleški kralj ministra Chamberlaina radi njegovih zaslug v Locarnu, odlikovati z visokim redom, ki ima francoski naslov »Pour le merite« (Za zasluge). Kralj Jurij je Chamberlainu ponudil tudi plemstvo, kar pa je ta odklonil z besedami: »Hočem ,da me kličejo kot so zvrili mojega očeta prosto gospod Chamberlain.« — Enako kot Chamberlain je odklonil plemstvo italijanski politik Giolitti, ko ga je hotel kralj Emanuele 1. 1912. po italijansko-turški vojni imenovati za vojvodo su-nejskega. Pri nas se pa vsak tepe za razne svetosavSke stepene. Papiga. Avstrijski trgovec, ki je potoval po Avstraliji, je poslal svojemu bratu na Dunaj nenavadno lepo in naučeno papigo. Ko se je vrnil, je najprej vprašal: »No, kako vam je bila všeč papiga? V zadregi je spravila iz sebe gospodinja: »Malo pusta je bila!« »Pusta? Za božjo voljo, pa je niste spekli in snedli? Štirinajst jezikov je govorila!« Brat je tlesknil z rokariii: »Ježeš Marija, zakaj pa ni nič rekla!« O Veličanstvih. Nekoč je saški kralj pozval k sebi dr. Zeissa, intendanta dvornega gledališča v Dresdenu. »Zeiss! Aha optik iz Jene«, si je mislilo veličanstvo in se jelo z intendantom poogvarjati o daljnogledih. To je trajalo četrt ure. Končno je pobočnik kralja opozoril, da to ni optik, marveč intendant njegovega dvornega gledališča. »No,« je odvrnil kralj, se o gledališki umetnosti tudi nič ne razumem.« Ko so 1. 1911, ob znani kitajski revoluciji rezali Kitajcem kite, so jih odkupovali inozemski prekupčevalci in delali z njimi imenitne dobičke. Svojo robo so pošiljali povečini v Ameriko In Evropo. Sedaj pa je ta kupčija 'zpričo takozvane »dečje frizure« ponehala. — Omeniti pa je, (la se dečja trizura že izgublja, in da je dame velikega sveta v kratkem ne bodo več nosite. Dnevne novice. Zgodba o petih prstih. Nekoč je bilo pet prstov. Prvi — Ninčič pravi pijmo, drugi — Radič piravi jejmo, tretji Stojadinovič pravi, kje bomo pa dobili, četrti Prihičevič pravi, ej, mami bomo vzeli, a peti Janjič reče: »Jaz pa povem vse atu — Pašiču. Nato so pa skočili vsi nanj in ga nabunkali. Ata je vse izvedel, a je z jovijalnim obrazom izjavil vsem skupaj: »Deco, nemojte, inače pa radite, štogod hočete, samo da glasate za proračun! Ogromna moč in ogromno delo! »Slovenec« poroča pod velikim naslovom: »Krščansko soeijalno delavstvo na Dunaju« i. dr. tudi sledeče: »Dunajsko krščansko soeijalno delavstvo je imelo 31. jan. svoj redni občni zbor. O poslovanju organizacije je poročal predsednik, poslanec Leopold Kun-schak. Krščanska delavska zveza za mesto Dunaj ima 4800 rednih in plaču-jočih članov. V zadnjem letu je priredila 175 sestankov in zborov. Organizacija je v 1776 slučajih uspešno posredovala za službe. Zelo delaven je tajnik Bahrading, ki je imel sam 33 shodov in sestankov samo v dunajskem mestu. Zbor mu je izrazil posebno zahvalo.« Velika je res ta moč in še večje delo krščanskih socijaleev na Dunaju. Ako so povsod tako močni, ni čudno, da morejo socijalni demokratje v Avstriji vladati in ne vemo Zakaj so potrebni še oni napadi v »Slovencu« na avstrijsko soeijalno demokracijo. Gospoda je silno skromna. Mi na »Slovenčevem« mestu bi kaj takega niti ne priobčili* marveč se skrili pod mizo.. Nova opozicija. — Dosedaj smo po-.nali le opozicijske poslance, nikakor pa opozicijske velike župane. No, pa imamo tudi to vrsto opoziei jonalcev v naši državi, in sicer baš v naši pokorni in pohlevni Sloveniji. »Jutranji list« piše namreč, da je mariborski veliki župan prešel v opozicijo, to pa zaradi tega, ker je od patrijotskega plesa pri Goetzu v Mariboru, krenil naravnost v privatno stanovanje dr. Lipol-da, kjer da so bili zbrani i Pribičevič, i Žerjav i drugi taki državi nevarni opozicijonalci. Kot veliki župan naše male države in še manjšega političnega življenja bi ne smel na ta ponočni sestanek — pravi »Jutranji list«. Nak, radičevi listi so pa res v vsem modri in dosledni. Usmilite se nas! Namreč tistih, ki moramo dan za dnem po tržaški cesti. In teh nas je na tisoče in tisoče, ker je Tržaška cesta močno obljudena, tam je tudi tobačna tovarna, in torej ljudi, ki morajo tod, vedno zadosti. Tako zanikrno in neverjetno zanemarjene ceste je malokje še celo v Ljubljani sami, ki se v pogledu blatnih cest in ulic lahko kosa z najbolj zaostalim slavonskim gnezdom. Članom gerent-skega sveta bi prav iz srca privoščili kratek izprehod po tej cesti. Mislimo, da bi nato pač ukazali, da se mora vsaj 'trotoar za silo urediti, da ne bodo ljudje grdega dne kar obtičali v blatu, odkoder jih bo treba rešiti s posebnimi •dvigalnicami, ki jih bo morala občina na svoje stroške tja pripeljati. Škandalozno, vnebovpijoče, odurno je stanje te ceste, in zlasti trotoarja. Blata je tam toliko in takega, da mora pa-sant ob vsakem koraku želeti naglo smrt tistim, ki so te neverjetne zanemarjenosti krivi. Pod nogami se udira, ni samo razdajajoči sneg in dež in vse drugo, je še to, da je tam teren ilovnast; bedni zemljan mora tod ob vsakem koraku dobesedno do gležnjev v blato. Večkrat se je že pisalo v našem in v drugih listih o škandaloznem stanju te ceste, pa nič ne pomaga. Izgovorov ni za občino, ker za silo posipati vsaj trotoar ni nobena težka reč in zato ni treba posebnega proračuna. To je le zanemarjenost, zanikrnost, •slovensko azijatska lenoba in brezbrižnost! Posipajte vsaj trotoar, vsaj za •silo, pasja noga! Sodrug dr. Lev Winter, znani češki socijalni politik in prvi minister za soeijalno skrb v čsl. republiki je slavil koncem januarja svojo petdesetletnico. Izvoljen je bil v parlament prvič 1. 1907., bil od takrat nepretrgoma eden najvplivnejših govornikov čsl. soc, demokracije v dunajskem parlamentu, po prevratu je bil član revolucijonar- ne Narodne skupščine ter bil 1. 1920. in 1925. izvoljen v poslansko zbornico. Prvič je bil minister za soeijalno politiko do 15. marca 1920 in drugič je bil imenovan na to mestb 28. marca 1925. Vsi važnejši delavski in socialnopolitični zakoni na Češkoslovaškem so njegovo delo. Zlasti prednjači tu njegovo delo za soeijalno zavarovanje delavstva, ki je bilo uzakonjeno 1.1924. Sodr. Winter je znan tudi po svojih socialnopolitičnih in narodnogospodarskih delih in spisih. Koln svoboden. 30. jan. so zapustile okupacijske čete angleške armade z vsemi svečanostmi Koln, ki je bil od njih zaseden nad sedem let. Od slej bo vzdrževala red zopet nemška policija. Na mestu, kjer je vihrala doslej angleška zastava, je zaplapolala belo rdeča barva mesta Koln, ki jo je množica navdušeno pozdravljala. V kratkem dobimo iz Francije nove zlatnike in sicer po 20 Din. Pravijo, da je izdelek lep. Pa .naj kdo še pravi, da ne napredujemo — če drugega ne poleg strahovite brezposelnosti in gospodarske krize, imamo vsaj nov denar. Samo radovedni smo, koliko je zlatnike zaračunala Francija. Navadno so dražji, kot pa je vreden izdelek. Bosna je čudna dežela. Zadnjič je doživela strahovite povodnji, ki so zrušile več domov in zahtevale tudi mnoge človeških žrtev, sedaj je pa dočakala potres, ki je ponekod dobro zmajal stene. V mariborsko carinsko afero, ki je dvignila toliko prahu in vrgla carinsko uradništvo v tako slabo luč, je dosedaj zapletenih 12 znanih oseb. Izmed teh jih je sedem carinskih uradnikov. Pri spomladanski poroti se bodo morali že zagovarjati. Žrtev poklica je postal progovni čuvaj Ilija Jeftimovič iz Skoplja. Svojo službo je vršil na mostu čez reko Vardar. Ponoči ga je vrgel vlak v reko, na mostu so dobili sam o ostanek noge in nekaj krp obleke. Požar v Celju. V sredo zvečer je nenadoma izbruhnil v Celju požar in Sicer v tovarni testenin »Savinja«. Zgorela je streha in precej zaloge. Škodo cenijo na 300.000 Din. Kako je nastal požar še ni dognano. Napadalca, ki je oropal in težko ranil posestnika Toplaka iz Dornove pri Ptuju so že ujeli. Je to 18-letni fant, že večkrat kaznovan, pohajač in nevaren tat. Igranje z ognjem je rado usodno. V Trnovem pri Varaždinu je šla neka mati po opravkih v hlev, petletnega otroka pa pustila pri ognjišču. Otrok se je igral z ogorki in prižigal dračje, pri tem se mu je pa vnela obleka. Ko se je vrnila mati iz hleva, je bil otrok že ves v opeklinah in čez dve uri Je tudi v strašnih mukah umrl. Samomor. Mornariški časnik Le-pold Kunc, ki je bil nedavno premeščen iz Kotora v Novi Sad, se je te dni ustrelil. Vzrok samomora je baje neozdravljiva živčna bolezen. Prebrisana tatica in vlomilka se je pojavila v Ljubljani. Posla je zelo vešča. Vedno srečno odnese pete. V kratkem je zopet obiskala dva stanovanja na Starem trgu, V brvetri Sl je »izposodila« 425 Din, v driigem pri 300 Din. Ima pa najbrž dobro zavetišče, ker je ne morejo zaslediti. V Vojvodini razsajajo že dalj časa številne roparske tolpe, ki so prizadejale prebivalstvu že nešteto zla. Oblasti so jim sicer že na sledu, vprašanje pa je, če jih dobe tudi v roke. Nesreča. Mizarju Rudolfu Novaku je odrezala žaga prste na desni roki. Neprevidnost. Učitelj O. F. si je hotel z britvijo odstraniti nadležna, kurja očesa, pa so pri tem ranil. Za ranico se ni brigal, šele ko mu je noga izredno zatekla, je šel k zdravniku. Bilo je krvno zastrupi jen je, ki bi kmalu zahtevalo amputacijo noge, da ni v zadnjem momentu iskal pomoči pri zdravniku. Prireditve. Društvo nameščencev mestnega dohodarst venega urada bo imelo 6. februarja 1926 svojo prvo veselico v vseh prostorih Mestnega doma v Ljubljani. Prireditve. Celje. Podružnica »Svobode« v Sp. šiški priredi v Zadružnem domu dne 6. febr. t. 1. predavanje .s temo: »Izobrazba delavstva . Predava sodrug dr. Tuma. Začetek ob 19. uri. Dne 13. febr. se pa vrši občni zbor podružnice. Vabljeni vsi člani. Šport« Sodrugom-športnikom! Odslej bomo vodili v našem dnevniku po možnosti stalno dnevno športno rubriko, priobčevali bomo vesti o važnejših športnih dogodkih tako domačih kot mednarodnih, posebno pa o športnem pokretu med delavstvom. Ker nam primanjkuje prostora, bomo morali tudi mi v svojih poročilih omeniti le važnejše stvari. Športne društvene vesti naj naše organizacije oddajajo v upravi med 16.—18. uro. Delavska reprezentanca Moskva - Berlin 7 : 0. Kakor smo že na kratko poročali, je nastopila v Berlinu delavska reprezentanca Moskve proti berlinski reprezentanci, katero je porazila v nepričakovano visokem razmerju. Rusi so predvedli lepo in fair igro, polno tehničnega znanja, kakor dokazuje že sam rezultat. Omembe vredna je tudi disciplina, ki je vladala med moštvom. Prijetno je vplivalo na prisotno mnogobrojno publiko tudi to, da je reprezentanca na povelje kapetana po doigrani tekmi izvajala nekake proste vaje, kar naj nadomestuje masažo. Pričakujemo, da se bo tudi med nami kmalu porodila misel sličnih nastopov, kar bi nedvomno tudi služilo ojačenju skupne solidarnosti in večjemu razmahu športnega pokreta samega. Domače prireditve. V Belgradu je ostala prva tekma med državnim prvakom SK Jugoslavijo in BSK (Beo-gradski športni klub) neodločna v razmerju 2 :2. Kakor se vidi, bo borba med navednima kluboma za prvenstvo belgrajskega podsaveza jako ostra. Oba kluba razpolagata z izbornimi močmi, Jugoslavija bolj v napadalni, a BSK v krilski vrsti. V Ljubljani je LNP tekme za zimski pokal preložil na poznejši termin, ko bodeti igrišči prosti snega. Mislimo pa, da bi se dalo to še drugače in prej doseči, ne pa se ravnati po geslu: Bog ga je dal, bog naj ga vzame. O zimsko-športnih prireditvah bomo poročali prihodnjič. »Pa ne vsi!« Demonstrativni incident na Pribičevičevem shodu v Celju, ki ga je povzročil celjski podžupan g. Gobec, narodni socijalist, je bil celjskemu občinstvu povod živahni raz pravi. Ko je celjski odvetnik dr. Kalan kot predsednik demokratov pri otvoritvi zborovanja govoril, kakor da je v imenu celotnega celjskega občinstva pooblaščen prepevati slavo g. Pribiče-vieu, se je zaslišal med improviziranim aplavzom in živijo klici, močan in opravičen medklic: »Pa ne vsi!« Na to so pa patentirani nacijonalisti dotični-ka izrinili iz dvorane. Velika večina Celjanov je medklic odobravala. Centralno vodstvo narodnih socijalistov v Ljubljani pa bo najbrže Gobca izključilo. V znamenju časa. Celjski oficirski zbor je priredil v soboto proslavo svete Save, v prostorih Narodnega doma. Prejšnja leta se je ta prireditev prirejala v hotelu »Union«. Odkar pa je prišlo to poslopje v slovenske roke se prireditev v isti hiši ni več izplačala in to vsled bojkota celjskih Nemcev. Letos je pa oficirski zbor sklenil prirediti proslavo v Narodnem domu. Mi beležimo to vsled tega, ker se je ravno ob enem in istem času vršil v Celjskem domu (Deutsches Haus) Pribičevicev shod, na katerem so peli slavo gosp. Pribičevicu in Žerjavu, češ, da gre baš njima glavna zasluga, da je prišlo nemško poslopje v slovenske roke. Narodni dom se pa prvič posetili korporativno tukajšnji Nemci, ter se prav dobro zabavali v družbi jugoslovanskih oficirjev. Omeniti moramo še, da je bila proslava od slovenske strani slabo obiskana. Koncentracija buržu-azije gre počasi ter z veliko težavo svojo pot naprej. Volitve v Delavsko zbornico. Bivši celjski podžupan in vodja narodnih socijalistov g. Drago Žabkar, je menda avanziral do tajnika sam. demokratske stranke. Celjski narodni socijalisti so odpovedali pokorščino centralnemu vodstvu v Ljubljani in sklenili, zapustiti Juvane in Žabkarje. Vendar to ni motilo hitrega Žabkarja. Videli smo, kako se je zavzemal za demokratsko kandidatno listo ter tekel iz enega komtoarja v drugega in animiral razne podjetnike, da mu preskrbijo glasovnice. Saj je to tudi čisto razumijb vo; med delavce si kapitalistična gospoda sama ne upa. Zato ji prav pride pomoč od katerekoli strani in od katerihkoli ljudi, samo da vlove kake gla- sovnice, ki bi jih sicer kapitalisti sami ne dobili. S tem je pa tudi že povedano, komu taki ljudje služijo. Celjsko gledališče. Dramatično društvo v Celju ima celjsko gledališče v zakup ter dobiva precej veliko subvencijo od celjske občine. To društvo pa ima tudi neke vrste monopolne pravice v gledališču, ker se šteje, ne vemo zakaj, k najbolj kvalificiranim dramatičnim društvom. To društvo je faktično bilo lansko leto precej agilno in je nudilo občinstvu dokaj lepih predstav. Naenkrat pa je zaspalo. Nič se ne sliši več o njegovem delovanju, nobene predstave ne priredi, prijela ga je pristna slovenska bolezen nedelavnosti in nevztrajnosti. Ce ne marate več delovati, pa prepustite gledališče drugim dramatičnim društvom, ki bodo celjsko gledališče spet oživeli. 'Ali pa naj mestni magistrat preskrbi, da pridejo sem vsak mesec po dvakrat poklicni igralci iz Ljubljane ali Maribora. Občinstvo ima pravico to zahtevati, posebno ker vzdržuje s svojimi davki gledališko poslopje, razsvetljavo, naprave in sploh gledališče. Dramatično društvo, vzdrami se! je njegova rešitev. To smo storili tudi to pot in delavstvo v tovarni in ostalih delavnicah in ob rtih je reklo: Delavska zbornica je in mora ostati delavska. In je to tudi z glasovanjem dokazalo. Mi delavci imamo močne strokovne, kulturne, politične in gospodarske organizacije ter svoje lastne delavske domove. Smo morda ustvarili vse to zato, da bi o priliki volitev oddajali vam svoje glasove? Ne, ne, Jaka »Slovenčev«, med delavstvom ne boš več kaše pihal. Šoštanj je delavski in tak tudi ostane. Ruše. Šoštanj. »Slovenec« je v št. 4 zaključil volitve v Del. zbornico s poslednjo imper-tinenco. Dopisnik trdi, da so v tovarni usnja socijalisti terorizirali vo-lilce in volilke. Dalje trdi, da so se pobirali od strani zaupnikov podpisi, češ, da gre za zmanjšanje prispevkov v bol. blagajno. Prvo in drugo je debela laž. Kako dopisnik spoštuje svobodo, o kateri piše v svojem dopisu, dokazuje dejstvo, ko hoče z dopisom kompromitirati nekatere paznike pri upravi tovarne. »Slovenčev« dopisnik je najbrže spal tedaj, ko je delavstvo prirejalo shode za volitve v Del. zbornico. Na teh shodih je lahko vsak prosto govoril, torej tudi »Slovenčev« dopisnik. Tam bi bil lahko poročal in protestiral proti terorju. Toda oglasil se ni, ker govoriti resnico pred delavstvom je teže kot mazati nedolžni papir. Da, klerikalni demaKopri med našim delavstvom in tudi med kmeti nimajo več vpliva. Saj niso storili za nas nič. Ročni davek in intrigiranje pri vladi proti volitvam v Del. zbornico, to je vaša delavska politika v Narodni skupščini in izven nje. Delavstvo vstaja in vas je strah. Od tod tak krik in vik proti vsemu, kar ne trobi v vaš rog. Mi delavci nikogar ne teroriziramo, imamo pa pravico, da povemo delavstvu, kje V času ko’ grmi z rompom in pom-pom po naši Sloveniji kraljevi republikanec in za njim še minister na razpoloženju, bivši Bašičev sekundant, mi tukaj v takozvanem malem Belgradu se pridno s skromnimi sestanki, brez šumue agitacije organiziramo v naše združene delavske strokovne organizacije, zlasti pa v našo delav. kulturno organizacijo »Svoboda«, ki združuje pod vodstvom našega neumornega sodr. Onklsteinerja že precejšnje število mladih borcev za svobodo ter žanje uspehe in občudovanje povsod, kjer nastopi. V nedeljo, 31. jan. smo se v polnem številu zbrali na sestanek pri g. Brejasu, da se porazgovorimo o volitvah v Delavsko zbornico pri katerih smo s 445 od 491 glasov glasovali za ZDSZJ. Poročal je s. Sedej. Glasno in razločno nam je orisal pomen naših organizacij ter bodoče naloge Delavske zbornice. Zel je za svoje besede-splošno odobravanje. Pozdravila sta ga nato prav prisrčno ss. M. in S. kot bivša njegova soarestanta. Prav gotovo je, da hoče ruški proletarjiat skupno z ostalim proletarijatom Jugoslavije boriti se za zmago pravice nad krivico, za boljše in sigurnejše življenje. Saj je to tudi nujno potrebno. Saj nas že zopet tlači huda kriza. Delamo samo po 6 ur na dan, zraven tega nas pa preganjajo rubeži za razne davke, kakor da bi bili kaki falzifikatorji in slični bogataši. Sedaj menda rajtajo naprtiti nam tak supermoderni davek, po katerem bomo morali po '/*%> od gladovnih plač še povrhu plačati vsi. ki stanujemo v tej občini. Bodo pač tudi to posledice naše dosedanje razcepljenosti. Pa tega mora biti konec in sicer za vedno, Ruše so in bodo ostale rdeče in enotne. Širite »Del. Politiko«! Pridobivajte novih naročnikov! (§tiftenschlager) z dolgoletno prakso, ki se dobro spoznajo v izdelovanju vseh vrst žebljev, se iščejo za takojšen nastop. Izčrpne ponudbo pod „Stiften-schlager“ z zahtevkom plače je poslati na Alo-ma Company, Ljubljana Cankarjevo nabrež. 1. Za Jesenke In Javornik iščemo raznašalce za „Delav-sko Politiko". Ponudbe na upravo lista. 69 Za Hrastnik In okolico iščemo raznašalca za Delavsko Politiko. — Oglasi naj se v Konzumnem društvu rudarjev v Hrastniku. 70 BERITE!! Lovro Kuhar 3 Povesti Abdituss Predhodniki današnjega socijaliznia in komunizma. Zadružni koledar /a leto 1926. „Pod lipo11, družinski mesečnik. Narata se: Zadružna založba v ljubljani. Aleksandrova 5 PRODUKCIJA!'«« fCiapujte Se „Produkcija14 krema „Produkcija1( mast ,,Produkcija11 planilo ,,Produkcija11 čistilo (ProMtol) Last>il izdelki „Produkcije“ osrednje nakupovalne, proizvajalne in prodajalne zadruge v Ljubljani ss>«b zavaruješ za življenje ali prednn z vsruješ svojo hišo, pohištva, svojo polje, svojo delavnico irpjrsišaj xa sve-fc ..Splošno zavarovalno zadrugo" v Ujabljani ALEKSANDROVA CESTA STEV. 5 levo Glavni in odgovorni urednik: Rudolf Golouh. — , , i • o . i i.iMinnl Tisk J. Blasnika nasl. v Ljubljani. — Za Izdaja konzorcij »Delavske Politike" (odgovoren Josip Pastorek) v Ljubbani. i tiskarno odgovoren Mihael Rožanec. DELAVSKA POLITIČEN DNEVNIK St. 29. V Ljubljani, petek 5. februarja 1926. Leto I. Izhaja vsak delavnik ob 11. dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12./II. Rokopisi se ne vračajo. Nefraiikirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Ljubljana, Breg 10-12. pritličje. Ček. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo. Naročnina za državo SHS znaša mesečno: v Ljubljani in po pošti 20’— Din, po rsznašalcih izven Ljubljane 22'— Din, za inozemstvo mesečno 32'— Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1*— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1'— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2 25 Din. Pri večjem številu objav popust. Vse za vero, dom in stranko. Naša (politična javnost in naša mlada država doživljata in preživ-ijata vsak dan nove krize in vladne izprememibe. Bogata pravijo, da je naša država in da bi gospodarsko življenje moglo v njej sijajno cveteti vsled obilice pridohnin viseli gospodarskih panog in naravne raznolikosti. Pa čudno, mi moremo govoriti in čutiti bogastvo isaano na krizah, na preminjajočih se vladah. Krize so pri nas namreč jako drago, nove vlade .še bolj, sestavljanje vlad .pa tudi ni poceni. tSeveda, ker je treiba krize reševati, in iker je vladna, izdaj strankarska kriza in tudi osebnostna kriza vedno na površju, ni čudno, da ni časa za reševanj© gospodarske krize, tki so jo ustvarili neosnovano visotki davki, slaba valutna kalkulacija, enostransko razmetavanje državnega denarja, ter netsoeijalna neurejenost industrije. Opažamo ipa, da ta gospoda«,)™ ikriKa ip tudi državna kriza gre v smer, ki 1K> nujno rodila samo dvoje stanov: ,nu eni strani absolutni kapitalizem s svojo brezobzirno reprezentanco, na drugi strani bedno delavstvo in bedno urad-ništvo, propadajoča obrt- in izmozgane zadolžene kmetije po deželi. Tako „se bomo do dobra približali razmeram v Rumuniji. ^ naših strankah je vedno polno govora o idealizmu, debate v skupščini se razpletajo v okviru osebnostnega izpodrivanja, klerikalcu pobijejo predlog, ki naj je magari dober, demokrati, demokratom pa jstotako klerikalci, to pa zato, ker so vsi tako dobri državljani, da jim je stranka več kot država. Naš parlament je včasih čisto sličen srednjeveškim cerkvenim zborom, koder so se prerekali .o pristnosti Veronikinega prta in Kristusovih las. V Tla.šem parlamentu se v tako ogroin-gospodarski krizi debatira o smi\re!1’ k' bistveno prav nič ne krodajp v inajnujineši vladni delo-jproAv,S.anw.n!,i,n -i°> tla j® Prej^nji druga v pozabil na vsa na popSi^^j3- prosveta pozabil pa določil.•“S lia kidanje ,šol, pač da morajo ® slovenskim šolam, triindvajset, Znano nam je, -k dv.ijset til. sivo nabavilo od &h™uu®tr-zov njim poslane repUrt .'J Ia!K‘/0' .ser- puške; Jf«u- skladišča; pozabilo pa, <(,, ^,.v rajo kasarne, da je moštvo raztrgano in da posamezne občine že z>(jav na. (tožijo erar za neplačano najem, ni no mestnih kasarn. Vemo, da «e pri presojanju kvalifikacij ne ozira. na faktične sposobnosti, pač pa se vse opredeljuje in nastavlja, po strankarski pripadnosti, to je taki pripadnosti, ki je všeč vsakokratnemu ministrstvu toga; ali onega ro-sorta. In če pripadinost ni v skladu, sledi odpuščanje in novo nastavljanje in ce ni druge pomoči in če še m mogoče na zunaj popraviti polo-mijad poslanikov, ali sploh visokih Radiča iščejo. Belgrad, 5. febr. Kakor izgloda, so isi sedaj radikali oskrbeli za proračun tudi brez raidičevcev potrebno večino. Zato ho radikali začeli javno diskusijo o neumestnem in nepravilnem Radičevem nastopanju. Kljub temu pa seveda, niso izključena. razočaranja tudi v nasprotni smeri. Zanimivo je namreč to, da grozi z dem isi j o dr. Simonovič minister za socijalno politiko1. Ravno (Simonovič je namreč tisti minister, ki bi ga radičevci že davno radi vrgli in ki je ves čas vodil »protispora-eumaško« politiko. Zato bi ne bilo nobeno presenečenje, če bi bila to zadnja koncesija radičevcem in sicer na Maksimovičev in Petrovičev račun pa na ta način aavrli polom sporazumaške politike. Radiča pa iščejo. Napovedujejo njegov skorajšnji povratek, pripovedovali so že, da bo prekinil ■svojo dalmatinsko turnejo, kljub temu pa ga še ni v Belgrad in Bašič je začel razgovarjati pač kar s Pavlom Radičem. Kaj sta razpravljala, o tem ni bilo mogoče zvedeti ničesar. Vsekakor pa je Parne najbrže opozoril Radiča na javne izpade in kritike, ki jih navaja po svojih (shodih Ra-a je, če jih dobe tudi v roke. Nesreča. Mizarju Rudolfu Novaku je odrezala žaga prste na desni roki. Neprevidnost. Učitelj O. F. si je hotel z britvijo odstraniti nadležna kurja očesa, pa se pri tem ranil. Za ranico se ni brigal, šele ko mu je noga izredno zatekla, je šel k zdravniku. Bilo je krvno zastrupijenje, ki bi kmalu zahtevalo amputacijo noge, da ni v zadnjem momentu iskal pomoči pri zdravniku. Prireditve. Društvo nameščencev mestnega dohodarstvenega urada bo imelo 6. februarja 1926 svojo prvo veselico v vseh prostorih Mestnega doma v Ljubljani. Spori. Trboveljski stodrugi '/.a delavski šport. Tudi mi š.portlsti iz Trbovelj pridružujemo predlogu za ustanovitev samostojnega delavskega Saveza, kakor je izšel iz krogov ljubljanskih športistov. Pozdravljamo požrtvovalnost in inicijativo ljubljanskih športistov, ki streme za razširjenjem športa med našo delavsko mladino. Tudi mi želimo, da bi se začeto delo nadaljevalo, in kaj kmalu uresničilo. Vsi špor-tisti iz naše doline bomo z vso vnemo delali za procvit samostojnega delavskega Saveza. Trboveljčani že imamo svoj klub v »Svobodi«, kjer delujemo zaenkrat v bolj majhnem obsegu, to pa vsled tega, ker nimamo še svojih prostorov. Kljub temu pa delujemo in treniramo. Če se nam posreči dobiti spomladi primeren prostor, upamo, da bomo pokazali precejšnje uspehe. Vse tukajšnje delavce, ki imajo veselje do nogometa in druge športne panoge, in tudi vse sodruge nogometaše poživljamo, da vstopijo v »Svobodo«, da skupno pokažemo svojo moč in voljo. Ko bo vsa delavska mladina prišla do spoznanja, da spada v razred ljudi, ki gredo po poti Marksizma, takrat bodo tudi delavski športni klubi postavljeni na pravi temelj. Delajmo sodrugi, da postane v kratkem naš delavski športni Savez tako močan in perfekten, da pošljemo lahko že letos našo reprezentanco na dunajsko delavsko Olimpijado, da podamo roke sodrugom iz ostalih držav. Poživljamo vse ostale delavske športne klube v državi, da se pridružijo akciji za ustanovitev delavskega športnega Saveza. Na delo za samostojni delavski športni Savez Jugoslavije. — Športisti iz Trbovelj. Vodni šport v Avstriji. Dunajsko delavsko plavaško društvo je prošlo leto zelo napredovalo. Njegovo obrežno kopališče se je oprostilo finančnih obveznosti. Število obiskovalcev kopališča je znašalo nad 100.000. Večeri prirejeni v dvoranskih kopališčih so bili močno obiskani, da često celo prena-epolnjeni. Letošnje poletje so nameravane sledeče prireditve: Tekmovanja, za prvenstvo v plavanju in skokih, mednarodne plavalne tekme, amalij-sko kopanje, plavanje »skozi Dunaj« ter Donavski kanal (oboje povodom dunajske mednarodne športne slavnosti). Jak. Finsko-lotiška tekma v hoekeyu na ledu v februarju. Riško moštvo za ho-ckey na ledu bo priredilo 12. februarja v Temperu in dan pozneje v Helsing-forsu tekmo s finskimi sodrugi. — Eno finsko nogometno moštvo bo na pomlad odpotovalo v zahvalo za obisk v Rigo, da odigra eno igro z lotiškim moštvom. Jak. Športno gibanje v Belgiji. V vsakoletnem tekmovanju v gozdnem teku belgijskih visokih šol, ki se je vršilo koncem januarja v Bruslju, je zmagal delavski športnik Barbez, .ki se je odlikoval že na Olimpijadi v Frankfurtu. Barbez je tekmoval za Delavsko akademijo v Charleroiju. — O Božiču so otvorili v Volvordu novo igrišče, kar je bilo omogočeno vsled velike požrtvovalnosti delavskega prebivalstva. — 10. januarja se je vršil kongres belgijske delavske športne zveze, ki se je pečal z organizacijo zveznih telovadnih slavnosti v 1. 1926. in z nastavitvijo stalnega tajnika za zvezo'. — Jak. Mednarodne telovadne igre. Za vr-šitev mednarodnih telovadnih iger se vrše pogajanja med Švicarsko delavsko športno zvezo in nemško Zvezo. Predvideno je zaenkrat, da nastopi eno ztirišiko mestno moštvo proti enemu nemškemu moštvu o Veliki noči v kakem srednjenemškem mestu. Revanžna igra hi se odigrala o Binkoštih v Bazlu. Mednarodna delovna zajednica delavskih radio-zveza se je sklenila na konferenci Delavskih radio-zvez Nemčije, Avstrije in Češkoslovaške, ki se je vršila v Pragi. Zajednica naj tvori temelj bodoči Delavski radio-interna-eijonali. — Jak. Celje. Ljudski demagogi na delu. Občinski odbor občine okolica Celje je v škripcih, ker se bliža vprašanje zgradbe okoliške šole svoji končni rešitvi. Klerikalci v zvezi s takozvanim nemškim občinskim odbornikom, bi radi na vsak način zgradbo šole preprečili. Nam je znano, da je to vparašanje že 50 let na dnevnem redu, pa so ves ta čas znali razni dntriganti zgradbo šole preprečiti. Dne 29. jan. 1926 se je vršil komisijonalni ogled gradbenih prostorov. Občina je namreč že kupila več prostorov za ta namen, ko bi se pa moralo začeti graditi, pa so našli zmirom kake ugovore ,da ni bilo iz vsega nič. Tako čitamo sedaj zopet v »Slovencu«, da določen prostor ne odgovarja, da občinstvo zgradbo na tem prostoru odklanja ter da ni mogoče, da bi otroci hodili po 7 km daleč v šolo. Sedaj so klerikalci naenkrat za to, da se zgradita kar dve šoli, medtem pa še za eno ne morejo spraviti skupaj denarja. Denar pa je tudi tu glavno in kardinalno vprašanje, zaradi katerega hočejo zgradbo preprečiti. Klerikalcem se sedaj naenkrat smilijo otroci, ki so do danes hodili v mesto v šolo, niso se jim pa smilili, ker so bili natlačeni v nehigijeničnih prostorih. Klerikalci imajo celo to predrznost, da pišejo v »Slovencu«, da so si v tem pogledu vse stranke edine. Tudi na gori omenjeni komisiji so hoteli napraviti takšen utis. Naši sodrugi, občinski odborniki, so jim pa štreno temeljito zmešali. V imenu socijalističnega kluba je podal s. Vodopivec sledečo izjavo: »Zahtevamo takojšno zidanje nove šole. Mi smatramo zavlačevalno politiko sedanje občinske večine škodljivo, posebno škodljivo od strani občinskega kluba takozvane »Nepolitične gospodarske stranke« (Nemci), katera se dan na dan trudi, da prepreči zidanje novega šolskega poslopja. Od naše strani tudi glede prostora ni nobenega ugovora.« Odločen nastop naših sodrugov je onemogočil reakcijonarne namene te nepotrebno sklicane komisije. Stvar je bila zapečatena že na seji občinskega sveta ,ki se je vršila v nedeljo, 31. jan. Občinski svet se je moral odločiti zaradi najetja potrebnega posojila. Predlog s. Hrastnika je bil z večino glasov sprejet. Predlog se glasi: »Posojilo naj preskrbi okrajni šolski svet po najnižji obrestni meri, na dobo 15 let. Gradbeno delo se sme oddati le domači tvrdki, katera pa mora zaposliti v prvi vrsti domače delavstvo.« Predlagal je poimensko glasovanje. Proti predlogu so glasovali gg. Omladič, Pečuh in Pristošek. Po glasovanju pa je začela peči vest tudi g. Pristoška, kateri je zahteval, da se zapise v zapisnik, da on ni proti šoli, če ravno je proti glasoval. Sodrug Vodopivec pa je ugotovil, da se je še pred kratkim gosp. Pečuh dicidirano izrazil ,da je proti šoli, ker jo bo moral on plačati. Sodrug Hrastnik je pa dodal: »Gospodje, ki sedaj pravijo, da so za šolo, akoravno so glasovali proti najetju posojila, se mi zdijo kakor tisti, ki vidi da rabi obleko in je zato, da si jo kupi, pa je potem noče plačati.« Splošni smeh je spravil Pečuha iz ravnotežja. Začel je na ves glas vpiti: »Jaz sem še tudi danes proti šoli, mi Gaberčani bomo največ plačevali.« Medklic s. Šmerca: »Ne vi, temveč delavstvo plačuje davke! Naši sodrugi bodo borbo za šolo nadaljevali.« Izvolil se je nato brez debate tričlanski šolskogradbeni odbor, v katerega so bili poslani, Sodrug Hrastnik, gg. Srenčan in Fazarinc. Ruše. Delavska kulturna »Svoboda«, Ruše, priredi v soboto zvečer 6. t. m., v prostorih g. Brejca družabni večer s petjem in plesom. Vstopnina prostovoljna. K obilni udeležbi vabi odbor. v* ■ soštanj. Kaj govori tržna torbica v Šoštanju: Po cesti grede vprašam začudena: kam vse te žene s torbicam? — »V novi konsum, kateri se je pred kratkim otvoril« — mi odgovori zavestno ena izmed istih. Takoj sem letela domov, zugrabila za torbico, ter brez obotavljanja hitela za njimi. Vsa zasopla in začudena sem si, tja prišedši, ogledala to krasno trgovino. Srce mi je poskakovalo od veselja, še bolj vesela sem pa bila, ker sem videla, da se v tej trgovini dobi samo dobro blago in po zmernih cenah. Vse se mi je tako do-padlo, da ne morem in tudi nočem nikamor drugam, kakor v našo prodajalno Kons. društva za Slovenijo. Zatorej kličem vam vsem, ki še tod ne kupujete, da ne premišljujete dolgo, storite tako kot sem jaz, pa boste gotovo zadovoljni. Naš klic naj bo: »Vse kupujte vsi le v Konsumnem društvu za Slovenijo«. — Tržna torbica. Hrastnik. Si tacuisses... Gosp. Prodner, ali še bolje, nekdo v njegovem imenu, ki ga najbrže vest peče, se je zaletel v eni izmed zadnjih številk »Napreja« tudi v mene, seveda na svoj znani jezuitski način... Da, gosp. Prodner, iskal sem z vami vred pravice in poštenja, pa na žalost nisem tega našel niti pri vas, takozvanih doslednih socijalistih. In če sem bil toliko vprežen svojčas v Bernotov voz, da sem nazadnje tudi še kruh izgubil, pa vseeno šel proč od vas, si bodo ljudje, ki znajo misliti, vendarle vprašali, kakšni so bili vzroki. Nekateri ljudje bodo tako vprašali, površneži vaše vrste pa enostavno pravijo, da sem šel radi korita. Pa g. Prodner dobro ve, da sem zapustil Bernotov »čedni« bvčnjak veliko preje, nego sem nastopil svojo sedanjo službo. Seveda je stvar Prodnerjevega značaja, da pripoveduje svetu vse mogoče, samo resnice ne pove. Pa če sem po dolgi brezposelnosti, povzročeni tudi radi g. Prodnerja, nastopil sedanjo službo, sem to storil radi tega, ker mi je ta služba bila ponujena. Nisem pisaril nobenih dopisov, da bom ponižen in priden, kakor je to svojčas pisaril Strokovni komisiji sedaj zopet Bernotov Leskovšek, in Grdi nisem šel prosjačiti za službo k stokrat od Bernotoveev opljuvanemu dr. Korunu, kakor je to pretekli mesec napravil sedaj še vedno Bernotov nepomirljivi borec Rejc. Tudi to je stvar značaja, če kdo očita drugim, da so se prodali, pri tem pa nič ne vidi samega sebe. Rad bi vedel, ali je gosp. Prodner tudi radikal, če je v državni službi kot železničar pod vodstvod radikalnega g. ministra! Zakaj pa ne zapustijo državne službe v reakeijo-narni državi kot Bernotovi »dosledni soeijalisti« železničar Kisovec ali pa učitelj Moderndorfer obenem s Prod-nerjem vred? Po tej logiki bi morali pravzaprav vsi bernotovci zapustiti svoje službe in se okleniti le svojega oinnipotentnega »Skupnega doma«. Seveda, Bernotovi oprodi poznajo moralo le za druge, zase pa ne. Je tudi posebna vrsta socijalizma, če kdo sedi na gorkem, pa drugemu, ki je svojčas izgubil kruh tudi radi njega, sedaj ogl" ta, da so drugi šli s trebuhom za kruhom. Take nasvete znajo dati le kapitalisti. Bil sem že precej po svetu, morda več kot vi, pa se takrat nisem pajdašil s prevodi pod pazduho okrog klerikalnega »Miru« in bom zopet Šel. če bo treba, ne da bi se za to posluževal denarja bivše Šušteršičeve banke — kot »dosleden soeijalist«— Kar se pa tiče mnenja nekih ožjih prijateljev okrog g. Prodnerja, o katerih se je pred kratkim sam Bernot zaničljivo izražal kot o pijancih itd. meni ne more škodovati. Zavedam se, da Hrastnik ni Prodaner sam, in njegovi ožji »anti-abstinentje« tudi ne, in ni torej mnenje teh ljudi merodajno. V Hrastnik bom vedno zahajal, kadar me bo volja, pe da bi za to vprašal ne Prodnerja ne Bernota. Pa sem siguren, da kar se tiče javnega mnenja v Hrastniku, bo to javno mnenje bolj na moji strani, kakor recimo na strani samega Bernota, ki je Prodnerju edina alfa in omega socijalistične resnice in — poštenja. Jos. Pastorek. širite »Del. Politiko«! / KRUH iz Prve delavske pekarne v Ljubljani je naj boljši. Zahtevajte ga v vsaki prodajalni! v Ysak zaveden delavec in vsaka izobrazbe željna delavka bi »o-* rala biti naročena na družinski mesečnik POD LIPO ki izhaja že tretje leto. — Y letu 1926 prinese zanimivo povest (»riška in njegova žrtev, iz življenja ruskih delavcev, ki jo j« spisal slovenski delavec, dolga leta vojni ujetnik v ruskih delavskih centrih, lepo črtico „J3ela duša" znamenite delavske pisateljic« Ade Jtfegri, mične povesti, novele in črtice delavskih pisateljev tovro Kuhana, Čulkovskega, K- Kocjančiča, i. Yuka, Jtfile Klop* čiča in drugih. -Yi. 1926 bo izhajal „pod lipo" v novi opremi. Naročnina na leto 2)in 36-—. — JVaroča se pri „ZAf>flUŽKl ZAZO Cjubljani, Aleksandrova cesta štev. 5. «7 Glavni in odgovorni urednik: Rudolf Golouh. — Izdaja konzorcij »Delavske Politike* tiskarno odgovoren (odgovoren Josip Pastorek) v Ljubljani. ! isk J. Blasnika nasl. v Ljubljani. Za Mihael Rožanec.