LETO
LJUBLJANA, 7. MARCA 1925.
ŠTEV- 10.
garaaazgftprs* ^vrnrcs
InAROČNBNA ZA 1VCOSLA-
VSIO ČETRTLETKO DIN 15’ CELOLETNO'E>l N-OO/Z A INOZEHSTVO-7E DODATI POŠTNINO/OGLAJI PO CEN8KV/ POSAMEZNA ItEVSLKA PO DIN 150' POŠT. ČEK. RAČ. 13.188
S gUH M
■* .
i
iilfell
VREDNSjTVO IN VPRAVA* V VČITELISKI TISKAKNI/ ROKOPI$l $E NE VRAČA}©/ANONIMNI DO-. PlSl $E NE PRIOBČV-
^ Ieio/poKtnina PLA-jp TANA V GOTOVINI
TELEFON ŠTEV. 906.
UB’3ccgcyfimir
Šolska reforma in nacionalizem.
Po vojni se je izpremenil zemljevid Evrope, izpremenilo sc je življenje in skušalo se je izpreme-niti času primerno tudi vzgojo in šolo. Zato smo v časopisih mnogo čitali o šolski reformi in pred par meseci smo doživeli pri nas nekak javen boj glede reforme srednjih šol. Tisti boj je dokazal, da hoče tudi javnost pri šolski reformi imeti svojo besedo, kar se nam zdi popolnoma upravičeno in je prav, da se želje staršev upoštevajo, kolikor je to v skladu s splošno izobrazbo in življenskimi razmerami. Zato je potrebno, da se javnost zanima za reforme smeri, da sodeluje pri tem velikem delu, od katerega je odvisna bodočnost mladine, države in naroda.
Ravnokar smo čitali tudi o reformi srednjih šol v Češkoslovaški, kjer so dve leti zbirali potom ankete materijal in ga je obdelala posebna komisija, ki je zdaj dovršila svoje delo. Bistvo reforme v češkoslovaški srednji šoli je: 1. da se odločitev glede poklica pomakne kolikor mogoče v dobo, ko se žc jasno pokazujejo učenčeve zmožnosti; 2. da se omogoči prestop iz meščanske v srednjo šolo: 3. da se na višji stopnji (od 5 šole) pouk že deloma Specializira (humanistični, modemi in realni oddelek) in 4. da se s 7. rez redom zaključi srednja šola za praktične poklice, 8. razred pa je samo še prehod ali priprava za visoke šole.
Potreba po refonni srednje šole se je čutila že pred vojno. Zato je bila leta 1909. na Dunaju velika konferenca, kjer se je mnogo govorilo o reformah, ki so pa ostale na papirju. Vendar se je že takrat kazalo, da prevladujejo moderni nazori in se je sklenilo, da se spopol-nijo realne gimnazije, ker se je kla-sična gimnazija starega tipa preživela in je bilo treba šolo približati življenju, kajti med tem so bile na-rastle evropske moderne kulture in pomnožile so se tehnične vednosti, kar vse je danes večjega pomena
življenje nego stari klasični svet, ki je bil potreben Evropi pred 100 leti. •
Tudi druge države so mislile na reforme. V glavnem bi mogli označiti vprašanja, okoli katerih se je gibalo razpravljanje o šolski reformi, na sledeči način: 1. ali naj bo evropska srednja šola enotna in naj služi samo kot priprava za univerzo, ali naj si jo vsaka država prikroji po svoje in naj se torej nacionalizira ali Specializira kakor to zahtevajo državne, narodne, gospodarske in druge razmere; 2. ali naj tvoiita latinščina in grščina še naprej glavni temelj srednješolske izobrazbe in naj se le po potrebi reformirati ali smo današnji čas že temu odrasli in naj se rajše poučujejo v večji meri moderni jeziki in realni predmeti. Na ta način bi imeli štiri glavna vprašanja (poleg mnogih drugih); ali enotno, ali nacionalno, ali klasično ali moderno srednjo
■	olo. Po pravilu: kolikor glav, toli-
n ™;sl1 T so ,bili v tcl1 vnašanjih ti J?	različni in so še danda-
nes. Zato ne bomo o tem obširno govorili. Na kratko lahko rečemo sledeče:
V	interesu evropske skupnosti Jn™et1, da ie srednja šola kolikor enortna> da omogočuje zve-sreclnjegoka0!1- VZffaia, nekak tip
;VSeh šol v Evro,?; mU 0dprta vrata
'da ima vsak narod’VsW,Da ^ ali jezikovnih sorodnosti svoje la!* ne potrebe m je torej treba prilago-d iti srednjo solo lastnemu narodnemu življenja, kar odgovarja tudi duši naroda, n. pr. za Francoz,a je važno, da spozna one jezike, ki jih potrebuje (poleg romanskih jezikov, ki so mu lahko dostopni, predvsem angleščina itd.), dočim mu je slovanski svet precej oddaljen, nam so
važnejši jeziki naših sosedov in oni, ki nam odpirajo vpogled v evropsko kulturo. Zanje ima n. pr. vzhodna zgodovina manj pomena nego za nas, ki smo po novi uredbi prišli z njo v ožjo zvezo itd. Dasi je namen srednje šole kakor šole sploh — po besedah Komenskega — pred vsem vzgojiti človeka — moramo vendar vzgajati predvsem našega človeka., ki bo pozitiven faktor v razvoju državnega življenja. Ako pomislimo, da je treba mladini tudi telesne vzgoje, da živi sedanja Evropa mnogo hitreje nego v polpretekli dobi in da je dandanes za življenje potrebno še marsikaj izven šole — bomo priznali, da je »čas zlato« in da je treba torej urediti šolo tako, da nudi v določenem časti ono primerno znanje, ki ga zahteva naša doba od življenja zmožnega človeka. S tem smo se dotaknili tudi vprašanja latinske in modeme srednje šole. Nihče ne bo tajil, kar trdijo zagovorniki latinščine o pomenu tega predmeta za formalno jezikovno in klasično izobrazbo. Do 19. stoletja je Evropa živela iz starega klasičnega sveta in gotovo je, da je mnogo mojstrov oblike in jezika izšlo iz te šole. Tradicije latinščine in grščine so v nekaterih vedah še sedaj tako silne, da moramo graditi na njih: toda v 19. stoletju so narodne evropske literature tako na-rastlc in imamo danes dela velikih mož, ki so za nas in za naše moderno življenje vsaj take vrednosti, kakor starogrški in rimski pesniki, pisatelji in dramatiki. Ako pa hočemo^ vzdržati one tradicije, na vsak način ni potrebno žrtvovati za klasične jezike toliko časa in truda kakor sedaj — vse to se da doseči v višjih razredih z manjšim trudom in v krajšem času. Poleg jezikov pa je v današnjem času .treba misliti na prirodopis in realne predmete in odkrivati oni svet prirodnih zakladov tehničnih iznajdb, ki danes rede evropsko človeštvo. Boj za življenje jo danes težji nego prej, zato ne preostaja časa za presplošne oblike starih jezikov — duh je, ki oživlja in delo je ona sila, ki ustvarja človeku življenje. Zato prevladuje pri sedanjih reformnih srednješolskih smereh narodna srednja šola, t. j. srednja šola prilagodena razmeram naroda in moderna srednja šola, t. j. latinščini naj se da mesta v višjih razredih, sicer pa naj se goje moderni jeziki in prirodoslovne vede.
Poglejmo zdaj s tega stališča našo srednjo šolo.
Načrt za reformo srednje šole je pripravljen že tri leta in se je o njem že pisalo v javnosti. Ta načrt predlaga 1. nižjo srednjo šolo (4 razr.) brez latinščine, zaključi se z malo maturo; 2. višja srednja šola 5—8 razr.) se deli: a) v humanistični oddelek z latinščino in modernimi jeziki, b) moderno-reaiistični oddelek (moderni jeziki in realni predmeti), c) realistični oddelek. O vsem tem se bo še mnogo pisalo in ni naš namen razmotrivati o dobrih in slabih straneh tega načrta. V splošnem lahko rečemo, da nam ugaja in da bo z njim precej ugodno rešeno naše srednješolsko vprašanje.
Druga stvar pa ie, kako se bodo uredili predmeti, da, bo ta srednja šola res naša, t. j. da' bo nudila mladini one zaklade slovanske kulture, ki morajto postati naša stalna last in se mora ravno v njih naša srednja šola razlikovati od drugih srednjih šof.
Da bomo bolj na jasnem, naj povemo sledeče: V Franciji n. pr. se čitajo v šoli španska dela brez posebnih težav in jih uživa mladina v originalu kot del romanske kulture; na Češkoslovaškem je predpisana v višjih razredih francoščina ali angleščina in 6n slovanski jezik: rubina ali srbohrvaščina. Kako se bo rešilo to vprašanje pri nas oziroma . iKo stališče bo zavzela naša sred-
nja šola do slovanskih kultur? Gotovo je, da je prva stvar v šoli narodni jezik, pri nas slovenščina in srbohrvaščina, kar je pravzaprav
—	ali bi moral biti — en predmet. Poleg tega je treba — po češkoslovaškem vzoru — sprejeti vsaj še en slovanski jezik. V poštev bi prišla češčina in ruščina. Češčina bi imela pomen bolj za zapadni del države in je bolj praktičnega značaja; ako pa si hočemo odpreti res velik slovanski svet umetnosti in znanosti — potem se bomo odločili za ruščino. Saj je Rusija danes v Evropi. In mi smo samo mal njen del. Ne mislimo na boljševiško Ru-
sijo, ampak na ono slovansko Rusijo, ki je dala Puškina, Lermontova, Koljcova, Gogolja, Turgenjeva, Tolstega, Dostojevskega, Čehova itd. Srečni smo, da je ta svet nam tako blizu po duhu in jeziku. Srednja šola ga mora naši mladini še približati. Ruski jezik je svetoven
—	ruska znanost, literatura in umetnost so svetovne. Ako hočemo ustvarjati novo generacijo — moramo odkriti mladini veliki slovenski svet in ta leži v Rtrsiji. Naš nacionalizem dobi pravo ozadje šele v svitu rusko-slovanskega sveta. Zato bo treba na to misliti pri bodoči šolski reformi. Pa o tem drugič.
Bofkot.
Ožigosali srno že opetovano naravnost albanska politična sredstva naših strank, s katerimi skušajo ugonobiti svoje nasprotnike. Laž, natolcevanja, obrekovanja in sumničenja, to so najprimitivnejši rekviziti te ogabne borbe, ki doseže svoj višek v volilnih dobah. Tudi ob sedanjih volitvah smo imeli več kakor dovolj prilike motriti vse te načine in faze politične borbe; ki so jasno pokazale, da je naš parlamentarni strankarski sistem močno bolan in da potrebuje temeljitega ozdravljenja. Kajti za zmago »idej«, za katere so se borile poramezne stranke, so se uporabljale metode, ki niso bile baš častne niti za stranke same niti za celokupni narod.
Padle so najr,aznovrstnejše devize izmed .katerih smo nekaterim že v našem listu pregledali jedro in konstatirali njihovo popolno brez-vsebinstvo. Uporabljale pa so sc tudi devize, ki zamorejo postati po svojih posledicah usodme za ves bodoči razvoj našega gospodarstva. Omenimo naj izmed teh le eno — b o j k o t. Baš nacionalisti smo bili prvi, ki smo zapisali to de-vizo na naše prapore in jo vrgli med narod, toda ne v borbi brata proti bratu, temveč proti nam vsem tako sovražnemu tujemu kapitalu in njegovim eksponentom. Priznati moramo, da v tem boju nismo uspeli tako, kakor smo želeli. Baš vslcd nerazpoloženja naših strank, ki imajo za vodilno smernico svojega delovanja interese stranke, ki jim niso dovoljevali ostrejšega nastopa proti tujcem.
Zadnje čase pa je pričela postajati ta deviza bolj popularna, ker so jo pričele uporabljati tudi partije pri svojem političnem delovanju* Vendar pa Bog^ ne^ daj proti dvigajočemu in ojačujočemu se tujemu življu in kapitalu, nego proti rodnemu bratu Političnemu rivalu.
Kakor vedno je imelo to zlo izvor v škofovi tiskarni, kjer so prvi pričeli uporabljati metodo zrušenja odporne sile nasprotniku z gospodarsko blokado. Saj je bil baš »Slo-
venec« po žalostnih in od Moskve dobro plačanih trboveljskih dogodkih oni najhujši in prvi hujskač, ki je pričel propagirati bojkot vsem trgovcem , Orjunašem v Trbovljah Zagorju in po ostalih delavskih središčih. Pozneje je to bojkotno prizadevanje razširil tudi po drugih delili Slovenije, tako, da je bilo či-tati skoro vsak dan v »Slovencu« pozive, naj se pristaši avtonomije in nasprotniki Orjune ogibajo podjetja M. M., ker je hud Orjunaš in zagrizen nacionalist. Vse to pa pred očmi državnih organov, ki imajo nalog take izbruhe partijskega sovraštva primerno nagraditi. Molče smo prešli preko teh dokazov »brezprimerne liberalnosti«, katero goje blagoslovljeni »Slovenčevci« proti Orjuni, ker smo bili prepričani, da ve narod mnogo bolj ceniti politično prepričanje kakor pa njegovi edinozveličavni voditelji. V tem prepričanju se skoro v večini slučajev nismo varali, tako, da je narod navzlic proglašenemu bojkotu podpiral naše člane privrednike.
Omeniti pa moramo tu zelo čudno zadržanje ostalih napredno mislečih trgovcev, ki niso imeli tedaj niti besedice protesta proti temu nastopu klerikalcev in komunistov proti našim bratom — trgovcem.
Navzlic temu pa smatramo za potrebno danes dvigniti svoj glas proti temu, da so se pričele oznanjati te klerikalne metode po strankah, ki sicer nosijo v svojem programu naprednost in priznanje svobode prepričanja. Kajti s tem se vlači v dnevno in ozkosrčno partizansko borbo naše gospodarstvo, ki pač ne bo moglo tako naglo in brez težkih posledic prenesti udarcev, katere bo sprejelo v tej borbi, kakor prenesejo stranke različne »reforme« programov in spremembe faktičnih zvez. Do teh izgub pa ne sme priti! Skrbe pa naj za to v prvi vrsti privredni krogi sami, ko-jih naloga je, da kompaktno odbijejo ta najnovejši poizkus zanesti politično borbo tudi v gospodarstvo!
Friedrich Ebert.
V	soboto 28. februarja ob 10.15 uri je preminul prvi predsednik nemške republike Friedrich Ebert. Rojen je bil 4. februarja 1871. leta, baš na dan ustanovitve nemškega
hohenzollcrnskega carstva v Versaillesu kot sin malega krojača iz Heidelberga. Po dokončani ljudski šoli sc je šel izučit sedlarstva. Kot pomočnik je potoval dve leti po Nemčiji in se končno nastanil v Bremenu. Radi svojih zmožnosti je postal kmalu tajnik strokovnih organizacij in urednik socialističnega dnevnika »Brerner Zeitung«. Po Baeblovi smrti je postal predsednik velike nemške socialdemokratske stranke.
Ebert ni bil govornik, a bil je tih, miren in jeklen značaj, do skrajnosti dosleden v svojih nazorih in načelih in zelo dober organizator, ki ga bo nemška socialdemokracija še dolgo časa pogrešala. Ni bil
gladko obrit, .nervozen in blaziran diplomat, bil je plečat, velike glave, z velikimi brki. Njegove roke sicer niso bile žuljavc, ker že trideset let ni opravljal svoje sedlarske obrti, a bile so vendar velike in okorne roke delavčeve. Vsa njegova zunanjost je bolj kazala na večjo telesno kot pa duševno silo.
Ebert je bil pristaš desne frakcije socialdemokracije, takozvanih »socialpatriotov«. Le radi tega je mogoče, da je glasoval v parlamentu za vojne kredite, ker je bil prepričan, da je bila Nemčija napadena od antante, ki jo hoče uničiti. Po končani vojni sta ga prva povojna kanclerja Michaelis in princ Maks Badenski večkrat povprašala za svet in je Ebert še pred popolnim polomom stavil Maksu Baden-skenni načrt, naj izvede Viljem gotove demokratične reforme, s katerimi bi si še mogel rešiti prestol. A
©
O
L A J S A N A
PLAČILA ZA L E K K DAJE
BERNATOVIČ
O
razburjeni mornarji in pristaniški delavci v Kielu so ta njegov načrt preprečili.
Ko je podal Maks Badenski ostavko, je bil Ebert tisti, ki si je v najtežjih časih nemške države upal prevzeti vladno krmilo. Ljudske strasti so bile razpaljene, komunizem je segal vedno dalje okrog sebe, Špartakovci so bili pred vratmi Berlina in celo v Berlinu samem so se dogajali dan za dnem spopadi med oboroženimi tolpami. Nemčija se je nahajala tedaj v sličnem položaju kot Rim,, ko je bil Hanibal »Ante portas«.
Tedaj je bil Ebert tisti, ki je izdal proklamacijo na narod, v kateri je obljubil v par dneh odrešenje. In ostal je mož beseda. Z železno energijo je šel na delo, zbral čete skupaj in udušil špartakovski upor. Narod se mu je zato tudi iskazal hvaležnega in ga izvolil prvim predsednikom nemške republike. Kot predsednik ni bil Ebert eksponent kake stranke, temveč je svoje posje opravljal popolnoma nestrankarsko in le nesrečne politične razmere so ga prisilile, da se je moral včasih preveč eksponirati. Ob zasedbi Poruhrja po Francozih in Belgijcih, je tudi izdal proklamacijo na narod, ki ni bila sicer retorično najsijajnejša, a je vendar odkrivala njegovo, res narodno čuteče srce. S Gunom se sicer ni strinjal popolnoma, ko je tu organiziral pasivni odpor v Poruhrju, vendar mu je pustil proste roke. Svojo nepristra-nost je dokazal tudi povodom zadnjih volitev, ko je izročil krmilo države v roke dra. Luthra, ki je sestavil napol parlamentarno, napol uradniško desničarsko vlado, ki je pa odvisna od kolikor toliko demokratičnega in na republikanski wei-marski ustavi slonečega centiuma.
Zagrizenim in šovinističnim Hitt-lerjevcem in nemškim nacionalcem Westarpovega in Tirpitzovega kova je bil Ebert trn v peti, baš radi svoje poštenosti in delavnosti in priljubljenosti pri ljudstvu. Zato so tudi inscenirali proti njemu pravo gonjo, češ, da je pripravljal 1918. 1. prevrat v zaledju in s tem omogočil antantno zmago in popoln polom nemške armade. Ebert je bil prisiljen vložiti tožbo, katero je res dobil, a vendar ostane magdeburški proces radi pristranosti zagrizenega nacionalističnega sodnika večen madež na nemški justiei, ln še sedaj po smrti mu ne dajo šovinisti miru in razširjajo po Berlinu o njem sramotilne pamflete.
Ebert je mrtev! Njegova predsedniška funkcija bi sicer potekla že maja t. 1. in ni mislil več kandidirati, vendar bi ga njegova stranka kot organizatorja kruto potrebovala. Njegovim manoin sc klanja nemška socialdemokracija, klanja sc vsa nemška poštena javnost in ves kulturni svet in klanjamo r,c tudi mi, jugoslovenski nacionalisti, ki vidimo v njem poštenega, nacionalno čutpčega človeka, a ne zagrizenega šovinista. Slava njegovemu spominu!
Nastane sedaj vprašanje, kdo bo bodoči predsednik republike, ali republikanec ali monarhist. Wciinnr-ska ustava je edina, ki določa, da voli predsednika narod direktno in sicer vsi, moški in ženske od 20. leta naprej. Volilcev bo 30 milijonov in je zato izključeno, da bi si mogli priboriti socialni demokrati s svojmi 7 milijoni pristašev predsednika, ker določa ustava, da .mora dobiti predsednik pri prvih volitvah absolutno večino glasov, č; pa te ne dobi, se vrše druge volit-
ve, pri katerih zadostuje relativna večina. Demokratska stranka, ki je poleg socialdemokratov neizrazitejše republikanska, se je že izjavila pripravljeno za kompromis. Vse je sedaj odvisno od centroma. V poštev prihaja še najbolj dr. Marx, ki se je že kot kancler izkazal za konciliantnega človeka. Ni pa tudi izključeno, da - bi ne bil izvoljen kakšen Westarp, ali pa celo prosluli admiral Tirpitz. Volitve se bodo
vršile pod geslom: za zdrav, demokratičen nacionalizem, ali za desničarsko, monarhistično reakcijo. Za Nemčijo bo pa edina rešitev, če bo njen novi predsednik sledil Ebertovkn stopinjam in jo povedel v kolo ostalih demokratičnih evropskih narodov, kjer bo našla svoje končno odrešenje in ozdravljenje iz kaosa, v katero jo je vrgel šovinistični hohenzollemski pangerma-nizem.	M—c.
Razvitje prapora „0rjune“ Maribor.
V	Mariboru na severni meji našo Jugoslavije, se bode razvil slavnostno oriunaški prapor dne 22. marca 1925.
Ta dan bo zgodovinskega pomena ne samo za nas Orjunaše, temveč za celo našo domovino. V Mariboru, v oni trdnjavi importiranega nemštva, v onem kraju, iz katerega se je širila nemška ideja, v tem kraju razvije sedaj Orjuna svoj prapor s prisego, da bo isti plapolal še v Celovcu in. Beljaku.
Združeno z razvitjem prapora bode tudi revija naših čet. Iz vseh krajev Mariborske obiasti bodo prihiteli naši vrli akcijonaši in bodo s tem pokazali svojo disciplino h» moč. Ta dan bodo lahko videli vsi s kako prostovoljno armado razpolagamo. Armada prostovoljnih, navdušenih, za vsako žrtev pripravljenih mož. Ti bedo položili pred praporom slavnostno prisego, da so pripravljeni žrtvovati vse in tud! življenje za domovino.
Ta dan mora biti manifestacija jugoslovenske misli v Mariboru.
V
f France Cik.
Usoda mladih in velikih idealistov je že od nekdaj taka, da umirajo v cvetu let in da zapuščajo svoje delo v hipu, ko so ga jedva započeli. Tako je izdihnil tudi svojo idealizma polno dušo brat France Cik, ki je bil eden naših najmlajših delavcev, od katerega smo še mnogo pričakovali. Saj je bil baš on med prvimi, ki so podnetili platnen našega pokreta v Beogradu in ga spravil iz teoriziranja v praktično udejstvovanje. S svojim neumornim delom je pripravil in organiziral prvo razvitje našega prapora v Beogradu, ki je prebil led in kateremu bo sledilo v najkrajšem času še cel niz razvitij. Vsled bolezni pa ni mogel prisostvovati temu razvitju. Po razvitju je legel in obležal na bolniški postelji. Dne 1. marca pa je zatisnil za vedno oči.
Pokojni Cik je bii tih in skromen človek. Vsled tega tudi ni sko-ro nihče niti slutil, da živi v njem tak organizatoričen talent. Že zgodaj je pričel z delovanjem v društvih in ena njegovih velikih zaslug je, da se je Št. Jakobski pevski zbor dvignil na višino, ki odgovarja našim najboljšim pevskim zborom. Pokojni je bii tudi sam izboren basist Udejstvoval se je tudi pri Sokolu. Poleg vsega tega pa je bil v prvi vrsti nacionalist — odri-ševljen in fanatičen Orjunaš. Ko je predlanskim vstopil v državno sa-obraoajno šolo v Beogradu, je bila prva njegova pot v lokale Orjttne, kjer se je takoj priključil njenim vrstam. Kot četnik se ie udeležil vseh akcij in bil med vsemi stkoro vedno prvi na svojem mestu. Orga-nizatorični duh pa ga je priganjal, da je pričel i s podrobnim tehnič-
Političen pregled.
nim delom. Plod tega udejstvovanja je bila Orjuna Sava-mala, 'koji je postal prvi in najboljši tajnik. V tej funkciji je tudi pokrenil akcijo za razvitje prvega orjunaškega prapora v Beogradu, ki se je pretvorila v eno najlepših jugoslovanskih manifestacij v naši prestoiici.
Preminuli je bil, kakor že omenjeno, izredno delaven in marljiv nacionalni delavec. Ko je bil v Beogradu, je deloval z vsemi svojimi mladimi silami za zbližanje Slovencev in Srbov. Tako posebno ob priliki obiska »Ljubljanskega Zvona« in obiska delegacije slovenskih Or-jun po zletu v Novem Sadu, ko je z vso prirojeno mu uslužnostjo seznanjal Slovence s Srbi in njih živ^ Ijenjem.
Pogreb tega idealnega Oriunaša
se je vršil v torek ob 4. uri popoldne iz deželne bolnice ter se ga je udeležila med mnogoštevilnim drugim občinstvom tudi uniformirana četa Orjunašev s praporom Orjune Sava - mala, delegaciji beograjskih Orjun na čelu z br. Anasfcaisijevičem in ljubljanskega Oblastnega odbora, ki jo je vodil br. predsednik inž. M. Kranjec. Na gomili se je poslovil imenom Orjune od zvestega druga br. Anastasijevič, ki mu je zagotovil, da bodo misel, ki jo je on sejal po junaški šumadiji, gojili in razširjali njegovi prijatelji in da ne bo prapor, ki mu je bil duševni kum on, nikdar klonil pred sovražniki Nacije in države. Po teh iskrenih besedah se je zadnjič poslovil od svojega najzvestejšega člana prapor Orjune — Sayia-mala.
Cez polje na je legel mrak.,.
Jugoslavija.
Ker stojimo tik pred otvoritvijo narodne skupščine, je pričelo v Beon gradu jako politično vrvenje. Vse stranke se pripravljajo na to, da j dokažejo svojo življenjsko zmožnost in politično moč. Opozicional-ne stranke dehijej z vsemi svojimi silami, da bi razbile blok vladne koalicije. Njihovo časopisje prinaša dan za dnem najbolj senzacionalna poročila o raznih nesoglasjih, ki baje vladajo med S. D. S. in R. S. Je sicer res malo verjetno, da bi vladala v vladnem bloku popolna harmonija, ker je to pri taktiki in programu radikalne partije skoro nemogoče, vendar so slične in enaike vesti opozicionalnega časopisja zaenkrat le pobožne želje. Kot dosedaj izgleda, do vladne krize ne bo prišlo, izvršila se pa bo rekonstrukcija Vlade. Pašič name-raiva izpopolniti ministrske sedeže z mlajšimi močmi Gotovo je, da odstopita ministra Drinkovič in Šurmin, ki nista bila izvoljena, potem pa odstop tudi prometni minister Stanič, ki je bolehen. Vsekakor največje zanimanje resignacija Ljube Jovanoviča na predsedniško mesto narodne skupščine. Časopisje javlja, da je odložil Lj. Jovanovič radi bolezni svojo funkcijo, vendar obstojajo med Pašičem in Jovanovičem take diference, da ni izključena tudi kaka druga možnost. Za predsednika narodne skupščine bo najbrže izvoljen dosedanji minister javnih del Uzimovlč, a za predsednika radikalnega kluba Ljuba Ziv-kovič, eden najstarejših Faričevih sodelavcev in ustanoviteljev radikalne stranke.
Medzavezniška konferenca.
Medzavezniška konferenca bi se morala vršiti v Bruslju, a radi pred-stoječe neizogibne minsitrske krize v Belgije bo prenesena najbrže v Pariz. Vendar sta vi ja Anglija glede konference gotove omejitve. O razorožitvi in o ženevskem protokolu, o katerem ie bilo toliko govora in pisanja, noče sedanja angleška konservativna vlada ničesar siiSatl in to v flfVsMvnem radi odpora dominionov. Na konferenci se bode razpravljalo le o razorožitvi Nemčije in evakuaciji Kolnske cone. Kakor izgleda, bo ostala ta konferenca ravno tako brezuspešna,
kot vse ostale povojne medzavez-niške konference, na katerih ni bilo mogoče radi različnih interesov zaveznikov doseči nikakega sporazuma.
Nemčija.
Po pokojnem Ebertu, o katerem prinašamo daljši članek, žaluje vsa poštena nemška javnost. A kljub temu se je strankarska strast tako razpasla, da se je odločila vlada razpisati volitve že za 29. marca t. 1. Desničarske stranke se za kandidata še niso mogle sporazumeti in se celo v sami nemško-nacionai-ni stranki pojavljajo različne kandidature. Stranke, sloneče na wei-marski ustavi, tudi še nimajo enotnega kandidata, vendar je gotovo, da se bodo v slučaju, če se združijo desničarske stranke, združile tudi socialdemokratska, narodna demokratska stranka in katoliški centrum in postavili skupnega kandidata, za katero mesto ima največ šans bivši kancelar Manc, ki je tudi edina oseba, ki bi mogla voditi krmilo zavožene nemške državne ladje.
Poljska.
Radi garancijskega pakta je Poljska v velikih skrbeh, ker ponuja Nemčija varnost samo za Francijo in Belgijo, medtem ko se na Poljsko nič ne ozira. Tozadevno je držal minister zunanjih zadev Skrzynsky v parlamentarnem odseku za zunanje zadeve govor, v katerem je zahteval, da mora veljati pogodba tudi za Poljsko. Francija je sicer zainteresirana na tem, da kolikor mogoče ojača Poljsko, a je vendar le malo verjetno, da bi se podala v nevarnost, da Nemčija garancijski pakt potegne nazaj, ker
o	kaki garanciji Poljske neče Nemčija ničesar slišati. Za Poljsko bo vsekakor najbolje, če sklene z Rusijo pošten siporazum, da bode tako zavarovana na vzhodni meji in imela odprto pot proti zapadu, kar je tudi v interesu vsega Slovanstva.
Italija.
O	Mussolinijevi bolezni krožijo najrazličnejše vesti, leaierih ni mo-goGe kontrcAirati. Lahko pa je mo-
goče, da je Mussolinijeva bolezen samo politična, ker ima Mussolini v fašizmu sam mnogo nasprotnikov, ki se z njegovo politiko ne strinjajo.
Sz zevnlie naše fuge.
KARO-feviji
Maribor, Koroška 19.
pasta za čiščenje zob 998 H W ohrani zobovje lepo
in zdravo.
N ACIJON ALISTI, 1NSERIRAJ* TE V »OR JU NI«!
Kupujmo in podpirajmo izvrstno
Kolinsko cikorijo
domači izdelek.
iss-ass
LISTEK.
H. P.:
Iz prošlih dni.
Po kongresu zatiranih narodov v Rimu marca meseca leta 1918. so nastali tudi za avstrijske vojne ujetnike — Jugoslovane v Italiji boljši časi. V Rimu je osnoval Ju-goslovenski odbor svojo kancela-rijo, kateri je načeloval dr. Trinajstič. Namen te pisarne je bil informirati italijansko javnost o jugoslovanskem osvobodilnem po-kretu pod geslom: »Austria del čuda«. A na drugi strani pa je bila naloga te podružnice »Jugoslovanskega odbora« širiti med ujetniki Jugoslovani čisto jugoslovansko nacionalno misel in združevati jih v dobrovoljske edinice. Na zahtevo tega odbora je tudi italijanska vlada koncentrirala vse avstrijske oficirje Jugoslovane v lep tabor Nocera Umbn-Bagni. V ta tabor so prihajali iz vseh strani Italije
oficirji, nekateri že prožeti jugoslovanskega duha, drugi zopet nezanesljivi in omahujoči, tretji še zakrknjeni avstrijakanti. Mnogi od teh oficirjev so prosili že neštetokrat italijansko vlado, da jim dovoli vstop v redove srbske vojske, da dejansko pokažejo svoje pravo jugoslovansko prepričanje. A zaman! Nezaupljivi Italijani so v splošnem odbijali take prošnje, ker v teh ljudeh so oni videli samo »traditori della Patria«. V Noceri Umbri so ti oficirji bili prvi kader razširjajočega se jugoslovanskega nacionalizma. Z živo besedo in dejanji so prepričevali ostale omahujoče in avstrijakante, da le v poginu Avstrije in združitvi vseh Jugoslovanov s Srbijo in črno goro je spas Jugoslovanstva. A to moramo dokazati vsi, da tudi dejansko pripomoremo k uresničenju naših stremljenj — z vstopom v srbsko vojsko in borbo na fronti proti našim zatiralcem. Toda uspeh je bil neznaten. Zato so voditelji pokreta povabili vodjo rimske kancetarije dr. Trinajstiča, da pojasni pomen cele-
Naše šolstvo na Koroškem. Ope-tovano smo že opozorili na to, da nimajo vsi naši zasužnjeni rojaki onstran Karavank niti ene slovenske šole in kako neumestno je postopanje Jugoslavije napram Nemcem, ki uživajo vse pravice in ugodnosti. Ker je postalo to postopanje znano že celo v Beogradu in kjer so doslej z naravnost občudovanja vredno potrpežljivostjo čakali, da izpolni republika Avstrija svoje obljube, je smatralo nemško časopisje potrebnim poskusiti ovreči z izbegavanji to dejstvo. Pričeli so pisati o utrakvističnih šolah, v katerih da užvajo Jugosloveni največje ugodnosti in ki naj bi bile tako nekako slovenske šole. In kako je v resnici s temi utrakvističnimi šolami? Na koroških utrakvističnih šolah se poučuje v slovenščini samo v polovici prvega razreda, tako nekako štiri do pet mesecev.
ga gibanja in razloži celotni politični položaj. Odzval se je vabilu in prihitel v Nocero Umbro v spremstvu dr. Gazzarija, petih oficirjev-dobrovoljcev iz Dobrudže, ki so bili dodeljeni vojnemu atašeju ge-neralštabnemu polkovniku Vidmarju. Bil je navdušen sprejem teh nagih voditeljev. V krasno uspeli skupščini je dr. Trinajstič razvijal program jugoslovanskega nacionalizma in njega borbo za končno po-bedo. Uspeh ni izostal, od 208 oficirjev je podpisalo deklaracijo za vstop v srbsko vojsko 130 oficirjev. A bilo jih je še mnogo, ki so bili črnogledi avstrijakanti; da niti toliko poguma niso imeli nekateri, da bi prišli na skupščino poslušat izvajanja dr. Trinajstiča in njegovih sodelavcev. Dogodilo se ie celo, da so se nekateri ugledni oficirji-Slo-venci — ki sede sedaj v udobnih državnih in civilnih službah v Jugoslaviji — izogibali teh naših gostov in eden izmed njih je celo pljunil pred odličnega borca Staneta Vidmarja. Toda led je bil prebit. Zagrizenih avstrijakantov — med
Ostalih pot mesecev pa se vrši pouk že v blaženi nemščini. Pri vajah v pisanju iz abecednika se opušča slovensko besedilo in piše samo nemško. To gennaniziranje se nadaljuje nato vse dotlej, dokler otrok ne zapusti šole. Pogoj za vstop v drugi razred je že popolno znanje nemščine. Posledica tega pa je, da naša mladina, ki ne more slediti pouku, mrzi in zanemarja šolQ ker nima zanjo potrebnega veselja^ S tretjim šolskim letom otrok sploh ne sliši več besedice slovenščine, razven pri verouku. In take šole so potem Nemcem vsem »zahtevam in principom mednarodnih pogodb odgovarjajoče slovenske šole«, na katere se drznejo celo sklicevati pred Zvezo narodov. Poleg tega pa morajo biti kraji, ki imajo vsaj utrakvistično šolo, tega stila naravnost veseli.
Zategadelj so tudi odredbe ju-
goslovenske vlade proti nemškim šolam v Jugoslaviji popolnoma na mestu, ker bodo morda naše bratce zatiralce zasužnjih bratov na Ko* roškem le toliko izučile, da jih bo* do vedeli in znali poučiti, kako se mora postopati z narodnimi manjšinami, ki pa so v resnici le na* rodna avtohtona večina, katera pa je po nesreči in nemarnosti gotovih za nekoliko časa zasužnjega.
Kronika.
Velenemška nesramnost raste zopet od dne do dne. Zabeležili smo že v eni zadnjih številk interpelacijo velenemških poslancev na Dunaju radi zatiranja nemških šol v Jugoslaviji in o šolskih razmerah na slovenskem Koroškem ter podali že tedaj svoje mnenje k tej zadevi. Dne 3. t. m. pa je odgovoril na to interpelacijo sam g. zvezni kancelar dr. Rauch, ki je podal tako nestvaren in neiskren odgovor, da zahteva naš najostrejši protest, Med drugim je g. kancelar, ki se je obrnil po informacije gotovo na »Heimatsdienst«, izrekel tudi trditev, da obstoja poleg slovenskih šol v Št. Jakobu in Selah še tudi 80 utrakvističnih šol, »ki da so pri slovenskem prebivalstvu Koroške zelo priljubljene. O resnični priljubljenosti, uporabnosti in pravem stanju slovenščine na teh utrakvističnih šolah, pa najlepše priča naša notica v drugem delu lisia, iz Kuje je razvidno, da so baš šole te vrste najboljše ponemčevalnice.
Sicer pa povdarjamo tudi k temu odgovoru oficielne vlade repu* blike Avstrije, da je sedanji nastop jugoslovenske vlade proti nemške* mu šolstvu pri nas eden redkih na* stopov, ki zasluži priznanje in odo* braivanje vse poštene nacionalne javnosti, ki ji ni nacionalizem samo fraza in krinka.
»Die geraubte Untersteiermark«. Nemški listi so še vedno polni jadi* kovanj in tožb radi silne krivice, ki se jim je zgodila s tem, da pripada Jugoslaviji tudi »Unterland«. Neprestano trdijo, da je od Špilja pa do Celja »noch alles stramdeutseh« in da je Spod. Štajerska krivično
oropana nemška dežela. Nam so
seveda te bolne tožbe prenapetih Velenemcev, ki še vedno gledajo v nas pot do Adrije, deveta briga, vendar pa prinašamo natančno sta* tistiko, koliko glasov je dobila nemška lista na Spodnji Štajerski, ki najbolje priča, kako mogočna ie še nemška narodna manjšina v Un* terldndu.
Vseh glasov je bilo oddanih okroglo 100.000 (natančno 99.695). Od teh je dobil nemški kandidat samo 4347 glasov, t. j. 4%. Toda vsaj v mestih so Nemci dobili ve* čino? Maribor, Celje, Ptuj . . . Ne, tudi v mestih, v teh »nemških« me* stih, kakor jih Nemci vedno imenu* jejo, nemški kandidat ni dobil ve* čine. V Mariboru je dobil 724 gla* sov (vseh oddanih glasov 5340), t. j. 13%. V Celju je dobil 296 (vseh oddanih glasov 1246), t. j. 23%. V, Ptuju pa 207 od 714 oddanih glasov, t. j. 28%. — V Mežiški dolini je bilo oddanih okroglo 3000 glasov (2960). Nemški kandidat je dobil od teh 3000 glasov samo 70 glasov, t. j. 2%! In sicer v črni 11 glasov (vseh oddanih glasov 524), v Dravogradu 8 glasov (336), v Gušta-ju 31 glasov (440), na Prevaljah 14 glasov (714), drugod pa po 1, 2 ali 3 ali nobenega glasu.
temi zelo dosti Slovencev — smo se iznebili; prestavljeni so bili nazaj med Nemce in Madžare, tja kamor so po svojem zakrknjenem mišljenju spadali.
A višek naše propagande smo dosegli na Vidovdan leta 1918. Tabor je bil okrašen z jugoslovanskimi zastavami; vse je bilo praznično razpoloženo, z največjim navdušenjem smo hoteli sprejeti predsednika »Jugoslovanskega odbora« v Londonu dr. Ante Trumbiča in njega odlične člane kiparja Ivana Me-štroviča in pesnika Petroviča. V dr. Trumbiču smo videli največjega pobomika jugoslovenske nacionalne misli in od njegovega obiska smo se nadejali tudi uspehov za razširjenje našega pokreta. Poleg sijajnega sprejema se je vršil zvečer koncert dobroveljskega orkestra in pevskega zbora pod vodstvom sedanjega upravnika mariborskega gledališča dr. Brenčiča; ki so se ga udeležili tudi vsi tamkajšnji italijanski oficirji. Vrstili so se govori, med njimi najbolj na-, vdušen, ognjevit in pozdravljen od
navzočih dobrovoljcev oni dr. Trumbiča. Pozival nas ie v boj za sveto jugoslovansko idejo in za končno osvobojenie in ujedinjenie vseh Jugoslovanov.
Na Vidov dan dopoldne se je vršilo v dvorani »Palazzo Roma« slavnostno zborovanje, na katerem sta nastopila kot glavna govornika dr. Trumbič in dobrovoljec Poduje. Vse je bilo navdušeno. Čutili smo Se vsi prave Jugoslovane, ni bilo razlike med Srbom, Hrvatom in Slovencem; a še manj smo poznali strankarska nasprotstva. Vsi mogoči dosedanji politični nazori so izginili in se vtopili v čistem Jugoslovanstvu. Zopet so vstopali kot dobrovoljci zadnji pesimisti in omahljivci. Prepričevalne besede dr. Trumbiča in mojstra - velikana Meštroviča so rodile uspeh. Odu-ševljeni smo spremili naše goste v sijajni povorki na kolodvor. Se isti večer je imel dr. 1 rumbič v Rimu javno propagandno predavanje o jugoslovanskem nacionalnem po-kretu.
(Konec prihodnjič.)
ZRNA
be, da mu priskočijo na pomoč s slovenskimi in srbohrvatskimi knjigami, da bo zamogel čimpieje ustanoviti prepotrebne knjižnice naših obmejnih Orjun, ki bodo vršile v potujčenih krajih vrlo važno pre-bujevalno delo. Razen knjig sprejema tudi denarne prispevke za vezavo in nabavo novih knjig. Knjige se sprejemajo vsak ponedeljek in sredo od 19.—20. ure v tajništvu v »Narodnem domu«, tretje nadstropje. Istotja naj se pošiljajo tudi darovi z dežele. Tem potom se obrača še prav posebno na sestre in brate v Ljubljani s prošnjo za nabiranje in darovanje knjig za naše obmejne orjunaške knjižnice. Knjige in prispevki se lahko oddajo v uredništvu »Orjune«.
  ___________■■	■	—-——mr*'	k"^l
m -	■	—~gggBggggagBgS!' 'l lil ■■■ i. I ■
CVETLIČARNA ,NIZZA*
LJUBLJANA   PREŠERNOVA ULICA ŠTEV 30,
Dnevno sveže cvetje
no drobno in debelo.
Proda se dobro ohranjen kroj. Natančnejša pojasnila se dobe pri tajništvu Oblastnega odbora.
Mestna Orjuna Ljubljana ima na
prodaj več or junaških krojev. Isti so v zelo dobrem stanju. Točen naslov v upravi.
Mariborska oblast.
Polovična vožnja za v Maribor 22. t. m. Ministrstvo saobra-čaja je pod M. S. Br. 4819 z dne 24. februarja 1925 dovolilo vsem po-setnikom in posetnicam zleta v Maribor dne 22. t. m. polovično vožnjo na vseh državnih železnicah v državi Polovična vožnja velja od 18. do vključno 24. t. m. Na odhodni postaji se kupi cela vozna karta do Maribora, katera velja potrjena od zietne pisarne na posebni legitimaciji tudi za nazaj.
Priprave za zlet v Maribor 22. t. m. in za razvitje - prapora so v polnem teku; vsi odseki že pridno delujejo. Po dosedanjih prijavah sodeč bo udeležba z vseh strani zelo velika in bo ta dan res prava manifestacija naše misli v najsevernejši obmejni postojanki naše države. Bratje in sestre, dne 22. t. m. vsi v Maribor!
Tretji redni občni zbor Oriune Celje se je vršil v četrtek, dne 26. februarja t. 1. ob zelo lepi udeležbi članov in članic. Vodil ga je agilni predsednik brat Jerše, ki je s svojim krasno zasnovanim govorom vzbudil splošno odobravanje navzočih. Oblastni delegat brat dr. Žnuderl je razložil temeljna politična načela našega pokreta in posebno stališče dio obstoječih strank, od katerih smo popolnoma neodvisni in hodimo svoja lastna pota k jasnemu našemu cilju, ki ga bomo s svojo mlado požrtvovalnostjo hi vero v svoje ideale gobovo dosegli, če bomo vztrajni. Poročila poedi-nih funkcionarjev starega odbora so bila zelo stvarna in so bila tudi temu primerno z odobravanjem vzeta na znanje. V novi odbor so biti izvoljeni skoro vsi stari funkcionarji ; na novo je ponovno prišel v odbor le brat Tripalo. ^ Pri slučajnostih so se razpravljala razna tekoča vprašanja, posebno vprašanje razvitja prapora, ki se bo vršilo še pred kongresom v Beogradu; storjeni so bili v vseh vprašanjih soglasni sklepi. Naša celjska postojanka se vedno boli utrjuje in postaja temeljni kamen v zgradbi naše Mariborske oblasti.
Tretji redni občni zbor Oriune Šoštanj se vrši danes, v soboto dne 7. t. m. ob 20. uri. V imenu Oblastnega odbora se ga udeleži brat predsednik Radivoj Rehar.
Orjuna Slov. Konjice. Redni občni zbor se vrši v nedeljo, dne 15. marca t. 1. ob 10. url v dvorani Narodnega doma-Na zboru bo med dragim tudi razgovor o razvitju prapora — o zletu v Mariboru in o
■	kongresu v Beogradu. Poziva se . vse člane, da se občnega zbora točno udeležijo ter da do tega časa tudi poravnajo članarino.
Orjuna Rogaška Slatina. Dne 7. . marca 1925 ob 7. uri zvečer se vrši
l	III. redni občni zbor v Rogaški Sla-) tini v hotelu »Solnce«.
Knjižnični odsek kulturne sek-
l	clje M. O. Oriune Maribor poziva vse brate in sestre ter vse rodolju-
Jugoslovenstvo naših klerikalcev postaja že naravnost kuriozite-ta. Tako imajo danes klerikalne institucije, ki kar gore separatizma najlepše nazive, kakor n. pr. Jugoslovanska tiskarna, Jugoslovanska knjigarna, leglo separatizma — Ju-goslovenski klub, in sedaj še — Ju-goslovai.ska orlovska zveza. Radovedni smo pri tej zadnji le, kaj je še poleg naslova v njej jugoslovanskega, ko je vendar zadnjemu slepcu jasno, da je Orel po svojem bistvu in nehanju strogo separatistična organizacija, ki popolnoma odgovarja separatističnemu hrvatske-mu Sokolu. In ta ima vsaj toliko poguma, da ta separatizem javno
Sprejema naročilo na šopke, vence, aranžmaje in dekoracije dvoran.
FANI HVALA
NalbolJSi šivalni sSroJi In pleliinl stroji.
Izborni konstrukcija in eleganlaa izvršitev iz tovarne v Linču. Ustanovljeno 1. 1867. Vezenje poučuje brezplačno. 1‘osamczni deli koles iu Sfvnlnlli strojev. 10 letna garancija.
Pisalni stroji	In	„UK»NIA“.
Kolesi iz prvih tovarn ,Dfirkopp‘, ,Styria‘, ,Waifenra4*, ,Kayser‘.
POZOR!
mnm-Tvrt u« JEKarN
izreden užitek boš imel, če si privoščiš čašo pravkar nastavljenega najboljšega starega Ljutomerčana „V R H JERUZALEM A“
v restavraciji M. Dolničarja
na glavnem kolodvoru v Ljubljani. Odprto vsak dan do polnoči
PODPISANA TVRDKA PRIPOROČA*
SADNE SOKE:
malinovec, citronado in sadni grog (punč).
AROME ZA NEALKOHOLNE PIJACEt
limonova, jabolčna, jagodova, malinova, mandljeva,^ marelična, nektar, oranžna, rožna, mešane arome (tutti frutti), Vanile, Waldmeister.
ESENCE ZA ALKOHOLNE PIJAČE s
Rum-esence različne vrste, konjak, hruiov, češnjev, kava. kumnova, oranžna, pelinkovac sadjev, tropinov, brinjev, drožni itd.
SADNE ETERE
v raznih koncentracijah.
NAVODILA NA ZAHTEVO NA RAZPOLAGO.
SREČKO POTNIK IN DRUG
LJUBLJANA, Metelkova ul. 13.
Hahlja ©©Billfar, restavrator na Glavnem kolodvoru, javljam v svojem in v imenu svojih otrok, Zorice, poročene Januši?, Milice, Katice, Joškota in Marice ter ostalih sorodnikov žalostno vest, da je naša nadvse ljubljena, preskrbna soproga, zlata mamica, hčerka, sestra, teta in-svakinja, gospa
Katinka Dolničar
v sredo, dne 4. sušca 1925 ob 9. zvečer po dolgi in mukepolni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, boguvdano preminila.
Pogreb nepozabne rajnice se bo vršil v petek, dne 8. sušca 1925 ob štirih popoldne iz hiše žalosti, Glavni kolodvor, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi sv. Petra v Ljubljani in v Šmartnem ob Savi.
Bodi predobri S8prigi in ljubljeni mamki oferanp bldj
V	Ljubljani, dne 5. sušca 1925.
Popolnoma varno naložite denar
11 rta 29. M ffi 10 m 11 MB« ffi
POMLADANSKI
VELESEJM V PRAGI
r. z. z o. z. v Ljubljani, telefon št. 9
Mestni trg št. 6
Usnjeni papir „Koreskin“.
THE REX CO., Ljubljana
Blago in induatrijski izdelki razdeljeni v 22 skupin.
Nad 2000 razstavljalcev.
Najugodnejša prilika za nakup svetovnoznanih češkoslovaških proizvodov.
50% zniiana vožnja v Češkoslovaški. Brezplačen vizum za potne liste.
Pojasnila in legitimacije dajeta v Ljubljani: Češkoslovaški konzulat	Aloma	Company
na Bregu.	Kongresni	trg	3.
J. Cizelj.
60-letnico svojega živlienja je
obhajal dne 5. marca t. 1. eden naših najzavednejših bratov in predvojnih nacionalistov br. J. Cizelj. Težka in trnjeva je bita njegovega življenja pot, kakor je že pač bilo doslej usojeno še vsakemu nacionalistu v našem narodu. Skozi vso to viharno dobo, polno tragike in najtežjih preiskušenj pa je neomah-ljivo in krepko nosil plamen naše misli, ki ga tudi danes vodi pod or-junaškimi prapori do končne zmage.
Rojen je bil dne 5. marca 1865 v Laškem, kjer je^ dovršil osnovno , šolo. Nato je odšel študirat v Ce- j lje gimnazijo, ki pa je ni dovršil, > ker se je moral vsled očetove smrti vrniti domov. Hoteč spoznati tuji svet in se v njem čim največ naučiti, je krenil kmalu po očetovi smrti po Avstriji, Italiji in končno v Rusijo. Po tel#- letih potovanja se je vrnil, polen bridkih izkušenj v domovino, ki je tedaj plavala v bratomorstvu in črnožolti vdanosti. Poiskal si je družico Dalmatini«) in se poročil, hoteč si s tem ustvariti po letih nemirnega beganja po svetu, udoben in miren dom. Čuteč, da je mladina podlaga bodočnosti, je vzgajal svojo deco v odločno iitgo-slovenskern duhu. Vzgajal na je tudi narod, ki mu je nudil bogato znanje, katerega si je pridobil v življenju. Mesto hvaležnosti pa je žel bolest in razočaranje.
Padli so streli v Sarajevu. Pričela se je svetovna vojna. Odprle so se ječe in avditorji so imeli posla čez glavo. Med prvimi, ki so postali žrtve avstrijske vojaške iusti-ce, je bil tudi on — J. Cizelj, ki je pogumno in zavestno prenašal tedaj, ko so ga vodili orožniki v umazane celjske zapore, vsa zaničeva,-nia, s katerimi so ga obkladali oni, ki danes psujejo Orjuno. Zaprle so se za njim vrata jetnišnice in bil je živ pokopan celih 35 mesecev. \ es čas pa ni niti za hip klonil duhom, niti takrat ne, ko mu je padel na Doberdobu, kot žrtev denuncijant-stva najstarejši sin Dinko.
Prišla je svoboda. Kakor tisoč drugih, ki so za to državo žrtvo-
Jamstvena glavnica za vloge znaša že nad 11 milijonov dinarjev.
Vloge obrestuje zelo ugodno in sicer: vloge,	ki jih izplačuje brez odpovedi po	8°/«
vloge	z	enomesečno odpovedjo po	.	.	10%
vloge	s	trimesečno odpovedjo, po.	.	.	12%
vloge	s	šestmesečno odpovedjo, po	.	.	15%
Izvenljubljanskim vlagateljem so na razpolago poštne položnice, da nimajo s pošiljanjem denarja nikakili
stroškov.
Posojila daje le proti popolni varnosti, proti vsaj trikratnemu kritju na vknjižbo in na poroštvo.
Inkaso faktur in menic.
Trgovski krediti.
Ostanke finega panama-cefirja meter po..................Din 12*50
Ostanke zelo močnega kambrika in plavo kotenine meter po Din 12'— in 13*50
Belo kotenino meter že po...............................Din 9‘—
140 cm Širok moSki itof in Sevljot meter po.............Din 56'—
in vse drugo oblačilno blago kupite najceneje pri
TE KSTILB AZAR - ju |v Ljubljani
Krekov trg St. 10, prvo nastropje.
Velika prodaja ostankov vsako sredo in vsako soboto.
Pišite po cenik:	Po pošti razpošiljamo vsak dani
ING. DUKIČ EN DRUG
GRADBENO PODJETJE
LJUBLJANA
BOHORIČEVA ULICA 24
I	STROJI
Jsl	za	obdelovanje	lesa.
ZVONOVI.
TURBINE.
Transmisije in železne konstrukcije.
Um- in InMrm Oflnjtgane putitlififlt. SEsaijke. - talim.
Strojne tovarne in livarne d. d.
LJUBLJANA, Dunajska cesta 35.
Naznanilo.
Vsled smrti mojega aoproga, mestnega stavbenika Romana Treo, naznanjam p. n. občinstvu, zavodom in vsem dosedanjim cenjenim naročnikom, da sem jaz prevzela stavbeno tvrdko
je najmodernejše urejena in izvršuje vsa tiskarniška dela od najpriprosteJBega do naJmodcrneJ5ega.
Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. — Ilustrirane knjige v ono- ali večbarvnem tisku. — Brošure in knjige v malih in tudi največjih nakladah. — Časopise, revije in mladinske liste.
Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov.
Lastna tvornica šolskih zvezkov.
VILJEM TREO
LJUBLJANA, Gosposvetska cesta št. 10 in Vošnjakova cesta št. 4
in jo bodem Se nadalje vodila pod strokovnjaškim vodstvom pridobljenega mi akad. arhitekta in koncesijoniranega stavbenika.
Priporočam se vsem cenjenim naročnikom, zavodom, in p. n. občinstvu da ostanejo še nadalje moji naročniki in jih zagotavljam da se bodo tudi odslej vsa stavbena dela solidno in strokovnjaško po možno nizkih cenah ter v njih vseslranst zadovoljstvo izvrševala.
Z odličnim spoštovanjem
Marija Treo.
MILO,GAZELA* ODTEHTA
PO SVOJI IZBORNI KAKOVOSTI
vso manjvredne, cenejše izdelke. Dobite ga v vsaki trgovini l
šolski evezkl za Osnovno Bole In srednje šole. Risanke, dnevniki in beležnice.
V LJUBLJANI
prodaja
Frankoptmska ulica 151
Izvršuje: stanovanjske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25 letnih izkušenj. Specialiteta: železobetonske cevi za vodne naprave in vodovod.
Zastopa: Patent Dr. inž. Emperger-a za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vložkami za visoke tlažnp napetosti (kakor pri skladiščih, „8ilo“-mostovih in podobno). Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statičnih proračunov. Parna Žaga.
Tvrdka J®s. Presker
d. z o. Zi
veletrgovina z usnjem in kožami vljudno naznanja, da se je
MIKLOŠIČEVA CESTA ŠTEV. 15/1
Odgovorni urednik VI- J. Oalzinja.
{Tiska Učiteljska tiskarna V Ljubljani
Lastnik' inž. Marko Kranjec.