List


Tečaj XLVI.


i
l















Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 3 gold. 40 kr., za pol leta 1 gold, 70 kr., za četrt leta
90 kr., pošiljane po pošti pa za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold. 10 kr., za četrt leta 1 gold. 10 kr.
V Ljubljani 1. februarija 1888.
Obseg: Kmetu pomoči
f
Vzgoja divjakov iz semena
Gospodarske novice.
Andrej Einspieler.
Uradne vesti e. kr. kmetijske družbe kranjske.
Razne
reči
Iz državnega zbora.
Naši dopisi.
Novičar.
Gospodarske stvari.
resnico
da
Kmetu
v
pomoči!
sta duhovnik in učitelj najgotovejša pospešitelja duševnega in telesnega razvoja narodo-
Le pomisliti treba malo, koliko da ta dva lahko
vega
dosežeta z živo svojo besedo in z dobrim vzgledom
Dandanes Čujemo pogoste tožbe, da kmet ne more Treba jima le podloge, veliko moralne in nekaj mate
izhajati. Več davkov ima in več druzih potreb
i
nego
rijalne podpore
9
in svet se bode čudil lepim vspehom
jih je imel pred 50 leti.
dohodki njegovi niso ne
rastli s potrebami, nego manjšali so se. Le pomislimo
i
njijnega delovanja.
Toda. če hočemo kaj doseči, moramo delo delit
a
Za splošno oboljšavanje kmetijstva naj bi skrbele podružnice c. kr. kmetijske družbe itd., posebno pa še
da je bila pšenica včasih po 10 gold. hekl. in čez, danes še po 6 gold. ni več. Lepe krave je naš kmet
prodajal po 100 do 140 gold. Danes dobiš uže jako veliki posestniki, katerih čaka tu še jako obilno obče lepo kravo za 60 gold. Poleg tega pa naš kmet nič koristnega dela. A ljudska šola naj bi pa bila središče
?a s a d j a r s t v a v občini. Predaleč bi zašel.
bolje ne obdeluje zemlje svoje, in govedarstvo je sko- vsega umnega s a raj na isti nizki stopinji, na kateri je bilo pred 100 če bi hotel dokazovati korist sadjarstva. Ne bom rtz
#
leti.
Ni torej čuda, da se godi slabo kmetu. Zato so mu pa jeli pomagati: slavna vlada
9
de-
pravljal, kako bodo še naši potomci vozili sadj
vai
e v to-
Pravim
toliko, da bi umno sadjarstvo lahko vsakemu kmetu
ki ga bodo prirejale za različno rabo
želni zastopi, društva in posamezniki. A dostikrat vsa podpora nič ne izda; kakor kaplja vode izgine v morji zaleglo za najmanj lj:i stroškov
potreb. In bati se je, da se bode tako godilo še dolgo,
In to ni mala
eč
Da bode pa šola mogla biti
ker ne pomagamo kmetu po dobro premišljenem središče umnega sadjarstva v občini, mora imeti vrt
načrtu.
če si ga naredimo, moramo iz njega iz-
m dreves
neg
Oboje je neizmerne važnosti ne
tudi še v pedagogičnem oziru
kij uči ti skoraj vse velike eksperimente, vzprejeti pa	v gospodarskem
vanj vse male. Pomisliti moramo, da je naš kmet proti	Ta sta jej desna in leva roka. Brez teh bi torej ne
koroškemu ali štajarskemu vendar le pritlikavec, ki se	smela nobena biti. In šolske oblasti naj bi nikdar ne
leto za letom trudi v potu svojega obraza, a si komaj	dovolile zidati šole na takem mestu, kjer ne bi mogla ohrani življenje. Naš kmet more na pr. s stroji malo delati, a še za te male stroje nima denarja.
Če
imeti vsaj 4 are velicega
ta
Solsk
t ima na
men, učencem in odraslim ljudem kazati umno oskrbo
mu hočemo torej v resnici pomagati, moramo paziti, vanje zelenjadi, pritlikavcev in cvetic. Drevesnic* da mu ta pomoč ne bo predraga, in pa da jo bode pa mora oskrbovati lepa visoka debla primernih sort
9
kmalu občutil. Same dobre besede malo izdajo.
Pod
nekaj namiznega, a največ pa gospodarskega sadja za
prte morajo biti s praktičnimi vzgledi, ker je kmet mošt in sušilo vsej občini. Težka je ta naloga toliko nezaupen proti vsemu novemu, da bode verjel
9
a
krasna
dejanskim dokazom
; rešitev pa ni težavna. Le nekoliko resne volje dostikrat bode pa še in blazega potrpljenja je treba, in tista vsotica denarja
proti tem imel dokaj vsaj navidezno utemeljenih pre- se nam ne sme smiliti. Saj se bode sijajno obresto
mislekov.
vala
In pa saj velja: kmetu pomoč
Med temi, ki morejo kmetu izdatno pomagati, go-
y
tovo je ljudska šola. Zalibog, da še danes tega ne uvažajo odločujoči faktorji! Se danes prezirajo ljudje
Janko Žirovnik.


% m. s&j

Vzgoja divjakov iz semena.
Za vzgojo sadnega drevja rabimo podloge (divjake)
na katere cepimo potem žlahtno sadno vrsto
Lepo
letne divjake. Enoleten divjak ti kaže podoba 3. Divjake presajaj tako-le: Odloči na vrtu primeren prostor in presadi semkaj divjake v vrste. Vrste naj bodo 20
žlahtno drevo moremo vzgojiti le tedaj, ako je cepljeno na dobro podlogo. Dobre podloge pa dobimo, ako ravnamo pravilno, kedar jih vzgajamo Podloge vzgoju-
do 25 cm
Predno pa
dobro polovico
divjaki v
sti
pa preko 10 cm. narazen.
za
jemo na razne načine, najnavadneje pa iz semena.
semenom pomnožujemo jabolčne, hruškove, češnjeve češpljeve in druge divjake.
divjaka, skrajšaj mu korenino ravno tako tudi vrh. (Glej podobo 4.)
. Ko
Divjak vsadi tako globoko, kakor je rastel poprej
so divjaki vsajeni, pa jim dobi
prelij
Presajaj
po
>
mladi, predno drevje brsti. Med letom varuj divjake
Divjake vzgajaj iz semena le na dobi
slabi
mlj
Na
emlj
ne
popi
ača se ti trud, dobiš tudi le slabih
plevela
je
drugega

prav dobri odkar
mlj
je konec tega leta (to
smo

starikavih podlog. Ako imaš slabo zemljo, rajši kupi potrebnih podlog.
pozno jeseni. Zemljo prekoplji
drevesnico. Na slabši
ejali) divjak uže goden
za
emlji naj pa raste še eno leto, ter
Sadno
seme
sej
okopavaj in plevi zemljo. Presajenemu divjaku razrastejo
in postane vsled tega izvrstna podloga
se korenine
dobro in sej peške ali koščice v vrste. Vrste naj bodo
(Glej podoba 5) Vrtnarji imenujejo tako presajanje tudi
po 20 do 25 cm. narazen. Ne sej pregloboko, največ do 5 cm. globoko. Kolikor drobnejše je seme, toliko
n
pikovanj
presajene rastline „pikovane rastline
plitveje ga sej. Zgodaj spomladi, kedar ven priboiejo rastlinice, varuj jih hudega opoldanskega solnca, ravno tako hudega mraza. Ohraniš jih pa, ako pokrivaš grede
Uradne vesti c.
kr.
kmetijske družbe
naj
pa
z iglačistim vejevjem.
Ako si primoran, peške sejati spomladi, nekaj tednov prej kale. Vzemi lonec ali majhen zaboj ter shrani v njem sadno seme, namešano z vlažnim peskom. Posodo postavi na primerno toplo mesto, naj-
kranjske.
Seja glavnega odbora dne 8. januvarija 1888.
Seji je predsedoval družbeni podpredsednik Jos Fr. Seunig, navzoči so pa bili gg. odborniki Goli,
>
dr
Le-AVurzbach in
bolje v toplo klet, Kedar so kali
do
mm
dolge
(glej podobe 1. in 2.), čas je, da spraviš seme v zemlj Glej, da opraviš vsa ta opravila ob pravem času!
narčič, Murnik, Povše, Witschl tajnik Gustav Pire.
Glavni odbor dovoli kranjskemu ribiškemu društvu da sme seje svoje imeti v družbenih prostorih.
. Goli poroča v imenu gozdarskega od-
9
Odbornik
seka o vlogi do vis. c. kr. deželne vlade, s katero
glavni odbor, da bi kmetovalci
pr
gozdne sadike zastonj
Odbornik
v prihodnje dobivali
Podoba 1.
Podoba 2.
Mlade divjake oplevaj pridno vse leto
. Lenarčič poroča v imenu vinarskega odseka, kaj naj ukrene glavni odbor, da se oživi kupčija z dolenjskim vinom. Predlogi odsekovi se vzprej-mejo.
t
m
treba, prilivaj
• •
tudi

ako
Odbornik
Lenarčič poroča v imenu vinarskega
njevi in češpljevi divjaki uže godni za drevesnico
Konec prvega leta so čreš- odseka o prošnji vipavske podružnice, da se vzprejme
Ja-
bolčni in hruškovi divjaki pa še
niso godni. Jabolčni in hruškovi divjaki, ki so vzrasli iz semena, prvič so še preslabotni, drugič
t
v postavo zoper hroščeka tudi tuleti). Glavni odbor ukrene ]
do deželnega odbora.
ti
trtjon
u
(rhinhite
be
editi primerno vlogo
Odbornik
Povše poroča o ukrepu občnega zbora
\ ^ *
v- v

X v -v v/\ • N X

Podoba
Podoba
Podoba
da je ustanoviti posredovališče za prodajo sadja. Glavni odbor stori primerne ukrepe ter naloži tajništvu njih
izvršitev.
Na poziv deželnega odbora ukrene glavni odbor izraziti mnenje svoje o sedanjem nezadostnem kmetijskem pouku na ljubljanski pripravnici.
Poročilo vodstva podkovske šole o izpitih na šoli vzame glavni odbor na znanje.
Poročilo c. kr. deželnega živinskega zdravnika o premovanji govedi v Boh. Bistrici vzame glavni odbor na znanje ter ukrene poročilo prijaviti tudi deželnemu odboru.
Rokopis čebelarskega društva „Pouk, kako rabi
tej
pa narede le eno močno, to je srčno korenino. Dobra
»
jabolčna ali hruškova podloga ima pa veliko stranskih koristno med in vosek", ^vu	,
korenin. Stranske korenine dobimo, ako presadimo eno- odbornikom Lenarčiču in Povšetu ter tajniku Pircu.
izroči glavni odbor v presojo








v,	J .	' j
Poročilo podružnice ribniške o svojem občnem zboru vzame glavni odbor na znanje in ravno tako tudi računski sklep podružnice postojinske za
r
Tajnik Pil
naznani, da je stoi
1887
pogodbo
tvrdko
Ha^enstein
vzame
tovalca neracijo
Vogler na Dunaji; po tej pogodbi pre-
ta tvrdka akvizacijo anons zunaj Kranjskega. Glavni odbor določi honorar za urejevanje „Kme-
v letu 1887. ter pisarničarju primerno remu-
Za nove ude se vzprejmejo naslednj Ivan Nemanjič, bcgoslovec v Ljublj
£
cr
O'
Jurij Jaklič, župnik v Gotenicah; Matija Verderber, c. kr. poštar in posestnik v Koč. Reki; Ivan Hromeč, mestni
kapelan v Kočevji
Josii
Franjo Kregar, kapelan v Št. Vidu
P*
Zatičini
>
Košak
?
krbnik v Podgabi
Ant

Krašovic, posestnik v Bratina, posestnik v Idrij
Vidu pri Zatičini; Janez Janez Gantar, nadučitelj v
Studencu pri Krškem; Ignacij Kutnar. župnik v Bučki

na
Krškem ; Boštj
M o ž e
Senožeč
Anton Czurda
Jarnej Ravnikar posestnik v Dolenji vasi pri nadšumar in graščinski oskrbnik v Senožečah
Sadnek, trgovec in posestnik v Senožečah; Filip Kav
čič, nosesiniK ua naz,ui icm,
v Ledinah

posestnik na Razdrtem
Andrej
posestnik
Karol Benedik, učitelj v Ledinah; Janez
Kenda, posestnik v
Kanomlji; Franc Rupnik, posestnik
v Kanomlji; Andrej Svetličič, posestnik v Kanomlji;
Tomaž Svetličič, posestnik v Kanomlji; Ignacij Uršič,
Valentin Gostiša, posestnik v
; Franc
Franc Kolenc, posestnik Herman Malli, trgovec v Spodnji Idriji;
posestnik v Kanomlj
Kanomlj
Franc Rovtar, posestnik v Kanomlji
Čadež, posestnik v Kanomlji
v Kanomlji;
Andrej Preželj, posestnik v Bohinji; Franjo Erjiovnic c. kr. notar v Ribnici; Franjo Blahna, veliki srozdar
?
fb
v Ribnici; Franjo Podboj Ribnici; Anton Pajnič, Pogorelec,
> &
mli
ostilničar in posestnik v
ar v Goriči vasi; Anton
kovač in posestnik v Goriči vasi
i
Andrej
Žumer
>
c. kr
okrajni
šolski nadzornik v Ljublj
i
Anton Zajec, posestnik na Potoku pri Trebnj
Dr
Razne reči.
Konjska kopita ohraniti zdrava. Kopito mora
kakor vsak drug
del
konjskega života jemati vodo
na se in jo zopet oddajati. Vsled tega smeš mazati kopita le s tako mastjo, katera more vezati in držati veliko vode. Najboljša taka mast je lanolin. Lanolin je tista mast, ki je vedno uže od narave v ptičjem
perji, v ovčji volni itd. Iz ovčje volne pa delajo lanolin. 100 delov lanolina more na se vzeti 105 delov vode. Ako mažemo nekaj časa krhko in razpoklo kopito z
lanolinom, postane kmalu gladko in prožno kakor mlademu konju.
Jajčje lupine mečejo navadno na gnoj. Ker so
pa lupine iz oglikovo in fosforovo kislega apna, bolje
j«
•	• y *
jajčj
1
da jih hranimo ter dobro zdrobimo. Zdrobljene
lup
so dobra krma kuretini, mladim prašičem
ne
krepijo kosti, ampak
po
in teletom, ker lupine
spešujejo tudi rast prašičem in teletom. Kokoši, ki dobivajo lupin, neso rajše in ne izneso nikdar jajec z mehko lupino.
Varujte krastače (krote). Malokatero žival preganjajo zarad njene ostudne unanjosti tako zelo kakor kroto. In to popolnoma po krivičnem. Krastača (krota) je ena najkoristnejših živali, ker pojeda veliko škodljivih črvov, hroščev in drugih škodljivih živali. V sedanjem času so pričeli izpoznavati, koliko koristi krastača, in Angleži jih celo kupujejo, da jih morejo spuščati na svoje vrte in v cvetličnjake. Nekaj krastač na vrtu požre kmalu vse polže.
Gospodarske novice.
*	Visoki deželni zbor kranjski je dovolil c. kr. kmetijski družbi za leto 1888 dve tisoč goldinarjev iz-
vanredne podpore.
*	Postavo o ravnanji s plemenskimi junci z dne
16. februarija 1. 1879 je sklenil deželni zbor prenare-diti v prihodnjem zborovanji. Sprememba bode ta, da
Ign
Kotnik, posestnik v Ljublj
Jurij Drobnič, bode morala imeti vsaka občina zadostno število spo
župan v Sodi
Ivan Brinšek, posestnik in ti

v Trnovem; Anton Domicelj
vikai
v
sobnih plemenskih juncev. To se zgodi vsled prošnje
nem vrhu; c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Franjo Korbar, posestnikov sin v Sp. Hrušici; Franjo
mammmmmmmmmmmm M^H
*
Stajarska c. kr. kmetijska družba v Gradci bode
posestnik in trgovec v Dobrunji; Franjo Kle- imela letošnji redni občni zbor 29. februarija ob
dopoludne v Gradci.
uri
Navodu
menčič, posestnik v Vel. Loki; Fran D. Krušnik skupski kapelan v Poreču; Ivan Rode, tovarnar v
Ljubljani; M. Godec, okrajni zdravnik v Železnikih; tajnika Gustava Pirca o Alojzij Sorč, c. kr. poštar in posestnik v Bolci; Franc skih vrtov". Knjiga bode tiskana še to spomlad. Mlakar
Tik
kr. kmetijsko ministerstvo je potrdilo rokopis
obdelovanju šol-

posestnik v Hošnici na Štajarskem; Jože No-
*
kr. kmetijsko ministerstvo se je izjavilo
?
da

župnik v Povirji pri Sežani; Jurij Cešnik, po-	je pripravljeno z denarjem podpirati tekališča za žre-
sestnik in trgovec v Knežaku; Martin Kozjak, po-	beta. Ta izjava velja za glavno žrebčarsko postajo v
sestnik v Zbiljah; Edvard Hanslick, c. kr. ritmajster	Gradci, kateri spadajo kranjska, stajarska, koroška in
na Selu; Konšek, posestnik in c. kr. poštar v Trojani;	primorska dežela. Glede na velikost tekališča in na
Ivan Fajdiga, posestnik, trgovec in poštar v Sodražici;	število žrebet, katerim bode tekališče rabilo, obeta vi-
Luka Kovačič, posestnikov sin v Sodražici; Gregor	Soko c. kr. kmetijsko ministerstvo od 50 do 100 gold.
Pire, posestnik in mlinar v Zimarcih.	letne podpore, in sicer za toliko let, kolikor jih precej
__določi. Kadar bode vsa reč uravnana, objavimo po-
drobnosti.
• .
*

Podučite stvari.
državnega zbora

Einspieler.
(D a J je.)
Slavnostni govor prof. Kleinmayer-ja pa se je glasil
leg
bolj
Najvažnejše dogodbe prve seje poročal sem uže te-
takoj iz seje; dodati mi je toraj tukaj kaj
fič
nadrobnega poročila
vprašanj
tako-le:

Preljubi Slovenci! Dragi bratje! Prisrčno pozdrav
Kakošen položaj našli so poslanci v Beču pri svoje
o
prihodu ?
ljam Vas v imenu in po naročilu osnovalnega odbora, odgovorim na kratko: slab.
kateri danes radosti poln vidi tako mnogobrojno število
čestiteljev našega ljubljenca, vdušenostjo izvanredno, čestiti
Pozdravljam
ali
Vas
z
na-
nam gostje iz sorodne
so slabe glede vprašanja miru , ker napete razmere nasproti Rusiji se dej
še niso
kakor zboljšal
čulo
Kranjske; srčno pozdravljam Vas s Štajarske in Pri- ljivih besedr s Petrograda, zB morske! Iskrene pozdrave Vam, vrl^ zastopniki hrvat- Lond
skega in češkega naroda; pozdrav Tebi, čestita duho ščina, pozdrav Tebi „akademična mladina!" glasi se Tebi, slovenski narod staroslavneg prisrčni moj pozdrav!
se je nekaj pomir-er ol i na, tudi iz
toda dejansko ostala je nevarnost vojske prav tako velika, kakoršua je bila pred dobrim mesecem.
prvo pa Ako pri tem ne prezremo, da smo sedaj še le v sredi
Korotana
hude
v
Rožani! Živeli Slovenci
zime, ki je vendar
Slovenski možje, slavna gospoda, dragi domorodci
o
odna, ako pomislimo
da
ogromnem številu, v duhu vzajemnosti, prave edinosti še denarja išče Rus k
ki so namenjene za prihodnjo vojsko, ako pomislimo
vsaki državi za vojsko nese mnogo pušk izdelati,
> da
zbrali smo se, da pokažemo svetu, da znamo častiti za- Madj
Nemška in tudi naš sosed
sluge s
vredni imenovati se Slovence, avstrijske Slovane
vojih mož. Bodimo ponosni in pričajmo, da smo ljami potihnilo
potem je
umlj
da je rožljanje s sab
Odkar stojijo Sveče, še ni bilo tukaj zbranih toliko mir obetaj
■v
Čakajmo do meseca aprila, in ako oni, ki sedaj
ljudi in iz tako daljnih in raznih kraj
tudi ostanejo mož-beseda, potem še
podajo roko Rožan Zilanu in Bakštanjci spoznavajo brate
svoje Junčane. Kaj se danes vrši, znano Vam je iz cerkvenega opravila, znano Vam iz ust boljšega govornika, nego so v meni sile; dovolite mi vendar, da pridenem
tudi jaz svoje.
Tu prijazno mogoče verjeti, da ne govore z namenom
vali
>
da
oje misli.
notranje naše razmere Tudi tu nam je odgovor lahak
bode
prikri-
In
menjene
lab
Pomirjen j
kakošne so pa te ostale so nespre
d
izrekoma
pomirjenje na Češkem
Danes obhaja tu, v Svečah, hvaležni slovenski narod zadevali
slavni dan prečastitega svojega prijatelja, dobrotnika in
za katero so si Čehi toliko pri stoji prav na onem mestu, kakor pred leti
očeta
?
monsgr. Andreja Einspielerja; on obhaja je brezvspeš
Vsa pomirljivost in potrpežljivost Čehov, Slovencev itd
srečni čas, ko je bilo po milosti božji mogoče naši diki starosti koroških Slovencev in pri vseh Slovencih slavnemu rojaku Andreju Svečanu darovati zlato sv. mašo.
Njegovo ime je po slovenski zemlji znano in čast
vse ponudbe padajo
skalnata tla. ako
nismo mi gospodarji, ne pustimo gospodariti tudi dru gemu — to je vedno stari odgovor pred dajoče nemško-napuhnjene stranke.
1879
vla
Na to je odgovor težak
nam je, njega, ki to ime nosi, imeti danes med seboj, nister minulo poletj Verni sinovi slovenski dvignili smo se z vseh strani, da
svojemu preljubljenemu očetu čestitamo, da ga pozdra-
In kaj dela vlada ? Kaj je delal naučni mi-
to je znano,
niso storili ničesar
da
da drug
ministri
se popravilo; kar je skaže
vimo
z
udanost
navdušenjem
da
mu
izkažemo hvaležnost in
je tudi znano; od kar se je državni zbor zad
nega
njič razšel, storilo se ni niče
Ljubljeni Andrej, odpusti nam, če so preslabe moči revnega, bornega naroda, da bi dostojno slavil Tvoj častni dan. a prepričan bodi, da Ti podajamo srca naša polna
kaj
?
in kedaj
Bog to vedi
Ali se bode zgodila
Kako hoče postopati državni zbor, tudi to
še
ljubezni, udanosti, hvaležnosti! Saj veš
Slovenski rod je narod siromak : Uborne so njegove tesne koče, Pod slamnato se streho beda joče, Pod prostim nebom žuli jarem jak
ugaujka, ker to je odvisno v prvi vrsti od vedenja vlade.
Kaj pa imamo pričakovati od vlade, to nam ni več neznano, ako se oziramo na preteklost.
Vsaj to nam ni več skrivnost, kam teži naučni
mi
nister
A srca
o ni ako m so
bogata
Do sedaj potrdilo se je glede njega še vedno da na levici državnega zbora še ni našel nasprotovanja, levičarski časniki branijo in ščitijo ga dosledno

Ti pa, revni narod slovenski, bodi ponosen na moža
Ker
pa preznano, da je med desnico in levico
ki je delal in dela
t
naj
za Tebe, ki s Teboj čuti
»
misli
J
trpi! Oglej si našega Andreja in v resnem obrazu
videl bodeš zgodovino našo zadnjih štiride-
večje nasprotje glede delokroga naučnega ministerstva se tudi lahko razvidi, da desnica in naučni minister
»
n e
njegovem setih let!
mor et
bit
v
glasj
(Dalje prih.)
in to nam je tudi dokaz
Ostale ministre poznamo
tak
ne mo
dalj
tati
Vse to kaže, da so razmere naše
v resnici mršave
Kaj pa slovonski poslanci? Slovenski poslanci postali so hipoma — skoraj vsi zatoženci. Brrr! Kako je to grdo! — Pa kaj hočemo
drugi interpelaciji stavi se tudi
gospodu trgo
Grdo je sicer, ako se na domačem lesu tako
tako je. godi
odmakne od poti resnice!
pa
resnica je
• ✓
ena, in gorje mu
j
ki se
vinskemu ministru vprašanje, ali hoče pospeševati gradnjo lokalne železnice v Kamnik.
Čast mi je v svojem in v imenu gosp. trgovinskega ministra naslednje odgovoriti:
imeli.
Naši poslanci enega nimajo, še druzega nikdar niso
ostali pa stoje složni in bodo stali složni.
Državna smodniška
tovarna v Kamniku deluje od
vsi
prvih dvajsetih letih ni se pripotila
no-
Škoda. da tudi izmed teh eden leči svojo zlomljeno roko, namesto da bi v budgetuem odseku štajarskim in koro-
leta 1865.
bena nesreča; prva nesreča je bila 26. septembra 1885, ko je bil razstrel (eksplozija) v tovarni. Drugi razstrel
škim nemškutarjem kazal zobe,
ki
se
po slovenskem
je bil
novembra 1886 in 11. maja 1887 požar v sa-
uradovauji čutijo žaljene v svoji nemški narodnosti.
r
javnih sejah spustili so uže več interpelacij zoper
litrovi čistilnici (rafineriji).
vzrokih razstrelov in požara
vršile natančne
naredbo pravosodnega ministra zarad slovenskih vknjižb preiskave; vzrokov razstreloma niso mogli zaslediti, po
in vse, kar se je v deželnih zborih hujskalo zoper pra- žar v solitarjevi rafineriji pa je povzročil le delavec, ko vosodnega ministra prežvekava se sedaj zopet v držav- je hotel proti ukazu popraviti kotel v prostoru in
nem zboru.
e bil
radi tega od okrajnega sodišča v Kamniku kaznovan za-
Ministri pa imajo tudi sila veliko posla, odgovarjati radi prestopka zoper varnost tuje lastnine.
nB mnogobrojne interpelacije iz prejšnjega zasedanja, grof Taaffe čital je v zadnji seji toliko odgovorov, da je bil uže v resnici ves hripav, tudi trgovinski minister
JT	m
odgovarjal je dolgo. Naučni minister odgovoril je samo na dve interpelaciji, pa glede prve je še rekel, da ne odgovarja na njo, ker je Schonerer presurovo vprašal.
se ve da, je po končanem odgovarjanji takoj
Ta
t
»
re-
ustal in rekel: „Predlagam, da se o tem odgovoru
negata" Gautscha, ljubljenca židovskih časnikov, prihod njič prične razgovor."
a predlog donesel je Schonererju
klic

redu
u
5
predlog sam pa še tolike podpore ni našel treba ali mogoče glasovati o njem.
>
da
bilo
Stvarna razprava pričela se pa je v drugi seji o
i
Po razstrelu in požaru ni bila v Kamniku v večji meri poškodovana nobena oseba, niti posestnik.
Po razstrelu poškodovano poslopje se je po najnovejših tehničnih skušnjah popravilo, da je izključena malone vsaka nevarnost za okolico. Tudi poslopje za
* " jL	1	t- ,	" \ - J	f r	* \	. .
solitarjevo čistilnico se bo tako popravilo, da bo popolnem ločeno od skladišč za solitar in žveplo.
Na ta način, in ker se polagoma manjša zaloga v tovarni, pomnožuje gasilno orodje in strogo pazi na varnost v tovarni, upa vojaška uprava odvračati vsako nevarnost od državne tovarne, torej tudi od mesta Kamnika, kolikor je sploh mogoče pri veliki nevarnosti predmeta. Nemogoče pa je sedaj, da bi se večji vojaški od-
dla v k
n a
ladk
ki naj
hitro pomagal v
tej za Češko velevažnem predmetu poroča dr. vit. Meznik; on je samo z malimi besedami vpeljal razpravo, za njim je govoril večni minister, Plener, vsaj dve uri nekaj o sladkorji, pa tudi še vsakovrstnih
delek premestil v Kamnik mogoči nevarnosti.
Kar se tiče lokalne železnice iz Ljubljane v Kam nik, pričele so se na podlagi postave z dne
1885, drž. t.
. maja
št. 67, obravnave trgovinskega minister-
«
drugih in še nekaterih rečeh. Za splošno razpravo ogla- stva s podjetniki glede koncesije.
šenih je približno 5 protigovornikov in
©
ovorniki
Te obravnave so bile doslej brezvspeš
in ne bi
Za našo deželo pomenlji
je
dgo
katerega je moglo dobiti Najvišjega potrjenja, ker so neutemeljeni
dal minister Taaffe na interpelacijo dr. Poklukarjevo
glede požara v kamniški smodniški tovarni in o zgradbi tamošnje železnice. Odgovor podamo do besede.
Dalje pa je važnosti za nas interpelacija poslanca Kluna glede premogokopa v Zagorji, katero tudi priobčimo do besede.
Pogoji,
od katerih je odvisna dobava glavnice
Na jedni strani so prekoračile zahteve podjetnikov glede prometne pogodbe z državno-železnično upravo
ono mejo
»
se mora skrbno varovati, da nima škode
za
Odgovoi
državni promet. Na drugi strani zahtevajo podjesniki
železnično črto do tovarne od vojaške oblasti preveliko privoljenje.
% l
zadnjem času so podjetniki izročili trgovinskemu ministerstvu nove ponudbe glede načrta lokalne želez-
ministerskega predsednika grofa Faaffe-ja na interpe- niče; o teh se bodo pričele nove obravnave.
Ako primerno odnehajo podjetniki, opravičeno je upanje, da se bo doseglo sporazumljenje o nameravani
laciji barona Sveglja in dr. Poklukarja o požaru v Kam-
niku v 180. seji državnegr zbora dne 24.
m.

seji visoke zbornice dne 25. maja 1887 sta gg. železnici, in v okviru postave z dne 1. maja 1885 izvr
poslanca baron Svegelj s tovariši in dr
Poklukar s šilo podjetje, ki je na javno korist
tovariši stavila do
mene interpelaciji povodom požara
državne smodniške tovarne v Kamnik
na Kranjskem
ter želela, da se prepreči nevarnost takih požaro
Interpelacija
*. . i f ' • »' • ^. \ *< i r. * ■ • *
ir\g	>	J	. i	,1	; - :*.'''• — ' 'J*
državnega poslanca Klnna in tovarišev do gospoda tr-
ni.
govskega ministra v državnem zboru 27.
Deželni zbor kranjski je v svoji seji due 23. t. m razpravljal peticijo občin Zagorje, Artiše in Kotredež, so se obrnile do deželnega zastopa s prošnjo, naj pri slavni vladi posreduje za odvrnitev nevarnosti, ki preti premogokopu v Zagorji in tamošnjemu prebivalstvu, zlasti uničiti.
videz neizpremenjen obdržati, nasproti pa od kupne cene pri vsakem vagonu odpuščati 11 gold., kar se je samo zaradi tega podrlo, ker se je predsednik pl. Herz tta-
i _ i	*	M I ,	* ,Ji m	i
kemu ravnanju odločno proti vil. -
Vse to kaže, da niso drugo nameravali, kakor splošnim javnim koristim namenjeni prometni zavod zlorabiti za zasebne namene, severnim premogokopom kolikor mogoče potuho dajati, kranjske
in štajerske pa do dobrega
delavcem. Ta nevarnost prihaja od tod, da je upravni odbor severne železnice vsled posredovanja nekega velikega delničarja trgovski hiši Davida Guttmanna dovolil jako znižane vozne tarife za premog, ki ga iz Ostrova pošiljajo južni železnici na Dunaji.
Taki zlorabi se mora
visoka vlada upreti in sicer
ne
vsled
svoje
nadzorne pravice uad vsemi železni
To
ca m i in zlasti še nad c. kr. privilegirano severno želez-nico, ampak tudi vsled svoje pogodbe s to železnico, po
23 kr.
znižanje znaša kateri državi pripada
en
del
pri
100 kil, kar je razvidno iz tega, da južua
njenih dohodkov, in ko
nečno tudi še z ozirom na silne socijalne nevarnosti, ki
železnica ta premog v Matzleinsdorfu plačuje po 59 kr., Da Kranjskem in Štajerskem vsled odpuščanja delavcev ko vendar prava voznina iz Ostrovu na Dunaj-Matzleins-
dorf znaša 41*8 kr., cena premoga v Ostrovi pa 40 kr.,
in uničenja vsakaterega pridobitka prete javnemu bla
tak
o
da
pri navadnem voznem tarifa premog v
gOStrtUJU.
Slav
vlada
leinsdorfu ne
mogel biti
ima pa še temveč vzroka, reč natauč
ceneji kakor po 81'8 kr.
. Herz naznan)al v „N
Kakor je predsednik
. Presse", dovoljeni so bih ti ugodni tarifi trgovski
i
hiši Guttmannovi meseca julija 1887. Ker južna želez-
preiskovati, ker se govori, da severna železnica še dru^e. enako enostransko zmanjšane tarife dovoljuje, kakor na pr. petrolejski čiščilnici v Reki, in tudi primeriti,
ker
da
se uteg
niča doslej še ni bila pričela obravnav s kranjskim
in
štajerskimi premogokopi zaradi nakupa za 1. 1888 potrebnega premoga, kokurenca ostrovskega premoga v prvi vrsti pač ni imela namena južni železnici na korist pritisuiti kranjske in štajerske premogokopnike, ki so baje zahtevali previsoke cene, ampak le namen, da po-
severna železnica vsled jako zni-premog iz svojih lastnih jam sprat-na Kranjsko in Štajarsko, ter s tem pomnoževala
nih tarifo
žanih
ljala
dohodke svojih premogokopov, železnič zmanjševala na škodo države, ki se ima vdeleževati či
stega dobička.
dohodke
pa
ozirom na vse te okoliščine
sestnikom ostrovskib jam za prodajo premoga odpro pot rom na to
v južno deželo in da 8 svojo ponudbo prehite kranjske delavcev , in štajerske lastnike.
Ako pa taka nenaravna razvrstitev razprodajalnih okrajev uže sama po sebi ni prava, ker škoduje koristim
posebno še z ozi-
da je bilo v Zagorji uže odpuščenih nekaj
si
podpi
vsojajo
gospoda
trgovinske
ministra vprašati
Ve
slavna vlada vse to in hoče
zati
vse nepriličnosti odpraviti in severni železnici zauka-, da nemudoma prekliče ostrovskim premogokopom
rudarske industrije po naših deželah, ki prideje vsled dovoljene protipravilno znižane voznetarife?"
tega ob vse kraje, kamor so dosedaj skoz leta in leta
pošiljali svoje blago, je pa še tem
bolj
nedopustlji
Hohenwartov klub je
bil
soglasno dovolil, da
se

ako se oziramo na sredstva, katera so se rabila v do
šego tega namena.
Iz prej umenjene izjave pred sednika pl. Herza je razvidno, da se sklep upravnega odseka severne železnice, s katerim so bili dovoljeni dotični znižani vozni oni strani vidi
sme ta interpelacija izročiti, ki so jo tudi vsi dozdaj že došli poslanci tega kluba podpisali. Razun njih )0 je podpisal še goriški posl. prost Jordan pa dr. Fuchs
iz Liechtensteinovega kluba.
Zadeva sama dela ministerstvu hude preglavice; na
nujno potrebo, potegniti
se
za
koristi
tarifi, po njegovem mnenji nikakor ne strinja s koristmi naših južnih dežel in od prizadetih krajev odvrniti pre
železnice, in da se je svoji službi odpovedal, ko je videl, tečo nevarnost
i
da se ti njegovi nazori ne strinjajo z nazori pri tej že- leznici vendar nima tolike oblasti
i	I	-	*	, *	...	lS - y	it*' *	rT -
leznici merodajnih velikih delničarjev. Pravi vzrok tega vedati znižanje tarifov, kakor
na drugi strani pa nasproti severni že
da
smela prepo
njegovega koraka
ki
kakor priča o nepravilnih do
goakih,
znižauie
iskati je meud
v tej
koliščini, da omenjeno
ih tarifov ni bilo le jako izredno, ne sploš- severne železnice
more na pr. prepovedati njih povikšanje. Nadejamo se pa, da soglasni klic vseh strank državnega zbora za pomoč proti nasilstvu
in
njenih veljakov ne ostane
brez
mm, temveč le privatnim koristim nekega posameznega vspeha in da bodo naši delavci, naši obrtniki, vozniki,
podjetja, namenjeno, ampak da je severna železnica pri dovolitvi teh ugodnih pogojev prezirala dotične postavne določbe, ker jih ni ne drugim dovolila, ne naznanila
kmetovalci itd., ki imajo zaslužek pri premogokopih, ob varovani nesreče, ki jim preti.
glavnemu železničnemu nadzorstvu, da glasilo.
jih bilo raz-
Nepravilnost tacega ravnanja razodeva se pa še posebno v tem, da je mislil upravni odbor severne železnice, ko se je ta reč poizvedela, vozni tarif 37 kr. na še razsajajo; oboleva
Naši
dopisi.
Iz Ljubljane. — Osepnice v Ljubljani vedno
po 10
15 oseb na dan in tudi
pomira jih nekateri dan po več. Mestna zdravstvena go-
koj
pustil
petero otrok
smrt njeoa vzbudila je
sposka opraviti ima na vse kola, da v bolnišnice spravlja vsestransko milovanje.
obolele in umrle v mrtvašnico ter sicer vse ukrene, da
Stritarjevih zbranih spisov prišlo je do sedaj na
se nalezljiva bolezen ne širi. Uradni izkazi o obolelih svitlo 3 L snopičev. za kozami kažejo, da je sedaj za kozami bolnih okrog 200 oseb.
Zdravniki si obetajo, da se bolezen pri
nastalem gorkejem vremenu
ne
bode več toliko širila,
Zahvala.
ker ubogo ljudstvo ne bode prisiljeno, potikati se v tesnih prostorih in tako širiti nalezljivo bolezen.
Ljudska šola je predmet, s katerim se časništvo
zvanih ^liberalcev" minuli teden peča
Preblagorodni gospod deželni predsednik Andrej baron Winkler je z ozirom na zdanje zdravstvene raz-
židov
in
tako
skoraj izključno zato, ker je knez Lichtenstein v državnem zboru predložil načrt novega državnega zakona, v
katerem se prav
v
smislu državne temeljne postave
predlagajo načela za ljudsko šolstvo.
Načela za to,
ker nadrobnosti spadajo v področje deželnih zborov. Po tem načrtu biti ima ljudska šola verska, to je,
mora se vsak učenec podučevati in izgojevati
mere ljubljanske, katere rnogo le neugodne biti sleherni veselici, ukrenil opustiti priredbo plesa, ki je bil običajno o tem letnem času, pa je blagovolil za to dopo-
slati mi pet sto goldinarjev v dobrodelne svrhe.
Od tega zneska vpredeljenih je ljubljanskim ubožcem 200 gold., društvu gospej krščanske ljubezni in pa ljubljanski dijaški in ljudski kuhinji po 50 gld., dalje
de-
v
W w
nji
SVOJI
v
veri
in
po duhu in načelih svoje vere.
Toraj
katolik po katoliško, protestant po protestantovsko, žid
po židovsko itd.
To
načelo je
po
vsem naravno
5
zdravo in pravo in vendar toliko vriša
v ^liberalnem"
varovališču malih otrok, Elizabetini otroški bolnici, škemu sirotišču (Collegium Marianum), dekliškemu siro-
tišču, društvu katoliških rokodelskih pomočnikov, patri-jotskemu deželnemu pomočnemu d/uštvu kranjskemu, patrijotskemu ženskemu pomočnemu društvu kranjskemu
križa"
Belega
časništvu! Zakaj? zato, ker pomenja predlog Lichten-steinov nravno-versko izgojo mladini in ker s tem nasprotuje brezverstvu. Sicer se ne bodemo spuščali danes v nadrobnosti predloga Lichtensteinovega. Le ene
pomanjkljivosti njegove nam je
naglašati:
to je, da se
je v njem izpustilo važno načeJo, ono načelo, katero najbolj vpliva na vspehe šolskega poduka: v predlogu ni izrečeno, da mora biti v vsaki ljudski šoli
in ljubljanski podružnici avstrijske družbe
po 25 gold.
Napominane zneske izročuje določenemu namenu, smatram se dolžnim objavljati ta uprav vzvišujoč čin blagosrčne radodarnosti in ob jednem izrekati najtop-lejšo zahvalo na znatnem darilu, naklonjenem tukajšnjim
ubožcem.
Ljubljani 22. dan januarija 1888.
Župan: Grasselli m.
učni jezik izključno
učencev.
le
materinski jezik
Gosp. c. kr. deželni predsednik baron Wiukler
e v soboto jutro na Dunaj, in je bil, kakor
Novičar iz domačih
m
tujih
dežel.
80
Z Dunaja. — O položaju sploh, notranjem in unanjem poroča nam dunajski dopisovalec iz državnega zbora. Ako bi človek pregledaval sedaj dunajske časnike, misliti
podal se
čujemo, v ponedeljek v avdijenci pri cesarju.
Slovenski vseučiliščniki na Dunaji priredili
minuli ponedeljek dopoludne ob 10. mrtvaško mašo za bi moral res, da preti naši državi razpad, (la bode vojna pokojnega monsig. Andreja Einspielerja v cerkvi naša uničena, da se bliža konec sveta zavolj — šolskega sv. Urha v predmestji „Neubau". Maševal je Slovenec predloga L i c h t e n s t e i n - o v e ga. Vse kar je nekdaj
benediktinec gosp. Konstantin Widmar, med mašo pa pripadalo k levičarski „ustavoverni" stranki, jena nogah
80 krasno prepevali sbvenski dijaki.
časniki kriče, shodi se sklicujejo, občinski in mestni
Gosp. Rad. Pukl, zaprisežen tolmač za sloven
ščino, hrvaščino, srbščino in bolgarščino na Dunaji,
po
odbori sklicavajo se k izrednim sejam samo v ta namen,
ugovarjali predlogu Lichtenstein-ovem. Vse to pa
ročil se je miuulo nedeljo s hčerjo premožnega dunajskega meščana.
Bivši državni poslanec gornje-avstrijski grof
Diirkheim umrl je minulo soboto večer v 65. letu starosti po dolgi bolezni na svoji grajščini Hagenberg na Gornje-Avstrijskem. Klub desnega središča (Hohenwartov), čegar zvesti člen je pokojni bil, poslal je pokojnemu krasen venec, udovi pokojnega pa izraz milovanja.
da
v resnici priča samo tu, Ose ne glodajo slabega sadja!
da mora predlog biti
izvrsten.
Naš denarni minister Dunajevski si tudi lahko od
veselja mane roke. Ravnokar

lašen izkaz o dohodkih
posrednjih in neposrednjih davkov, kaže, da so ti dohodki
onov goldi-
v minulem letu 1887
šali 288
J
narjev, skoraj za deset milijonov več, kot v prejšnem
letu (1886.)
temi številkami v rokah ministru ne bode
treba najemati tolikega posojila , kakor
se
mu je pn-
Grofica Antonija Auersperg, rojena Schmidburg, volilo v državnih proračunih, lahko se more s takimi
soproga grofa Leona Auersperga grajščaka Ižanskega, denarnimi vspehi sklicavati na svoje dobro gospodarstvo,
raščeče blagostanje naše
na
umrla je minulo nedeljo opoludne po dolgi vročinski sme se s tega sklepati bolezni v 42. letu starosti. Pokojna bila je obče čislana države, pa tudi državnozborska večina se lahko sklicuje
gospa v ljubljanskih mestnih krogih dobro znana.
Po
na svoje dobro gospodarstvo, na previdno proračunanje.
_ ^	r
40 _
Iz državnega zbora omeniti nam
tukaj le še to, nauku
da se ta teden obravnava zakon o sladkorskem davku
in da so se Mladočehi
in pa kršansfca izgoja
Kako
klub
z imenom
Ogersko.
r>
i Katerih je sedaj 7, zbrali v lastni klub neodvisnih čeških poslancev".
učiti katekizma, ako poljski ne znajo čitati
se hočejo otroci
kako
mogoče čitati molitevske knjižice, ako
Jiui je
Reklo
umejo polišč
Minuli teden
se je: to je gola sila!* to je surovo
na interpelacijo Helfy-jevo o unanjem položaj
Tisza
Kakor
miroljuben odgovor rekoč, da
odgovoril je minister naroda! Pa vse to je bilo bob v steno
ničevauj
Zanimi
je
kar je prost poljski kmet reKel
bilo drugače pričakovati, čital je Tisza jako nečloveškem ravnanji v zvezi z boleznijo pruskega
tem
ke dela močne v ohranitev miru
trdno zaupanje na naše stolnika: Pruski državniki jemlj
našim
otrokam ma
Glede Balka
terinski jezik, Bog pa
držimo se veljavnih mednarodnih pogodb, ne da bi iskali sinu nemške države
je znami, ker jezik jemlje prvemu
tam lastnih koristi
Berolina
9
Londona in Rima in
Oboroževanje Nemške vojne in
povekšavanje šte-
deloma celo iz Pariza čujejo se dobroklici k tej izjavi, vilo vojakov narašča zopet z novimi uaredbami, o katerih
Og
potrebujejo 40 milijonov posoji
prejšnjimi načeli odločil
se je Tisza
proti svojimi razpravlj a nemški državni zbor: Bismark najme
v ta
late rente. Pravijo, da je te
zopetni
zdaj
Rothschildo^
tega zajema
sklenil pogodbo z
namen 280 milijonov mark posojila.
denarsko skupino, da prevzame spečavanje je tudi živahna.
Razprava o podaljšanji socialističnega zakona postala
mesto umrlega barona Senyey
Za predsednika gosposke zbornice
na
Socijalistični posla
Vay, varuh korone tega dostojanstva
Nemška
menovan je baron ure poglavitno zoper to
Bebel govoril je približno tri
da
Pravijo da Andrassy ni moral prevzeti
se smelo tako
zvanim
#
Pruskem deželnem zboru vršila
cijalistem jemati dom o vi ust nimiva razkritja Bebelnova o
Najbolj pa so bile
se
licistov
ravnanji nemških
po
je pretekli teden tudi za Slovane
Trdil je in deloma dokazoval iz uradnih aktov
razprava
na
kratko
učljiva
Poljsk
ta zbor minulo leto dovolil za
velikem vojvodstvu Poznanskem
vstrijske zelo po- katere si je znal pridobiti od Švicarskik
imenovan
P
bili
Citatelji „Novic" spominjajo se še, daj
ajglasovitejši socijalisti
in
njih
vodj
radov, da so plač
t
100 milijo
Neme
v
hujskači. Trdil je, da je socijaliste na Nemškem in Avstrijskem, oziroma v Švici, gojila in izredila nemška
izrečnem namenom na tej Poljski zemlji spodriniti narod
mark z policija na nemške državne stroške
Poljski. Za naselitve sprejemajo se pa
tej
testantovski Nemci
zključno
toraj
prav tako, kakor narodu Poljskemu
to nečloveško ravnanje
da pa da
razpravi oglasil se je minister
v toliko
zavrnil nekatere
ebistvene trditve Bebelnove in
je zažugal s
preiskavo, kako se je pri Švicarskih
Da so bile šole v Poljskih pokrajnah že zdavnej
tudi veri katoliški, uradih moglo izdati uradne tajnosti, kakvršne je navedel
nemčene, temu se ni čuditi
po-
Bebel
vendar pa se je dosedaj v refcoč, kako nesrečnih organov se
besedi oglasil se je tudi W i n d h o r s t
i
ljudskih šolah podučevalo v p o 1 j š č i n i še poljščina sama in že vala Nemška
pri policij
poslu
k
Najnovejša naredba pruskega liaučnega mini
sterstva pa določuje, da ima iz te namenene šole odpasti poduk v
poslanec dr. pl. Jaždz ewski poprašal je vlado zarad te
kuge socijalistične, toda
golj poljski mladini
Odlični Poljski
da je on s pristaši svojimi nasprotnik
sredstva zgolj silovita so mu
naredbe
razpravi o tej interpelaciji pobijal je po tem to naredbo z državnopravnega, z pedagogičnega
zoperna, izrekoma bode nasprotoval izgananju socijalistov
predlagal bode olajšave in bode, ako se te sprejmo, glasoval za dvoletno podaljšauje zakona,
i
ako
se pa za
zgodovinskega, politič
obširnem, temeljitem
5
dr.
grd
G
ega in človečanskega stališča v
stvarnem govoru. Naučni mioister
odgovarjal mu je, toda odgo
bil
vrgli njegovi predlogi, glasoval bode z mnogimi tovariši proti zakonu.
St. Remo dohajajo poročila ugodna za zdravsteno
bil
stanje nemškega prestolnika. Dr. Mackenzi,
ki je
vpelja
rekel je: Vi Poljci ste nemški državlja
je
tej državi
sedaj tam, trdi, da vsa znamenja kažejo proti raku.
je
nemški upravni jezik, da ga razumete, morate
na kratko morate postati Nemci.
se učiti nemško Ministra zavračal in
Poljak dr. Stablevsk
loge njegove uničevali so potem
horst
Schorlemer-Ast
odj
katolikov dr
Wind
razpravi navajalo se je: da je prav sedanji nemški goldinarjev
Telegram „Novicamu.
Z Dunaja 1. februarija ob 3. uri 15 minut popoludne.
Nov zakon povikšava davek žganja od 11 na 35, oziroma 45 krajcarjev od hektoliterske stopnje ter obeta vseh vecdoliodkov 50,000.000
cesar leta 1842
pismeno dal obljubo varovati Poljsko
da je ravno minister Gossler pred par leti da se morajo Poznanci učiti sicer nemško.
narodnost,
še izrekel ,
da se jim pa pravična zahteva učiti se v ljudski šoli
Žitna cena
v Ljubljani 28. jannarija 1888. Hektoliter: pšenice domače 5 gold. 85 kr.
lastnega jezika, ne bode kratila nikdar
rekoma Windhorst
>
da se
Navajal
1Z-
6 gold. 20 kr.
tursice 5 gold. 36 kr.
s tem, ko se izbacne iz šole
kr.
v •
rzi
4 gold. 6 kr.
banaške
soršice 6 gold.
materinski jezik, izbacne dejansko tudi poduk v vero- 44 kr.
prosa 3 gold. 74 kr.
ječmena 3 gold. 41 kr.
ajde 4 gold. 22 kr.
Krompir 2 gold. 67 kr. 100 kilogramov.
ovsa 2 gold.
Odgovorni vrednik: Gustav Pire
Tisk in založba
J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani