Poštnina pMun v gotovini
Stev. 110
V Ljubljani, Četrtek 16. maja 1940
Leto V
Nova akcija Amerike za preprečitev nadaljnega požara v Evropi
Predsednik Združenih držav vnovič posreduje v Italiji
Washtngton, 16. maja. b. Predsednik Roosevelt je imel včeraj daljši razgovor z zunanjim ministrom Hullom in svetovalci. Na tem posvetu je bilo sklenjeno,
da bo predsednik napel vse sile, da prepreči Sirjenje vojnega požara v Evropi.
Roosevelt je včeraj dal nalog ameriškemu poslaniku v Rimu, da naj nemudoma sporoči Mussoliniju Rooseveltove želje za ohranitev miru.
Ameriški poslanik v Rimu Phillips je včeraj popoldne obiskal predsednika italijanske vlade Mussolinija in mu sporočil Rooseveltove želje ter predloge.
O posvetu ameriikega poslanika z Mussolinijem ni izSlo nobeno uradno poročilo in tudi najbrž ne bo. Tudi ne dajejo nobenih izjav o vsebini razgovora in o tem, kaj je Mussolini naročil sporočiti Rooseveltu v odgovor.
Danes popoldne se bo seSla ameriška zbornica. Na seji bo predsednik Roosevelt zahteval nove kredite za izpopolnitev ameriške obrambe. Dal bo pri tem važno izjavo o stanju ameriške vojaške pripravljenosti ter najbrž naslovil resen opomin na evropske vojskujoče se države, zlasti na Nemčijo.
Ta nastop predsednika Roosevelta je treba smatrati kot poslednji opomin Amerike Evropi, preden poseže še Amerika v sedanjo vojno.
V ameriških diplomatičnih krogih se opaža zadnje dni nenavadna živahnost. Diplomatični zastopniki posameznih držav redno obiskujejo zunanje ministrstvo, da dobe poročilo o mednarodnem položaju in možnosti pomoči Združenih držav za zaveznike. V diplomatičnih krogih v Washingtonu vlada sploSno prepričanje, da bosta ta in prihodnji teden odločilna za vojno v Evropi. V teh krogih razpravljajo tudi o učinkovitosti Združenih držav za zaveznike.
»Newyork Times« prinaša ▼ zvezi z Rooseveltovim posredovanjem v Italiji vest, da ni bilo doslej uradno ničesar sporočenega in da Roosevelt doslej S« ni mogel dobiti Mussolinijevega odgovora. Uradni ameriški kro-
Ja z zadovoljstvom naglašajo, da e velika italijanska čezoceanska ladja »Conte di S a v o i a« odplula it Genove v Newyork po voznem redn brez ozira na sedanje razburjenje.
Berlin, 16. maja. DNB: Nemški listi pišejo o Rooseveltovem posredovanju pri Mussoliniju. Roosevelt je imel, preden je odposlal svoj predlog ameriškemu veleposlaniku v Rimu, konference z raznimi osebnostmi iz najbližje okolice. Ameriški veleposlanik v Rimu je izročil Mussoliniju Rooseveltovo poslanico v sredo zjutraj. Ameriško zunanje ministrstvo ni objavilo nobenega uradnega poročila o tem posredovanja.
400.000 Nemcev in Francozov
v strašni bitki pri Sedanu
Velikanski napad angleškega letalstva na nemško zaled;e Trdnjava Liege še vedno v belgijskih rokah
Pariz, 16. maja. m. Dopisnik »United pressa« poroča z bojišča, da se bijejo strahovite in izredno krvave bitke in borbe ob reki Meusi. Posebno krvave so bile včeraj popoldne. Dopisnik poroča, da je po njegovih informacijah francosko vrhovno poveljstvo poslalo nad sovražnika, ki si je hotel priboriti prost prehod čez reko Meuso, ogromne čete, ki so sovražnika odbile s strohovitim protinapadom. Ob reki so bili boji prsa ob prsa in z uporabo vsega razpoložljivega orožja. Reka je bila vsa rdeča ter je po njej plavalo več tisoč trupel. Boji se nadaljujejo z vso srditostjo. V bojih sodeluje na obeh straneh okrog 20 divizij, to je okrog 400.000 vojakov, poleg številnih oklopnih in motoriziranih oddelkov. Nn tem delu bojišča imajo Francozi pripravljenih milijon mož in motoriziranih oddelkov, da jih vržejo proti Nemcem.
Berlin, 16. maja. o. Nemško uradno poročilo o položaju pri Liegeju pravi:
Nekatere utrdbe okoli Liegeja, ki so še vedno v rokah Belgijcev, so včeraj ves dan streljale na severna predmestja, ki so jih osvojili nemški oddelki. Nemci obžalujejo številne žrtve med civilnim prebivalstvom, medtem ko nemške čete nimajc od tega obstreljevanja nič ■škode.
Bruselj, 16. maja. o. Danes zjutraj je razglasil belgijski radio, da je belgijski kralj Leopold izdal proglas na častnike, podčastnike in vojake belgijske armade, ki se bore v trdnjavi Liegeju. Razglas pravi:
»Bojujte sc hrabro za svojo domovino do konca, jaz sem ponosen na vas. Leopold.«
London, 16. maja. o. Snoči in danes je angleško letalstvo izvedlo največji svoj letalski napad od začetka vojne. Na 300 milj dolgi črti od Schelde do vzhodno od Sedana so angleška letala bombardirala mostove, železniške proge in križišča, ki vežejo nemško armado z zaledjem. Povzročila so ogromno škodo na železniških progah, razdrla več mostov čez reko Meuse in povzročila ogenj povsod, kjer so težke bombe eksplodirale.
Grška vožska odha;a na albansko me;o
London, 16. maja. o. Iz Aten prihajajo poročila, da so se začele kmalu po polnoči premikati čeje vzdolž albanske meje. Grčija je poslala veliko število svojih čet na albansko mejo, kjer so zasedle vse važnejše postojanke.
Poročajo, da so bile po polnoči pretrgane telefonske zveze med Atenami in da do sedaj še niso vzpostavljene. V političnih krogih pripisujejo vzrok temu zaradi premikanja grških čet.
Vrnitev našega odposlanstva iz Moskve
Belgrad, 16. maja. m. Ob 11.55 pride danes v Belgrad jugoslovansko odposlanstvo, ki se je v Moskvi pogajalo za trgovinsko pogodbo med Jugoslavijo in Sovjetsko Rusijo in to pogodbo tudi podpisalo. S tem so se trgovski odnšaii med Jugoslavijo in Sovjetsko Rusijo uredili. Oba prestol-niška jutranja dnevnika objavljata obširno poročilo iz Bukarešte o povratku jugoslovanske delegacije. Včeraj se je delegacija ustavila v Bukarešti, kjer ji je priredil kosilo jugoslovanski veleposlanik Jovan Dučič. Popoldne pa je delegaciji na čast priredil čajanko odpravnik sovjetskega veleposlaništva v Bukarešti Kukuljev. Z večernim vlakom se je delagacija odpeljala iz Bukarešte v Belgrad. Za povratek delegacije vlada v prestolnici velikansko zanimanje.
Jutranje belgijsko vojno poročilo pravi, da je trdnjava Liege še vedno v belgijskih rokah in da vse nemške napade z vso srditostjo odbijajo. Belgijci so povzročili pri teh napadih nemškim četam velikanske izgube. Nemški tanki in motorizirane čete napadajo na črti od Antwerp-na do severovzhodno od Namurja. Francoske, angleške in belgijske čete vse nemške napade odbijajo in je uspelo Nemcem le na nekaterih mestih prodreti.
Bruseljski radio je objavil, da niti belgijska vlada, niti diplomatski zastopniki zaveznikov niso zapustili belgi jske prestolnice. Istočasno pa sporoča radio sledeči proglas belgijske vlade na narod:
Umik naših severnih sosedov ne sme vzeti poguma belgijskemu narodu. S podporo francoskih in britanskih čet se naša vojska hrabro upira napadu sovražnika. Belgija ne more biti premagana. Po težkih dneh, v katerih živimo, bo spet triumfirala pravica.
Bruselj, 16. maja. Havas. Sporočilo belgijske vojske z dne 15. maja zvečer se glasi: Prišlo je do borbe med sovražnimi in našimi oddelki. V tej borbi so naše čete večkrat onemogočile sovražniku napredovanje. Naše protiletalsko topništvo je energično nastopalo ter zbilo veliko število sovražnih letal. — Utrdbe Liega nadaljujejo z odporom.
Nemci napovedujejo letalske napade na belgijsko prestolnico
ker jo je treba smatrati za vojaško središče
Berlin, 16. maja. DNB. Nemško vrhovno poveljništvo poroča: Belgijska vlada je izjavila
10.	maja po svojem zun. ministru v Bruslju ter ameriškem poslaniku v Berlinu, ki je prevzel varstvo belgijskih interesov v Nemčiji, da je Bruselj odprto mesto. Ta izjava belgijske vlade ne odgovarja resnici. Nemška ogledna letala so ugotovila, da v zadnjih dneh korakajo čete vseh vrst orožja skozi Bruselj in da gredo tudi vojni transporti čez Bruselj in njegov železniški vozel. Nemško vrhovno poveljništvo zaradi tega ne more več smatrati belgijske prestolnice za nezavarovano mesto. Če belgijska vlada resno
misli varovati belgijsko prestolnico in ji prihraniti grozote vojne, mora takoj ustaviti vse vojaške prevoze in prehode čet skozi mesto ter
Jirenehati z gradnjo utrdb. Napadi nemškega etalstva so po izjavi nemške vlade naperjeni izključno na vojaške objekte. Če se bo ugotovilo, da belgijska vlada ne ravna v Bruslju tako, kakor se zahteva od nezavarovanega mesta, bo mesto napadeno od nemških letalskih sil. Za vse posledice, ki jih bo trpelo mesto Bruselj, bodo odgovorni oni, ki so ga v nasprotju z izjavo belgijske vlade izrabljali v vojne cilje.
Holandski vrhovni poveljnik po'asnjufe:
Holandija se je udala zaradi nemške tehnične premoči
Berlin, 15. maja. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo sporoča: Nemški vrhovni poveljnik in vrhovni poveljnik holandske vojske in mornarice sta podpisala včeraj dopoldne udajo holandske vojske.
Prvi oddelki nemške vojske so včeraj ob 5.30 prišli do predmestij v Haagu, ravno tako je bil včeraj zaseden Rotterdam, ki je do polovice porušen od bomb in uničen od požarov.
Rotte,rdam, 16. maja. Vrhovni poveljnik holandskih obrambnih sil Winkelmann je govoril po radiu holandskemu ljudstvu. V govoru je povedal razloge, zaradi katerih je sklenil povabiti holandsko vojsko, naj položi orožje. Poudaril je, da je vojska položila orožje, ker drugače ni bilo mogoče storiti. Vsi so bili trd no odločeni braniti domovino do konca, toda iz poročil vojske in mornarice se je jasno videlo, da so do torka storili vse, kar jim je bilo mogoče. Tudi največja hrabrost ni bila dorasla močnim tehničnim pomožnim sredstvom, ki jih je imel sovražnik. Holandske letclske sile so se tako zmanjšale, da več niso mogle pomagati četam in so bile zato holandske čete izpostavljene bombardiranju od strani nemškega letalstva. Vsa ta dejstva je poudaril Winkelmann, so bila merodajna, de je bilo sklenjeno ustaviti boj. Na koncu je rekel, da je prepričan, da njegov sklep ni bil samo upravičen, temveč da je bila tudi njegova dolžnost razglasiti ustavitev boja.
London, 16. maja. Mavas: Rotterdamska občina je objavila po radijski postaji v Hilsersunu, ki se nahaja pod nemško kontrolo, da je začelo v Rotterdamu primanjkovati živeža. Predvsem vla-
da pomanjkanje mleka ter je zato rotterdamski župan pozval Nizozemce iz drugih krajev, naj pomagajo.
Iz Holandije pa poročajo, da se Holandci v Zeelandu še vedno bore proti nemškim četam in da so podprti od vojne mornarice, ki se ni vdala Nemcem. Vse holandske trgovske ladje, ki imajo skupno tonažo nad 3,000.000 ton, so stopile v službo zaveznikov.
Vesti 16. maja
Kancler Hitler je poslal nemški vojski zahvalo, da je tako hitro strla Holandijo. Posebno se zahvaljuje padalcem in letalcem, ki so prezirali smrt in s tem omogočili nemški uspeh. Zahvala pravi, da je holandska vojska bila močna, dobro oskrbljena in da so jo branile nepremagljive trdnjave in ovire Italijanske oblasti so včeraj prepovedale vse na-daljne demonstracije proti tujim državam. V Rimu, kjer so študentje popoldne skušali razgrajati pred zavezniškimi in balkanskimi poslaništvi, jih je razgnala policija.
Nemški listi obširno razpravljajo o udaji Holandije in pravijo, da je s tem vojna prenešena na prag Anglije.
Predsednik italijanske Katoliške akcije, škof v Parmi, je poslal vsem italijanskim organizacijam Akcije naročilo, naj začno s »Križarsko vojsko molitve za mir«.
Francosko notranje ministrstvo je izdalo odlok o ustanovitvi posebne civilne garde za boj proti morebitnim poskusom nemških padalcev ter domačih izdajalcev.
Angleško mornariško ministrstvo poroča, da so nemška letala pred dvema dnevoma napadla angleški rušilec »Walentine« ob holandski oba-
li.	Rušilec je potem zavozil na pesek.
Ves promet z brzimi in ekspresnimi vlaki je ustavljen v francoskih južnovzhodnih pokrajinah. Zdi se, da zaradi premikanja čet proti Italiji. Angleška vlada je ustanovila posebno ministrstvo za petrolej zaradi važnosti, ki jo igra to gorivo v sedanji vojni Švicarska vlada je sklenila izprazniti nekatere dele mesta Basela. Angleški konzul v mestu je na-* Točil angleškim državljanom, naj mesto zapuste. Italijanski listi označujejo to konzulovo dejanje kot »nov o alarmistično in propagandno potezo zahodnih demokracij v nevtralnih državah, katerim ne grozi od Nemčije nobena nevarnost«.
Holandski zunanji minister van Kleffens je včeraj dal francoskim listom izjavo, v kateri pravi, da so Nemci izkoristili prav vse, s čimer bi mogli presenetiti holandsko obrambo ter prestrašiti ljudstvo. Nadaljni holandski odpor bi zaradi goste naseljenosti povzročil silno trpljenje prebivalstvu, zaradi tega je bil odpor ustavljen. Toda holandska vlada in holandske ogromne pokrajine v čezmorskih deželah s tem niso kapitulirale.
Del holandske vojske se ni maral udati Nemcem in se je umaknil čez belgijsko mejo, kjer bo sodeloval v nadaljnih bojih. Holandska vojna mornarica se je vsa pridružila zaveznikom.
Prve sovjetske priprave proti Nemčiji
Tallin, 16. maja. m. Sovjetski poslanik je včeraj obvestil uradno estonsko vlado, da je vlada v Moskvi sprejela sklep glede novih vojaških ukrepov v svojih baltiških oporiščih, kjer bo zgradila nova letalska in pomorska oporišča zaradi varstva Lieningrada. V tem pogledu bo razen ojačenj sovjetskih posadk postavila Rusija tudi nove hangarje, nove vojašnice in nova skladišča streliva. V Moskvi je opaziti precejšnje vznemirjenje zaradi naglega razvoja dogodkov na zahodu v korist Nemčije. Sovjeti so mislili, da bo vojna dolgotrajna in da se bodo v njej vse kapitalistične države temeljito izčrpale, nakar bo v teh državah nastala strašna zmeda. Kakor pa kaže, so se Sovjeti v tem ušteli. Brez dvoma je, da povzroča nemška premoč v sedanjih trenutkih bojazen v Moskvi. Zato tam težijo za tem, da 'bi si ojačili postojanke v baltiških državah, ob Črnem morju in na Balkanu. Hkrati se sovjetska vlada pogaja s Švedsko. Ta pogajanja so se začela na pobudo Sovjetov. Pogajanja pa ne bodo samo trgovska, temveč tudi politična, kajti Sovjetska Rusija je ponudila švedski vladi poroštvo za njeno nevtralnost in samostojnost. Sklenili naj bi posebno pogodbo, ki bi Švedsko pred tujim vpadom varovala. V Moskvi ne dvomijo, da bo Švedska ta predlog sprejela.
Zelo opazno pa je bilo tudi dejstvo, da so vsi sovjetski poluradni krogi zelo ugodno sprejeli novo Churchillovo vlado v Veliki Britaniji.
Zavezniške in italijanske priprave na Sredozemskem morju
Angleško in francosko brodovje je odplulo iz Aleksandrije
Aleksandrija, 16. maja. m. (Exchange tele-graph) Egiptovska vlada je izdala vse ukrene za strogo pripravljenost Egipta. Zavezniške ladje so zapustile pristanišče v Aleksandriji in so odplule v Sredozemsko morje. Za javnost je bilo izdano uradno sporočilo, da so vse ladje odplule na manevre. Dobro poučeni kropi pa pravijo, da odhod ladij pomeni, da Francija in Velika Britanija ne mislita odnehati pred italijanskim pritiskom ki se čuti na vseh strate-gičnih točkah v Sredozemskem morju in ob vseh obrežjih.
Včeruj je Italija izvedla nove vojaške ukrepe: na italijansko francosko mejo je vrgla novih milijon mož poleg dosedanjih močnih oddelkov. V bližino zavezniških postojank v Sredozemlju pa je poslala nove letalske sile.
Če bi stopila Italija v vojno, bi prišlo do
dveh italijanskih napadov: I. na Francijo in 2. na zavezniške postojanke v Sredozemlju. Italija bi hkratu dovolila Nemčiji, da prepelje svoje čete na francosko mejo ob Severni Italin.
Zavezniški manevri v Sredozemskem .norju pa imajo nalogo preprečiti vsako italijansko akcijo in tako opomniti italijansko vlado, če bi se lotila zanetiti nov požar na Sredozemlju. Prav tako bi veljal opomin tudi italijanski propagandi med Arabci, kjer italijanski agentje netijo nezadovoljstvo in upore. Posebno je močna italijanska propaganda v Palestini, kjer je že pri.šlo da nemirov, kalete pa so oblasti z vso strogostjo zutrle.
Predsednik bolgarske vlade dr. Filov je včeraj imel daljši posvet z nemškim in italijanskim poslanikom v Sofiji.
»Banovina Slovenija naj se ustanovi"!
Slovenski župani so Izročili posebno spomenico predsedniku
In podpredsedniku vlade
Belgrad, 16. maja, m. Skupina slovenskih županov, ki se mudi Je dva dni v Belgradu, se je davi odpeljala z avtobusi belgrajske mestne občine na Avalo in Oplenac, kjer je položila venca pred spomenik neznanemu vojaku in na grob pokojnega kralja Aleksandra. Z Oplenoa se bodo župani vrnili v Belgrad, nakar bodo zvečer odpotovali v Niš, da ai bodo ogledali komunalno poslovanje tamkajšnje občine, Po vrnitvi se bodo slovenski župani oglasil* tudi v Zagrebu in bodo obiskali mestnega poverjenika Starčeviča in bana banovine Hrvatskc dr. Ivana Šubašiča.
Včeraj so bil* slovenski župani 6prejeti pri predsedniku viade Dragišu Cvetkoviču in pri podpredsedniku vlade dr. Mačku in eo obema izročili spomenico, v kateri slovenske občine zahtevajo, da ae čim prej uzakoni banovina Slovenija. Spomenica se glasi:
»Slovenski župani, organizirani v Županski zvezi, 6e zavedamo, da smo bili v svobodnih volitvah postavljeni na čelo slovenskih občin. Uživamo «a-upanje slovenskega naroda in smo bre* dvoma njegovi zastopniki in izraz njegove volje. Zato čutimo za svojo dolžnost, da v imenu slovenskega ljudstva spregovorimo za njegove temeljne narodne zahteve.
Dvajset let 6e slovenski narod bori za svojo samoupravo, ker v njej gled* poroštvo evpje narodne samobitnosti in svobodnega razmaha vseh svojih tvornih sil. Slovenski narod jo v*# svojo javno delovanje skozi zadnjih dvajset let usmeril k cilju, da uresniči to svojo temeljno zahtevo v korist države in slovenskega naroda.
Ko je nova državna politika s sporazumom e zastopniki Hrvatov dne 26. avgusta 1939 dosegla svoj vidni uspeh, je ves slovenski narod pričakoval, da se bo po realizaciji banovine Hrvatske ustanovila takoj banovina Slovenija.
Za nadaljevanje reorganizacije države v smislu sporazuma od 36, avgusta 1939 ni glede Slovenije
frav nobeno ovire. Slovenski narod ja zaskrbljen, er ustanovitev banovine Slovenije še ni izvršena in se odlaša, ne da bi bile za to kake stvarne ovire ali da bi bili opravičeni razlogi za to. Zaradi tega mi, slovenski župani, z vso resnostjo dvigamo svoj glas v iemnu slovenskega ljudstva in zahtevamo, da se sedaj, ko je banovina Hrvatska ustanovljena, ustanovi banovina Slovenija, če to zahtevamo, se čutimo solidarne z vsem slovenskim narodom, ker vemo, da s tem pospešujemo prav umevane interese države.«
Ljubljana od včeraj do danes
Veličastna manifestacija slovensko-hrvatske vzajemnosti v Mariboru
Predttovnlke hrvaške književnosti so sprejele tlsotglave množice ter jim prirejala navdušene sprejeme
Maribor, dne 15. maja.
Danes je bil -čarloor pozorišSe veličastnih narodnih manifestacij, ki so veljale prihodu in nastopu predstavnikov hrvatske književnosti v našem obmejnem slovenskem mestu. Pred dvemi meseci so predstavitelji hrvatske literature s svojim obiskom v slovenski prestolnici obnovili prisrčne vezi, ki so nekdaj združevale slovenski in hrvatski narod ter so bili deležni toplega sprejema od strani Slovencev in njihovih predstavnikov. Potem so predstavniki slovenske književnosti vrnili hrvatskim tovarišem obiBk v Zagrebu ter je bil njihov tamošnji nastop prav tako zvezan z velikimi manifestacijami za slovensko-hrvatsko bratstva Dane« pa so prihiteli prvaki hrvatskih pisateljev in pesnikov v obmejni Maribor. Kakor Je bil njihov prihod v Ljubljano pomemben iz stališča zopetnega zbližanja hrvatske in slovenske kulture, je današnji njihov obisk v Mariboru, na skrajnem soveru naše države, pomemben v narodnem in državnem pogledu. Slovenski Maribor je pravilno doumel pomembnost današnjega dogodka ter je hrvatske brate sprejel s takim navdušenjem m takšnimi manifestacijami, kakor jih gotovo niso pričakovali.
Na poziv mestnega župana se je danes mariborsko mesto zavilo v zastave, ki so plapolale ne samo v središču mesta, temveč tudi na periferiji skoraj a sleherne hiše. In daai je popoldne začel
fiati dež, se je zbralo k prihodu zagrebškega ovlaka na kolodvoru ogromno ljudi, ki so ne le .minili docela peron, temveč zasedli tudi prostor pred postajo. Prišli so predstavniki državnih in mestnih oblasti, zastopniki vseh narodnih društev, pevci Ipavčeve zupe, godba Drave, zlasti številno pa je bila zastopana slovenska mladina, ki je prinesla v sprejem največ navdušenja.
Ko je vlak zavozil v postajo, ga je sprejelo silno navdušenje, ki ni hotelo ponehati, dokler ni jiredsednik Umetniškega kluba dr. Makso Snuderl spregovoril pozdrav v imenu III. umetnostnega ledna, ki je predstavnike hrvatske književnosti povabil v Maribor. Dr. Snuderl je izvajal:
Spoštovani gostje, dragi tovariši I
Prejšnji mesec je minilo 21 let, ko smo na tem meztu zadnjič pozdravili hrvatsko odposlanstvo. Takrat so spremljali iz tujine zemeljske ostanke Zrinjskega in Frankopana, ki so jih pripeljali v Zagreb. Tudi takrat se je zbrala velika množica mariborskih Slovencev, in njim na čelu je general Maister, osvoboditelj Maribora, pred krstama obeh hrvatskih velikanov s tem, da je pozval svoje častnike, da potegnejo sablje, govoril v Imenu vseh prisego, da slovenski Maribor prisega, da bo branil to zemljo tako, kakor sta svojo zemljo branila Zrinjski in Frankopan in da si bomo Slovenci in Hrvati kakor takrat ostali zvesti bratje tudi v bodoče. Od takratnih proslav, ki so se potem nadaljevale tudi še na posebni prireditvi v Narodnem domu, Je minilo več kakor 20 let, izpolnjenih v glavnem s politično borbo, ki je skalila marsikak čist odnos in preprečila marslkako plodno skupnost med Hrvati {n Slovenci. Toda preteklost, če je pozitivna, postane zgledna za bodočnost, če je negativna, postane svarilo. Naj nam bo preteklih 20 let svarilo, kako ne smemo. S tem, da ste danes prišli med nas vi, reprezentanti najboljšega hr-vatstva, da nam prečitate svoje umetnine, ste nakazali pot v bodočnost. Prehudi so časi, da bi mogla dva na tako ozkem prostoru in med velike
narode stisnjena majhna naroda, kakor sta hrvat-ski in slovenski, vztrajati na ločitvi duhov. Vi ste započeli novo dobo, ko ste prišli v Ljubljano, in Slovenci so radostno sprejeli ta vaš poziv, ko so prišli v Zagreb, vi pa, hoteč v svoji akciji pokazati začetek, ste nadaljevali svoje prizadevanje in ste danes prišli, ki vas sprejemamo z vsem navdušenjem, veselega duh# jn z odprtim srcem. Z željo, da bi to vaše kratko prvo bivanje med nami vam bilo drago in prijetno in da bi rodilo za naše prijateljstvo in za naše duhovno stremljenje obilo sadov,.vas pozdravljam v imenu vsega kulturnega in slovenskega Maribora in vam kličem v prisrčno dobrodošlico: »Bratje Hrvati — živijo!«
V imenu dragih gostov se je zahvalil za pozdrav predsednik Društva hrvatskih književnikov dr. Ilija Jakovljevič. Videlo se mu je, da ga ja manifestanten sprejem in silno navdušenje očaralo, ko je ves oduševljen in neprestano prekinjen z vzkliki Hrvatom, Jugoslaviji in Sloveniji govoril: Hrvatski pisatelji in pomiki prihajajo v Maribor kot predstavniki hrvatske kulture, kot zastopniki vseh Hrvatov, da tudi tukaj, na moji države, poudarijo tesne vezi, ki vežejo Hrvate in Slovence, da posebno tukaj povedo, da bratstvo med Hrvati in Slovenci res obstoja in da je tako trdno, da ga nič ne more omajati. Hrvatski narod bo bratsko slovensko zemljo branil kakor svojo.
Nato so zapeli pevci Ipavčeve župe več domoljubnih pesmi, godba Drave je igrala slovensko himno »Hej Slovani«, ki jo je vsa ogromna množica pela, potem pa so se podali gostje pred kolodvor, kjer jih je znova sprejela tisočglava množica z navdušenimi vzkliki. S kolodvora se Je potem napotil sprevod po Aleksandrovi cesti v mesto. Na čelu so korakali gostje, za njimi pa večtisočglava množica z godbo, ki je igrala slovenske koračnice, množice pa so pele domoljubne pesmi ter vzklikale Hrvatom, Slovencem, naši državi in1 dinastiji. Pred hotelom Orel se je sprevod ustavil, ljudje pa so vztrajali tam še dolgo potem, ko so se gostje že umaknili v hotelske prostore. Od Orla so se gostje odpeljali na pokopališče na Pobrežju, kjer so položili na grob osvoboditelja Maribora, slovenskega pesnika, generala Maistra, lep venec.
Sprejem hrvaških književnikov v Celju
Colje, 16. meja.
Slovensko Celje je včeraj ob treh popoldne prisrčno sprejelo na celjski postaji hrvaške književnike, ki so se peljali z brzovlakom v Maribor, priredit recitacijaki večer na mariborskem »Umetnostnem tednu«. Do Laškega sta se hrvaškim književnikom peljala naproti dva zastopnika celjskih kulturnih društev, v Celju pa jih je pozdravil prof. dr. Strmšek. Pri sprejemu se je zbralo precej celjskega občinstva, ki je hrvaške književnike navdušeno pozdravljalo. V Celju sta književnike sprejela dva zastopnika mariborskega »Umetnostnega tedna«, ki sta jih potem spremljala na vožnji do Maribora.
Jutri, v petek, je prvi brezmesni dan po novi uredbi, na kar opozarjamo občinstvo in mesarje!
7 lepim jutrom je pričel včerajšnji dan, po-zir ; se je poskušalo nekaj spriditi, pa ni bilo ntc uudega, v poznejših popoldanskih urah je spet lepo sijalo sonce, in tudi, ko se je zvečer raz-košatil na vzhodnem nebu velik, plavkasto črn oblak, ni prinesel spremembe. Hladen nočni veter je na višavah opravil svoje. Neba sicer ni do kraja očistil, vendar pa je držal oblake vsaksebi, tako da so skozi velike line še vedno mežikale j-edke zvezde. Do jutra se je potem nebo zamrenilo, davi je bilo že toliko oblačno, da še sonce ni moglo predreti sivega zastorja. Pa tudi dokaj hladno je bilo, toplomer je ob sedmih zjutraj kazal komaj pičlih deset stopinj nad ničlo. To se nam zdi zdaj že hladno, kajne? Pa še ni tako dolgo, ko se nam je že pri desetih stopinjah pod ničlo zdelo, da je »močno odjenjalo, da je postalo skoraj gorko«.
Današnji dan je siv, pust je videti in čmeren, in če bi bil tak recimo meseca novembra, bi bil na vso moč dolgočasen. Tako pa ni, saj človeka razvedri pogled na vse to lepo zelenje in cvetje, s katerim sta se bila odela hrib in dol, in s katerim se zdaj ponašajo vrtovi po mestu in na periferiji, Tolažilen je ta pogled in človeku postane prijetno pri srcu, ko ga z leve in desne pozdravlja pisano cvetje. Maja meseca se tako tudi ob deževnem vremenu nikomur ne zdi dolgčas, še ob dežju so sprehodi prijetni. Ko takole greš po zelenem gozdu in udarjajo ob tla težke kaplje, ki padajo z listja, se ti zdi, da poslušaš posebno lepo godbo, in dišeča svežina, ki te obdaja, ti pomiri srce kakor bi te pobožala s prijazno roko.
Pobili bomo »Slovenski avtomobilski klub"
Včeraj zvečer je v prostorih Avtokluba v Ljubljani začel predsednik kluba, Praprotnik, šestnajsti redni letni občni zbor. Najprej je prebral vdanostni brzojavki Nj. Vej. kraljici Mariji ter knezu namestniku Pavlu, nato pa je pozdravil banovega zastopnika, načelnika dr. Trstenjaka, ter županovega zastopnika dr. Brileja. Po predsedniškem poročilu sta drug za drugim pozdravila občni zbor banov zastopnik načelnik dr. Trstenjak, ter županov zastopnik dr, Brilej, Sledila so poročila posameznih odbornikov, ki so pokazala, da je v preteklem letu slovenska sekcija delala izredno dobro.
Dr. Žužek je pri spremembi pravil poročal, da se ljubljanska sekcija Avtomobilskega kluba preosnuje v »Slovenski avtomobilski klub«, prav kakor so bili pred nami že Hrvatje svojo sekcijo preosnovali v »Hrvaški avtomobilski klub«. Ker bo novi, »Slovenski avtomobilski klub« sestavljen iz mariborskega in ljubljanskega odseka, bo ustanovni občni zbor kluba prihodnjo nedeljo, dne 19. maja v Ljubljani ter bosta na njem mariborski in ljubljanski odsek izvolila na vsakih 25 članov po enega svojega delegata. Pravila o spremembi in preimenovanju sekcije v »Slovenski avtomobilski klub« so bila sprejeta soglasno. Po sprejetju teh pravil so bile še volitve, pri katerih so bile tako v upravni odbor, kakor tudi v vse posamezne pododbore ter sekcije izvoljen« iste osebnosti.
Prihodnja nedelja bo tedaj važen mejnik v razvoju slovenskega avtomobilizma, želimo, da bi mladi »Slovenski avtomobilski klub« pri svojem razvoju in poti dosegal čim lepše in čim učinkovitejše uspehe!
Vesela mladina na ljubljanskih ulicah
Včeraj v opoldanskih urah so bili naši meščani lahko priče nenavadnemu prizoru. Po mestnih ulicah je defilirala »učeča se mladina«, ki je
Vatna obvestila mestne občine
Nabori mladeničev in pregledi starejših obveznikov v Mestnem domu so zaenkrat ukinjeni. Nadaljevanje in vrstni red bo objavljen v dnevnikih. Prizadeti naj pozive shranijo.
Pregled uniforme in vojne opreme re-revnih častnikov v Mestnem domu je do nadaljnega odložen.
Inkasanti mestne elektrarne odslej ne bodo več po večkrat na mesec hodili k strankam zaradi
!tlačila računov za porabljeni električni tok, ker e toliko poklicanih na orožne vaj«, da so drugi že itak zaposleni čez glavo. Zato mestna elektrarna ljubljanska vabi V6e odjemalce toka, naj inkasan-tov mestne elektrarne ne odslavljajo in si ne določajo sami poznejših terminov za plačilo, ker in-kasantje odslej nikakor ne bodo mogli hoditi k strankam več kot enkrat na mesec. Hkrati pa mestna elektrarna opozarja, da mora inkasant v primeru, če ne prejme plačila takoj ob prvi predlo-šitvi računa, brez nadaljnega odklopiti tok in se na razne reklamacije zaradi odklopa mestna elektrarna pri neplačanem računu v nobenem primeru ne bo mogla ozirati.
včeraj prenehala s šolskim poukom, ker jo čaka huda končna preskušnia pred odhodom s srednje šole. Bili so to osmošolci in osmošolke. Močno veselje jih je navdajalo. Za ta slovosni dan pa so se tudi primerno okrasili jn napravili, da bi tako dvignili slavnostni značaj dogodka. Ponekod so se fantje pokrili s plitvimi, trdimi slamniki, oblekli so se v črno, tako da so bili videti kakor pravi pravcati gospodje, drugod SO se šli pa kar imenitne in važne sloje, saj so se celo »ocilindrili« in »ohalbkanili«, v gumbnico pa so si vtaknili nagelj. Potem so napravili majhen sprevod, v katerem so peli naše pesmi in tudi harmonika je zraven prešerno hreščala- Ljudje, ki so šli ta čas po cestah, kjer j« spravoti zavijal, so se ustavljali in smeje ogledovali to veselo mladino. — Dekleta so bila dokaj skromnejša kakor fantje, le šopke so Si pripela. Pa pa zdaj živimo v časih, ko na svetu postaja vojaška vzgoja nad vse pomembna, so tudi dokazala. Lepo v štiristope so se uredila in v strumnem koraku krenila skozi ljubljanske ulice. Tako podjetno so šle te zale ljubljanske deklice kakor prave finske »Lotte«. -
Lep praznik je takle konec šolskega pouka po osmih letih. Zdaj se poslavlja mladina od kolikor toliko brezskrbnaga življenja v srednješolskih klopeh. Resnost življenja prihaja pomalem in za to resnost je treba zrelosti. Še čez eno stopnico bo treba — čez hudi zrelostni izpit. Potem pa: srednja šola — zbogom!
Skof dr. Tomažič v Slovenski krajini
Sobota, 15. maja 1940.
Že na binkoštnl ponedeljek je škof dr. Tomažič prihitel čez Muro v Prekmurje. Včeraj je podelil zakrament sv. birme otrokom tišinske fare in popoldan ob 4. uri se je pripeljal v spremstvu g. dekan Krantza in osebnega tajnika g. Kotnika v So-boto-metropolo Prekmurja. Sobota je bila praznično razpoložena in državne zastave so plapolale z v6eh hiš v pozdrav predstavniku sv, cerkve. K sprejemu je prihitelo veliko ljudi tudi iz okolice. Dolg špalir pa so tvorili šolski otroci ter dijakinje in dijaki gimnazije. Postavljena je bila tudi častna četa gasilcev pod poveljstvom g, Baca,
Najprej je škofa pozdravil in mu želel dobrodošlico soboški župan in predsednik cerkvenega odbora g. Hartner. V imenu Prosvetnega društva ga je pozdravil g. Brunec in dekleta dekliškega krožka so mu izročila lep šopek, Dve deklici sta pozdravili škofa v Jmenu otroškega vrtca in osnovne šole in mu izročile cvetočih rož. V imenu gimnazije je cerkvenega dostojanstvenika pozdravil dijak gimnazije in mu izročil lep šopek. Vsakemu posebej 6e je škof zahvalil za pozdravne besede in poudarjal, da vedno z večjo ljubeznijo prihaja v Slovensko Krajino, da se neštetokrat spomni vernih faranov, ki živijo na tem koščku elovenske zemlje.
Pred vhodom v cerkev je bila zbrana duhovščina iz Sobote in okolice. Med njimi tudi dekan iz Turnišča g. Jerič, ravnatelj Martinišča v Soboti g, Vogrin, katehet prof- Soštarec in več župnikov ter kaplanov, škofa je pozdravil v kratkih in pomembnih besedah domači župnik g- Vojkovi. Škof se mu j« zahvalil za izbrane besede in mu češUtal.k uspehu v soboški fari, nakar je odšel v cerkev, kjer ie izpraševat šolsko mladino krščansik nauk.
Zvečer ob pol 9. uri je bil v počastitev škpfa cerkveni orgelski koncert, kateremu so prisostvovali poleg škofa in duhovščine tudi vsi odličniki. Vse točke koncerta so bile odlično izvedene.
Danes dopoldne je bila škofovska maša in pridiga. Nato pa so se v velikem številu razvrstili birmanci, katerim je škof podelil zakrament 6v, birme. Popoldan je škof zapustil metropolo Prekmurja in odšel v Marijane«.
Ofeenl zbor Protiiuberkulozne
ZV9ZB
Protituberkulozna zveza v Ljubljani ima letošnji redni letni občni zbor * običajnim dnevnim redom v nedeljo dne 19. t. m. ob 9 dopoldne v sejni dvorani mestnega načelstva, na kar vse edi-nlee, ki so jim bila poslana vabila, še posebno opozarjamo. Ob 11 dopoldne bo istotam slavnostna otvoritev protituberkuloznega tedna, nad katerim je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen. — Protituberkulozna zveza v Ljubljani
OPOZORILO!
Železniške poduradnike in njih vdove, upokojene pred novim državnim prometnim zakonom leta 1923, opozarjamo, naj glede nove uredbe za draginj, doklade z dne 8. raarea 1940 M. s. št. 319 vlože prošnje, da jim bo po čl, 3 te uredbe priznan čin in osebna draginjska doklada od 1, apr. 1940. Prošnja je koleka prosta, nasloviti jo je na prometno ministrstvo v Belgradu ter jo predložiti železniški direkciji v Ljubljani. — Prošnji je priložiti overovljen prepis rešenja pokojnine.
Clements Ripley:
KRIŽANA LJUBEZEN
»Nisem bila ravno blazna! Vrnil se bol« brez vsakega kesanja trdila Julijja, pre-ičana, da je njena moč ie vedno večja Presove in njegove volje.
»Veruj mi. tokrat ga ne bo! Pusti, da šljem po njega, naj se vrne!«
»Ne!« je trpko odgovorila Miss Julijja se postavila pred tetko Belle. »Vrnil bo, čakaj, videla boš! Še danes se bo nji in me iskal,.. A k«d*r prid«, mu ci, da že spim in da jutri ne bom zgodaj tala.., Reci mu, naj pride šele popol-e., ■!« je pripovedovala Julija, ko se vzpenjala po stopnicah proti ovoji spal* sobi. A vendar, kot bi se v njej nekaj imilo in bi jasno začutila vso težo in >bost svojega dejanja... na zadnji stop-:1 je obstala, se naslonila na leseno rajo in s solznimi očmi zaklicala tetki :lle:
»Prišel bo, prišel... a ti mu reci...« Naprej ni mogla. Čutila je, kako ji ne-ij nejasnega, usodnega in strašnega sti-a prsi, Neke nedoaanjane sanje se ru-o v neprodirno temo in brezdanje glo-ne. Stresti je hotela muko iz sebe in cjjala v spalnico- Podzavestno je od-la okno in se zagledala v temno noč. ,ir, globoka in strašna tišina- Nobenih
korakov ni čuti, nobene sence, a ona je trdno verovala, da Preš kljub vsemu ni odšel, ampak 6e je vrnil in jo čaka pod oknom, čaka, da jo bo prosil odpuščanja... on njo, nameeto ona njega. — Se« daj ji je bile jasno, da se je varala.
Hladni, nočni vetrič ji je udaril v obraz In ji zmešal lase. Vedela je: vse je končano ... in treba bo mnogo, mnogo trud«, da «e bo vse aoova zgradilo in vrnilo ...
IX.
Leto dni kasneje.,.
Po oni usodni noči, ko je Mi** Julija pred vrati evoje hiše Preša udarila v obraz, se Pres v resnici ni več vrni], Tetka Belle je imela, žal, prav. To je občutila najpežje Mi«* Julija, ki je šele sedaj spoznala, da j* a vsem svojim bitjem jn z vso svojo kljubovalno in svojeglavo naravo v verigah in v oblasti tega poslovnega človeka, ki ga nikakor ni bilo mogoče zlomiti in ga spraviti popolnoma pod njeno oblast.
Miss Julija se je popolnoma umaknila iz življenja. Svojo okolico je sovražila in mrzila vsako prijateljstvo. Zaprta v svojih sobah ni marala ne za družbo ne z* za-
bavo. Njene trudne in bolne mieli so se zabavale edino s spomini na Preša, z onimi dragocenimi spomini, ki «o ji postali svetinje iz onih vedrih in svetlih dni, ki jih je preživela ob Presu in z njim.
»Zakaj je vse končano? Kdo je končno tega kriv? Kako vse to popraviti, da se-vrnejo lepi dnevi sanjarjenja, ko sta gradila svetle gradove za bodočnost. Kako jim na starih ruševinah dati novega življenja in nadaljevanja? Alt naj gre k njemu in se pred njim poniža? Ali naj ga morda poišče, pada pred njim n# kolena in ga e solzami v očeh prosi odpuščanja? Ali naj ga s sklenjenimi rokami roti in prosi, naj se vrne? Ali bi to bila še Miss Julija, ki ni še pred nikomur klečala, ki ni še nikogar prosila milosti in usroilje-njal Ne, to ni mogpčcl Toliko se ni mogoče ponižati! On se bo kljub temu nekoč vrnil k njej- Preveč jo je ljubil, da bi jo mogel v svetu pozabiti, zapustiti jo tam na severu, med hladnimi tujci, v vsem njihovem življenju in običajih daleč riran od njegovega juga, njegove vroče in živahne domovine! Tako je premišljevala Miss Julija in *e tešila v svoji samoti, jsolna večnih spominov na Preša in na skupaj preživete dneve,
A Pre*«7 Odločno je sklenil, da bo e Mis« Julijo vse prekinil. Bilo mu ie jasno, da «e nikakor ne ujemata in da bi si oh Miss Juliji ne mogel ustvariti srečnega delovnega Življenja, Da bi lažje pozabil ranjeno in pogaženp preteklost, oblatene in užaljene sanje, se je z vsemi silami posvetil delu za napredek svojega rojstnega
mesta in 6voje banke. Z vsemi močmi se je pripravljal za borbo z nevarnostjo, ki je vedno močnejše grozila jugu a aevera. Odšel je v New York, da bi v središču te nevarnosti preučil napredek strojev in napredek moderne trgovine z bombažem, ki je s pomočjo železnice cenejša, hitrejša in dobičkanosnejša. Že davno mu je bilo jasno, da cenena ljudska delovna sila, s katero so se okoriščali njegov oče m drugi delničarji njegove banke, ne bo mogla tekmovati 6 stroji in železnico in se bo končno morala umakniti strojem, pa Če bi bila še tako številna in zanesljiva. Črnec je bil s svojim močnim telesom in s tvojo pokorno naravo vreden zlata, ko je še živei njegov oče. življenje pa se je od takrat do danes zelo spremenilo. Novi časi, novi izumi in nove potrebe zahtevajo tudi nov način dela in nov način izkoriščanja časa. Stroj bo Izpodrinil delavca, železnica rečno trgovino, pa naj govore njegovi delničarji kar jim drago In se še toliko upirajo njegovemu napredne-mu mišljenju in načrtom, zgrajenim, resnično, ne na izkustvih, ampak na opazovanjih in na čisti matematiki. To je bilo Mr Prestam ic davno tako jasno, kakor je dvakrat dva štiri, Tu je vgaka borba nesmiselna in nevzdržna. V tej borbi je zanesljiv samo poraz človeške delovne j sile pred stroji in železnico. Čeprav se Cour in njemu podobni rogajo strojem, ki vozijo vagone, da so čajni kotlički, bodo tl kotlički vzkipeli in vrela vpda jim bo poparila trde glave, če 6e ne bodo pravo-1 časno prebudili iz svoje nevzdržljive staro-
kopitnosti. Njihova trdoglavost bo podobna borbi z mlini na veter.
Da bi bil pripravljen, je začel Pres, potem ko je bil moško prebolel svoje rane po onem brezobzirnem Julijinem dejanju, rešen V6eh obvez do Julije, pridno preučevati novi položaj. in to pri vrelu zla, na severu. Od tu je, na izkušnjah, dajal 6vete doma onim, ki so končno le začeli vedno bolj in bolj uvidevati, da ima Prestop prav, da govori jn dela to, kar bo prineslo splošne koristi banki in njim, delničarjem in končno tudi New Orleansu samemu.
Čez noč pa se je zgodilo nekaj, kar je popolnoma preusmerilo Prestonove načrte oziroma vsaj za nekaj časa preprečilo njihovo oživotvprjenje. V New Orleansu se je pojavil# prava rumena mrzlica. V začetku junija je začela reka Misgissipi prestopati bregove in poplavljati. Okrog mesta in tudi v mestu samem so nastal# močvirja in barja, bolezen je bila neizogibna. Prebivalci New Orleansa so bili tega že navajeni, ker «e je bolezen javljala vsako leto po poplavah, toda tega leta se je začela širiti z izredno naglico in v velikem obsegu. — Najstarejši ljudje niso pomnili tako težke in tako razširjene rumene mrzlice, razen leta 1830., ko so ljudje uničeni od te strašne bolezni cepali po ulicah kot muhe. Preston se je moral vrniti. V takih okolnostih je bil doma dan za dnem vse bolj potreben, Ko je |o vedel, se je podal na pot proti domu. Svojemu rojstnemu mestu je vrnil *ebe, znancem pa prinesel ogromno presenečenje.
Od tu in tam
Več kot tisoč mladeničev se je prijavilo v pilotske šole, katere je organiziral jugoslovanski Aeroklub v vsej državi. Šele lani je Aeroklub začel s prirejanjem takih šol in je mogel v kratkem času usposobiti za odgovorno pilotsko službo 200 mladih pilotov. Po novem načrtu je imel Aeroklub namen dobiti spet nekaj sto novih pilotov. Toda na poziv, ki je bil objavljen v vsej državi, se je javilo več kot tisoč mladeničev. Takoj so uredili vse potrebno, da bi mogli vse, ki so se prijavili, sprejeti v šolo. Kandidate najprej pregledajo zdravniki, potem pa morajo napraviti še poseben sprejemni izpit, ki naj bi pokazal duševno sposobnost kandidata in njegovo spretnost. Tako bo Aeroklub v kratkem času vzgojil več tisoč novih pilotov, ki jih bo domovina v težkih dneh prav gotovo potrebovala.
Predsednik radikalskega glavnega odbora Aca
Stanojevič je zapustil svoj Knjaževac in se odpeljal v Niške toplice na zdravljenje. Aca Stanojevič se je spotoma oglasil pri svojem stalnem zdravniku v Nišu, kjer se je dal pregledati, takoj nato pa se je odpeljal v toplice. Verjetno je, da ga bodo tudi v Niških toplicah obiskovali njegovi politični prijatelji in sodelavci, vendar pa obiski ne bodo pogosti, ker ni na dnevnem redu večjih političnih vprašanj, kajti zunanjepolitični položaj je potisnil domače zadeve v ozadje.
Hrvaški kmetje iz čučerja pri Zagrebu so imeli lepe uspehe s svojimi predstavami v Bolgariji. Gostovali so najprej v Plovdivu, nato pa tudi v Sofiji. Povsod 60 nastopili s svojo »Čučersko svatbo« v narodnih nošah, Iz Sofije se bodo vrnili skozi Niš, kjer bodo priredili posebno predstavo pod pokroviteljstvom predsednika vlade Dragiia Cvetkoviča.
Veliko število jugoslovanskih slikarjev in kiparjev bo sodelovalo pri razstavi slikarstva in kiparstva v belgrajskem paviljonu Cvijete Zuzorič. Razstava ima reprezentativen značaj in bodo na njej sodelovali umetniki iz v6eh delov države. Tako bo med njimi tudi 16 slovenskih umetnikov. Razstavo bo odprl prosvetni minister Bož* Maksimovič.
Danes se je v Belgradu v prometnem ministrstvu začela konferenca železniških strokovnjakov, ki se bodo pogovorili o povišanju tarif za prevoz blaga po železnicah. Zaradi težav v mednarodnem prometu so se podražile mnoge surovine, ki jih železnica nujno rabi. Podražil se je tudi premog in sploh se je povečala režija. Zaradi tega je železniška uprava 6klenila podražiti tovorne in osebne tarife. Nujnost povišanja uvidevajp tudi gospodarski krogi, ki sicer vedno nasprotujejo vsakemu poviševanju prevoznih tarif. Verjetno je, da bo povišanje tarif stopilo prihodnji mesec že v veljavo.
Za 813.6 milij. dinarjev so bili dohodki državne blagajne v preteklem proračunskem letu višji kakor pa skupni izdatki. Izdatkov je bilo za 12 milijard in 36 milijonov dinarjev, medtem ko je bilo
Sredvidenih po proračunu 12.953 milijonov. Dohod-i pa so lani znašali 12 milijard in 905 milijoiov dinarjev ali za 96 milijonov manj kakor pa jih je
Predvideval proračun. Najbolj so padli dohodki metijskega ministrstva, ministrstva za gozdove in •irkdnike ter ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje. Več dohodkov pa so dali neposredni davki trošarina, pristojbine, državne železnice in. .rečna plovba.
II6VOV
Velika ležišča boksitne rude so odkrili blizu Mrkonjičgrada pri Banjaluki. Ruda je odlične kakovosti. Neka rudarska družba se je takoj zanimala za rudo in je odkupila že velike komplekse zemljišča, kjer se boksit nahaja. Družba misli tudi kmalu začeti s kopanjem. Z novimi ležišči se bo bogastvo naše države na tej rudi zelo povečalo. Že do sedaj je bila Jugoslavija dober dobavitelj boksitne rude za mnoge države. Dohodki od izvoza boksita so dali lepo vsoto v našem gospodarstvu. Zaradi vojne je izvoz sicer nekoliko pojenjal, vendar pa rabi zlasti vojna industrija izredno velike količine te rude in zato je verjetno, da bo tudi novi rudnik lepo uspeval.
V obrambi brata je ubila svojega moža Ljubica Ležič iz Slavonske Požege. Zaradi svojega nečednega življenja se je Ljubica stalno prepirala s svojim možem. Nazadnje pa je od njega pobegnila in odšla k svojemu bratu, Mož jo je večkrat vabil, naj se vrne, toda Ljubica je vse ponudbe stalno odklanjala. Nazadnje se je mož Marko odločil, da jo bo s silo pripeljal na dom. Stopil je oborožen s puško in samokresom do hiše, kjer je Ljubica stanovala pri bratu. Potrkal je na okno in kmalu nato se je pojavil Ljubičin brat in ga vpra?al, kaj hoče. Tedaj pa je Marko snel z ramen puško in jo naperil proti Nikolu. Nikola pa je bil uren in mu je puško izvil iz rok. Nato sta se spoprijela, tedaj pa je pritekla Ljubica in s sekiro pobila svojega moža. V nekaj trenutkih je Marko podlegel težkim poškodbam.
Zveza hrvaških obrtnikov je zborovala ta dni
v Crikvenici. Zborovalci so izražali upanje, da bo imela banska oblast razumevanje za težnje obrtniškega stanu, saj so bili obrtniki desna roka hrvaškega gibanja za časa diktature. Posebno se obrt-niki zavzemajo za razdolžitev malih obrtnikov, za nov zakon proti brezvestni špekulaciji, posebno pa bi radi, da bi se spremenili zakoni o socialni zaščit delavstva, ki terjajo od obrtnikov prevelika bremena. Prav tako bi radi, da bi jih pri davkih nekoliko razbremenili, Z zborovanja so poslali brzojavki dr. Mačku in banu dr. Šubašiču.
Gospodarski svet Balkanskega sporazuma bo
zasedal od 27. maja dalje v Dubrovniku in ne v Belgradu, kakor je bilo prvotno javljeno. Svet se bo razdelil na sedem komisij, ki se bodo vsaka ločeno bavile z vprašanjem ojačenja izmenjave blaga in surovin med balkanskimi državami. Posebno bodo govorili o Izmenjavi bombaža, petroleja in rudnin. V poštev prihajajo Jugoslavija, Romunija, Turčija in Grčija Verjetno je, da bo delo komisij trajalo delj kot teden dni.
Strela je ubila blizu Varaždina 18 letnega Josipa Matečeka. Fant je bil s svojo sestro v gozdu, ko se je nenadno pooblačilo in se je približevalo neurje. Ko je začelo močno grmeti in treskati, sta brat in sestra zbežala proti domu, Komaj_ pa sta iz gozda stopila na cesto, je udarila strela in fanta pa mestu ubila. Njegovi sestri, ki je bila tik zraven njega, pa se ni prav nič zgodilo.
Poginule šivali, ki jih kmetje zakopljejo, so začeli krasti na Hrvaškem cigaui. Oblasti so ugotovile že več primerov, da so cigani izkopali poginulo kravo ali kako drugo govejo žival in jo nato brez ozira na bolezen spekli in pojedli. V nekaterih primerih so cigani skušali poginulo žival kmetom kar ukrasti, preden je bila zakopana, tp-da kmetje so jih napodili in pretepli. Kmetje menijo, da so cigani tisti, ki prenašajo živinske bolezni iz kraja v kraj, zlasti slinavko in parkljevka, ki se na Hrvaškem spet pojavlja.
Danes je še čas!
Ob 16.. 19. in 21. uri
Ne zamudite sijajne komedije, pri kateri se boste izvrstno zabavali in od srca nasmejali . . .
Greta Garbo
v vlogi sovjetske komisarke
KINO UNION. tel. 22-21
Hinočha |
Tožba grofice Moris de Rola pred novomeškim sodiščem zavrnfena
Razblinila se Je v nič senzacija, ki jo je del časopisja skušal
obesiti na veliki zvon
Nova mesto, 15. maja.
Afera grofice Renate Moris de Rola, ki Sedaj žačasno biva v Trstu, je predmet razpravljanja v številnih inozemskih m domačih časopisih. O tej aferi je »Slovenski dom« edini od domačih in tujih listov poročal resnično, ker je dobil dopisnik na razpolago vso izvirno korespondenco med družbo sv. Vincencija Pavelskega in grofico'Moris de Rola ter njenimi zastopniki.
Pri novomeškem sodišču sta bili dve razpravi, odnosno kazenski postopanji zoper nekatere sestre družbe sv. Vincencija Pavelskega v Radečah in menična tožba zoper Družbo zaradi plačila zneska grškemu časnikarju Konstantinu N. Tshimbasu-
Kazensko postopanje proti sestram in tudi menična razprava pri okrožnem sodišču proti Družbi sta končani.
Kakor smo že poročali, je grofica Moris de Rola izvabila od sestre vizitatorice Vincencije Kaplja več menic, s katerimi je nato izginila v Trst in si kupila krasno palačo, grad v Vidmu in avtomobil. Vse to je kupila na račun denarja, katerega je, kakor je zatrjevala, izročila zavodu le pod pogojem, da ga ji vrnejo, Če se premisli vstopiti v samostan. Zavod v Radečah seveda ni sprejel prav nobenega denarja, sestre so ie posodile grofici de Rola meneč, da ima markiza res namen vstopiti v samostan, večje vsote denarja, katere so si morale celo izposoditi. Izplačilo teh menic je začela zahtevati grofica de Rola od zavoda šele letos, ko so nanjo začeli pritiskati od vseh strani njeni upniki, katere je tolažila, da bo vse poravnala, ko dobi denar od Družbe sv. Vincencija Pavelskega, Prišlo je do tožbe, ki jo je sestra Vincencija Kaplja vložila po odvetniku Giovapniju Cossatimju proti grofici.
18. aprila je prišel z novo terjatvijo 200.000 dinarjev od zavoda grški časnikar Konstantin Tschimbas, ki je dobil od markize dve menici. Zavod tega denarja seveda ni dal in zato je Konstantin Tshimbas vložil pri okrožnem sodišču v Novem mestu kazensko in menično tožbo proti družbi sv. Vincencija Pavelskega.
Kazensko postopanje proti sestram zavrnjeno.
Grofica je najprej vložila pri okrožnem sodišču v Novem mestu kazensko postopanje zoper nekatere sestre družbe sv. Vincencija Pavelskega v Radečah, katere je ovadila zaradi prestopka utaje po § 318. k. z. V tej ovadbi je grofica trdila, da je meseca decembra 1938 izročila sestram znesek 199.140 funtov šterlingov in imela namen vstopili v samostan. Nadalje je trdila, da je govorila s sestrami, da ji bodo denar vrnile, toda le v primeru, če bi se premislila. V tej ovadbi pravi, da je nato sestram sporočila, da v red ne bo vstopila, da ji pa sestre denarja niso hotele izročiti, pač pa da so ji izstavile 11 menic po 300.000 din. Državno tožilstvo v Novem mestu je kazensko postopanje ustavilo, grofica pa je j30 svojem zastopniku dr. Grossmannu iz Ljubljane jx>dala izjavo, da bo sama nadaljevala kazenski pregon kot zasebna udeleženka, zaradi česar je predlagala, da se uvede zoper sestre preiskava in odredi preiskovalni zapor. Preiskovalni sodnik pa predloga osebne udeleženke ni sprejel, kazenski senat pa je odloženo odločitev potrdil z razlogom, da v predmetnem primeru sploh ne gre za kaznivo dejanje in da iz ovadbe same ni niti razvidno, da bi ovajene sestre storile kako kazensko dejanje.
Sodišče zavrnilo tudi menično tožbo.
Na današnji razpravi, ki jo je vodil predsednik g. dr. Peče, je senat zavrnil tudi menično tožbo časnikarja Tshimbasa in izdal sodbo, s katero je bil menični plačilni nalog časnikarja Tshimbasa razveljavljen, obenem pa obsojen na povračilo pravdnih stroškov družbi sv, Vincencija Pavelskega v Radečah. Sodišče je prišlo do zaključkov, da je izdala sestra Vincencija menice na svoje ime, kar pa ne odgovarja členu 4. družbenih pravil, ki pravi, da je vsaka obvezna pogodba veljavna le, če jo podpišeta ravnatelj in sestra vizitatorica skupno.
Grškega časnikarja je zagovarjal ljubljanski odvetnik dr, Grossmanu, Družim sv. Vincencija pa novomeški odvetnik g. Veble Demetrij.
Bilanca ljubljanske zemljiške knjige
V maju j« 76 kupnih pogodb za 6,800.000 din - Mnogi nckon-cesljonlrani posredovalci kacnovani - Nov tip špekulantov
Ljubljana, 16. maja.
Zemljiška knjiga je v maju tako rekoč bombardirana z različnimi zemljiškoknjižnimi predlogi. Prav redko so knjižbe raznih manjših in večjih hipotekarnih posojil, Izredno mnogo pa ja predlogov, ki se nanašajo na prenos lastninsko pravice ali po domače, ki zaznamujejo mnoge kupne pogodbe. Do 15, t. m. je bilo že sedaj v zemljiški knjigi zaznamovanih 70 kupnih pogodb za celotno kupno vrednost 6,806,265 din. Prejšnji mesec je bilo do 15. aprila zaznamovanih 72 kupnih pogodb v vrednosti 2,601.030 din. V prvih 4 mesecih je bilo letos v zemljiški knjigi zaznamovanih že nad 510 kupnih pogodb zu kupno vrednost nad 20.5 milij. din.
Prav značilen je pojav, da se podeželje izredno zanima za različne stavbne in druge parcele v Ljubljani, dobe ee n. pr. interesenti za te parcele i* Maribora in Celja, Gorenjske, Dolenjske in Notranjske. Drugi ljudje pa skušajo svoje kapitalije investirati v posestva na deželi in celo isven mej Slovenije, v Bosni in drugod, Ljubljančani se res prav živahno zanimajo za zemljiške kupčije.
Pred dnevi so zborovali člani društva konce-sioniranih realitetnih pisarn. Občni zbor te organizacijo je bil prav zanimiv. Razvila se je podrobna debata o »šušmarstvu«, kajti tudi na tako zvanem realitetnem trgu so se pojavili posebni poklici posredovalcev, ki nimajo za realitetna kupčije nikake koncesije, kakor to določa zakon, marveč poslujejo kar na skrivaj. Baje so bili nekateri taki šušmarjk že kaznovani na večje denarne globe od obrtne oblasti I. stopnje, to je v Ljubljani od mestnega poglavarstva. Nekateri so bili oglobljeni s prav čednimi vsotami, tako nekdo celo na 25.000 din. Res se v Ljubljani bavijo z zemljiškimi špekulacijami najrazličnejši tfpi, celo odlične dame iz krogov, ki spadajo k 10.000. Vse je prepleteno. Mnogi se Jeze, ko Jim nelojalna konkurenca pokvari kupčijo in jim prevzame čedne provizije, ko so se lepo trudili, da bi dosegli pošteno nagrado za svoj trud. Nekateri pa mečejo tisočake tja, kakor da bi jih imeli kar na vagone. V Ljubljani ja še vedno prav mnogo stavbnih parcel, raznih dozidanih hiš in vil naprodaj. Po-znavalcj realitetnega trga zatrjujejo, da je še ved-po na ponudbp do 3000 parcel, hiš in vil za celotno vrednost okoli 50 milij. din.
V Ljubljani pa se je na realitetnem trgu pojavil še nov tip pridobitnikov, tip ženskih Speku-lantinj, ki nakupujejo zemljiške parcele in jih znajo nato prav dobro dalje prodati. Ta tip zatrjuje, da je Kupil zemljišče v avoje namene, da si bo tam zgradil hišo ali vilo, toda kmalu je nato znano, da je bila na zemljišču res zgrajena kaka vila, toda vse Je bilo kmalu prodano kakemu interesentu z dežele,
V naslednjem podajamo nekatere zanimive prenose lastninske pravice in nekatere večje zemljiške kupčije.
Gospodični Elida in Vilma Baebler, Novo mesto, Seidlova ubca 12, sta kupili od Ivana Dimnika, Šmartinska cesta 58, parcelo št. 693/4 k. O. Brinje v izmeri 822 kv. m za 180.000 din,
Ivan Rojina, posestnik in trgovec, Ljubljana VII, Jernejeva ulica 14, je prodal Emanuelu Žagarju ml., elektromonterju, Ljubljana, Podinilj-ščakova ulica (vila Tončka), parcelo št. 176/20 in parcelo št. 176/21 k. o. 9p. »iška v skupni izmeri 1283 kvin. m za 100.000 din.
Tvrdka I. Knez, komanditna družba v Ljubljani, Gosposvetska cesta 1, je zopet prodala od »vojega velikega zemljiškega kompleksa v k. o. Sp, Šiški ob gorenjski progi, kjer je pred vojno Stala tako zvana »kurja fabrlka«, več parcel, tako: Jelki Smerdujevi, zasebnici v Ljubljani, Vrtača 14, pare. št. 328/107 v izmeri 674 kv. m za 38.700 din, Viktoriji Haderbolčevi, zasebnici, Ljubljana VII, Lepodvorska ulica 28 pare. št. 358/5 v izmeri 883 kv, metrov in pare. št, 358/6, travnik, v izmeri 860 kv, m za 61.005 din, Mariji Trampužavi, eks-peditorici Delniške tiskarne, Ljubljana, Dolenjska cesta 2, pare. št. 828/104 v izmeri 664 kv. m za 28,31» din in paro. št. 328/106 v izmeri 557 kv. njetrpv za 27.850 din.
Gdč. Marija Krajec, posestnica v Stepanji vasi 125, je prodala Franu Kovačiču, posestniškemu sinu v Uzmani 4, p. Rob pri Velikih Laščah, svojo nepremičnino vi, št. 487 k. o. Stepanja vas (hiša št. 125 z vrtom v Stepanji vasi) za 120.000 din.
Andrej Pavlin, posestnik v Ljubljani, Velikov-ška ulica 9, je prodal Petru Hudobivniku, Ljubljana, Gasilska cesta 3, pare. št. 278/8 k. o. Spodnja Siska v izmeri 588 kv. m za 48.000 din.
Herman in Karolina Rodman, jjosestnika v Ljubljani, Major Lavriča ulica 46, sta prodala Ne-žikj Bakšetovi, jetniški paznici v Ljubljani, Miklošičeva cesta 9, avoje posestvo vi. št. 606 k. o. Dravlje (hiša) za 72.000 din.
Mihael Dolžan, posestnik, Ljubljana VII, Borutova ulica 10, je prodal Tereziji Seršenovi, posestnici, Ljubljana VII, Podmilščakova ulica 10, pare. št. 189/2 k. o. Sp. fiiška v izmeri 553 kv. m za 45.000 din.
Splošno so se cene zemljiškim parcelam dvignile za 10 odstotkov in še več nad cenami, ki so bile znane prejšnji mesec.
♦*♦♦♦♦»»»
Športne vesti
Za veliko presenečenje je včeraj sredi Zagreba poskrbela sarajevska Slavija. Kdo bi 6i bil mislil, da bo premagala Gradjanskega na njegovem lastnem igrišču! Slavija je zmagala z 2 : 1, iz treh tekem je dobila šest točk, tako aa je zdaj na čelu tabele. BSK je z istim številom odigranih tekem, pa s točko manj, drugi. Vsekakor bo silno važna tekma, ki jo bo morala v nedeljo Slavija odigrati z BSKom na svojem igrišču. Vprašanje je, če njeni igralci ne bodo preveč utrujeni, saj bodo na ta način v enem samem tednu morali odigrati tri tekme! Včerajšnja tekma je pokazala, da igralci Slavije igrajo lep nogomet, v prvem polčasu so bili vsekakor boljši kakor Gradnjanski, V drugem pa skoraj enakovredni. Za Slavijo je prvi gol zabil v 25 min. prvega polčasa Lazarevič, v 40 min. je Wolfl s 25ih metrov izenačil, v 34 min. drugega polčasa pa je zabil 2 : 1 za Slavijo Salipur. Moštvi sta nastopili takole: Gradjanski: Glaser, Su-prina, Brozovič, Antolkovič, Jazbinšek, Kokotovič, Cimermančič, Wolfl, Lešnik, Djanič, Pleše. Slavija« Krstulovič, Zagorac, Pavlič, Marjanovič, Glavoševič, Petkovič, Tešanič, Šalipur, Rajlič, Djaič, Lazarevič. Občinstva je bilo približno 2000, sodil pa je prav dobro italijanski sodnik Dattilo.
Že naprej se nam je zdelo, da bo šibka reprezentanca Zagreba na Slovaškem pogorela. Slabo je bila sestavljena, druga garnitura za močno bratislavsko reprezentanco prav gotovo ni bila dovolj močna, saj bratislavska mestna reprezentanca prav za pr a v dejansko predstavlja slovaško državno reprezentanco. In ta reprezentanca je tako močna, da je lahko z 2:0 zmagala lani nad reprezentanco Nemčije! Zagrebčani pa, ki so po zadnjih uspehih postali nekoliko preveč samozavestni ter so lahkomiselno poslali na Slovaško moštvo, ki je izgubilo v Bratislavi z 0:3, v Žilini 'pa je igrala neodločeno, 2:3. V zagrebških listih zdaj izhajajo različni komentarji, ki grajajo postopek zagrebške nogometne podzveze kot neopravičljiv in kar se da lahkomiseln.
Od petka pa do nedelje bodo naši teniški igralci odigrali meddržavno teniško tekmo z Italijo. Dane« popoldne že pridejo v Zagreb italijanski igralci Del Bello, Romanoni in Cucelli. Na igrišču Akademskega teniškega kluba na Šalati že trenirajo naši reprezentantje Punčec, Mitič in Palada od ponedeljka. Javnost z dokajšnjo negotovostjo gleda na to srečanje, saj ie znano, da je Punčec zadnje čase mnogo popustil v formi. Upati pa je, da se je zdaj za silo že spočil in da bo proti Italijanom zaigral tako kakor zna — to pa do seveda brez dvoma zadostovalo za zmago. Pun-čecov partner za igro v dvoje še ni znan ter ga bo odločil zvezni kapetan Lukinič po končanem treningu.
V Zagreb so včeraj prišli italijanski teniški igralci, ki bodo od jutri pa do nedelje igrali reprezentančno tekmo z našimi belimi mušketirji, Punče-
Vremensko poročilo
»Slovenskega doma«
Kraj	Barom eter-sko stanje	Temperatura v O'		a > Is	1 ■*■» 8 37 I*	Veter smer, jakost)	Pada- vine	
		-COT	oc , KX -£ a|				A a	00 fc
Ljubljana	751-5	18-8	8-8	84	10	ssw,	—	_
Maribor	752-6	12-0	5-0	90	10	0	3D	dež
Zagreb	758-1	18-0	6-0	70	0	SE,	—	—
Belgrad	759N	19-U	4-0	50	4	S,	—	—
Sarajevo	758-1	21-0	6-0	70	0	SE,	—	—
Vis	758-1	14-0	11-0	70	0	SE.	—	—
Split	753'6	22-0	12-0	40	2	sw,	_	—
Kumbor	753-4	210	10-0	60	0	NNW,	—	—
Rab	759-t	18-0	11-0	70	0	0	—	—
□norovnift	758-1	22-0	9-0	40	0	S*	*■—	—
Vremenska napoved: Spremenljivo vreme e padavinami.
Koledar
Danes, četrtek, 16. maja: Jane; nep. Petek, 17. maja: Bruno.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-Ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62; mr. Gartus, Moste - Zaloška cesta 47.
»Pavlihov oder«, prvo «lovensko lutkovno gledališče z ročnimi lutkami v Ljubljani, bo nastopu v nedeljo, dne 19. maja 1940 v beli dvorani hotela Union v Ljubljani z igrico »Vražiček v steklenički*. Vstopnice (po 2 din ca otroke in po 5 din za odrasle) se dobe v predprodaji v Prosvetni zvezi na Miklošičevi ce6ti 7a-I in se bodo prodajale' eno uro pred začetkom predstave pred belo dvorano. Predstavi bosta dve: prva bo ob pol 10, druga pa ob U dopoldne.
Ulet k Sv. Križu nad Mariborom. Mariborčani
napravijo prihodnjo nedeljo, 19. maja t. 1. pešizlet preko Sv. Urbana k Sv. Križu na Kozjaku. Tam bo okoli 8 ure začetek tabora obmejnih Slovencev 6 Kozjaka in sevemozapadnega dela Slov. goric. Tabor ae vrši na prostoru med šolo in cerkvijo pod milim nebom, v slučaju slabega vremena pa bo zbor v gsotilni pri »Starem Kočevarju«. Na taboru govorijo^ bivši narodni poslanci in drugi govorniki. Udcleienaem iz Maribora in okolice naznanjamo. 8a bo v slučaju lepega vremena po shodu v cerkvi »v. Križa, to je okoli pol 11. ure, sv, maša. Iz Maribora je odhod za udeležence pred 6. uro zjutraj izpred Cirilove tiskarne. Izleta se lahko udeležijo tudi drugi člani družin. Svetuje ae, da vzamejo udeleženci malo jestvini seboj, ker sta pri Sv, Križu samo dve gostilni. Prijavljena je velika udeležba iz Maribora in okoliških organizacij JRZ. Vabimo narodno zavedne naše pristaše, da se udeležijo tabora pri Sv. Križu, ki je združen e vabljivim izletom pa paš obmejni Kozjak. Dajmo Slovencem na Kozjaku z Veliko udeležbo novega poguma.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠKE
DRAMA — začetek ob • zvečer:
Četrtek, 20. maja: »Županova Micka«, »Varh«. Red B.
Petek, 21. maja: ob 15 »Hamlet«, dijaška predstava. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Gostovanje Zvonimirja Rogoza.
Sobota, 22. maja: »Hamlet«. Poslovilna predstava Zvonimirja Rogoza. Izven. Znižane o*ne od 25 din navzdol.
OPIRA — začetek »1» • zvečer:
četrtek, 20. maja: »Lucija Lammermooreka«. Red Četrtek. Gostovanje Sonje Ivančičove in Josipa Gostiča.
Petek, 21. maja: »Tosca«. Izven. Znižane cene. Gostovanje zagrebške sopranistke Tee Laboševe in ruskega baritonista Borisa Popova.
Sobota, 22. maja: »Kleopatra«. Red A.
Nedelja, 23. maja: »Travlata«. Izven. Poslovilna predstava bolgarske sopranistke Vanje Le-ventove.
Čar domačnosti veje iz dejanja in originalne stare slovenščine v igrah »Varh« in »Županova Micka«, ki sta dve izredno prikupni sliki iz naših starih časov. Zasedba običajna, le vlogo župana in Anžeta igrata Potokar in Jan. »Županovo Micko« je zrežiral dr. Bratko Kreft, »Varh*« pa profesor Sest.
Dijaika predstava »Hamleta« z gostom Zvonimirjem Rogozom bo v petek popoldne ob 15.
Uprizoritev je namenjena dijaštvu ljubljanskih srednjih šol, ki bo imelo pri tej priliki možnost spoznati Shakespearjevo tragedijo z osrednjo tragično figuro danskega kraljeviča Hamleta v interpretaciji odličnega gosta. Zasedba vlog običajna, le vlogo grobarja bo zopet prevzel Plut. Veljajo znižane cene od 20 din navzdol.
Sonje Ivančičev« je podala z »Lucijo Lammer-moorsko« pevsko in igralsko vzorno kreacijo ter je s svojim debutom vseskozi potrdila najlepše nade, ki jih gojimo v njen razvoj. Odlična izšola-nost in glasovna lahkotnost jo predestinirajo za najtežje koloraturne partije, zato jo vsekakor velja slišati v tej Donizettijevi operi. Edgarda poje kot gost izvrstni Josip Goetič, Asthona pa Janko. Režija je Frelihova, dirigira A. Neffat.
Repertoar Narodnega gedali&a v Mariboru
Četrtek, 16. maja: Zaprto. (Predgeneralka.)
Petek, 17, maja: Zaprto, (Generalka,)
Sobota, 18. maja ob 20. uri: »Krisalida. Krstna predstava.
Zasedba v »Krlsalldi« je sledeča: Iluzionist, ki pričara kralju, da življenje brez sanj, brez iluzij ni resnično življenje, je Rado Nakrst. Kralja igra Kovič Pavle, burkeža na dvoru Milan Košič, Pantalona, ki predstavlja dobri narod Just Košuta, Harlekina in Kolombino, ki predstavljat* ljubezen, igrat* Verdenik Edo in Ema Starčeva. Razven teh nastopijo še, kot Vefisto Gorinšek, kot kraljev sluga Blaž, kot doktor Fau6t Štandefeer, kot Don Kihot Cmobori, kot Saloma Naratova, kot rabelj Turk, kot plesalec Harastpvlč, kot plezalka pa Danica Savinova. KrUalido, kot apoteozo umetnosti pričara Brank* Rasbergcrjeva.
com, Mitičem in Palado. Prišli so Del Bello, Cucelli, Romanoni ia Vido. Vodi jih podpredsednik italijanske teniške zveze, Fazzini. Včeraj popoldne 60 naši in Italijani že pridno trenirali.
Modne norosti ▼ Ameriki: plinska maska kot klobuk.
Pearl-Harbour je dostopen le osebam, ki imajo za to potrebno dovoljenje, izdano od 14. vojaškega okrožja, h kateremu spada vse Havajsko otočje.
laki varnostni ukrepi so potrebni še zaradi velikega števila priseljenih Japoncev, ki pa niso vsi ameriški državljani Od 155.000, kolikor jih je, je samo 120.000 ameriških državljanov. Mladina tod je povsem vdana državi, dočim tega ne moremo trditi za starejšo generacijo. Po vsem tem je razvidno — če upoštevamo še množico priseljenih Kitajcev — da je rumena rasa močno zastopana. Le 67.000 belih vojakov in mornarjev stoji nasproti. Kar pa še preostane ljudi od pol milijona vseh prebivalcev, so pa prvotni prebivalci otočja, Kanalci.
Odkar sta Nemčija in Rusija zasedli Poljsko, je Oahu še strožje zavarovan. Letala v gručah nadzorujejo vse otočje. 500 letal je vedno priprav-ljenih. Od teh je 150 najmodernejših bombnikov. Podmornice plovejo na oprezanja do skrajnih meja države na morju.
Havaji včasih in sedaj
Če ste kdaj prej slišali besedo »Havajsko otočje«, ste si ga predstavljali nekako takole: Povsod sladki ananas, banane in kokos, podjetni trgovci, havajske domačinke, ki plešejo svoje narodne plese, okrašene s kitami cvetja, prostrana in lepo urejena kopališča, ob obali vozijo razkošni parniki s številnimi potniki. Vse je bilo kakor v pravljicah. Povsod si videl skupine »filmskih ljudi«, ko so snemali idilične ljubezenske zgodbe pod južnim nebom. Honolulu je bil pravi paradiž na zemlji.
A danes? Na Oahu se je vse spremenilo. Niti sence nekdanjega idiličnega življenja! Nič več ni slišati tu melanholičnega glasu havajske kitare in otožne pesmi domačinov. Slišati je le grmenje topov, pri katerih se urijo vojaki. Po zraku pa rohni na stotine vojnih lovcev in težkih bombnijfpjvr, so budno na straži za linijo »Strica Sama«.
(enr)
Program radio Ljubljana
Četrtek, 16. maja- 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 V modernem ritmu (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Veseli godci — 14 Poročila — 18 Pester spored Radij, orkestra — 18.40 Slovenščina za Slovence ('dr. R. Kolarič) — 19 Najx>vedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Predavanje min za telesno vzgojo — 19.40 Objave — 1950 Deset minut zabave — 20 Pesmice za pleš: Jožek in Ježek — 20 45 Reproduciran koncert =imf. glasbe — 22 Napovedi, poročila — 22 15 V oddih igra Radijski orkester.
Orugl programi
Četrtek, 16. maja: Belgrajska kratkovalovna postaja (YUA, VUB 49 19 oz. 49 18 m, 6100 kc, 10 kw; YUF in YUG 19.69 m, 19 69 m. 15240 kc. 10 kw): 19.40 Poročila v slovenščini. — Belgrad: 21 Havajski kvartet. — Zagreb: 20.30 Zbor. — Bratislava: 22.13 Cig. ork. —
Vsakih nekaj minut je požrl malo konjaka in izpraznil steklenico, preden smo bili sredi mesta.
Zasedba Porenja
Po premirju sem odšel ▼ Alzacijo, da bi videl, kako bo francoska vojska korakala v te »izgubljene pokrajine«, ki jih je Nemčija vzela po vojni leta 1870, kar je nad pol stoletja dolgo obujalo v Franciji maščevalnost.
Povračilo Alzacije in Lotaringije Francije, je bil prvi prijem-ljivi sad zmage in je dal zagona narodnemu veselju. Francozi so pripravili za slovesno vkorakanje v Metz veliko demonstracijo.
Ko smo prišli v mesto, smo ga našli v živem razburjenju in vsega v plapolajočih tribarvnicah. Soho cesarja Viljema so bili prevrnili s podstavka in razbili šipe nekaterim	trgovinam.
Več kakor 100.000 ljudi se je gnetlo na	velikem	trgu v	Metzu.
Dve nezgodi sta motili slovesnost.
V začetku parade je konj vrgel s sebe maršala Petaina, ki je vodil čete pri vkorakanju. Pozneje so francoski vojni letalci krožili nizko nad nagneteno množico. Medtem ko je 200.000 oči gledalo njihove zavoje, se je eno izmed lelal zadelo v žico, strmoglavilo na trg in zarezalo široko vrzel v gosto množico. Propeler in krila so rezala ljudem glave.
Kakor sleherni, sem tudi jaz videl, kako je letalo treščilo. Neskončen trenutek dolgo je vladal smrtni molk, zakaj blizu 100.000 ljudi, otrplih v strahu, je zadrževalo dih. Potem so se oglasili kriki in stokanje ranjencev. Val zmede in strahu	je tekel	čez	prenapol-
njeni trg. kakor veter čez pšenično polje.
Še nikdar nisem videl prizora, ki bi bil vzbujal tako grozo. Takoj je posegla vojaška policija in preprečila, da bi bila izbruhnila zmeda.
Mi dopisniki nismo nikdar zvedeli, koliko je bilo ubitih in ranjenih. Moralo jih je biti zelo veliko, a nismo od nikogar mogli izvedeti podrobnosti, cenzura pa nam je prepovedala, da bi dogodek omenjali.
Iz	Metza smo se	peljali v	Mainz in jedli iz posodja nemškega
cesarja	v nekdanjem cesarjevem	gradu. Z nami je bil enoroki general
Gouraud.
Potem je začela	ameriška	vojska korakati v tisti del Porenja,
ki	ji	je	bil določen po	pogojih premirja. Nekaj časa smo imeli glavni
stan v slikovitem mestu Luksemburg, prestolnici velike vojvodine Luksemburške. Mesto so Francozi prepregli z mrežo spletk. Skušali so to malo. neodvisno kneževino priključiti sebi.
V Luksemburgu smo videli zagrenjena nesporazumljenja, ki so skoraj hkratu s koncem vojne izbruhnila med ameriško in francosko vojsko.
Nekega dne sem od poročevalskega častnika dobil prepis zapovedi, ki jo je dal maršal Foch. vrhovni poTeljnik zavezniških vojska in ameriške armade. Zapoved je vsebovala določila, kako naj se vede nemško civilno prebivalstvo na ozemljih, ki so ga zasedle vse armade z ameriško vred. Ta določila so bila izredno ostra in trda.
Ker sem zvedel, da je brzojavni vod med Luksemburgom in Parizom popravljen, sem sklenil, da bom poročilo o Fochevih določilih poslal po tej progi. Uro pozneje je prišel k meni poročevalski častnik ves razburjen in zahteval, naj mu listine vrnem. Dejal sem mu, da sem stvar že brzojavno dal naprej.
Zaupno mi je povedal, da je maršal Fočhe zapoved dal brez posveta z generalom Persfhingom. Okrutna vsebina zapovedi je Pershinga zbesnila. Branil se je, da bi sodeloval pri izvajanju, in je tako izsilil, da so določila umaknili in jim dali milejšo obliko.
Poročevalski častnik mi je dejal, da ima Pershing določila za »bolj pruska kakor so Prusi sami< in da ne bi bil nobenega izvajal v prvotni obliki.
Jaz sem bil edini dopisnik, ki je določila brzojavil. Vsi moji tekmeci so se zadovoljili z običajno potjo in so poročila poslali po motornih slih v Nancy, daleč zadaj v Franciji.
Iz poskusov, da bi moje poročilo prestregli, preden bi prišlo v Newyork, se je razvila velika zmeda in mečkanje.
Nujna uradna poročila so šla v Pariz in Brest, da bi ustavila mojo brzojavko, če Še ni Šla naprej. Druga so šla v Washington in prosila vlado, naj doseže pri našem newyorškem uredništvu, da bi moje poročilo črtalo, če bi ga bilo že. dobilo. Spet druge brzojavke so rotile moje newyorško uredništvo, naj poročila ne objavi.
V resnici pa so poročilo zadržali že v Parizu in vojaška cenzura je preprečila, da bi bila nesložnost med Fochem in Pershingom postala javno znana. Prišlo je še do več trenj med ameriškimi in francoskimi poveljstvi, toda za nobeno se ni splošno razvedelo, dokler ni bila mirovna konferenca končana.
Kakšna je Holandija
Holandsko ozemlje je bilo že od nekdaj ne-pripravno za naseljevanje, ker je bilo močvirnato zaradi nizke obale, ki so jo stalno preplavljali morski valovi. Stoletni napori Holandcev, da bi zajezili morje, so bili kronani z uspehom šele konec preteklega stoletja, ko je bilo izgotovljenih več nasipov in sistem prekopov. Najvažnejše regulacijsko delo holandske nižine je bilo dokončano v maju 1932. leta, ko so izsušili Zuidersko jezero.
Danes meri kraljevina Holandija 34.181 kmJ in Šteje, po ljudskem štetju iz 1938. leta, 8,640.00 prebivalcev. Kolonialna posest pa meri 2,046.040 km*, kjer živi 66,654.000 prebivalcev Glede na to bi lahko imeli Nizozemsko za velesilo, saj šteje e kolonijami nad 75,000.000 duš.
Prebivalstvo, kolonije, rudno bogastvo, industrija in državna uprava
Nizozemska prekomorska posest je sestavljena iz številnih otokov. To so: Java, ki ima 126.100km’ in šteje nad 42,000.000 prebivalcev, od katerih pa ni niti 200.000 belcev ,pač pa 1,000.000 Kitajcev, ki so se priselili na otok zadnja leta. Otok Java je najbogatejše naseljeni kraj na svetu. Prebivalstvo je na zelo nizki stopnji in je njegov položaj iz dne-* ▼a v da« slabši, ker njegovo število silno raste. V pogledu prosvete, sodstva in higiene pa so razmere na Javi dosti povoljnejše kakor v drugih kolonijah.
Drug velik otok je Sumatra (433.800 kma, 8.5 milij. prebivalcev), od katerih je pol milijona Kitajcev in 30.000 Evropejcev; največji pa je Borneo, ki ima 537.000 km’, vendar pa najmanj — 2,000.000 prebivalcev. Na tem otoku je 150.000 Kitajcev. — Četrti največji otok je Celebes, ki meri 179.400 km’ in šteje 4,000.000 prebivalcev. Med temi je 50.000 Kitajcev in samo 8000 belcev. Najzanimivejši je zelo gosto naseljeni (171 ljudi na km5) otok Bali, ki predstavlja center azijskega turizma. Manjši del nizozemskih kolonij 6e nahaja v Južni Ameriki )Quiriso in Guaiana) 6 skupaj 140.700 km3 in četrt milijona prebivalci.
Nizozemska je država z velikim prirodnim bogastvom. Letno proizvaja 13 milijonov ton oglja,
77.000	ton cinka, primanjkuje pa ji železa. Glavna državna proizvodnja 6o:	mlečni izdelki, meso,
krompir, lan, konoplja itd. Les mora uvažati. Ne-dostatek železa jo dela odvisno od tujine. Holandska ima zelo velike ladjedelnice in številne letalske tovarne, ki delajo tudi za izvoz.
Glavno bogastvo kolonij pa je petrolej, kjer proizvajajo 7 milijonov ton letno, predelujejo
pa ga v lastnih rafinerijah. Zaradi tega se za te
kV
bo
baku itd. V ostalih nizozemskih kolonijah, po-
colonije živo zanimajo Japonci. Dalje so ti kraji bogati na oglju, bauksitu, kavčuku, kavi, čaju, to-V	...............
sebno v Guajami, kopljejo zlato, pridobivajo rum, kavo, bauksit itd. Tu so tudi velike rafinerije.
Danes ima Holandija največ katoličanov (2,900.000), potem holandskih reformatorjev (2 mili-
jona 750.000), ljudi, ki ne pripadajo nobeni veri, je 1,2 milijona, okrog 900.000 je protestantov,
115.000	judov in okrog 200.000 pripadnikov raznih veroizpovedi. Verska svoboda je z zakonom zajamčena; to velja tudi v kolonijah, kjer je večji del prebivalstva mohamendanske, dalje budistične vere itd.
Kulturno je država na zelo visoki stopnji. Obvezni šolski pouk traja že 40 let. Osnovna izobrazba traja 6 let, potem pa sledi triletna »srednja šola«. Številne strokovne šole so imele leta 1937 150.000 dijakov. Univerze so daleč okrog poznane. Najstarejša univerza je bila ustanovljena leta 1575, državna 1614, katoliška pa 1925. Številne so tudi teološke visoke šole. Tudi v kolonijah delujejo številne nižje in srednje šole. Tako v domačih ter v nizozemskem jeziku. Te šole poseča letno okrog 1,800.000 učencev. Univerza je v Ba-taviji, na njej je bilo predlanskim 8000 po veliki večini domačih slušateljev.
Nizozemska je ustavna kraljevina, katere dinastija ima pravico nasledstva. Sedanja kraljica
Vilhelmina je stopila na prestol 23. oktobra 1890. Zakonodavno moč imata dva parlamenta. Vpeljana je splošna volilna pravica; volitve so tajne. Danes
je v parlamentih najmočnejša stranka katoliška (31 poslancev). Od 1925 imajo svojo ustavo tudi kolonije. Najvišja oblast je generalni guverner, ki je odgovoren samo kroni. Narodni svet je sestavljen iz domačinov, Kitajcev in Nizozemcev.
Prestolnica Amsterdam šteje blizu 800.000 prebivalcev, drugo največje mesto je Rotterdam (610.000), nad pol milijona prebivalcev pa ima še
mesto Batavija na Javi. Nizozemci imajo 300.000 konj, 1,2 milijona govedi, 1,5 milijona svinj, 200.000 radijskih aparatov, nad 100.000 avtomobilov, na vsake tri prebivalce pa pride eno kolo. Zelo razširjen je tisk. Od 79 dnevnikov je 32 katoliških, 32 nevtralnih, 6 liberalnih itd. V kolonijah pa izhaja 40 nizozemskih in 250 domačih časopisov.
Kopna vojska, mornarica in letalstvo
Kadrovska služba traja 11 mesecev. V mirnem času je pod orožjem 60.000 mož, v primeru vojne Nizozemska lahko mobilizira pol milijona mož. Oprema je na višku, meje so zavarovane z utrdbami in posebnim sistemom obrambe s poplavami. V kolonijah so samo manjši oddelki, vojaška dolžnost je uvedena delno. Vojna mornarica ima v domovini nad 50.000 ton in je sestavljena iz štirih starejših oklopnic (po 3500—7000 ton), ene bojne ladje (4200 ton), štirih rušilcev po 1600 ton, 14 novih podmornic in nekaj pomožnih ladij. Kolonialna mornarica ima nad 30.000 ton: tri nove oklop-nice (po 3000—7000 ton), 4 nove rušilce po 1600 ton, 13 novih podmornic in več drugih enot. Vojne baze so: Helder v domovini ter Batavija in Sura-baja na Javi v kolonijah Ladjedelnice pa gradijo: dve križarki po 8300 ton, dve oklopnici po 4200 ton, 12 rušilcev, 10 podmornic in 16 minonoscev. Letalstvo ima okrog 500 letal prve linije v domovini, in 150 v kolonijah. Koliko znaša rezerva, ni znano. Vojni proračun je bil za letos določen na 600 milijonov guldenov.
Nizozemska trgovinska mornarica spada med največje na svetu. Ima okrog 1500 ladij s 3,000.000 tonami. Holandska je v nevarnosti, da se bo znašla v vojnem stanju tudi z Japonsko in to zaradi svojih kolonij.	Imd)
Ameriška »Maginotova linija«
»Pripravljeni smo na silo odgovoriti s silo, ako bomo na to primorani... Vse vemo in vidimo, kaj se ta čas v Evropi dogaja, in vemo, kakšne globoke posledice bo vse to imelo tudi za mir v Novem svetu«.
Te stavke je spregovoril predsednik Združenih držav, ko je 15. aprila odprl slavnostno sejo ob priliki 50 letnice obstoja vseameriške zveze.
Maginotova linija »strica Sama«
»Stric Sam« je pripravljen. S tem imenom označujejo Američani svojo Maginotovo linijo. To je zračna linija. Amerika je država, ki ima najmočnejše zračno brodovje na svetu. Njena letala so največja, kar so jih do zdaj zgradili na svetu. In ta letala čuvajo meje ameriške države, ki sega od enega zemeljskega dela do drugega, na tisoče kilometrov daleč.
Edina nevarnost, ki lahko grozi ameriškemu kontinentu, pride lahko od zahoda (Japonska). Toda tu že stoji Maginotova linija »strica Sama«. Del nje sega prav v osrčje Tihega oceana. Linija »strica Sama« se prične na najsevernejšem koncu
Gozd predstavlja največje naravno bogastvo Norveške. Les daje dela neštetim tisočem norveškega
prebivalstva.
ameriške celine, kjer so Američani zgradili veliko letalsko oporišče Dutch Harbour. To mesto leži na Aljaski ob morju. Nato pa gre Samova linija v smeri proti jugu do Havajskih otokov. Tod.se linija deli v dva dela: en krak gre v ostrem loku proti vzhodu in sega do najjužnejše točke Združenih držav, ki leži v Pacifiku. Končna točka tega kraka je veliko in najmočnejše vojno pristanišče San Diego prav na mehikanski meji.
Drugi krak pa 6e obrne proti severo-zapadu do Midwayskega otočja, ki leži, kakor že ime samo pove, sredi Tihega oceana. Od tod se linija upogne znova proti zapadu, koder se v skrajni točki dotika Wake Islanda. Nekdanje idilične koralne čeri so sedaj pretvorjene v važno letalsko bazo in podmorniško oporišče. Samo nekaj ur letenja je treba, da prideš do Wake-Islanda, to je do nekdanjih nemških Marshalsko-Karolinskih in Marijanskih otokov. Wake-Island predstavlja najbližjo točko za napad proti Japonski. V tej važni letalski obrambni liniji leži še ena pomembna letalska baza: Guam. Tudi Guam je samo za nekaj ur letenja oddaljen od Filipinov, ki so mogočna zapadno-morska obrambna točka Maginotove linije »strica Sama«.
Branik sredi Oceana
Osišče tega veličastnega obrambnega sistema na morju in v zraku pa tvori Pearl-Harbour na Oahu otoku, ki je drugi največji otok Havajskega otočja. Tudi če se nočemo zmeniti za veselje Američanov, ki radi slave rekorde in o vsem govore v superlativih ter pravijo, da je Pearl-Harbour najboljši utrjeni kraj na zemlji, moramo priznati, da je to gola resnica. Refcnica je, da so tam ogromne, najveličastnejše trdnjave sedanjosti.
Otok Oahu meri 604 kvadratne milje. Na tem tesnem prostoru pa je več letal, kakor na vsem ozemlju Združenih držav. Za dograditev glavnega mesta Honoluluja v pomorsko in letalsko bazo, ki prav tako leži na otoku Oahu, so Američani žrtvovali nič manj kot 25 milijonov dolarjev. Tam je tudi največji dok za ladje, ki je veljal celih 10 mi-
a letališča z
-	_	Pa
je stalo 6 mil. dolarjev. Oskrba vseh vojakov na kopnem in na morju na Oahu otočju stane državo dnevno »samo« 20.000 dolarjev. Po vsem otočju so speljane lepe ceste. Prvotne steze so preuredili v vojaške namene. Celih 10% stalne armade USA je vedno na otočju Oahu. Najmanj celi dve diviziji sta to.
Medtem, ko je v Evropi vojna
Takoj od začetka sedanje vojne so prešla vsa važna otočja pod strogo kontrolo. Noben tujec se ni smel več izkrcati. Tuji državljani so pod poostreno državno kontrolo. Tudi na same Američane budno pazijo.
lijonov dolarjev. Izgradnja prostranega letališč lopami in vsem potrebnim v Paerl-Harbourgu
V delcu sekunde je švignil nož navzdol in glava je z zamolklim ropotom padla v malo košaro.
Eden od pomočnikov je vzdignil stransko steno in spustil truplo, da se je zavalilo v veliko košaro. Potok krvi je švignil iz vratu.
Pomočnik pred strojem je pograbil jerbas, v katerem je bila glava, ga zakotalil kakor zelnato glavo v veliko košaro in jo pomagal naglo potisniti v voz. ki je čakal. Vrata na vozu so se zaloputnila in pognali so konje v skok.
Ko se je Landru bil prvič pokazal pred ječo, sem pogledal na svojo zapestno uro. Zdaj sem pogledal spet. Preteklo je bilo samo 26 sekund.
Časnikarji smo zdrveli k različnim pripravljenim telefonskim vodom. V naših pariških uredništvih so čakali drugi nato, da bodo novico brzojavili po vsem svetu.
Pri vsej zoprni zunanjosti usmrtitve te vrste je vse name lažje učinkovalo, kakor pa usmrtitve z vrvjo. Nekoč je zvijajoče sc telo viselo 17 minut, preden so razglasili smrt.
Landrujeva usmrtitev je bila tako nagla, da sem jaz z drugimi dopisniki bil tako zaposlen z zapisovanjem, da nisem utegnil opazovati strahotnega prizora. Mlad ataše argentinskega poslaništva, ki si je bil kdo ve kako priboril dostop k usmrtitvi, se je peljal z nami v avtomobilu proti Parizu. Roke so mu drhtele in bil je videti bolan.
Za Jugoslovansko tiskarno * Ljubljani: Jože Kramarič — Izdajatelj: tnl Jnfe Sodja. — Uredniki Mirko Javornik — Rokopisov ne vranama »Slovenski dom« Izhaja vsak delavnik ob 12. Mesetna norofuina 12 din, za inozemstvo 25 din. Uredništvo! Kopitarjeva nllca 6 lil TeltlOn ii 4001 do 4005, Upiava: Kopitarjeva ulica C