NO. 233 AM€RICAN IN SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAGC ONLY Domovi m SLOVGNIAN HORNING N€WSPAP€R CLEVELAND 3, O., WEDNESDAY MORNING, NOVEMBER 25, 1953 LETO Lm — VOL. Lm ZGODBA 0 VOHUNIH V VLADI ZDRUŽENIH DRŽAV Zahvalni dan Po komunistih inspirirana, sugerirana in potiskana politika je v veliki meri pripomogla, da je bila izgubljena Kitajska in skrivnost atomske bombe. DANES NAVAJAMO na tem mestu v glavnih obrisih i7-Črpek popolnega pregleda komunističnih aktivnosti zadnjih dvajset let v ameriški vladi, posnetega po washington-ski reviji “U. S. News and World Report.” Milijone besed, stotine dokumentov, dolga leta oficiel-nih preiskav in zaslišavanj, vse to je spravilo na dan — list ?a listom — popolno zgodbo komunističnih operacij v no-tranjosti ameriške vlade.. Torej poglejmo ta oficielni in rieizpodbitni pregled. dvajset let življenja amer. pete kolone V Zgodnjih 1930tih letih: .iskati zatočišč ter pribežališč. — beta 1933 imamo zaznamovati Ameriški kongresni odbori pri- 2ačetek prve komunistične celi-jlčnia brskati za komunisti v očči-Ce osmih mož v departmentu za gled težke in silne oipozicije. Poljedelstvo. Celica je rasla in' Se razširila. Kmalu so se priče-6 oblikovati druge celice in dru-?l Vohunski krogi v relifnih in olavskih organizacijah. V srednjih 1930tih letih: ^■^roalu po pričetku leta 1935 ^ le pričela čistka komunistov >. beP ar tm en tu za poljedelstvo, ani celice so se razpršili ter se atekli v relifne organizacije, v ationai Labor Relations Board, v 2akladnico ali finančno tajni-k štabom kongresnih od-^ rov^ pricelo se je propagira-s 6 se k položajem moči in asti. Infiltracija delavskih zai, relifnih agencij ini ■ 9 ništva. Perioda konsolida-vlade in unij. Razbohote- nje ^ 1 U1UJ* -tvazDonobe- Vi- komunističnih “front” — rsT ugodno za ^godnjih 1940tih letih: Veliv << ^ist “preseljevanje” komu-ceii V V voine agencije. Člani d° i .lri sopotniki so se dokopali Office U^n'i^1 *u P0^°^ajev v hoar, Strategic Services, — fiV- Economic Warfare, Of- brijatei^ar Information; SVl0|lej 2aci.i so spravili v organi- taj ^ Oele hiše, druge pa sko-tajjjig^ vrhunec zakladniškegaj iHwi. Va- Komunistična oblast silna. y Prigednjih 1940tih letih: Polivk eb oblikovanja povojne bilj v. Ameriški komunisti so m« bov roki kot ključni sveto- v Jalti in Potsdamu. Nji-vpliv na zadržanje Z. blagri r>a‘^>ram Kitajski, je po- Velijo '"airn komun, pridobitvam. f°Vi j Prizadevanje komunis-iatoj.. . ke za Sovjetsko zvezo ^ dr„aC'*e 0 atomskih bombah “pay. 5^ orožjih. — Perioda ^6ta 1° j:'a” ali plačila za dolga dtracije in trdega , dela. ^Č6t0lnih 1940tih letih: ^Ujris, 6k razkrinkavanja ko-^aja. p°V’ Pojava Hissovega slu-^Oftiunisti prično bežati in Vremenski Kitajsko prevzamejo komunisti v svojo oblast. Vzhodna Evropa pade v oblast komunistov, ker je Sovjetija izkoristila politiko, na katero sioi že preje napeljali vodo ameriški komunisti. V letih 1950tih: Zaradi odpora proti komunizmu je v Koreji vzplamtela vojna. Nova razkritja komunističnega podzemlja po kongresnih preiskavah. Pričetek razvijanja jpolne zgodbe komunističnega^ vpliva. To je perioda, v kateri zdaj živimo. ------O----- prerok pravi: Ožigosanje Sovjefije pred Zdr. narodi radi preganjanja vere Amer. delegat Cabot Lodge je dejal, da vodi Sovjetska zveza zmerom hujšo kampanjo sovraštva. ZDR. NARODI, N. Y. — Zdr. države so v ponedeljek obtožile Sovjetsko zvezo, da zasleduje politiko preganjanja vere ter so vehementno obsodile aretacijo poljskega kardinala Wyszyskega čigar aretaciji« smatrajo za del te kampanje sovraštva. Ameriški delegat Henry Cabot Lodge Jr. je povedal političnemu odboru ZN, da je “železna zavesa vedno težja in vedno bolj široka.” Rekel je, da je to pripisati dej-istvu, ker v deželah, ki so pod1 sovjetsko iclblastjo in kontrolo, ni svobodnega časopisja ne svobodnega radia. Lodge je nato imenoval sovjetske publikacije, filme in igre, ki so bile zasnovane za širjenje kampanje sovraštva proti Zdr. državm. “Celo vera mora biti neposredno usmerjena za pospeševanje državnih namenov,” je dejal delegat Lodge. Ambasador Lodge je potem poudaril svobodo, ki vlada v Z. državah: “Vsakdo v Združenih državah, ki pride do zaključka, da časopis na katerega je naročen, ni pravičen napram Sovjetski zvezi, se lahko naroči ali kupi Daily Worker, ki suženjsko posnema Pravdo in Izvestije”, je rekel Lodge. On je svoboden in sposoben, da bere, karkoli hoče in lahko dela svoje lastne zaključke.” k°li as Naletavanje snega in Oblačno Amer. ladje v Lizboni LIZBONA, Portugalska. — Semkaj je dospela ameriška lad-in mrzlo ja letalonosilka Lake Champlain spremljana od štirih rušilcev. Hvala Ti, Gospod, ki radodarno , svojo skrb. ljubezen nam deliš, vžigaš nam pogum na pot viharno, moč in blagoslov na nas rosiš. Hvala Ti, ki srcu celiš rane, dvigaš žlahten cvet iz bolečin. Hvala za prijatelje nam vdane, ki zvestobe Tvoje so spomin. Hvala Ti za bujne mlade sanje, vse zavite v žameten sijaj, in za starih let modrost, spoznanje, za otrok nebeškočist smehljaj. Hvala Ti za sončne žarke zlate, ki iz zemlje bisere bude: za pšenična polja, cvetne trate, za gozdove, ki ob njih šume. Hvala Ti za zvezde, ki srebrne lijejo svoj čar v večerni mrak, ko srce se s srcem toplo strne in z nočjo zagrne v sen sladak. Hvala Ti za radostne glasove drobnih ptic, ki žvrgole v nebo; za mogočne skalnate vrhove, kjer viharji himne Ti pojo. Hvala Ti za dedov domovino, ki lepote Tvoje je odsvit, in za rod, ki s srčno veličino staro pravdo brani stanovit. Hvala za deželo, ki utira nova pota z vero v lepše dni, kjer nam up v nasilju ne umira, kjer svobode žarka luč gori. IVAN ZORMAN. Hvala Ti, Gospod . . . V dobi, ki v njej živimo, medlijo ideali, v kolikor niso že zmedleli, ugašajo luči, katerih zubelj je nekdaj svetlo plamtel. Strune src nič več ne brnijo, čeprav jim še tako na-P’eto prisluškuješ. Poletu misli so strte pe-roti; ni več vzgona, ki bi jih prešerno gnal pod sinje nebo, soncu naproti. Delo, skrbi, razočaranja in leta, — vse to nam je vtisnilo neizbrisni pečat. Utrujeni smo; oziramo se samo še nazaj na to, kar smo v tej novi domovini ustvarili in dodelali, — in na naše potomce, ki so kri naše krvi, v katerih, upamo, bomo še živeli. Nič več nam pogledi ne hrepene v nedogledne dalje, kakršne smo pogumno krčili v preteklosti, čeprav so se zdele neprehodne. Pa vendar! Ob branju današnje Zormanove hvalnice zaživijo kakor po čudežu vsi stari spomini. V najglobljih kotičkih srca sp’et zabrne že dolgo onemele strune, ki jih je ubral pesnik na svoji čudoviti liri. Vse, kar je v srcu že tako dolgo dremalo, morda že zaspalo, se spet zbudi! Težko meglo, ki je kakor mora ležala na duši in srcu, je pregnala ta hvalnica, ki pušča za sabo z zlatimi prameni ožarjeno livado, nad katero spenja mavrica svoj pestri most. Hvala Ti, pesnik, za prelepi dar, ki si .nam ga poklonil za letošnji Zahvalni dan! — Hvala Ti, ki si nam odklenil srca, o katerih smo mislili, da so že zapahnjena in mrtva, pa so spet utripnila z živimi utripi prelepe prešerne mladosti! Zato dovoli, da se mu tudi mi zahvalimo, — skromno, ponižno, po naše, — ne z vezano besedo, ki ji nismo kos, pa vendar z besedo srca: Hvala Ti, Gospod, za tega našega kneza slovenske besede! Hvala Ti, Gospod, ker si blagoslovil našo skromno kulturno njivo s tem najtežjim in najbolj klenim klasom! Hvala Ti, Gospod, ker si nas ob zgledu njegove značajne umerjenosti, njegove vse-obsežne ljubezni in dobrote, obvaroval, da nismo v burnih časih bratomornih bojev še niže pali kakor smo! Pa upamo, da nam boš, svojim nebogljenim otrokom, oprostil naše padce, saj smo zmerom zopet vstali! I Hvala Ti, Gospod, ker si nam dal priložnost ob njegovih poezijah občudovati lepoto slovenske besede in dobroto slovenskega srca! — Hvala Ti, Gospod, ker nismo ob njegovih stihih nikoli nehali ljubiti svoje slovenske domovine, za kar nam je dal on živ in najlepši zgled! Hvala Ti, Gospod, ker si nam dal v naši najbolj razgibani dobi tega velikega samorastnika, ki je bil zmerom visoko drevo v slovenskem gozdu! Zato, Gospod, ohrani nam ga še dolgo vrsto let! Ne odpni mu še dolgo čolniča, da bi v njem preveslal Reko življenja v Kraljestvo senc! Pusti ga še dolgo na soncu, s čigar toplimi žarki je — po Tvoji milosti — ogrel toliko slovenskih src! — Tone Šabec. Novi grobovi Frank Modic Včeraj je umrl v Doctors’ Hospital Frank Modic z 1064 E. 68 St. Zadela ga je srčna kap. Rodil se je v vasi Volčje v fari Bloke in prišel v to deželo leta 1920. Vodil je trgovino na 544 E. 152 St. v družbi z g. Sober. Zapušča ženo' Mary, roj. Kna-pp, in sina Frank J. Jr. brate: Josepha v Clevelandu, Karla v stari domovini, Matevža v Argentini, Milana v Avstriji, sestre Dorothy Krašovec, Terezo, Marijo in Ano v Jugoslaviji. Pokojnik je bil član Društva sv. Vida št. 25 KSKJ in Cirila in Metoda !št. 18 SDZ. Pogreb bo v soboto zjutraj iz cerkve sv. Vida ob devetih. Na mrtvaškem odru bo ležal v Grdinovem pogrebnem zavodu na E. 62 St. od četrtka ob 11. dop. do pogreba. Louis Hlabanja Včeraj je umrl v Highland View bolnišnici v Warrensville, kjer je živel zadnja 3 leta, Louis Hlabanja. Preje je živel pri Zalokarjevi družini na 911 Addison Rd. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62 St. Pogreb Louis Hlebanja bo v petek zjutraj ob 9. uri iz cerkve sv. Vida na pokopališče Kalvarija- Katherine Popovich Umrla je Katherine Popovich, roj. Šoštarič, 1152 E. 58. St. Njen mož je že preje umrl.. Zapušča hčere Mary A. in Annn, sestro Eli Karliclvic in Jelko Ivanovič, dalje Marka, Dano, Štefana in Pero, vse v Jugoslaviji."Stara'je bila 53 let in članica HBZ ter Oltarnega društva cerkve sv. Nikolaja. Doma je bila iz žumbe-raka. Truplo bo položeno na mrtvaški oder v Golubovem pogr. zavodu v četrtek ob 1. popoldne. -----c------ V Trstu demonstrirajo brezposelni delavci Odkar sta Amerika in Britanija naznanili, da bosta odpoklicali svoje vojaštvo, je izgubilo delo že nad tisoč oseb. TRST. — Dne 21. novembra so brezpclselni delavci spet priredili pohod pred mestno hišo — že tretjega v treh dneh — kričeč: “Dajte nam kruha!” Pred mestno hišo se je zbralo kakih 500 demonstrantov, ki so zahtevali, da hočejo govoriti z županom Gianni Baroli-jem. Policija jim je preprečila vstop v mestno hišo, kamor pa je pustila njihovo delegacijo, katero je župan sprejel. V Trstu je izgubilo že nad tisoč civilnih uslužbencev svoje delo, odkar so Anglo-Amerikan-ci naznanili, da bodo odpoklicali svoje vojaštvo iz mesta. Italijani pravijo, da so bili kolovodje demonstrantov ali pro-moskovski komunisti, ali pa o-isebe, ki podipirajo jugoslovanske zahteve po Trstu. župan Bartoli pravi, da so te demonstracije delo protitovskih agitatorjev. Dejal je: “Med demonstranti smo spoznali komunistične agente. Očividno je, da si Tito prizadeva transformirati ekonomski problem v politično vprašanje, da bi povzročil nove težave.” -------o------ Japonci zasegli rdeče dokumente TOKIO. — Japonska policija je vdrla v dvajset hiš in uradov ter zasegla važne komunistične dokumente. Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice V bolnišnico— Louis Valenčičč, 20450 Tracy Ave., je bil prepeljan z M. Svet-kovo ambulanco v St. Alexis bolnišnico. V četrtek je urad zaprt— Jutri na Zahvalni dan list ne bo izšel in bo urad ves dan zaprt. Žalostna vest iz domovine— Terezija Mihevc, 14109 Darwin Ave., j e prejela od doma sporočilo, da ji je v Podlipi umrl v visoki starosti 89 let oče Fr. Vehar. 23. obletnica— V nedeljo ob 8:30 bo v cerkvi Marije Pomočnice na Neff Rd., sv. maša za pok. Frank Shally v spomin 23. obletnice njegove smrti. Tretja obletnica— V četrtek ob osmih bo v cerkvi sv. Frančiška sv. maša za pokojnega Franka Zupan v spomin tretje obletnice njegove smrti. Asesment— Društva, ki zborujejo v Slov. nar. domu na St. Clair Ave., bodo pobirala asesment nocoj med 6 in 8 uro. Asesment— Newburška društva bodo pobirala mesečni asesment nocoj, v sredo 25. nov. Potem bo sestanek vseh predsednikov, tajnikov in blagajnikov društev glede pobiranja asesanenta v prihodnjem letu. Večerja in zabava— Nocoj ob 7:30 priredi društvo Sv. Jožefa št. 169 KSKJ večerjo in zabavni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Grdinovi koledarji— Sedaj lahko dobite koledarje, večje ali manjše, v vseh Grdino-vih prostorih. Oni, ki ste oddaljeni, jih lahko dobite tudi za svoje sosede. Odjemalci, ki ste oddaljeni, nam sporočite, pa vam jih bomo poslali po pošti. — Anton Grdina in Sinovi, 1053 E. 62. St. Tel. HE 1-2088. t -----o------ Zlata poroka CLEVELAND. — V soboto, 28. novembra, obhajata poznana Matthew Leskovec in Anna Leskovec 50-letnico svojega zakonskega življenja. Matthew je doma iz Unca na Notranjskem, njegova soproga Anna, rojena Zot, pa iz Rakitne. Na dan obletnice bo v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. sv. maša, h kateri so vsi sorodniki, prijatelji in znanci zlatoporočencev vabljeni. Nato bo njun dom na 1449 E. 172 St. ves dan odprt gostom. Slavljencema želimo še mnogo let zdravja in zadovoljstva med sorodniki in prijatelji. Naj ju Bog ohrani še dolgo vesela in srečna! — J. B. NAJNOVEJŠEVESTI WASHINGTON. — Državni tajnik Dulles je včeraj priznal, da so Združene države naredile napako, ker so po zadnji vojni popolnoma razorožile Japonsko in Nemčijo. HAMILTON, Bermuda. — Včeraj sta prispela z letalom na Bermudo angleška kraljica Elizabeta in njen mož, vojvoda Edinburški. ATLANTA. — Adlai Stevenson je tukaj izjavil, da je bivši predsednik Truman storil več kot kdor koli drugi, da je zaustavil prodiranje komunizma. Ameriška Domovina Kmjnmr. c-f\ IU—»io/%» Clair A ve. UEnderson 1--C6S8 -«arsa—> Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Maiy Debevec NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and ail other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office it Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 233 Wed., Nov. 25, 193 Tito mobiliziral tudi škofe! (Pismo iz Gorice) Poročila, ki se prerinejo skozi zaprto mejo te dni, nam v glavnem povedo eno stvar: Če v Titovini s svojim hrupnim nastopom v zadevi Trsta niso dosegli nič drugega, ali če ne bodo v bodočnosti, eno priliko so si pripravili, namreč še krepkeje kot kdaj poprej udariti po Cerkvi! To priliko so izrabili do skrajnosti. Videlo se je že pri samih izgredih, o katerih ste seyeda tudi v Ameriki brali. Med kričanje zoper laški imperializem se je mešalo vpitje zoper papeža v taki meri, da je gotovo bilo tega vsaj polovico. Marsikje je bilo polno vzklikov tudi zoper domače škofe in župnike. Spet in spet si slišal: Smrt! . . . sledilo je ime ali škofa ali župnika. Pripomniti je tu treba, da j'e prišlo do nas doslej največ vesti o dogodkih v Istri, iz drugih krajev še nimamo kaj bolj točnih poročil. Nikakor pa ni ostalo pri samih vzklikih. Ponekod so dejanski naskočili verska poslopja in jih grdo poškodovali. Na Reki so razbili okna na semenišču, na škofiji in na hiši salezijancev. Prav tako so pripravljali naskok na semenišče v Pazinu, vendar se je posrečilo rektorju, da je zadnji hip napad preprečil. So pa v Pazinu pognali na cesto hrvatske ki smo se tako veselili Jugoslavije, ki je končno tudi Istro dobila! Vrhu tega sta vsaj dva škofa, ki sta bila mobilizirana, zvedela za ta poziv duhovnikom, naj pridejo v Zagreb, pa sta oba poslala izjavo v svoji škofiji, da bo vsak duhovnik suspendiran, kdor bi se odzval vabilu — bolje rečeno: UKAZU ! Duhovniki so veseli te izjave škofov, ker se dobro zavedajo, da bi njih pot v Zagreb ne pomenila drugega kot odpad od škofov! Zavedajo se, da bi bil to le prvi korak, kaj bi sledilo v doglednem času, si vsak lahko misli. Drže se junaško in so pripravljeni na vse, samo ne na to, da bi jim v zgolj cerkvenih in stanovskih zadevah ukazovala komunistična vlada, ko imajo za to svoje škofe, od papeža in Boga postavljene. Zdaj vse čaka, kaj bo naslednji korak vlade. Na vsak način se je bati, da Cerkev v Istri doživlja prave mučeniške čase. Ali bodo škofe pustili nazaj, ko se izvrši demobilizacija? Ali bo sledil zdaj še prav poseben pritisk na vernike, da zataje svoje duhovnike in škofe? Zelo verjetno! Borbo za Trst hočejo izkoristiti za zadrgnjenje vratu Cerkvi. Prav je. da svet to ve. Bodite pozdravljeni in molite za preganjane onstran titovske zavese! Poročilo Slovenske banke o prispevkih za slovensko cerkev v Torontu Cleveland, O. — Za letošnji advent nam je Fr. Slapšak spet rezerviral prostor v Domu duhovnih vaj na Lake Shore Blvd. Letošnje duhovne vaje bo vodil Prevzvišeni škof dr. Gregorij Rožman. Začele se bodo v petek 11.. dec. zvečer. Zaključek bo pa v nedeljo 13. dec. Tihota, mir in zbranost, ki jo' dajo le duhovne vaje, bo pripravila našo notranjost za Božič. Po smernicah, ki jih bomo dobile pri duhovnih vajah, bomo novo . _ leto začele in živele — da bo le- frančiškane z njihovimi dijaki vred in nastanili v poslopje pl0 in srečno. vojaščino. Frančiškani in dijaki so se zatekli v semenišče, Slovenskim ženam in dekletom! so se zatekli v ki je pa že tako ali tako prenatrpano. Sicer se je pa culo, da mislijo oblasti izprazniti tudi semenišče in spraviti noter vo jaštvo. Ta dva primera kažeta, kako postopajo z verskimi ustanovami in zakaj. Ko je prišlo do mobilizacije, so dobili pozive tudi du hovniki in celo škofje. Ni še znano, koliko duhovnikov, ki sc bili župniki po kmečkih župnijah, je moralo iti pod orožje. Toda iz opazke, ki je prišla do nas, da morajo starejši župniki te dni oskrbovati po štiri ali pet župnij, se da sklepati, da je morala iti kar večina. Sicer pa, če vemo, da so bili poklicani vsaj trije škofje in so sedaj pod orožjem na meji, se ne bomo čudili velikemu številu pozvanih duhovnikov. Za škofa iz Pazina je znano, da zdajle, ko to pišem, služi vojsko v Sežani. Moral je iti skoraj točno za svoj god, 4. novembra. Približno isti čas sta bila poklicana reški škof Pavlišič in splitski Franič. Kje imajo ta dva, se ni dalo dognati. Podoba je, da so se prav zdaj z vso silo vrgli na Cerkev v Istri in silovito pritiskajo tudi z davki. Duhovnik mora plačati davek na cerkev in na svoje osebne dohodke. Če ne more plačati, je joj! Duhovnik je tudi za poravnavo davka na cerkev osebno odgovoren in se je že zgodilo, da so njega samega zarubili, ko ni bilo kaj drugega vzeti. Če se pa ko ličkaj vrednega najde v njegovem bivališču, popišejo in ma lo pozneje pridejo pobrat. Na tak način hočejo do kraja iz mozgati cerkve in duhovščino in jim preprečiti vsako možnost eksistence. Taka je “svoboda vere” tam za titovsko železno zaveso! Vse kaže, da je glavni povod za vse to trenutno divjanje komunistov zoper Cerkev v Istri ondotna duhovniška organizacija “Zbor sv. Pavla,” ki je komunistom trn v peti. To je staro duhovniško društvo, ki se ga niti fašizem ni upal do konca spodmakniti. Tako je tudi v Mussolinijevih časih to društvo moglo veliko rešiti v narodnem pogledu v Istri. Komunisti tega društva ne trpe. Napravili so tekom let že več poskusov, kako bi mu prišli do živega in ga spravili v vdadne vode pod imenom Sv. Cirila in Metoda, kjer naj bi bili po želji vlade organizirani vsi katoliški duhovniki Jugoslavije. Kot znano, je škofovska konferenca v Zagrebu vstop v to društvo prepovedala in vsaj na Flrvatskem doslej ni bilo o njem drugega sledu kot neki “Iniciativni odbor,” v katerem je deloval in še deluje suspendirani duhovnik Marohnič. Ni nam do konca znano, pa videti je, da je ta nesrečni duhovnik sploh vodja vsega tega gibanja za vso Hrvatsko. Kako pretkano je bilo zamišljeno, je razvideti iz dejstva, da so oblasti prav zdaj, ko so istrski škofje poklicani pod orožje, sklicale tudi nekak “ustanovni občni zbor od vlade zamišljenega duhovniškega društva v sam Zagreb! Ni nam znano, kako je drugod, Istra nam je pri roki, zato nam od tam pridejo glasovi. Duhovniki v Istri so dobili osebne pozive, vsaj tu pa tam kdo celo brzojavno, da se morajo udeležiti. Manj “uradno” so pa prejemali migljaje od krajevnih oblastnikov, da bo joj. če se ne odzovejo. Potovanje na obe strani plača vlada, v Zagrebu bodo nastenjeni v Esplanada, zborovanja v dvorani Glasbenega zavoda, na predvečer opera Mila Gojsalič — vse brezplačno, kajpada, če bi kak duhovnik ne mogel radi važnih opravkov doma z vlakom, ga potegne v Zagreb občinski avto! In vse to v trenutku, ko škofov ni, da bi duhovniki ne mogli dobiti prepovedi od strani svojih višjih pastirjev! Toda kolikor nam je prišlo na uho, se je komaj kak istrski duhovnik odločil za To pot. Mi imamo svoje društvo, pravijo, potrjeno od državne in cerkvene oblasti, ne bomo hodili roke lizat kakemu suspendirancu, ki je hodil že večkrat naravnost Titu denuncirat naše škofe in nas, pa niko:i ni imel kaj drugega povedati, kot da ne ljubimo domovine! To naj bomo mi, ki smo toliko pretrpeli pod fašizmom! Mi, 3547 6019 j BESEDA IZ NARODA f Žl******llt*»*****I*************************t******** zapoj o pevci “Angelsko petje se! čuje v višavi!” “Popolnoma smo prestavljeni v domačo župno cer kev” pripomni mož. Tako je bilo doma in poskuša zraven peti. “To je Hladnikova pesem, dobro sem poznal Hladnika, organista v Novem mestu!” P. Odilo nas je nato s svojim govorom postavil kar v sredo, božičnega razpoloženja dn veselja. Potem so sledile božične pesmi ena za drugo, same znane. Pred petdesetimi leti smo v Šmihelu pri Novem mestu ravno te pesmi peli, se sliši pripomba. Pri nekaterih pesmih pridejo posebno do veljave prekrasne orgije. “Katere orgije so to, kdo igra na nje?” sprašujejo poslušalci. “Ali so lemontske?” Ne, niso lemont-ske, temveč so iz mogočne slovenske cerkve Sv. Družine v Evelethu, Minn. Vse petje je bilo namreč snemano v oni cerkvi, to pa zato, ker so pevci doma iz Eveletha in iz bližnjega Gilberta in ker imajo v Evelethu res krasne nove orgle na piščali. Orgle pridejo posebno do veljave pri pesmih “Na polnoči grede” in pri “Raduj se, človek moj.” Tipke na orglah je spretno prebiral g. Vilko Kuntara, č. g. Stanko Dol-šina pa je imel v rokah taktirko. Poskusili in preigrali smo tudi obe velikonočni plošči. Ob koncu poslušalci kar niso mogli pri' ti do besede. Ta je hotel še enkrat slišati to pesem, drugi zopet drugo. Oni Amerikanec vpraša: “Koliko pa stane album? Takoj ga pošljite moji mami v Salem, Ohio. Lepšega božičnega darila ji pač ne morem dati!” Med tem časom je tudi skrbno prebral, kar je na platnicah albuma zapisano o Baragovi stoletnici. Pri stavil je, da smo Slovenci lahka res ponosni na ta album plošč. Stari duhovnik je med tem pregledoval napise na posameznih ploščah. Kjer je videl, da je napisano “Pritrkavanje zvonov,” je rekel: “Tole še enkrat zaigrajte, prosim! Star sem že, pa ne morem pozabiti prekrasnega zvenenja v domačem kraju. To zvenenje bomo v sveti noči dali v zvoniku na zvočnik, da bodo po Prijavite se na enega izmed sledečih naslovov: Župnišče v Newburghu E. 80. St. Dl 1-0496, Župnišče pri sv. Vidu Glass Ave. EN 1-2624, župnišče v Collinwoodu 15519 Holmes Ave. LI 1-1166, gdč. Anica Nemec 14821 Pepper Ave. Gl 1-8976 in gdč. Zalka Hirschegger, 1139 E. 60. St. EX 1-0522. • Odbor za duhovne vaje. Koncert v Chicagu Chicago, 111. — V nedeljo, 29. novembra, ob treh pop. bo v nv-vi cerkveni dvorani sv. Štefana velik pevski koncert. Kcincert prireja cerkveni pevski zbor fare sv. Štefana. Spored je bogat in zanimiv. Pevci se že dolgo pridno pripravljajo in bodo gotovo poslušalce popolnoma zadovoljili. Vsi prisrčno vabljeni! F. Z. love plošče smo poslušali Uniontown, Pa. — V nedeljo popoldne, dne 8. novembra, smo se zbrali: dva slovenska duhovnika, en civilist, st ar ^naseljenec in dva Amerikanca, prvi Slovenec, drugi Hrvat, oba tu rojena. Začnemo s prvo stranjo: Slovenska družina obhaja Sveto noč. Ko začne družina moliti angel-i ^ " ^ , v w • . . , . celem mestu slisah kakšno zvo- sko cescenje in vsi lepo in raz- . . ^ • m i ---- "namo Slovenci. To bodo In brat Lojze se takoj “Naš gospod je kar ne- Iciono odgovarjajo: “Sveta Mari-j ja, Mati božja . rojeni Slovenec obrisal solzo nenje imamo Slovenci. .”, si je oni, tuKali!” obrisal solzo inj°^asl‘ . vzdihnil: Tako smo molili dema, | anaen zv°nerde- ^ sv^m ^ Z . ....v . , „ tudi. Ko ie bil Janez se študent ko smo bili se vsi skupaj! Spo-| J , . . ., ., , i j t j h. iv Novem mestu, je ob praznikih mm na lepa mlada leta v druži- , , j „ ni je moža 45 let neverjetno1 hodl1, Vedn'° Pritrkavat- P»zn — ---- n i •• vse tiste ajnzarje, cvajarje, dra- bi nas spomnil na se in nas vrnil S1J° ” j ar j e . . . Doma smo pa fantje imeli v drvarnici obešene stare. kose in motike in smo na te “zvonove” pritrkavali, da nas je Študent Ja- je moža 45 let omehčal in raznežil, zvonovi, mogočni zvonovi z žalostne gere. Takrat je starega duhovnika kar prevzelo. Oni staronaseljenec, duhovnikov brat hotelu pa sploh ni mogel do sape. Oglasijo se cit^e, ki igrajo neizogibno “Sveta moč, blažena noč.” Ka- Cleveland, O. — Gibanje za slovensko cerkev v Torontu v Kanadi gre- lepo naprej. Prošnja naših rojakov v “Ameriški Domovini” in drugih naših časopisih je našla lep odmev. V Clevelandu so že številni Slovenci prispevali v ta namen potom naše slovenske banke. Večina darovalcev pravi: “Mojega imena ni treba objavljati, saj Bog ve, da sem daroval za razširjenje božjega kraljestva na zemlji.” Zato ne podajam tega poročila zaradi tega, da bi imenoval vse posamezne dobrotnike. Toda neki osebi sem pa kar rekel: “Veste kaj, kakšno ime pa moramo- dati v javnost.” Tako je darovala Mrs. Rose Frank en stotak. Mrs. Frank je vdova in gostilničarka. Tudi neka druga družina je darovala stotak, spet naslednja $50.00, e-na $20.00, več pa jih je, ki so darovale po $10.00 in $5.00. Imena sem poslala odbe-ru oz. župniku Rev. Jakobu Kolariču, da jih bo odbor ohranil v zapisniku. —; Tako je nabirka za slovensko cerkev v Torontu z dnem 13. novembra spet zrasla na $467.14. Naša banka je še vedno na razpolago za uslugo- in posredovanje. Vsi, ki lahko kaj pripomorete za zidavo nove in prve slo^-venske cerkve v Torontu v Kanadi, se lahko oglasite v naši banki, pismeno ali osebno. Pomoč pri zidavi slovenske cerkve vam bo lahko vzbudila upanje, da boste nekoč lahko romali k Mariji Pomočnici kristjanov v Toronto. Za naklonjenost se priporočam. Obračajte se na Antona Grdina, 1053 Easet 62 St. ali pa na “The North Amercan Bank”. Anton Grdina, st. ------o------- Nastop mladine C i'> - N • , Cleveland, O. — Večkrat se spomnim mlade deklice, ko je prepevala- slovenske pesmi pri Mladinskem pevskem zboru, spomnim se je, ko je pela solo in vendar me je ob svojem zadnjem nastopu res presenetila — mislim mlado Florence E. Sisko-vich. Začela je pri našem mladinskem zboru. Gotovo bi vsaka mati rada slišala peti svoj hčerko ali sina. Pošljite jih torej k Mladinskemu pevskemu zboru Slov. del. doma1 na Waterloo Rd. Naj pripravne j-še bo v nedeljo, 29. nov., po jesenskem koncertu zbora v Slov. del. domu ob pol štirih popoldne. Vsi -prijatelji slovenske mladine in slovenske pesmi vabljeni! Jerry Pike. TRŽAŠKE VESTI Ozadje krvavih provokacij Kakor smo delno poročali že prejšnji teden, so italijanski ekstremistični elementi uprizorili v Trstu poulične izgrede, pri ka- čnih skupin na tržaško vprašanje. Predstavniki SD, SKSZ in SNS so še raztolmačili, zakaj smatrajo za potrebno vztrajati pri zahtevi po uresničenju Svo- Zveza oltarnih društev Cleveland, O. — Zveza oltarnih društev vabi vse svoje članstvo, -pa tudi druge vernike v nedeljo, 29. novembra, pop. od dveh do treh v cerkev sv. Pavla na E. 40. St. k sveti uri. Kjer sta dva zbrana v mojem imenu, sem jaz z njima, je rekel. Gospod. Skupna molitev je torej Bogu prav posehniq prijetna. Je pa molitev v našem času za vsakega posameznika in za skupnost -prav posebno potrebna. Bog nam pošilja težke preskušnje, da bednega tržaškega ozemlja, in za V -LiOLLl JL -IVU- . ti V , ., . dejansko enakopravnost z Itah- term je bilo 6 oseb ubitih nadi. J. . ,, 70 pa ranjenih. Tndi med civilno T p0goJbe' Veselo martinovanje na rro- seku ob plapolanju slovenskih zastav Dne 11. novembra so na Pro* seku v tržaški okolici praznovali vaškega patrona sv. Martina- vsa vas poslušala! nez je vse vodil. Ko smo nehali s svojim kon-ko domače in božajoče zvenijo certom in z obujanjem lepih spo-glasovi instrumenta, ki se takoiminov, je stari duhovnik rekel: lepo prilega mehkobi božične noči. Zasliši se spev svete n-oči: “Gloria in excelsis Deo.” O, to je pa pater Odilo, poznamo njegov glas. Ravno tako kot v cerkvi pri Mariji Pomagaj. Saj je bila ta “Gloria” res posneta v lemont-ski Marijini cerkvi. Po Gloriji na pot življenja. Članice iz fare sv. Lovrenca-želim še posebej -opozoriti na skupno sv. obhajila v nedeljo, 6. decembra, med sv. mašo ob 7:15. Ta dan je tudi važna seja, ki se jo naj vse članice udeleže. Apolonija Kic. --------o------- policijo je bilo 79 ranjenih, izmed, katerih je sedem težjih primerov. Uradno poročilo ne omenja, da bi bil kdo izmed policije mrtev, čeravno so se širile govorice o, treh mrtvih. V zvezi z izgredi je policija, aretirala 39 oseb, od katerih pa jih je že po nekaj dneh večina spet izpustila. Le malo število jih je pridržala do sodne razprave. Nadalje je policija izvedla preiskavo na sedežu MSI, kjer je zaplenila med drugim tudi težko strojnico. Aretirala je tudi več članov fašistične MSI, kar je potrdil na seji občinskega sveta misinski svetovalec. Povedal je da je šte-vidlot aretiranih MSI-incev naraslo že na 34. Očividci vedo povedati, da se tržaško prebivalstvo teh izgredov ni udeležilo, če izvzamemo tržaške srednješolce. Vedno- bolj se utrjuje mnenje, da so vse te demonstracije vodili starejši ljudje, ki so prišli iz Italije in da so kakih 3,000 ljudi, ki so hoteli 4. t. m. zvečer v Trst, ustavili na bloku pri Tržiču, kakor tudi, da so bili ti neredi organizirani in izvedeni od neofašistov, katerim so pomagali tudi kominfor-misti. General Winterton je tudi izjavil, da ga je italijanska vlada nekaj dni prej -obvestila, da bo verjetno prišlo dne 3. in 4. novembra v Trstu do neredov, in če bo radi tega uporabil čete, da bi zadušil nerede. Winterton pa ni hotel zadovoljiti italijansko vlado o teh podrobnostih, odgovoril je samo, da je on odgovoren za vzdrževanje reda v Trstu in da bia red tudi vzdržal. Zanimivo je tudi dejstvo, da je eden izmed šestih žrtev, in sicer Zavadil, bil zadet od krogle kalibra 9.5, ki ga tržaška policija ne uporablja, in da je padel na mestu, kjer bi policija sploh ne mogla streljati. Očividnci pa vedo povedati, da so videli oseboi, ki je -streljala iz okna v ulici Dante, kjer je padel Zavadil. V zadnjem času se vztrajno širijo pa mestu govorice, da fašisti spet nekaj pripravljajo. Po nekaterih informacijah, naj bi se t c! zgodilo v dneh, okrog 27. novembra. Upamo, da so to le govorice in da je šestero smrtnih žrtev dovolj zgovorna priča, kam privede človeka pretirani šovinizem. Slovenski župani in občinski odborniki pri Titu V zvezi s tržaškimi izgredi so bili pretekli teden sprejeti pri predsedniku vlade Titu, župani in odborniki s STO in sicer dr. Škrk, Legiša, župan Škabar,-Guštin, Milič, dr. Dekleva, Vatovec, Colja in župan Obad. Razgovor pri predsedniku republike je trajal dve uri. župani in občinski svetovalci s STO so razložili pri: Ne samo Prosečani, ampak tudi Tržačani in vsa tržaška okolica se kaj rada udeleži martinovanja na Proseku. Prosek pa j0 imel letos drugačno lice kot druga leta. že od daleč je bilo- opaziti številne slovenske zastavC) ki ga vihrale v samem središču vasi in tudi drugod po drevesih in visokih drogovih. Tudi napi' sov z — Nočemo Italije, Nikoli več pod Italijo, in podobno ^ manjkalo. Martinovanje na Proseku j0 združeno tudi z semnjem, kjer predvsem. prodajajo mlade pr°' šičiki. Letos je bila cena zanje zelo visoka. Od 2-3000 L 1)11 prašička od lanskega leta, leto3 cena poskočila na 7,000 L. Kij110 temu so prodali skoro vse. DP1' gim trgovcem pa ni bila let0^ sreča mila. Ljudje ne kup ujej0 več radi na semnjih, ker imaj0 v trgovinah vsega na razpolag0, GORIŠKE VESTI Ob 10. obletnici smrti Vefe Lestanove V soboto 14. novembra je ^ nulo 10 let od tistega usodni večera, ko so partizani v Mir011 pri Gorici odpeljali Vero Best3 novo in jo potem tudi usnaP0 nekje pb Vipavi med Mirnom Renčami. Rojena je bila v ^ nu 1. 1908. Med prvo svetov0^ vojno je še kot otrok morala ok0 siti begunstvo. Ko se je vrU1 ^ domov v Miren, je vstopila v Z3 vod Notre Dame, kjer se je ^ učila za učiteljico -otroškega 00 ca. Vendar do službe ni pP3^-ker se kot zavedna Slovenka marala vpisati v fašistično str00 ko. Kljub temu pa je svoje ^ gate zmožnosti razdajala vs0^ Podučevala je otroke doma, 1.^ pripravljala na izpite, vodila ^ cerkveno petje in v cerkvi 00 orglala, bila je vneta članica F . rij in e družbe in pod tem iCkr, Ijem je vodila dolgo vrsto tudi Marijin vrtec. Taka' ? ohranila med mirenskimi živo slovensko besedo tudi v ^ stih letih, ko je bila povsod.^ javnosti prepovedana. Učila 1 petja, iger in drugih dek vs°f in bila tako duša “Te plošče bodo kmalu pošle in prepričan sem, da jih bo vsak pošten Slovenec naročil. Nove obleke za višinske polete Nova pilotska obleka, izdela- tej -------- X , priliki poglede svojih politi-!zamrl nikdar. je Hiacij 111 unči. tel IVU LLLU3C* ' -A verskega n kulturnega življ00^ v fari. Ko se je v Gonarsu V ^ su druge svetovne vojne vilo žalostno taborišče naših >. di, je Vera zopet bila med P ^ mi, ki je tem nesrečnežem P, skočila na pomoč. Zbirala je^ vaseh živež, obleko, denar ia to v nevarnih letih vojne a03 s kolesom v Gonars. je čeravno slabotna po' te^eSfepi izvršila med nami velika ^ zato pa tudi njen spomin a0 ___ Mohorjeve knjige za leto * ^ obnesla pri poskusih v kabinah,! Mohorjeve knjige so že v kjer je bilo vse tako kot pri po-j Izšle bodo kot lansko leto P,^ letih v višini 15 milj. Piloti se |koledarja še dve knjigi in 3 lahko gibljejo v njej mnogo bo- Naročila razpošilja sprejema in plošče -na iz gumiia in Pleksi stekla, po-jpolnoma varuje pilote, ki letajo Ije kot v dosedanjih oblekah, narejenih za višinske palete. Če se rezervoar s kisikom pokvari, vsebuje obleka dovolj kisika in ohranja zadosten pritisk tolikdo časa, da se pilot spusti na viši-!nad deset milj visoko. Ima a v- ,'no, kjer lahko človeški organi-Slovenska pisarna J tomatiene naprave za uravnava-|zem normalno deluje. Obleka 6116 Glass Ave. nje pritiska in za dovajanje ki- sama uravnava in dovaja kisik, Cleveland 3, Ohio. sika. Nova obleka se je dobro ne da bi pilot maral posredovati. sP;, lepa povest Ben-Hur in Pa mini dr. Jože Lovrenčiča -3 Scilo in Karibdo.” Ta sle ^ knjiga ne bo zanimala samo ^ ričane, temveč tudi Tržačan0 vse Slovence sploh, stare]s mlajše, ki bodo v tej knjig1 e znali zopet košček prim0 ^ polpretekle zgodovine iz uS šega dobrega slovenskega P1 vednika. Issued Every Thursday for the Jugoslavs in Wisconsin • Tedenska priloga za Slovence v Wisconsinu : ' ; % 1 k: ■ ..r THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY Address All Common!cetloiui to OBZOR PUBLISHING COMPANY Marica R. Staut, Publisher 830 So. 5th SL Milwaukee 4, Wis. TeL Mitchell 5-4373 Uspelo martinovanje “Triglava” V veselem razpoloženju je poteklo martinovanje, ki ga je priredilo društvo “Triglav” 15. nov. ■v farni dvorani pri Sv. Janezu. Udeležba je bila zares velika, skoro nismo pričakovali tolikšne. Prvi del sporeda je bil v zgornji dvorani. Po ameriški himni! je kratko in prijetno pozdravili Poslušalce duhovni vodja “Triglava” p. Klavdij. Sledila je zna-’ra pesem o Martinu Kebru. Mar-sikdo v dvorani se je spomnil ttiladih let, ko jo je morda sani Pal ali pa vsaj slišal tam okoli; Novega mesta. Pripomnil bi, da se dala pesem prikazati kot Prizor na odru, okrog mize s ko-zarci v rokah, namesto stoječ v Vrsti pred zastorom. — Za tem le prišel na vrsto kratek, zaba-Ven prizor. V njem smo imeli Priliko videti sijajno podano vlo-8° grofovega sluge, odličnega v Praski in igri. Človeku je ob 'niern nehote stopil pred oči poklicni oder. Tudi njegov soigra-lec nas je zelo zadovoljil, škoda, ka je bil prizor v začetku malo Pretih in šum pri vratih ga je Itlohl, tako da smo bili zadaj se-^eči malo prikrajšani. Nato so prišli na oder plesalci Slovenskega plesnega kluba v slovenskih narodnih nošah. Nekaj znanega, domačega, sloven-skega prišlo z njimi na oder. Za-Plesali so ples na narodne moti-Izvedli so svoj nastop brez-fllbno in. S(} želi zanj po pravici Veliko priznanje. ([ plavna točka sporeda je bil Kovačev študent.” Zelo prav je 11°, da je vsak obiskovalec dobil v roke vsebino v slovenskem ln ang.leškem jeziku. Tako je Vsakdo lahko sledil dejanju. Na splošno rečeno, je bila spe-°igra dobro zapeta in podana. ^ si številni poslušalci so bili pe-j^a Veseli in zadovoljni z njim. ° voljeno pa naj mi bo izreči a.r misli.' Spevoigra bi se dala ^Praviti še boljše. Z vsakim ejanjem je malo padala, name-0 bi rasla. Na nekaterih s estih, zlasti v začetku je bila Premij aVa premočna. rav na kratko naj se dotak-ei'a posameznih pevcev1. Kotar- slonel na ramah organista Majheniča. Veliko truda ga je-stalo, da je postal “študent” goden za oder. Dimitrij Kralj pa je imel skrb, da ga je režisersko opilil in ogladil. i Po končanem sporedu se je napolnila spodnja dvorana. Razvila se je prijetna domača zaba-i in prijetno razpoloženje ob zvokih Gallunovega orkestra. Kuharica so pripravile dobro in okusno večerjo, krvave klobase s kislim zeljem in golaž. Veliko skrbi je imela ga. Rifljeva s ku- fare v West Allisu. Odbora obeh čal nekega srednješolskega pnos- hinjo, a so ji pridno pomagale zlasti pri postrežbi tudi druge. '^^venTm buletinu in zlivobe- tamkajšnih Jednotinih društev sta bila skoro polno zastopana. Prijetno smo bili presenečeni. — V lepem številu so prišli prijatelji iz Waukegana in Chicaga. Da jih bo nekaj prišlo, smo pričakovali, da jih bo toliko, si pa nismo mislili. Prav je, da ste nas iznenadili. Vsem gostom bodi izrečena zahvala. Triglav je lahko vesel takoi uspele prireditve. Odbor se je potrudil s pripravami in organizacija prireditve je dobro potekla. Povdariti moramo, in prav je, da toi javno storimo, da je bistveno pripomogla k uspehu prireditve moralna podpora, ki jo je nudil župnik pri Sv. Janezu p. Aleksander Urankar. Podpiral je prireditev s pisano besedo v Ga. Divjakova je prodajala potice in pecivo, ki so ga napekle naše gospodinje. Fantje in možakarji so že pred osmo uro z veseljem pojamrali, da jim je nekaterih pijač zmanjkalo. Treba je priznati, da se je vsak na svojem mestu potrudil za uspeh prireditve. Priznanje in zahvala našim starim Amerikancem! V lepem številu so prišli in tako pokazali svoje razumevanje za prireditev. Videli smo predsednike vseh treh Jednotinih društev, predsednico Društva Krščanskih mater in predsednico ženske zveze. Dolžnost novih je, da to njihovo razumevanje pravilno cenimo in od svoje strani pokažemo zanimanje za njihovo delovanje. Le na ta način se bomo vednoj bolj spoznavali in zbliževali. Naj se razdalja med enimi in drugimi skrajša čimbolj in čimprej. Na prireditev je prišlo veliko West Alličanov, med njimi Rev. dr. Setničar, župnik slovenske sedo pri vseh cerkvenih oznanilih skozi več nedelj. Treba je reči, da je po njegovi zaslugi postalo Triglavovo martinovanje farna zadeva. Za to moralno podporo mu izreka “Triglav” javno zahvalo. gm. Mr. Hoynik pripoveduje Mnogim poznani rojak Stephen Hoynik, ki živi na 1009 So. 38. St., je preživel preteklo poletje sedem tednov v Sloveniji. Prepotoval je okoli 300 milj. S seboj je nesel okoli 1,000 dolarjev, svojih in od prijateljev, da jih je razdal sorodnikom in znancem. Svoje vtise in doživljaje popisuje v časopisu Catholic Herald Citizen od dne 31. oktobra. Videl je veliko revščine, pa malo svobode. Ameriška podpora ne pride do navadnih ljudi, ki žive v neprestanem strahu. Na pretkan način preganja komuni-stiični režim vero in Cerkev. fesorja za angleščino. Ker je ta profesor ob. priliki birme peljal lavantinskega škofa iz svoje fare v sosednjo, so ga na krajevnem sestanku komunistične stranke takoj napadli, čes da tak človek ne sme biti za profesorja v tem kraju, ker ni sposoben vzgajati otrok v socialističnem duhu. Pouk v šoli so mu prepovedali, profesor je bil odpuščen. — Za' učitelje nastavljajo veliko ljudi, ki so dovršili le nekaj razredov srednje šole. Važno je le, da so Titovi ljudje. Hoynik pravi, da je marsikdo v Sloveniji pred težko izbiro. Čie si hoče prislužiti svoj vsakdanji kruh, mora stopiti v Titove vrste. Druge možnosti nima. Ko- munistični režim pa zahteva od njih, da pretrgajo vsak stik s Cerkvijo. Podpiranje in vzdrževanje Cerkve in duhovnikov je skrajno otežkočeno, skoraj onemogočeno. Pobiranje v puščico stalno strogo nadzirajo. Hojnik je bil sam priča, ko so miličniki celo nabirko iz puščice odnesli. Posledica tega je, da mnoge cerkve razpadajo. Precej pa je po komunističnem ukazu zaprtih ali pa jih uporabljajo v druge namene. Isto je s samostani. Ljudje žive v stalnem strahu. Celo sorodnik se niso upali Hoy-niku svobodno in ddkrito govoriti. Milica in partijski ljudje nadzirajo vsako vas. Svoboda in pravica je le za Titove ljudi, za druge je le na papirju. Dr. Josip Gruden: Zgodovina slovenskega naroda škof Janez Tavčar. - Politične razmere po smrti nadvojvoda Karola. - Vizitacija akvilejskega patriarha. Zato naj bi poslej katoličani v imenu deželnega kneza pobirali davke, ne pa stanovi, ki s cerkvenim denarjem podpirajo razširjevalce pogubnega strupa in cerkvi ugrabljajo plačo za tiste, ki jo vedno napadajo. Ko sem izvedel, da so Turki odšli, sem zapustil Ljubljano, da nadaljujem svoje delo. Obiskal sem najprej opatijo Stično cistercianskega reda, ki so jo bili ustanovili akvilejski patriarhi in preskrbeli z bogatimi dohodki. Našel sem upravo premoženja v redu in tudi redovno disciplino v dovolj dobrem stanu. Opat je malo iz- Na svojih potih je Hoynik sre- obrazen mož, pa zglednega °vač je bil na nekaterih me- tevk, prav dober, vseskozi pa nas ^zadovoljeval v nastopu in gla-^ k Moral pa bi imeti masko sta-slovenskega možakarja- Kovačeva žena Marina Makova je bila na mestu. Ma- lo šib, ho, §las ek glas za v tolikšno dvora- a bila je razločna. Naj .svoj bila ^r^no šola, da bo prido- ^ošti tla glasovni moči. — Rifljev Pu +a'r Je bil skoraj odličen. Po-Clpa Je Rifelj precej v na-čev v k dveh prizorih kot kova-pa študent, zlasti v baritonskih ten Je pač Rifelj predvsem ki — Rozina, Bambič in ^ °hi so nam padali študente. ,t0 Sertl pevcem se pozna, da so Soj. r 6 d v sem zborovski pevci. Kot a alsti nimajo prilike nastopati, ^ P°sobnosti za toi je precej. Je §9 ^rekna trda šola za vsake-Pev ^ tak° dobrega zbornega SoloCa> Predno postane zadovoljiv in 'devec. Jasna izgovarjava Vadi alria ^Knika, ki je po bt6y kN pevcih v zboru ne za- jjna zahteva za vsakega solista. ^ a trda naloga pa je, da mo-sak solist na odru obenem 1 To dvoje naj imajo ev '>crni v bodoče pe\ e§a študenta.” S trdim in im delom bodo napredo- 'amo tako strogo, je brezpo- pf-i k?rati- j. o ovoje naj imajo čev °čmi v bodoče pevci “Kova-v Vega - Vajj umom oooo napreoo- pre-’ .Imamo namreč željo, čim- ve!lh ,spet slišati na odru- glasbeni del spevoigre je! WISCONSIN has more than a million telephones, serving its homes, farms and industries. Of these, our company serves 782,000 telephones. Two hundred and thirty other telephone companies and 380 farm line companies serve the remainder. All join in commemorating the new milestone in telephone progress— the fifty-millionth telephone. if there were only one TELEPHONE- ^ IF YOU HAD the only telephone in the world, you ji couldn’t use it. There would be nobody else you could jsllll call. The value of a telephone is in the great number ASUS of people you can reach with it. ^ This month the number of telephones in the nation passed ^ the fifty-million mark. That’s more than there are in all the \ rest of the world. It figures out to about one telephone ^ n! for every three people in this country. Most of these telephones are served by local Bell companies, : like the Wisconsin Telephone Company. Some nine million are operated by fifty-three hundred other telephone companies. In no other country is the telephone so available, ; Ml so useful and so low in cost. i.. 3 WISCONSIN TELEPHONE COMPANY /p Working always to serve Wisconsin better življenja in brez madeža. Ip-prva se je sicer vizitaeiji nekoliko ustavljal, vendar se je uklonil, ko je videl apostolsko pismo. Našel sem cerkev v dobrem stanu, zakristijo z vsem potrebnim oskrbljeno, kor skrbno opravljen. Treba je bilo dati glede na disciplino le nekaj opominov, ki so jih radi sprejeli. Opat je ustanovil šolo, kjer so se poučevali dečke v veronauku, glasbi in vedah, da bi vzgojil sposobne duhovni-ke,, katere bi mogel postaviti na redovne župnije, kjer so doslej službovali duhovniki brez izkušnje in škofovega potrje-nja. V samostanski knjižnici sem našel nekaj prepovedanih knjig, ki sem jih dal sežgati. Med svetnim služabništvom v samostanu je bilo nekaj okuženih od krivoverstva, ki so se hodili v Ljubljano obhajat pod obema podobama. Ko sem jih poučil in prepričal o njihovi zmoti, so se izpreobrnili. Ker je v samostanu bivalo tudi mnogo žensk in otrok ne glede na klavzuro, sem to razvado odpravil in jim odkazal stanovanja oddaljena od menihov. Ko sem potem obiskal zopet mnogo cerkva in župnij, sem prišel v Ribnico, ki je znamenit kraj po številu duš in svojih cerkvah. Gospodar te pokrajine je neki Adam Mo-škon, bogat in mogočen lute-ran, ki se je proti meni obnašal z naj večjo uljudnostjo in postrežljivostjo. Nisem je zavrnil, deloma zato, da se ne bi maščeval nad duhovščino in ljudstvom, deloma pa zato, ker sem zapazil na njem neko krot-kost in ljubeznivost, ki me je navdala z upanjem, da ga pridobim. Imel sem z njim dolge pogovore o veri in ko sem-ga prepričal o zmoti raznih krivoverskih naukov, je vztrajal le še na obhajilu pod obema podobama, češ da je obhajilo v tej obliki, kakor ga deli katoliška cerkev, proti ustanovitvi Kristusovi, ker se daje le polovica zakramenta. O tem sva dolgo razpravljala, slednjič je priznal, da se cerkev ne more zmotiti 'in izrekel željo, da bi bil v njo sprejet. Obljubil je, da zopet pride čez par dni in se spravi z Bogom. Toda nisem imel več prilike ga videti, ker je odpotoval iz Ribnice v Italijo. Ne bom opustil daljnega prizadevanja, da pridobim njegovo dušo za katoliško cerkev. Iz Ribnice sem prišel v Žužemberk, kjer je grad v posesti krivovercev, kakor so tudi skoraj vsi prebivalci lutera-ni. Vendar je cerkev v posesti katoličanov in skoraj najbolje oskrbovana v teh pokrajinah. Drugo cerkev so zasedli krivoverci in v nji se ozna-nujejo njihovi krivi nauki. Hotel sem jo zahtevati nazaj, toda bila je zastražena z mnogimi vojaki in nadvojvodovemu komisarju se ni zdelo umestno, da se izpostavljava nevarnosti napada. Sklenila sva pritožiti se pri nadvojvodu in počakati njegove pomoči. Od tu sem šel proti hrvatski meji in prišel v Novo mesto, znamenit kraj, katerega je že večkrat ogenj upepelil in sedanji cesar Rudolf II. dal na novo zopet sezidati (?). Tu je lepa kolegiatna cerkev, kjer je nekaj kanonikov na čelu. Cerkev ima mnogo dragocenih posod. Kapitelj pa je bil brez reda in zakonov, zato ga je bilo treba preosnovati po tridentinskih določbah. Frančiškanov je bilo le malo in še ti niso bili posebno zglednega življenja. Obrnil sem se zaradi njih na provincialnega predstojnika, da se napravi red. — Kartuzijo v Pleterjah sem našel nekemu luteranu za šest let oddano v najem, kateremu so bila izročena ne le zemljišča in podložniki, temveč tudi samostan in cerkev. (Dalje prihodnjič) Misel ob Zahvalnem dnevu Zahvalni dan je vse-ame-riški praznik in ponosni smo na naše; sodržavljane za upoštevanje tega dne., ob katerem se zahvaljujejo za naše dobrote. Naša urada bosta zaprta v četrtek, 26. novembra ST. CLAIR \ SAVINGS-LOAK CO\ s»s ST. cum HE i-ssro\ SIJ S. ISStll ST. I* #-1800 1 2V2% obresti na prihranke Hranilne vloge zavarovane do $10,000 HALI OGLASI NA PRODAJ TRGOVINA Z ŽIVILI — C2 na 1209 Norwood Rd. — Veliko skladišče, moderna oprema, čez $1200, — čiste zaloge stvari, klet, dvojna garaža, $85, — najemnine vključno kurjava, zelo pogodno za supermarket ali delikatesno trgovino. Postoji že čez 40 let. Lastnik prodaja vse to za $3,800.— Pokličite KE 1-1934 (235) Soba v najem Slovenska družina odda o-premljeno sobo s posebnim vhodom in gorkoto mirnemu poštenemu fantu. Kličite >EX 1-7562. —(234) Zidana dvo-družinska Proda se hiša z dohodki na 18601 Locherie-Ave., blizu E.' 185 St. in Lake Shore Blvd. Blizu trgovin in transportacije v slovenski naselbini. Odprto v nedeljo od 1:30 do 5:30 ali pa pokličite za sestanek. Robich Construction Co. RE 1-6230 (234) VAS MUCI REVMATIZEM? Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas. ' MANDEL DRUG SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Naročila sprejemamo in izvršujemo po pošti tudi za Cleveland. TT»T»TTTTTScxxxx±±I± Re-lSu Auto Body Co, Popravimo vaš avto ln prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fenderje. Welding. JOHN J. POZNIK in SIN GLenvill« 1-3830 982 East 152nd Street tf!TTgXXXX2!XXX±!KXXX^XXXX^!.^^!!3 MAX’S AUTO BODY SHOP MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61 St. Tel.: UTah 1-3040 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. Soba se odda Opremljena soba se odda starejšemu moškemu ven iz meda blizu Chardon. Si lahko tudi kuha. Oglasite se pri Frank Vidmar, 5609 Bonna Ave. — (234) Hiša naprodaj 6-sobna hiša je naprodaj na E. 74 St. Kličite EN 1—5053. (234) Ali sle prehlajeni? Pri nas imamo izborno zdravilc da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad. Mandel Drug 15702 WATERLOO RD. KE 1-0034 Naročila sprejemamo in izvršujemo po pošti tudi za Clevelnad. ŠE JE CAS! Da si izberete fino čisto volneno STERLING suknjo ali kožuh direktno v tovarni. Pri meni jih dobite vedno ceneje kot na katerikoli razprodaji v mestu. Vam priporočam, da se oglasite ali pa kličete zaradi časa. BENNO B. LEUSTIG 1034 Addison Rd. EN 1-3426 Hiša naprodaj Hiša za 2 družini (Duplex) 6 in 6 sob se proda na Norwood Rd. 4 garaža. Kličite EX 1-4388. (233) Naprodaj Proda se starejši dom na lotu 85 čevljev, 4 spalne sobe, posestvo z dobrim dohodkom, delno opremljeno. Odprto v soboto ali v nedeljo. Na 14619 Aspinwall Ave. (233) Gostilna naprodaj VINO in PIVO blizu E. 55. ceste in St. Clair Ave. Dobro upeljana, popolna oprema za bar in restaura-cijo. — Dl in D2 dovoljenje. Cena $8,000.00. • ENODRUŽINSKA HIŠA NAPRODAJ na Lucknow Ave., blizu E. 156. ceste; 6 sob, kopalnica na 1. nadstropju, umivalnica na 2. nadstropju, beneški zastori, dvojna garaža. Cena $10,900. Za podrobnosti se obrnite na Kovat Realty 960 East 185 Street KE 1-5030 (235) ZA ZAVAROVALNINO proti OGNJU, NEVIHTAM, AVTO NEZGODAM pogličite: JOHN ROŽANCE 15604 Waterloo Rd. KE 1-6681 Išče sobo Moški išče sobo in kuhinjo, neopremljeno, v St. Clairski o-kolici od E. 40 do E. 79 ceste. Naslov se pusti v uredništvu. (234) Sobo odda Lepo opremljeno sobo se odda takoj zaposleni ženski. Naslov v upravi lista. (mon.wed.) JOHAN BOJERt IZSELJENCI ROMAN Ampak tam je stala krčma. Vse bo šlo k vragu. Ola. Prej si se napil le dvakrat na leto, ko si se vozil v mesto. Zdaj pa se boš vsak dan, dokler ne bodo šli k vragu farma, žena in otroci. Da, tam je stala krčma, saloon. Pridi sem, Ola, saj si tako izgubljen. Ola, ti in tvoji domači! Nekega dne je rekel pri obedu: “Zdaj pa so odprli tukaj saloon, kakor govore.” “Da, da,” je rekla Elza in je bila čisto mirna, ko ga je pogledala. In tam so sedeli tudi otroci. Naj starejša hčerka je bila že 12 let stara, bila je podobna materi, in tudi ona ga je mirno gledala, čeprav se je morala spominjati, kako so ga pripeljali iz mesta tako pijanega, da ni mogel več stati. “Ali si vedela to?’ je vprašal Elzo. “Da,” je rekla kakor prej. In otroci so ga gledali in so tako čudlno umolknili. Kako se je bila ta žena izpre-menila. Lasje so bili osiveli lica upadla in manjkalo ji je nekoliko zob. Nekoč pa je bila lepa gospodična z Dyrendala. Roke so bile zdelane in hrbet zaznamovan od življenja prerijske žene. Vendar nekaj ima, kar nikoli ne bo izgubila, kar je že tolikokrat osramotilo Ola in česar se ne bo sam nikoli naučil. Da, kaj je bilo res nemogoče. Ali se ni prav nekaj malega le naučil? Nekega dne je spet rekel:* “Stopiti moram v mesto.” “Da, le pojdi,” mu je rekla. Starejši otroci so ga nekaj časa spremljali. Ko se je ozrl, jih je videl, kako so stali in gledali za njim. Ne, kako je bila najstarejša deklica podobna materi. In sredi vsega dela jih je Elza utegnila še nekaj naučiti. Gotovo so vedeli več, kakor če bi hodili k učitelju Joju. Proti večeru se je vrnil in o-troci so bili že v postelji. Elza je sedela pri svetilki in šivala. Dvignila je glavo iin ga pogledala in ni bila prav nič začudena, da se je vrnil popolnoma trezen. Da, ko bi mogel tako dobro prikrivati svoje misli kakor ona. Nekaj časa je hodil po sobi sem in tja, potem se je ustavil pred njo in rekel: “Poslušaj, Elza — ali bi mi nekaj povedala?” “No kaj?” “Da, ampak ne smeš se smejati!” “Bom videla,” in se je lahno nasmehnila. “Nocoj . . nocoj sem pretepel krčmarja.” “Vem,” je rekla to: šivala dalje. “Ti — ti to veš?” v “Učitelj Berg je bil tam in je vse videl. In bil je pri meni . . . Moral je pač priti in mi povedati.” In vdela je novo nit in šivala dalje kakor prej. Kmalu nato je rekel Ola: “Ampak premislil sem vso stvar. Za nadzornika se pač ne spodobi, da bi se pretepal.” “Ne, morebiti res ne.” “In razen tega pač ne bom mogel pretepsti vseh krčmarjev v Severni Dakoti.” “Ne, ne, bilo bi preveč celo zate.” “Ampak poslušaj, Elza — morebiti bi bilo mogoče pretepsti jih na drugačen način. Tako, kot se spodobi za moža, kakor sem jaz. Poslušaj, Elza, ali me ne bi hotela učiti predavati?” Nekaj časa ga je gledala. Ves je zardel v obraz od sramu. Ne, kaj ni bil kakor otrok? “Torej ti hočeš pretepsti krčmarje — s predavanji?” je rekla. In najrajši bi ga bila objela. “Da, kaj misliš, da se bom naučil toliko, dja jih Ibom do dobrega pobil?” “Da, čemu se ne bi naučil?” Zdaj je bila pač lahko malo več rekla, si je mislil Ola, ampak potem bi bila drugačna, kakršna je v resnici bila. Naslednje dni je hodil okrog in spet prepeval. In včasih je sredi dela obstal in stisnil pesti in bil okrog sebe, kakor da bi praznil krčmo. Spet je čutil v sebi pritisk kakor tolikokrat poprej, ali zdaj se mu je lahko vdal. Zdaj bo šel in polomil kosti vsem krčmarjem v Severni Dakoti. Ampak le pazite, ne s pestmi, ampak s predavanji. Kako boš to napravil? Da, zdaj je bilo dobro imeti tako ženo. Elza ga bo morala učiti in bo že kako šlo. O da, bo že kako šlo. Ola je hodil ves dan okrog in ni mogel drugače, kakor da je pel. VII Zdaj je žvižgalo dan za dnem nekoliko vlakov skozi naselbino Nidaros. In bil je čudovit pogled, posebno zvečer, videti, kako se vozi ta dolga vrsta voz z razsvetljenimi okni preko ravnine in nazadnje izgine na obzorju. Končno so prišli samotarji v stik s širnim svetom in v nekem novem taktu se je pričelo vse lahkotneje gibati. O božiču pa se je dogodilo nekaj novega. Prosvetni dom v mestu, ki sta ga bila uredila, J učitelj Jo in župnikova žena, je moral biti posvečen. In učitelj v zadnjih tednih ni lenaril, ampak je sestavil iz mladih ljudi pevski zbor in jih naučil norveških pesmi. Župnikova žena pa je pripravljala veliko presenečenje. Ljudje so si pošepe-tavali, da ne gre za nič manj kakor za vprizoritev prave gledališke predstave. Plinarna je bila s presenetljivo naglico dogotovljena kmalu po železnici in malo, temno prerijsko mesto je dobilo luč. Nekaj velikih žarečih svetilk je svetilo ob temnih večerih daleč preko ravnine. In danes prihajajo ljudje ma širokih saneh in ob zvončkanju kragu-Ijčkov. Možje in žene v kožuhovini stopajo s sani — sveži in rdeči od mraza prihajajo skozi vrata. Svetlo, svetlo je zunaj m znotraj. V veliki dvorani, kjer še zdaj diši po ostruženem lesu, gori več plinskih svetlik. In res, v ozadju je oder z zastorom in stene so okrašene z ameriškimi in (norveškimi zastavami. Prvikrat je bilo, da so se farmarji končno zbrali k neki slavnosti izven cerkve. In prvikrat so obesili na steno ameriško zastavo. Gledajo na modro polje z mnogimi zvezdami. Tako je, kakor da jih opozarja, da so zdaj člani velike svetovne sile. Norvežani so, da, ampak tudi Amerikanci. Dobili so zemljo od države, volili so predsednika, samo ob sebi umevno morajo razobesiti državno zastavo, kadar praznujejo kako Heavy dale lomgfht? Add Hie finiskuig ioacli >*a from CENTA slovenska cvetličarna CVETLICE ZA VSE PRILIKE STANLEY in JULIE CENTA, lastnika 1551 Hayden Ave-Phone: GL 1-6876 Res.: GL 1-1539 slavnost. Zdaj pa se zastor razgrne in predstava se prične. Župnikova žena je naučila mlade ljudi tako igrati. Anders iz Skareta je snubec,, Siri nesrečno mlado dekle,'Jo Berg star učitelj, to vsi takoj spoznajo. Igrajo “Na planini” in videti je narodne obleke, slišati petje gozdnih vil in pesmi o ljubezni in norveški zemlji. Tesno drug ob drugem sedijo na klopeh in gledajo na te gore z gozdovi in ledeniki Tam so pastirske koče in dekleta in fan- V blag spomin PETNAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE HČERKE IN DRAGE SESTRE FRANČIŠKA LAGOJA katera je preminula dne 26. novembra 1938 Ljuba hčerka in draga sestra, več ne čuje se Tvoj glas, petnajst let je že minulo, odkar si zapustila nas. Težka bila je ločitev, grenko bilo je slovo, pa tem slajša bo združitev, ko se zopet snidemo. Še vedno žalujoči: MARIJA in ANTON, starša ERNEST in VILKO, brata MATILDA LAGOJA, sestra Bridgeport, Conn., 25. nov. 1953. tje, ki se snubijo, to pač razumejo. Morebiti obuja spomine starim in mladim. Svetilke v dvorani so privite, vendar je čutiti, da so obrazi krog in krog veseli. Tako neskončno dolgo je, odkar je imelo to prerijsko ljudstvo kako majhno zabavo. Potem zastor pade in čez nekaj časa, ko so luči odvite, se spet dvigne in župnik stopi na oder. Tiho! Ali bo pridiga? Ne, župnik govori o svetnih rečeh. Govori o nocojšnjem večeru in pravi, da je kakor nocoj mogo- če presaditi domovino v naša srca in duše, ne samo za praznik, ampak tudi za delavnik. Spomini na veličastno prirodo bi lahko bili kapital, iz katerega bi zajemali čut dolžnosti in delavnosti, moč za boj, bili bi nam lahko ščit v življenju, tako da bi si drugi narodi mislili in rekli: “Ti morajo biti dobrega rodu, ti so morali priti iz lepe dežele.” (Dalje prihodnjič) -------o-------- Oglašajte v “Amer. Domovini” V blag spomin ENAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA AUGUST KOFOL ki ga je Bog poklical k sebi 25. novembra 1942 Enajst let je že minilo, odkar si Ti zapustil nas, odšel si tja, kjer ni trpljenja, odkoder več vrnitve ni. V tihem grobu zdaj počivaš, večno smrtno spanje spiš, nobene prošnje ne solze, te več ne prebude. V mislih naših si med nami in ostaneš nam do konca dni. Žalujoči ostali: MARY KOFOL, soproga AUGUST, EDWARD, JOHN, sinovi ROSE HOFFERT, hči Cleveland, O., 25. nov, 1953. MI DAJEMO IN ZAMENJAMO EAGLE ZNAMKE THE MAY CO.’S BASEMENT Za vaie praznično pogrinjanje! Vaša miza je lahko prekrasna! * 9 KOSOV IMPORTIRAN DAMASK namizni prt s prtiči 58x78 inč velik prt in 8 prtičev čudovit blesk tega importiranega damaska da vaši blesteči namizni posodi pravo eleganco! To je odlična kvaliteta 51x67 inč prt s 6 prtiči importiranega rayon in cotton damaska z čudovitim sijem! Veseli boste pohval, katere boste prejeli od onih, ki bodo videli vašo ljubko mizo. Druge mere 2.98 60x90 inč prt z 8 prtiči ....4,98 62x104 inč prt z 12 prtiči ,.5.98 i I Sprejemamo pismena in telefonska naročila v soboto do 5:30 in v ponedeljek od 9. zjutraj do 9. zvečer. — Kličite CHerry 1-3900 The May Co.’s Basement — Oddelek za prtnino BARAGOVA PRATIKA m let® mm ima pestro in zanimivo vsebino. Vsak jo bo vesel. Naročite si jo dokler je v zalogi. ' Slane sl,25 s poštnino, kar je poslati v Money ordru, čeku ali gotovini na: BARAGOM PRATIKA 6519 W. 34th St. Berwyn, 111. P. S.: Znamk, prosimo, ne pošiljajte A. GRDINA & SONS POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVOM 1053 EAST 62nd ST. HEnderson 1-2088 URADI V COLLINWOODU: 17002-10 LAKE SHORE BLVD. KEnmore 1-5890 15301 WATERLOO ROAD KEnmore 1-1235 ČERNETOVA ZDRAVILNA KOPEL V IZOLIRANEM KEPU ZA KOPANJE V VROČEM ZRAKU, V VAŠEM DOMU JE VAŠ KLJUČ DO ZDRAVJA V BOJU PROTI: Prehladom - Revmatičnim in Artritičnim obolenjem - Slabemu obtoku krvi VAŠ KLJUČ DO LEPOTE S TEM DA: Čisti vaše telo od znotraj - Prepreči izpuščaje in kožne nečistosti Zmanjšuje odvišno težo - Ohranja mladostno gibčnost Hvaljena od stotero družin in izpričana s pismi, ki jih pošljefno v prepisu s točnimi naslovi, bo tudi Vam P°' .nagala, zato pišite še danes. OR. IVO ČERNE 1421 E. 53 St. Tel. UT 1-9413 Cleveland 3, Ohio jiiniuiESiuiiiUimiiKiiimsiiiiiimiiHiiimimMiimiiiiumiisuiiiiiiiiiiiiiiiigiimiuiif g 1 iJ os. Zolo in Sinovi S POGREBNIZAVOI) 6502 ST. CLAIR AVENUE Tel.: ENdlcott 1-0583 = COLLINWOODSKEURAD Tel.: IVanhoe 1-311* S *52 E. 152nd STREET g Avtomobili In bolniški voz redno In ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. “GLEDALIŠKI PAJKI” — Ena najnovejših točk gledam liških sporedov v Tokiu je tale “pajčji ples” na ogromni mreži, ki je obešena na odru, —^ Z—