Posamezna Števil-ka I Din. mesečno, če se spreiema list v utiravi.nuročnina « Din, nn liom in po pošti dostavljen list 5 Din - Celoletna naročnina je 50 Din. polletna 25 Din. četrtletni) 13 Din. Cene inse-ratoin po dogovoru PONEDELJSKI Uredništvo. Kopi-tarieva ul. št. h'i il Telefon št 2050 in >Wb — Rokopisi se ne vračajo Uprava. Kopitur-jeva ulica štei ti >'o.štiu ček račun. Liuld janu (5.17Q. Telefon štev. 2">4" Vatihan in sovjetska Rusija Pod hahšnimi pogoji bi se Vatihan pogajat? Pariz. 1. dec. Rimski dopisnik iTempsa.' je poslal svojemu listu dolgo telefonsko poročilo o odnosih Vatikana do sovjetske Rusije. Dopisniku je dala povod za ta članek vest o prihodu komisarja za zunanje zadeve Litvinova v Rim. »Teinps« prihaja v tem poročilu celo do zaključka, da bi Mussoiini rad posredoval med Sv. stolico in Mo skvo za zboljšanje sedanjega napetega razmerja. Zadržanje Sv. stolice je bilo doslej nasproti sovjetont popolnoma nasprotno. Cerkev neprenehoma dviga proteste proti brezbožni politiki Moške in znano je, da še danes katoliški duhovniki po vsem svetu molijo za ruski narod. Na drugi strani pa vsakdo ve, da so odnosi italijanske vlade do sovjetov kar najboljši in da veže obe vladi prijateljska pogodba. Tako se do-(jjaja, da se obe oblastvi, ki imata sedež v večnem Rimu, obnašata nasproti Rusiji povsem drugačno, lako »Osservatore Romano« še vedno priobču je Manke o preganjanju vseb ver v sovjetski Rusiji. Fašistični tisk se kaže proti tem člankom povsem indiferentnega. Po vsem tem je razumljivo, da je zbudila vest o Lilvinovem prihodu v Rim vseh krogih veliko pozornost. Nekateri so šli v svojih fantazijah celo tako daleč, da so trdili, da bo sveti oče sprejel Litvinova. To so pač bajke. Poudariti je treba, da prispe Litvinov v Rim v času, ko so se razširile po vsem svetu vesti o zboljšanju razmerja med Vatikanom in sovjetsko Rusijo in celo o možnosti sklepanja konkordatn Toda »Osservatore Romano*, je to vest zanikal. Kompetentni cerkveni dostojanstveniki so izjavili, da se podobna pogajanja sploh niso začela Res, Cerkev se pogaja tudi z državami, ki nimajo krščanskih in katoliških vladavin; toda na vsak način zahteva, da obstoji v teh državah vsaj minimum moralnega reda. svoboda bogočastja in svoboda propovcdovanja verskih resnic. Cerkev torej zahteva, da morajo imeti vse vere popolno svobodo v Rusiji, kakor se lahko svobodno razvija brezbožna propaganda. Dokler se to ne zgodi in dokler bo trajalo sistematično preganjanje vernikov vseh veroizpovedi. Sv. stolica ne more misliti na zboljšanje odnosov do rdeče Rusije. Ravnanje Vatikana je torej danes isto, kakor je bilo 1. 1922, ko je Sv. stolica v svoji spomenici med pogajanji v Genovi stavila pogoje za zbliža-nje 7. Moskvo. V tej spomenici je Cerkev zahtevaln popolno svobodo vesti za ruske in inozemske državljane. nadalje svobodno izvajanje vseh veroizpovedi in jamstvo za vse vere v Rusiji. Sporazum, ki ga je Litvinov nedavno podpisal v Washinglonu, je v tem pogledu načelne važnosti. ker vsebuje obvezo, da bosta oba pogodbenika dovolila državljanom iz obeh držav popolno svobodo glede izvajanja njihovega verskega prepričanja, ki ga ti lahko manifestirajo tudi na zunaj s skupnim bogočastjem. Praktično morda ta obveza ni oosebno velike važnosti, čeprav določa, da uživajo Američani v Rusiji popolno versko svobodo, saj njena vrednost odvisi od volje, s katero se bo iz vajala. Na vsak način ostane dejstvo, dn so sovjeti prvič pokazali v javuem dokumentu več -pravlji vosti in da > saj v načelu ne vztrajajo pri svojem brezboštvu. Morda je to prvi korak nasproti popolni verski svobodi, ki jo Cerkev stavi za pogoj zhližanja 7. Rusijo. V zadnjem času tudi litvanski listi poročajo, da namerava sovjetska vlada dovolili versko svobodo in izdati amnestijo za izseljence. Morda se v vseh teh zunanjih znakih kaže resnična notranja preorijentacija Moskve, s katero Vatikan gotovo računa Mnogi spravljajo v lo zvezo tudi odhod msgr. d'Herbignya v Belgijo. Škof d'llerbigny. ki je vse svoje življenjske sile posvetil študiju vzhodne cerkve, je mnenja, da še ni dana možnost za zboljšanje odnosov Cerkve do sovjetske Rusije Ali je prav radi tega msgr Herbigny odpotoval iz Vati-kana? Vse to so domneve. Če bi se sovjeti zbližali z Vatikanom, bi si utrdili svoje postojanke. Gotovo je tudi, da bi jih prznale razne države, v katerih se je kaiol. javnost upirala priznanju sovj. vlade Mogoče da bo dan Lilvinovega prihoda v Rim pomenil važen datum v odnosih Vatikana do sovjetov. Ako se pogajanja vršijo, so seveda tajna: sicei je Rim mesto emi-sarjev. Ker je Mussoiini že v nekem članku, ki je bil jiriobčen oktobra v listu '■Popolo dTtnlia', izrazil mnenje, da je treba Rusiji pomagati iz dosedanjega osamljenja in jo privesti v krog zapadnih sil, ne izključuje dopisnik ducejevega namena, da bi rad posredoval med Rusijo in sveto stolico. Nemški glas. Berlin. 1. dec. Rimski dopisnik lista »Deutsche Allgemeine Zeitung« meni, da ni izključeno, da bi se za časa Litvinovega bivanja v Ritnu ne na šla pot za posredna pogajanja med Vatikanom in sovjetsko Rusijo. Cilede zalitcve Vatikana, da mora Rusija dovoliti popolno versko svobodo, je značilna nedavna izjava Litvinova, da imajo verniki v Rusiji 20.000 cerkva. Seveda se s to izjavo Vatikan ne more zadovoljiti. Ze pred 11 leti, ko se je delegat svete Stolice Pizzardo pogajal v (ienovi s Cičerinom; je sovjetska delcgacija odbila zahtevo Vatikana, naj se v nemško sovjetsko pogodbo vnese klavzula o svobodnem izvajanju veroizpovedi ter o povrnitvi premoženja katoličanov na ozemlju sovjetske Rusije. ★ Priobčujemo te vesti zgolj v informacijo, ne da bi prevzeli za njihovo točnost kako jamstvo. Obenem pripominjamo da ne izključujemo možnosti pogajanj med sveto Stolico in Moskvo; saj je na primer sveti oče na napade z raznih strani radi sklenitve konkordata z Italijo v nekem svojem govoru dejal, da je pripravljen pogajati se z vsakomur, tudi s hudičem, za blaginjo duš. Ogenj v celjski opatiji Nad iOO.OOO Din škode - Zgorela so gosoodarska pos'ooja Celje, 3. dec. 1933. Danes okrog 17.30 se je naenkrat začulo v Celju, da nekje gori. Kmalu se je izvedelo, da gori v Opatiji, kjer se je zbrala velika množica ljudi. V tem času so se nahajali vsi prebivalci opatije v opatijski cerkvi, kjer so se vršile sklepne molitve, ker ie bilo danes, ko obhaja celjska župnija tridnevno ceščenje, ves dan izpostavljeno Sv. Reš nje Telo. Glavna vrata v opatijo so bila zaklenjena, ko so prvi mimoidoči opazili, da se iz dvoriščnega poslopja vali dim in ogenj. Po par trenutkih so že žareči zublji visoko Švigali v zrak in v bližini so povsod letele po zraku iskre. Gorela so gospodarska poslopja v opatiji in je bila nevarnost, da napravi ogenj v tem delu mesta, kjer se gosto drži hiša hiše, naravnost katastrofo. Trije topovski streli t Miklavževega hriba so naznanjali, da gori nekje v mestu. Na kraj požara so kmalu prihiteli gasilci iz Celja, Gaberja in Babnega, ki so takoj stopili v akcijo, da pogasijo ogenj, oziroma preprečijo večjo katastrofo. Delo gasilcev pa je bilo zelo otežkočeno, ker je vladal hud mraz. Na nekaterih krajih s gasilci radi zmrznjenih tal težko prišli do hidrantov, da so dobili vodo. Nekoliko cevi so napeljali ludi iz Savinje. Kolikor je doslej ugotovljeno, je požar nastal na dvoriščem poslopju, kjer se nahajajo drva in premog. Ogenj se je od tu hitro širil na levo in desno in zajel vsa gospodarska poslopja. Ljudje, ki so prvi opazili požar, so hiteli v hleve, da rešijo živino: dve kravi, eno telico in dve svinji. Hlev je bil takrat že poln dima in ognja, vendar so reševalci živino odvezali in spravili na varno. Pogorela so vsa gospodarska poslopja. Shramba za kurivo in premog je bila polna. Zgorelo je tudi vse seno, katero so radi zime spravili z Miklavževega hriba. Požrtvovalnim ga silcem, ki so vsi preniraženi in premočeni vršili težavno službo, se je posrečile, udušiti divji ognjeni element in lokalizirati požar na objekte, ki jih ni bilo mogoče več rešiti. Itmalu je prišlo tudi vojaštvo, ki je pomagalo policiji vzdrževati red Škoda znaša nad 100.000 Din, ki je samo delno krita z zavarovalnino. Kako je požar nastal, zaenkrat še ni znno, vendar se širijo že različne govorice. Koliko je na njih resnice, bo pokazala preiska\a. Vsekakor je sreča in se je treba zahvaliti gasilcem, da so požar omejili in preprečili katastrofo, ki bi lahko uničila vse mesto, kakor se je to zgodilo leta 1798, ko je požar požar prizanesel le nekim šestim hišam. Vso akcijo pri reševanju in gašenju je vodil zvezni podstarosta g. Vengust. Ob času tega poročila (ob 9 zvečer), so gasilci še vedno zbrani na licu mesta in gasijo, kei ogenj še ni ponehal. Sto!etn:ca Vincencijevih konferenc Letos majnika |e poteklo 100 let, kar je veliki človekoliub Friderik Ozanam ustanovil krožek 7 ljudi, iz katerega je potem nastala prva Vin-cenciievu konferenca. Zdaj šteje konferenca po vsem svetu več 100.000 ljudi, ki predstavljajo s svojim požrtvovalnim delom pravi blagoslov za človeštvo To veliko ili važno obletnico ie nocoj v Unionti proslavila tudi ljubljanska Vincencijeva konferenca. Proslave so se med drugimi tudi g. kanonik Stroj v imenu g. knezoškota dr. Rozmana, dalje za predsedstvo Vincenciievih konferenc predsednik dr. Božič, g. župnik Finžgar, g dr. Lcvičnik, za Katoliško akcijo pa dr. Miha Krek, za Karitas g. kontur llčak, za katoliško starešinstvo g. dr. Gosar in drugi. Unionska dvorana je bila le deloma zasedena, ker se ie istočasno vršila v Delavski zbornici tudi izseljenska akademija. Prireditev v Unionti je kljub temu lepo uspela. Za uvod ie g. Faganel recitiral iz sv. Pisma uvodne besede sv. Pavla do Korinčanov o ljubezni. Nato je o življenju Friderika Ozanama govoril predsednik Akademske Vincencijeve konference g Ložar. Za njim je ob skioptičnih slikah govoril o pomenu dela Vincenciievih konferenc a'ozdravil vse navzočne delegate. katerih je bilo okoli 480. Izvoljeno je bilo predsedstvo, v katero je bil od Slovencev izvoljen dr. Sl-okar. Po pozdravni brzojavki Nj. Vel. kralju je predsednik dr. Markovič izjavil, da so vsi upravni odbori bank sklenili, da naprosijo konterenco, naj sprejme že pred razpravo resolucijo o načelnem stališču v vprašanju saniranja bank. Deklaracija vsebuje med drugim sledeče: Od časa, ko so se pričeli javljati pivi znaki gospodarske depresije in ko je bilo pričaKovati. da se bližamo splošni gospodarski krizi, pa vse do sedaj, ko je poslala kriza ostra in zajela vse panoge našega gospodarstva ter vse sloje našega naroda in ko so radi tega naši kreditni odnošaji čedalje bolj omajani, ni bilo napravljeno to, kar je bilo potrebno in kar bi moglo ublažiti gospodarsko in kreditno situacijo. Stoječ pred to stvarnostjo in ko ni nobenih znakov za zboljšanje razmer v bodočnosti, je treba apelirati na delo, da se te neprilike odstranijo, ki bi se mogle še [poostriti. To bi bila inorala biti prva in najvažnejša dolžnost vseh [»klicanih, pri čemer pa ne sine manjkati privatna inicijativa. Naša obramba se mora naslanjati na samopomoč. Dokler se ne z boljša med- narodna politična situacija tako, da bo možno men narodno sodelovanje proli skupnemu sovražniku, krizi, moremo ublažiti neprilike v državi le s sa-inopomočjo. Toda ta mora biti dobro premišljena in dobro izvedena. Organizacija samopomoči mora obsegati vse gospodarske veje iu kreditne odno šaie. Kajti kompleks vseh gospodarskih in kreditnih problemov je treba skupno reševati. Pri tem raznovrstnem poslovanju je brezpogojno potrebna kolaboracija, da se doseže čim večja pravičnost in ravnotežje v primeru eventualnih žrtev. Konkretni ukrepi naj se vršijo po vsestranskem razmišljanju, kako olajšati in ublažiti te/ko gospodarsko krizo in kreditno situacijo, kako poživljali vse gospodarstvo. Treba je zaradi tega poiskati možnosti iu olajšave, da bo moglo siromašno ljudstvo j>riti do dela in zaslužka. Otresti se moramo vendar enkrat svoje potlačenosti in zaspanosti. Nas generalni štab jia mora biti gospodarski svet. Izvedba načrtov tega sveta mora biti v najboljših rokah. Deklaracija je bila soglasno sprejeta. Na dnev nein redu je bila nadalje razprava o vprašanju zaščite kmetov in sanacij denarnih zavodov in kreditnih odnošajev. O dosedanjem delu združenja bank i Belgradu o vprašanju zaščite kmetov je podal nalo obsežen referat tajnik Moro. Na koncu je bil izvo Ijen poseben odbor za izdelavo resolucije, ki ho do stavljena vsem merodajnim krogom. Občni zbor jugoslovanskih časnikarjev Belgrad, 3. dec. m. V veliki dvorani Privred-nika je bil danes dopoldne izredni občni zbor jugoslovanskega časnikarskega združenja, kateremu so prisostvovali zastopniki vseh sekcij v državi in mnogoštevilni belgrajski časnikarji. Občni zbor je pričel podpredsednik centralne uprave Kuzmič, ki je v svojem govoru pozdravil vse navzoče, predvsem odposlanca Nj. Vel kralja podpolkovnika Sa-viča, zastopnike vlade, mestne občine in ostale. V svojem govoru je orisal položaj časnikarjev, ki edini še nimajo nikakega zavarovanja. Zato je centralna uprava predložila občnemu zboru celo vrsto tozadevnih predlogov. Prečitana je bila pozdravna brzojavka Nj. Vel. kralju, nakar je imel blagajnik centralne uprave g. Dragičevič referat o tisku in časnikarjih. S tem je bil dopoldanski program občnega zbora izčrpan. Opoldne je priredila mestna občina v čast udeležencem banket v restavraciji »Knez Mihajlo«. Popoldne se je delo nadaljevalo. Sprejeta so bila nova pravila, nato se je razmišljalo o pokojninskem zavarovanju, o vprašanju podpiranja nezaposlenih časnikarjev ter o vprašanju jX)dponiega fonda. Občnemu zboru prisostvuje šest delegatov ljubljanske sekcije. Na pobudo belgrajskih časnikarjev se ie v zad njem času začelo precej živahno gibanje med jugoslovanskimi časnikarji. Doslej so prav poslovale samo oosamezne sekcije, čeprav jc bila organizacija legalno centralizirana s sedežem v Belgradu. Zadnja skupščina skupne organizacije se je vršila leta 1028. v Ljubljani. Poslej m bilo več združenje sklicano na občni zbor. Na lo skupščino niso prišli več posamezni časnikarji, lo je, člani združenja, temveč sek cije so odposlale lastne delegate. V smislu novih pravil bodo v prihodnje prihajali na skupščine samo delegati. Na la način jc zagotovljeno hitrejše poslovanje. Kraljeva zahvala Belgrad. 3. dec. (a). Nj. Vel. kralj je sprejel na praznik zedinjenja, dne t. decembra, čestitke iz notranjosti države in iz inozemstva, v katerih je izražena rodoljubna zvestoba in narodna ljube zen do Nj. Vel. kralja in kraljevskega doma. Pisarna Nj. Vel. kralja izreka po najvišjem nalogu zahvalo vsem posameznikom in ustanovam za poslane čestitke. (Iz pisarne Ni Vel. kralja.) llelgrad, 3. dec. m. Danes popoldne ob pol 3 je bil pokopan ,!ovan Sremac. dolgoletni predsednik srbskih dobrovoljcev in brat znanega srbskega pisatelja Slevana Srenica. Na krsto je med drugimi položil velik venec llelgrad. 3. dec. ni. Društvo oove.ttiiskii) pripravnikov jc na današnjem zborovanju sklenilo poslati pravosodnemu ministru prošnjo, naj se zniža pripravni slaž za odvetnike od 4 na dve leti. Romunija proti reviziji! Maniu odgovarja Bethlenu Rukarešta. 3. dec. AA. V zvezi s |iroslavo zedinjenja Transilvanije in Romunije, je odšla skupina 200 dijakov iz vseh štirih romunskih vseučilišč v rojstni kraj predsednika romunske kmetske stranke in bivšega predsednika romunske vlade dr. Mania. Pri tej priliki je Maniu imel govor v katerem je poudaril, da se I ran-silvanija ni zedinila z Romunijo /. mirovnimi pogodbami temveč oprta nn pravice samo predeli! ve tamošnjega prebivalstva. Zcdinjenje jc bilo posledica proste volje prizadetega ljudstva in sklepov storjenih v Albi juliji, /nto bo to ljudstvo branilo svojo 'svobodo in /.ed i njen je do zadnje kaplje krvi. Manili je nalo opisal, kako je trpelo zasužnjeno romunsko prebivalstvo jmmI tujim režimom in kakšne žrtve je doprineslo za svojo ■svobodo. Priznal je pu tudi požrtvovalnost in bratsko ljubezen s strani kraljevine Romunije, ki je med svetovno vojno iz lastile pobude prišla na pomoč zasužnjenim bratom in privedla 800.1)00 transilvanskih Romuno* v novo živ-1 jen je. U.iniu se je ikito dotakni' predavanja lmoIii Bethleno v Londonu, kjer je ia madžarski državnik zagovarjal cvizijo. za I ransilvanijo zahteval pa samo avtonomijo. To je zelo karakte- ristično. je dejal Manili. Niti sam Bethlen si ne upa zahtevati odtujitve tegu ozemlja, ki je popoliiomu romunsko in predlaga sjiiiio avtonomijo. Sam grof Bethlen uvideva, da teh čisto nemadžarskih krojev ni mogoče združiti z Madžarsko. Grof Bethlen bi bolje storil, da v sedanji dobi podjire jiokret z.a zbližanje držav v srednji Evropi, zlasti na gospodarskem področju. Io jc mogoče «11110, če posamezne države ostanejo pri svojem in onemogočijo v.snk napad nn tujo suverenileto. Bethlenov nusiop v Londonu jc nov dokaz, knko se Madžarska ni ničesar naučila iz svoje preteklosti, /.alite-vati avtonomijo za Transilvanijo jc |>opolnoinn nemogoča misel. Čuditi se je trel«i, kako more grof Bethlen ponavljati ta anahronizem. Maniu jc na kraju pozval mladino, naj stopi z mladino drugih držav v stike in naj jo poučuje o pra veni stanju stvari. Kompromis med Romunskimi liberalci in Nemci. llnknrešla. 3. dec. (a). Liberalna stranka je sklenila /. nemško manjšino volilno »vezo. Nemška manjšina ho prekinila vse stike s hitlerjevskimi organizacijami v inozemstvu in bo razpustila tudi svoje lastne nacionalistične napadalne oddelka. NEDELJSKI ŠPORT V Zagrebu sta HAŠK in Jugoslavlla remizirala. V Belgradu je BSK odvzel Vojvodini obe točki. V Ljubljani sta dosegla Ilirija in Rapid v pod-zreznem prvenstvu remis. — Jugoslavija na svetovnem table-tenis prvenstvu v Parizu. — Lepo uspeli Tek zedinfenja v Mariboru. BSK : Vojvodina 3:0 (2:0) Belgrad, 3. decembra, m. BSK : Vojvodin: 3« (2:0). Na skoraj praznem igrišču so igrali dan nes ob izredno mrzlem vetrovnem vremenu Vo|-vodinci z BSK. Bila je to zadnja prvenstvena tekma BSK. Potek tekme ni nudil nobene zanimivosti in je bil BSK ves čas precej boljši od svoiega nasprotnika. HAŠK : Jugoslavija 0:0 (0:0) Ljubljana. 3. decembra. V Zagrebu in Belgradu sta se odigrali danes predzadnji tekmi v liginem tekmovanju, z nedell-sko bosta namreč HASK in Vojvodina zakliučila letošnje državno prvenstvo, ki ie bilo preeti burno V Zagrebu sta si delila točki HASK m Jugoslavua, v Belgradu pa ie — kakor ie bilo pričakovati, BSK porazil Vojvodino. V Liubliani smo imeli zaključno tekmo v podzveznem prvenstvu, v kateri sta si Ilirija in Rapid delila točki. Tabela izgleda po današnjih tekmah v nacionalni ligi tako-le: BSK 20 14 3 3 65:21 31 Hajduk 20 1 3 2 5 41:19 28 Jugoslavija 20 10 3 7 34:27 23 BASK 20 10 3 7 42:37 23 HASK 1«» t 3 7 35:33 2 Gradjanski 20 10 1 9 32:31 21 Coneordija 20 7 4 9 39:40 8 Primorje 20 7 3 10 39:47 7 Slaviia (S) 20 7 2 11 37:48 16 Vojvodina 1" 3 2 12 22:52 10 Slavija (O.) 20 4 2 14 22:54 10 Ilirija : Rapid (Maribor) 1:1 (0:1) Ljubljana. 3. decembra. Z današnjo tekmo smo zaključili jesensko nogometno prvenstvo LNP. Ta tekma pa ni bila samo zadnja v tej sezoni, temveč tudi ena nap borbeneiših. kar smo iih videli v tem prvenstvenem kolu v Ljubljani, kajti obe moštvi sta se borili za zmago ali bolje rečeno za točke in vsled tega je bila današnja tekma tipično prvenstvena bitka. Rapid si ie hotel na vsak način izvoievati zmago in zalo ie njihova enajstorica igrala s takim elanom, kakor se mora, če se hoče doseči kak uspeh. Belo-zeleni so «e šele v drugem polčasu uveljavili, v katerem so zamenjali vlogo s svojim nasprotnikom, ki je bil Hospodar položaja v prvem polčasu. Občinstva kli"b zaključni t-kmi ni bilo dosti, kar pa je pripisovati izredno mrzlemu vremenu. Z majhno zamudo se predstavita moštvi sodniku g. dr. Ninkoviču v naslednik postavah: Ilirija: Rožič, Un'erreiler, Berglez. Bogme, Varšek. Luce, Kveder, Sandi, Svetic Vili, Svetic Rafko, Pfeifer. . R a o i d : Kosem. Barlovič. Flak. Fučkar. Soi-ftert, Klipostadter, Werbnig, Heler, Prinčič, Bau-mel, Pischof. Ilirija v prvem polčasu ni zadovolpla, kar naiboli jasno dokazuje rezultat sam, ki popolnoma odgovarja poteku igre. Nobene živahnosti ni bito videli v moštvu ter smo pogrešali onega starta, s katerim se ie odlikoval današnii nien nasorolniV. Z igro domačih moramo hiti samo v drugem polčasu zadovoljni. V tem delu ii!re so belo-ze'eni nekako zamenjali vlogo z tfosti ter so orešli v premoč, ki io pa deloma niso znali, deloma na vsled precejšnje smole niso mogli izrabiti. Podali so nam odprto in olenzivno igro, ki bi iim lahko prinesla zmago, ako ne bi preveč kombinirali in ako hi pogoste'« slreliali na gol. Rezultat bi bil tudi drugačen, ako nekateri ostri streli ne bi zgrešili svojega cilia. Rožič v golu je nanravil, kar je mogel. Gol, ki je padel, gre morda na niegov račnn, ker je zapustil svoie svetišče, morda pa tudi ne, ker se ne ve, kaj bi b0o, če ne bi šel intervenirat izven čola. ker ie bila nevarnost izredno velika. V ožii obrambi ie najsičurnHši Un-terrei'er, ki je čistil Dred dolom in zalagal naoad. V halfliniii je bil naiboljši in najarfOnelši Bo«me. V splošnem pa krilska vrsta ni zsdnvoliila niti v defenzivnem niti v ofenzivnem potfledu. V drugem polčasu se ie seveda orecej popravita. Napada v prvem polčasu ni bilo spoznati. V dr"rtem polčasu je Da kai nevarno oble«?! nasprotnikovo svetišče. Naislabše ie bilo zasedeno d*sno krilo, oa tudi levo se danes že rooet ni moijlo tako uve'la-▼IU, kakor običaino. V notrani*rn triu tudi ni bilo tako, kakor bi bilo potrebno. Pogrešali smo strelcev na gol, med oblake »'i mimo prečk pa jih je neka! oo nepotrebnem odšlo. Raoid ima solidno ena'S*orico. Vi ie v nn'ni meri potrdita svoj rennme, ki ga uriva v ljubljan skih športnih krotf'h. Preteklo n»de1io se ie iz-borno odrezal nanram Hermesu, danes ie to oroti Iliriji ponovno dokazal. Kosem v dolu ie danes s svojimi plovnimi in obenem paradnimi skoki reševal izredno kočljive situacije. V Barloviču ima obramba in ospredje 'ako sigurno oporo, di se z mlmnostjo lahko trdi, da ie on duša cele enaistorice. Povsod je bil zraven, drJal ie tako rekoč polovico iliriianskega nanada. kot irboren strelec ie streljal tudi vse oroste strele. Halflinija je v obe smeri uspešno itfrala. Napad ie orecei kombiniral in v prvem polčasu ooasno oVe^al vrata domačih. Nevaren je bil osobito Baumel, ki |a izvedel dokai lepih akcij. Še par besedi o poteku igre. Predvsem bi bilo omeniti, da ie imel v prvi po'ovici več od igre Rapid, dofim so bili domači v drugi polovici v premoči. Bila je zelo borbena tekma, tinična prvenstvena za točke in kar ie glavno, tudi fair. Prvi udarec ima Rapid. Igra se nekam nervozno in to oboiostransko, vendar ima orvi minute Ilirija več od igre ki ustvari kmalu izredno nevarno situacijo pred Ranidovim golom. Toda Rapidov vratar se vrže v krasnem in nevarnem plovnem skoku in izven nevarnosti ie bilo niegovo svetišče. Nato pa prevzame Rapid vodstvo, kar oa ne ostane brez posVdic. V 15 minuti namreč že pošlje žogo v mrežo domačih. Luce ie oddal naprej, Rožič zapusti svetišče in hiti po žogo, gostje izrabilo priliko in žoga se je znašla v orazni mreži. Stanie 1:0 za 0oste. Nato se igra nadaliuie z me-niaiočo premočio gostov. V 25 minuti diktira sodnik korner^oroti Iliriji, ki oa ostane neizrabl:en. V 36. nvnvti ustvarijo belo-zeleni nevarno situacijo pred Rapidovim golom, a niso mogli izrabiti izredne šanse Drtitfi polčas so otvorili domači Nekam ore-roieni so prišli na igriSče. kaiti veh^mentno so zaSeM nsn-datl in niihovo premnč is bilo na mah opaziti. Bili so vseskori adilni. delali to a ooln'm elanom, toda žoga ni . Celje, 3. decembra. Drugorazredna prvenstvena tekma med SK Olimpom in SK Jugoslavijo jc končala z rezultatom 6:1. Pokalne tekme rezervnih moštev Ilirija : Slovan 12:3 (6:1). Na igrišču Ilirije se je vršila na praznik tekma pokalnih mo.štev Ilirije in Slovana, ki je končala po lepi in obojestranski zelo fair in napeti borbi z rezultatom 12:3 (6:1) v korist Ilirije. Takoj pa je treba poudariti, o svojem ziinnju ne s naduta v 'ržnvno reprezentanco. Tn ne pride v poštev izgovor: »Sredstev ni' Ti iprniM irredo na lastne stroške v Pariz c Edino nmestrn je pred'oSlon«. Ljubljana Calmette-u in Rouxu Ljubljana. 3. dee. V letošnji jeseni je vse človeštvo doživelo bridko izgubo dveh svojih resničnih dobrotnikov, ki sta si pridobila s svojim delom, s svojim genijem in s svojim trudom neizmerne zasluge. Saj sta rešila življenje milijonom, njuno delo pa bo reševalo v V6ej bodočnosti življenje šo neštetim ljudskim množicam. To sta učenjaka Calmett in Roux. Ni nobeno naključje, da sta bila obadva znanstvenika Francoza in bi bila dolžnost slehernega človeka, da se pokloni njunemu snominu. vendar rwi je imela današnja spominska slovesnost še drug pomen. Pokazala je namreč, du smo mali narodi velikemu francoskemu hvaležni ne samo za njegove politične usluge, temveč tudi za splošno človeške, ki so še bolj veljavne. Danes dopoldne ob enajstih se je zbralo v dvorani OUZD lepo število slovenskih znanstvenih delavcev, zlasti iz zdravniških krogov, več odličnih predstavnikov ter ol>činstva. G. bana je zastopal načelnik dr. Dolšak, škofa dr. Iložmana kanonik Vole. univerzo proreklor dr. Šerko, zdravniško zbornico šef zdravnik dr. Zaje.'bili pn so dalje navzočni šef splošne bolnišnice dr. Rudman. šef vojne bolnišnice podpolkovnik dr. Stojilovič. zastopnik šolske poliklinike dr. Prodan in drugi. Francosko republiko je zastopal tukajšnji konzul g. Neuville. Uvodne besede je imel predsednik Zdravniškega društva dr. Meršol, ki je poudavjal, da jc s profesorjema Calmettoni in Rouxeni izgubila medicina dva pionirja nn polju bnkte-riologije, imnnologije in socialne medicine. Boiin in Calmette sta bila učenca in sodelavca Pasteurja, pomagala sta mu, dn je dosegel svoje colje, po njegovi smrti 1. 1893 pn sta kot enakovredna nadaljevala njegovo delo in ga vsestransko razširila. Z neumorno vztrajnostjo in geninlno iznajdljivostjo sta ustvarila nove uspešne metode proti nekaterim boleznim, pri drugih pa sta začela sistematično raziskovanje. t Sala sta dobra leta na čelu Pnsteurjevega zavoda v Parizu, Rohx kot ravnatelj, Calmette kot poddirektor, in z uspešnim delovanjem razširila njegov sloves po vsem svetu. Pomagala sta rešiti milijonom bolnikov življenje. Človeštvo jima za tako požrtvovolno delo ra bližnjega mora biti hvaležno. Hvaležni jima moremo biti še posebno Jugoslovani, saj je na- ša socialna medicina črpala premnogo skušenj iz njunega dela, suj so mnogi naši zdravniki študirali |>od njunim vodstvom v Pasteurjeveiu zavodu v Parizu. Ko na eni strani izrekamo sožalje Franciji, da jc izgubila ob istem času dva tako zaslužna uioža, ji |>u na drugi strani čestitamo k takim genijem na zdravstvenem polju. Narod, ki rodi Pas t cu rje. Calmette in Kouxe, je res vreden vsega priznanja in občudovanja. Na poziv dr. Meršola so navzočni vzkliknili spominu obeh pokojnih učenjakov: »SlavaU Un. Docent, primarij dr. Matko iz Maribora je imel strokovno predavanje o izsledkih Alberta Calmettea, ki je skoraj 50 let delovaj v boju proti raznim kužnim boleznim, zlasti proti steklini, proti kozam, koleri, griži, proti posledicam kačjih strupov, zlasti pa proti je-tiki. Predsednik dr. V. Meršol je imel nato predavanje o delu pokojnega K. Rouxa za znanost in človeštvo. Predavatelj je točno očrtal bistveno Rouxovo zaslugo, namreč, da je s svežo idejo o uporabi poskusnih živali bistveno pripomogel. dn veliko. Pasteurjevo delo ni ostalo sredi poti. Podajnjoč življenjepis Pasteurjevegu naslednika Rou.\a ter opisuje njegovo delo jo poudarjal predavatelj: Po Rouxovi zaslugi jo ozdravelo nešteto otrok, ki so zboleli za davico in ki bi bili sicer brez pogoja zapisani smrti, pa so po zaslugi francoske znanstvene medicino ozdraveli! Na vrtu Pasteurjevcga zavoda počivata sedaj Pasteur in Ronx, združena p« delu, združena z zavodom, v katerem sta preživela toliko let in ki sta ga privedla do svetovne slave. Navzočni so toplo aplavdirali obe izvrstni predavanji. Francoski konzul g. Neuville se je nalo toplo zahvalil za to spominsko slovesnost obema francoskima učenjakoma in izrazil svoje zadovoljstvo, da najde trud francoskega talenta in francoske misli priznanje med Slovenci. V svojem kratkem govoru je g. konzul poudarjal, da je francoski nnrod vedno imel človečanstvo za svoj ideal in kakor v drugih možeh, tako je tudi ta ideal izpolnjeval s Calmetteom in Rouxom. Iskreno slovesnost je nato dr. Meršol zaključil za zahvalo vsem sodelujočim in na-vzočnim. Mariborske nedeljske vesti Maribor, 3. decembra. Mladina za mladino. Koncertna prireditev mariborske mladine, združene v Pomladku Rdečega križa, je danes popoldne privabila v unionsko dvorano nenavadno število občinstva. Te prireditve, ki se ponavljajo vsako leto, so si radi svojega originalnega programa in pa radi plemenitega namena, za katerega se vršijo, ustvarile že svojo stalno publiko. Cisti dobiček gre v korist revnim učencem. Tudi letos je bil nropram skrbno izbran in dobro pripravlien. Mladina vseh mariborskih ljudskih in meščanskih šol je nastopila s pevskimi in raialnimi točkami, ki so bile tako dobro našfudirane, da so žele zasluženo priznanje. Mladi pevci in rajalke pa so vzeli svojo nalogo tudi resno ter izvajali vsako točko eksaktno. Posebno navdušenje so zopet izzvali mali harmonikarji ISSK Maribora, ki so nastopili pod vodstvom svojega učitelja prof Schvveigerja. Za prireditev, ki je prinesla društvu za podpiranje revnih učencev lep doprinos za letošnjo božičnico, si je prdobil posebne zasluee pripravljalni odbor, zlasti neumorna javna in kulturna delavka gospa ravnateljica Stupca. Usoden padec iz okna. številni pasanti so bili včerai priče razburliive-ga dogodka. Iz okna prvega nadstropja je nenadoma padlo na ulico človeško telo ter obležalo na trdem tlaku v hudih poškodbah. Nesreča se je pripetila 44 letnemu trgovskemu potnika K. T., ki se je preveč neprevidno nagnil skozi okno ter izgubil ravnotežje. Ker so bile njegove poškodbe zelo bude, so ga poklicani reševalci prepeljali v bolnišnico. V kinu okraden. Nenavadna smola se je pripetila snoči bančnemu uradniku Ivanu K. v čakalnici Grajskega kina. Ko je plačeval karto ter dajal denarnico v žep. se je nečujno in neopazno stegnila za njim tuja roka ter mu narahlo izvlekla iz žepa denarnico, da niti najmanj občutil ni tujega gosta v lastnem žepu. Z de- Jesenišfti atentat je sad maščevan a Belgrad, 3. decembra. AA. V zvezi z netočnim poročilom v nekem belgrajskem listu o eksploziji dne 29. novembra na Jesenicah, kjer je bil ubit delavec Kranjske industrijske družbe na Jesenicah, Korun Viktor, poročajo z inerodajnega mesta: Preiskava je dognala, da je delavec Korun sam sestavil nekakšen poklenski stroj in ga napolnil z brezdimnim smodnikom. Hotel se je maščevati nekemu ravnatelju navedene ivor- nice, ker ga ie bil koznoval z 8 dnevno odstranitvijo z dela. Svoj peklenski stroj ie hotel postaviti na stezo, kamor naj bi prišel ravna- iol ■ iti L" i n r dni h! rt m i •>■>< _ _ ? IM * _ 1 i _ telj in kjer naj bi stroj pri tej priliki eksplodiral. Ker pn jc korun s strojem ravnal nespretno, mu je t« eksplodiral v rokah in ga na mestu ubil. O kakšnih drugih peklenskih strojih ni nobenih podatkov. Zalo ta nesrečn nima jiolitičnega ozadja, kakor bj se moglo sklepati iz poročil belgra j«kegn lista in gre'tu .samo za poizkus osebnega maščevanja. Belgrad, 3. decembra, m. V notranfe ministrstvo je premeščen Tine Bn!a'Viva Pitali*!« Za palačo jc stranka plačala 400 tisoč lir, in sicer takole: prevzela je dolg 70 802.47 lir, nadalje drugi dolg, vknjižen oa hišo v znesku 204.272.75 radi tega, ker je bilo na hišo izplačane več vojne odškodnine, kakor jo je država pozneje priznala. V resnici je v denarju stranka plačala samo 124.224.78 lir. Lahko trdimo, da je stranka za dobrih 100.000 lir kupila krasno palačo, ki so jo postavili v Gorici slovenski obrtniki iz vse dežele. Dolga na račun vojne odškodnine stranki sploh ne bo treba nikdar plačati, ker je to vknjižba državnega erarja na podlagi cenitev državnih in-ženjerjev, ki niso priznali zadrugi vojne odškodnine, ki bi ji v resnici šla! »Popolo* pristavlja: Preteklost ne obstoji več. Fašizem vsak dan bolj vtiska gospodarskemu in političnemu življenju naše pokrajine svoj pečat in tako se harmonija našega prebivalstva vedno bolj utrjuje. Črne srajce imajo za vedno svoj sedež. V članku pravi tudi »Popolo«, da so interesi zadružnikov prišli v trenutku, ko je stopila na to zemljo »Italija osvoboditeljica«, pod gotovo varstvo! To Je pač strašna ironija. Na vsak način ni posebno častno za veliko državno stranko, dn junaško ju-riša na hišo, ki se ne more braniti in so je pozneje polasti s čudnimi manipulacijami. Tifus v Trstu V zadnjem času hudo razsaja v Trstu tifus. Mestna občina je izdala prebivalstvu posebna navodila, kako naj se ravna. Domnevajo, da je ta pojav v zvezi s prevelikimi nalivi. Okužena vodn se je dvignila iz podzemskih kanalov in zastruplja ozračje in živila. Iz ječe se ni več vrnil Celo v zakotnih Vodicah, ki so morda najsa-mo'nejši kraj v Cičariji in oddaljene kakih 20 km od orožniške postaje, celo v tem goratem kraju so fašistične oblasti izvohale elemente, nevarne režimu. Nekega kovača Toneta Gabarčana so obdolžili komunizma ter so ga v začetku novembra aretirali. Baje ie zdaj zaprt v Rimu. Skupaj z njim so odvedli v tržaške zapore (udi Martina Rupeno in Iva na juriševiča. Prvi se je že vrnil domov, Juriševič — čil in zdrav 25 letni lant — pa jc 21. novembra v ječi — umrl. »Fant — kot rožica je bil«, je zastokala strta mati, ko je zvedela za žalostno vest. Vzela je dve mali cvetici in ju nesla s seboj v Trst na sinov pogreb. Prav ta dan so orožniki spet prišli v Vodice in aretirali Avguština Raco. lega so le zaslišali in izsilili iz nje^a vse, kar je vedel, jio enem tednu so ga pa izpustili. Toda male Vodice jim še ie bilo kupljeno oboje skupaj komaj za polovico te vsote, namreč za 23.000 lir. Prejšnji gospodar se je nato izselil v Južno Srbijo ia z njim so odšle še tri družine iz Rihemberka. — Zdaj se resno odpravljaio še štiri družine iz te občine na isto pot v negotovo bodočnost, in zopet iz istega vzroka: Ne morejo se več ogniti dražbi. V sosednjem Dornbergu je tudi nekaj družin, ki so na tem, da gredo iskat srečo na iug naše države. Vsekakor so gospodarske razmere po Vipav-sk em in Brdih — pač zaradi propadajoče vinske kupčije — izredno težke; kajti kmet sc te zaradi svoie močne navezanosti na domačo grudo ne odloči tako kmalu za selitev. Računati moramo z vedno večiim dotokom iz Julijske Krajine. Zato je treba kolonizacijo v Južni Srbiji boli racionalno urediti in pri tem računati s standardom našega kmeta na Vipavskem, da ne bo razočaran, ko pride na novo kmetijo. Drobne vesti V Trnovem nad Solkanom je nastal ogenj v hiši Filipa Kolenca. V hiši so stanovale tri družine, ki so zdaj brez strehe Škoda znaša 18.000 lir. — V Grgarju je pogorela hiša 27 letnemu Francu Kumarju. Skoda znaša 9000 lir. — V Šmartnem je pogorela hiša Antonu Vendraminu. Škoda znaša 18.000 lir. Tržaška občina je sklenila nabavili 20 novih tramvajskih vozov v Padovi. Tihotapce aretirajo. Goriška policija je zaprla 24 letno Ano Mlakar iz Cerknega, ki jc obdolžena tihotapstva saharina, tobaka in kave. V Idriji so bili aretirani radi tihotapstva Valentin Nagode iz Loga, Anton Nagode in Josipina Leskovec. Iz Jugoslavije so vtihotapili moko. David Arčon iz Renč pri Gorici je bil obsojen na pet let ieče pred goriškim sodiščem, ker ni naznanil dveh pušk in revolverja, ki jih je hranil. — Naval krvi, srčna tesnoba, zasop-Ijenost, plašljivost, živčna razdražljivost, otožnost, migrena, pomanjkanje spanja se morejo s »Franz-Josef« grenčico kmalu odpraviti Znanstvene ugotovitve potrjujejo da se »Franz-Josef« voda uporablja ? najboljšim uspehom pri najrazličnejših okoliščinah zaprtja. > »Koroška v Parizu" Tako sa je glasil naslov predavanja, ki ga je imel urednik »Slovenca* dr. Lojze Kuhar preteklo soboto na članskem sestanku Kluba koroških Slovencev v stekleni dvorani restavracije pri cSe-sticit. Tajnik kluba je v kratkih potezah očrtal današnji položaj koroških Slovencev v kulturnem, verskem, gospodarskem in političnem pogledu. Obširneje se je pomuilil pri orisu obupnega položaja manjšinskega šolstva na Koroškem, ki je dejansko ie popolnoma uničeno. Pokazal je na poguhno vzgojno metodo, posebej pa na duh, ki vlada v šolah na Koroškem, kjer se sistematično zastruplja nežna slovenska mladina pred očmi obupanih staršev, ki so nasproti takemu sistemu popolnoma brez moči. — V svojem poročilu je tajnik tudi pokazal na vedno bolj Žalostne razmere na cerivve-nem področju. Našla se je pot, po kateri je iahko prišlo v deželo 170 rajhnv»kih duhovnikov, medtem ko se slovenski duhovniki iz sosednih škofij, iz Slovenije ln Goriške zavračajo! Danes jo sliv venskn beseda izginila £e skoro iz 20 cerkva, ki so bile Se pred vojno povsem ali vsaj deloma slovenski oskrbovane. Urednik dr. Kuhar je na to v daljšem in zanimivem predavanju pokazal na vroč boj, ki so je vršil v letu 1919 v Parizu, kjer so tedaj odločali o usodi slovenske zemlje. Na mirovni konferenci niso nikdar bili prepričani, da je del Koroške popolnoma slovenski in da so mora radi tega priključiti Jugoslaviji. Predavatelj je pokazal na pogubni vpliv italijanske delegacije in na nesrečno poročilo komisije izvedencev, ki je bila pod vodstvom polkovnika Milesa poslana na Koroško žo s tem izrecnim namenom, da pošlje v Pariz Avstriji prijazno jioročilo. Pokazal je na nečloveške napore, ki sta jih imela naša zastopnika dr. Žolger in dr. Lambert Khrlich, da sta dosegla, da je bil za Koroško končno le dosežen plebiscit. S toplimi besedami so Je prodavatelj spomnil vlogo velikih naših prijateljev, poznejšega ministrskega predsednika Tardieuja ln ameriškega profesorja Johnsona, ki sta se po zaslugi našega izvedenca za Koroško in delegata dr. Ehrllcha približala našemu stališču. — A vsi ti napori in dobra volja naših prijateljev niso pcinosli pričakovanih uspehov, kor je bilo razpoloženje na mirovni konferenci in razpoloženje v mednarodni plebiscitni komisiji v Celovcu Jugoslovanom nenaklonjena Iz tega si moremo tudi razlagati nekatere stvari, ki so se nam zdele pri ravnanju mednarodne plebiscitno komisije nerazumljive in ki smo jih v kritični dobi priprav za plebiscit in na dan plebiscita grajali. — Ko danes po 15 lelh gledamo nazaj na tisto čase po veliki vojni, smo lahko vsaj toliko mirni, da niso ne naši Slovenci na Koroškem, ne mi sani, zakrivili katastrofe dne 10. oktobra 1920, ampak, da je moralo tako priti,ker so tako hoteli mednarodni politični interesi. To velja glede plebiscita. Vprašanja, ali bi se bilo dalo Koroško rešiti z orožjem, se predavatelj ni dotaknil. Naša dolžnost pa je, dn se iz preteklosti učimo za bodočnost. Med prepevanjem slovenskih narodnih pesmi, se je prisrčni sestanek zaključil. Koroški pevci nam zapojo! V Podjunl nn Koroškem se slovenski pevski zbori pridno vodijo. Že pri veliki turneji preteklo zimo, so Podjuno predstavljali trije zliori, iz Skoc-jans, Libuč in Št. LipSa. Zdaj so nam napovedali svoj obisk pevci iz ftmihela, Števna. Vogrč in Ka-zaz, kakih 10 po številu. Sledeč toku Drave bodo obiskali v četrtek 7. dec. ponosne Ruše, na praznik v petek metropolo solnčno Prlekije, Ljutomer in v soboto zvečer še starodavni Ptuj. Pevce vodi predsednik slovenske prosvetne centrale v Celovcu ln bivši poslanec župnik Vinko Poljanec. Zbori nastopijo pod taktirko pevakeg.i organizatorja in glavnega zborovodje slovenskih koroških zborov Pavla Krrnjaka. Sprejmimo svoje koroške rojake povsod z bratskimi čustvi in odprtim srcem! Blagoslovitev Delavskega zavetišča Ljubljana, 3. dec. Danes dojtoldno ob II je bil blagoslovljen in slovesno odprt novi dom slovenskih delavcev — Delavsko zavetišče na oglu (kisposvetske in Bloivveisove ciste. Temu slovesnemu dogodku, ki oonienja v vrsti naših dclavsko-socijalnih pridobitev eno najvažnejših v zadnjih letih, so prisostvovali najrazličnejši predstavniki različnih korporacij in organizacij. Dom je blagoslovil stolni župnik g. kanonik dr. Tomaž Klinar ob navzočnosti stolnega kaplana g. Ko-šnierlja. Po cerkvenih molitvah jc pozdravil navzočne povabljence g. občinski svetnik Tavčar kot predsednik odbora za zgradbo Delavskega doma. Imenoma je pozdravil ter 6e zahvalil za obred blagoslovitve g. dr. Tomaža Klina rja, stolnega župnika in kanonika, dalje brigadnega generala Pekiča Antonija, mostnega žu[»ann dr. Puca, podžupana prof. Jarca ler ostale osebnosti in predstavnike različnih korporacij. Nato je g. Tavčar v daljšem govoru obrazložil pomen toga novega Doma kakor tudi ves razvoj graditve od prvegu začetka, ki ic bil storjeu dne 27. novembra 1931, torej pred dvema letoma, ko jc ljubljanski občinski svet na svoji seji sklenil zgraditi ta dom ter obenem dal v ta namen na razpolago dragoceno zemljišče in prevzel vzdrževalne stroške. Delavski dom je bil nato zgrajen s štirimilijonskim brezobrestnim posojilom ljubljanske Borze dela. Govornik se je zalo v prvi vrsti spominjal in zahvaljeval tema dvema ustanovoma, ki imata glavni zaslugi za ta dom. Poudarjal je dalic svojo prepričanje, da je ljubljanska mestna občina izmed vseh občin v državi zmerom najbolj razumela svojo socijalno-politično dolžnost. Izmed vseh mestnih občin v državi ima ljubljanska mestna občina sorazmerno največji soci jalno-polilični proračun 5 in pol mtlijenov dinarjev. S tem denarjem vzdržuje sistematično urejeno skrbstvo za stare in delnnezmožne ali brezposelne meščane. |vi tudi skrbstvo »a mladino. Dalje je ljubljanska mestna občina izvedla obsežno stanovanjsko delo, ki je dala streho pet tisočem ljudem. Razen tega je v zadnjih petih lelih vložila v javna dela *ez 160 milijonov dinarjev, s čimer je preskrbela zopet tisočem delavcem zaslužek in kruh. Ta dom pa, ki gn danes odpiramo na stežaj, je ena izmed najnovejših občinskih socijalnih del, namenjeno delavcem in nameščencem, v prvi vrsti onim ki jim žal ni dano, da bi živeli prijetnejše življenje v krogu domače družine V novem Delavskem domu bodo imele prostoru štiri delavske ustanove: Borza dela, javna kuhinja, dom delavcev in nameščencev ter zavetišče — (zakaj azil?) — za potujoče delavce. visokem ne dajo miru. Te dni je moral v zapor še Anion | Borza dela !>o imela svoje prostore v Ribarič. Uhotn Vodičani so vsi prestrašeni. -viiličiu s posebnimi vhodi in oddelki za mo: škc | iu ženske ter delodajalce. Posredovanje služb i in razdeljevanje podpor so bo /aradi srečne razdelitve prostorov lahko hitro in v rodu vršilo. Pod Borzo dela sc nahaja prostorna javna kuhinja z 120 sedeži. V tej kuhinji bo mogoče dnevno prehraniti do 400 ljudi. Hrana v javni kuhinji no zdrava, izdatna in kar je glavno — ! poceni. Brezmesno kosilo i. juho, dvema pri-Kuhama in kruhom bo veljalo 3 Din. isto kosilo i z mesom pa 4 Din. Večerje bodo jx> 4, 3 in 2 Din. Mestni socijalni-politični urad kakor : tudi Borza dela sta se odločila, dn bosta poslej i večino svojih podjior delila v obliki nakazil I za hrano v novem Delavskem domu. Kuhinja ! prične kuhati z 10. decembrom. Pod Borzo dola v podzemnih prostorih ho j delavsko zavetišče za potujoče delavce. V pro-; storni dvorani jo 32 postelj ler nekaj najpo-: trebnejšega pohištva. Vsak delavec bo v tem ' zavetišču dobil za 3 Din kopelj in prenočišče. ] razen tega mu bodo po potrebi tndi očistili j obleko nesnage in mrčesa. V prvem nadstropju je ženski, v drugem i iti tretjem nadstropju pa moški oddelek Delav-: skega doma. V vseh nadstropjih je celo vrsta j ličnih sobic, vsako nadstropje pa ima tndi do-I volj umivalnic in konalnic ter posebne dnevne ! prostore. Vseh postelj v vseh treh nadstropjih i je 132 ter so že vse oddane. Vselitev se začne j v ponedeljek 4. deccmbra. Cene malim sobicam. ki obsegajo po eno postelj, mizico z dvema stoloma ter omaro za obleko, so po 130 Din mesečno. Večje sobice s tremi posteljami so po 100 in 110 dinarjev mesečno za vsakoear. V teh znos-kih je všteta kurjava, razsvetljava, sneženje ter posteljno perilo. Skupaj je v celem domu za goste 164 postelj, za strežniško osebje ; pa 14 postelj. Načrte za ta moderni Dom jc naredil mestni arhitekt inir. Mušič, gradilo pa je Dom gradbeno oodjetje intr. Dedek. Dnnes jc v nas samo Se srčno zadovoljstvo, da lahko odpremo vrata tejra doma. ki bo sprejemal dnevno čez 600 delavnih ljudi pod svojo streho, jim nudfil stalno stanovanje, poceni hrano, zasilna prenočišča in jim jiosredoval delo. Mestnega župana dr. Puca pa prosimo, da v imenu mestne občine proglasi ta I>om za odprt ter da ga sprejem v varstvo občine. Župan dr. Puc jc nato poudarjal, da jc novi Delavski dom sezidan po zamisli načelnika Tavčarja ter da gre zato njemu glavna zasluga in zahvala. Navajal je dalic, da znaša po-vprečnlca za preživljanje delavstva po podobnih domovih v drugih mestih srednje Evrope po 500 Din na mesec, v tem našem novem Domu pa l>o delavec lahko živel za 270 do 300 Din na mesec. Naš delavec ho imel v tem Domu svoj doni, zatekal sc bo pol svojo streho, za- KRESIVAL bistveno cenejši. Sedaj samo Din. 32.— po steklenici. vodal se bo. da nc prejema nobene miloščine, marveč da se vzdržuje s svojim lastnim zaslužkom. S tem Domom in s tako ureditvijo smo našemil delavcu z dejanjem dokazali, da ga smatramo /a poiKilnonia enakopravnega člana naše družbe. II koncu svojegu govora jo župan dr. Puc vzkliknil trikratni živio kralju Aleksandru, kur so ponovili tudi vsi navzočni. Za županom je govoril šc dr. Karlin, ki jo kot predsednik Borze dela ;a*tO|>al socijalno*« ministra jane/a 1'uclja ter bana dr. Murušiču. Rekel jc, naj bi bil tu Dom delavcem res prati dom, doin soluca, doni sreče in zadovoljstva, dom zdrave domovino. Po teli uradnih formalnostih so si vsi na-vzočni |m*1 vodstvom g. lavčarja ogledali prostore novega doma, ki s svojo zunanjostjo predit/ivlja razen notranje vrednosti tudi lepo in srečno zaokrožitev tega dela mesta, kjer jc svoj čas knril okolico eden najgrših in naj-neprijetnojših oglov. Stoji, stoji Ljubljanca... Ljubljana, 3. decembra. Opereto s tem zvenečim imenom so snoči prvikrat igrali v naši oneri. Dolžnost ubogega repor-terja je, da o tem poroča ljudem, ki so to uajno vejšo domačo stvar morda ležko pričakovali. Rc- Iiorter mora seveda reči, da je kljub vsemu priča-roval od operete več, kakor pa je v resnici videl in slišal na odru snočnji večer. Skoda truda in napora, ki so ga vložili v to stvar vsi od kraja; libreti si Niko Pirnat, g. Bravničar, ki je prispeval opereti glasbeni okvir, režiser g. Kreft ter vsi sodelujoči igralci z gg. Frlavčkovim Gustlom in Kurenčkovo Nežko na čelu Gledališče je bilo sicer polno; stvar pa ni užgala in zdi se celo, da niti igralci saini nt' verujejo dovolj trdno vanjo; g. Peček sam. ki igra v opereti eno prvih vlog, jc pri današnji popoldanski predstavi bridko-irouiCno povedal, da r>o šel »v teater gledat Stoji, stoji Ljubljanco..., če jo bodo sploh še kdaj igrali...« Po vscin tem res ni gotovo, če bo naše gleda lišče s takimi stvarmi mogk) prebroditi težko krizo, v katero je brez svoje krivde zašlo. Zakaj tudi »Turške kumare« menda ne vlečejo več; vsaj pri snočnji predstavi je bilo gledališče le napol zasede no. ludi obe današnji popoldanski predstavi v operi in v drami sta bili le slabotno obiskani. In vendar je bila vsaj v drami predstava 'Svete Ivane« vredna, da bi jo obiskalo več ljudi. Lc kod in kam hodijo naši Ljubljančani, ko jih je v gledališču ta ko malo... Stoji, stoji Ljubljanca .., j/. Opoiarjnmo ponovno na predavanje o smučat skih terenih in turah v Avstriji, ki bo danes zvečer ob 8 v Delavski zbornici. Predaval bo zastopnik avstrijskega državnega tajništva za tujski promet, g. Scheichelbauer, tiskovni referent ir. Celovca. rredavanje bodo pojasnjevale obilne ski-optične slike. Vstop je prosL Opozarjamo na tc prireditev naše občinstvo, predvsem smučarje. Vlom sredi Kranja v jutrnjih urah Pod neverjetno prcdr/nimmi okoliščinami so v soboto zjutraj izvedli dosedaj šc ucizsle-deni storilci vlom v trgovino pri »Ovčjaku«, ki sc nahaja v stranski ulici poleg Glavnega trga. Z vitrihi so odprli vežna vrata in otiu, ki vodijo iz veže v trgovino ter v sosednjo sobo, kajti vse ključavnice so bile cele in nedotaknjene. — Zal ogo v trgovini so prav dobro poznali, »ploh so sc zelo veščt kretali po trgovini. kot oni. ki je mu jc vso znano. — Vlomilci so se spccijalizirnli na krzno. Hitro so izsledili škatlje, kjer so sc nahajala ra/.n* krzna. Zalogo so prav trmeljito izpraznili. Tudi v izložbenem oknu so pobrali vso kr/.na, ostala je Ic ona koža. Krzna so pobrali v vrednosti do Din 9000 Dalje so ukradli škatljo damskih kap in nogavic, sinu so ukradli suknjo vredno kakih 300 Din, ter aktovko, iz katere so prej stresli knjige. Hčerki so odtrgali od plašča krzno. Dalie so ji iz šolskega predpasnika vzeli robec, iz denarnice pa denar. Vlom je bil izvršen v jutranjih urah, med 4. in 5. uro. ko je služkinja ob 5 vstala, je slišala, da jc nekdo prav tiho zaprl vežna vrata. Pogledala jc vkiihinjo in sobo polog trgovine tor takoj opn/.ila vlom, nn katerega je opozorila domača. Slovo od dobrega učitelja Jožefa Berceta zadnja pot. Žalostno so peli 19. novembra svečinski zvonovi, ko smo v navzočnosti ogromne množice spremljali blagopokojnega Jožeta berce-ta, šolskega upravitelja svečinskega na zadnji poti. Svečinsko ljudstvo je v nedeljo jasno dokazalo, kako zna ceniti vzornega vzgojitelja svoje mladine, vzgojitelja, kot ga še Svečina ni imela in ga tudi ne bo. Rajni je prišel leta 1929. v Jugoslavijo s svojo družinico, ker mu fašistična oblastva niso pustila svobodno dihati in izvrševati še nadalje med slovenskim ljudstvom svojega vzvišenega poklica. Zibelka mu je tekla v solnčni goriški deželi, v prijaznem Dornbergu. Rojen je bil 31. marca 1889 kot sin premožnih kmetskih staršev ugledne narodne družine. Leta 1908. je v Kopru na učiteljišču matu-riral. Najprej je bil nastavljen v Cepovanu, kjer je deloval do leta 1911., nakar je bil premeščen v Pr-vačino. Odtod je bil prestavljen leta 1913. v Osek, kjer je neumorno deloval vse do leta 1929. tudi kot občinski tajnik in vladni komisar, izvoljen za častnega občana občine Osek. Iz Oseka so ga fašisti prestavili in sicer v okolico Bari, njegovo blago zeno kot učiteljico pa 80 km dalje v Orie. Župnik iz tiste vasi pa je pisal rajnemu Jožefu, da tam ni mogoče živeti; vode ni, kraj sila nezdrav in mala-ričen, stanovanja ni. Odsvetoval mu je, da bi se tja priselil. Ostala mu je edina rešitev: izseliti se v Jugoslavijo, kamor je prišel avgusta 1929. S pokojnim Jožefom Bercetom lega v grob eden najbolj markantnih vzgojiteljev naše mladine na severni državni meji, ki je kot pridna čebelica delal neumorno na prosvetnem, gospodarskem in vzgojnem polju. V kratki dobi njegovega službovanja v Svečini ga je vse vzljubilo, otroci, mlado in staro. Bil je vedno v zvezi z duhovnikom, ker se je zavedal, da je sodelovanje z njim koristno pravi vzgoji mladine; svojega verskega prepričanja ni »krival. Takega pogreba še Svečina ni videla, in na njegovem grobu je plakalo vse, otroci in možje, kazen domačega dušnega pastirja, ki je iemal slovo od zlatega prijatelja med ihtenjem velike množice, ie govorilo še šest drugih go podov. Predragi Jože, zapustil si nas naglo, pohitel k svojemu Stvarniku, da poplača tvojo veliko ljubezen in neutrudljivo delo s krono slave. Težka, mukepolna je bila ločitev od nas, od svojih ljubih in dragih! Predragi Jože, z Bogom, počivaj sladko in snivaj mirno večni sen! F. M .. .č, žpk. Vi še vedno kupujete pri Židih Oddelek narodno-socialistične stranke v Nie-der-Olin je razposlal to-le okrožnico: »Kakor smo ugotovili, vi še vedno kupujete v židovskih trgovinah, čeprav si osrednja vlada prizadeva, da bi poučila javno mnenje v tem pogledu. Danes vas opozarjamo zadnjič. V primeru, da boste še vedno nakujiovali pri Židih, bomo smatrali vaše delo za izzivanje narodnih socialistov in vas bomo naznanili kot sovražnika narodne obnove: Hugo Eckes, načelnik krajevne skupine.« Ali se Marsikdo, ki si mora v današnjih težkih časih tesneje zategniti j««, se tolaži z besedami: »Knj hočemo, bomo pa živeli od zraka«. Nihče pa pri tem ne misli, da bi bilo to morda mogoče, ali da je mogoče še nekaj več, namreč rediti se z zrakom. Vendar pa so zadnje znanstvene raziskave odkrile ta čudoviti fenomen, ki ga pa ni mogoče popolnoma razložiti. Znano je, da velja povsod v prirodi in tako tudi pri živih bitjih že zdavnaj odkriti zakon o ohranitvi energije in materije. Ko je bilo odkrito to dejstvo najprej v kemiji, so ga potrdile kmalu zatem tudi druge znanstvene panoge. Danes velja tudi za vsako živo bitje, da ne more porabiti več energije, kakor jo ie prejelo. Človek na primer ne more v čudovitem j>ostopku presnavljanja v svojem tele.su nstva-riti več toplote, kakor pa jo je prejel na primer s hrano. Isto velja za vse druge življenske procese. Za človeka velja tudi zakon o ohranitvi materije. Kolikor je zaužil tekočin in trdnih snovi, toliko težji je. Kolikor jih je izločil, toliko je lažji. Pri tem moramo seveda vpo-števati tudi izločevanje potu, izhlapevanje skozi kožo in oddajanje vodnih hlapov pri dihanju. Če torej človek odda več snovi, kakor jih je prejel, mora nujno postati lažji. Če pa jih prejme več, pa postane težji. Prvo imenujemo pasivno presnavljanje, drugo pa aktivno pre-snavljanje. Pri hiijšaniu se \e zredil Nihče ni do zadnjega časa dvomil o tej tako sami ob sebi razumljivi resnici, ko je zapazil profesor na dunajski bolnišnici za srčne bolezni prof. dr. Zak nekaj nerazumljivih primerov, ki nikakor niso bili v skladu s tem priznanim dejstvom. Že kot zdravnika, še bolj pa kot znanstvenika, so ga osupnili primeri, v katerih so bolniki pri jiasiviieiii presnavlianju, torej pri takem, pri katerem so izločali več kakor uživali, mesto da bi izgubljali, celo pridobivali na teži. Ta pojav je opazil pri bolnikih 6 srčno napako. Pri bolnikih s srčno napako srce samo v teku času izravna svojo napako na ta način, da pojači svoje delovanje. Vendar «e to vedno ne zgodi in kadar srce ni zadosti močno, da bi s pospešenim utrijiaiijem popravljalo svojo napako. začne zastajati kri v žilah dovodnieah in navadno nastopi vodenica. Tnke bolnike z-drnvi zdravniška veda na ta način, da skuša olajšati delo srcu. Bolniki ne smejo piti mnogo vode, prav tako ne smejo uživati slanih jedi samo zato. da ne prihaja v kri preveč vode. Srčna črj>alka ima radi tega manj dela in srce se opomore, zdravstveno stanje bolnika pa se izboljša. Poleg tega uživajo taki bolniki tudi redno zdravila za čim večje izločanje vode in tako se zgodi običajno, da taki bolniki izločaio več, kakor uživajo. Njihovo presna vi janje je torej jjasivno ali z drugo besedo, hujšajo. Dr. Zak pa je opazil, da nekateri taki Ivolniki kljub temu ne huišajo in da se celo rede. Prva mi"_el je seveda bila, da Ivolniki na skrivaj jedo in z zrakom? pijejo. Izkazalo se je, da temu ni tako in dr. Zaku ni ostalo drugega, kakor da je začel premišljevati, ali je mogoče, da bolniki prejemajo vodo v obliki vodnih hlapov skozi kožo. Koža „diha" Zdravniška veda je že zdavnaj ugotovila, da človeška koža tudi izloča poleg potu zlasti vodne hlape. Ni pa ugotovila nasprotnega, da bi koža namreč mogla sorrjemati vodne hlape. To »kožno dihanje«, ki ni sicer v nikakšni zvezi z dihanjem človeka pri katerem dovajamo v pljuča kisik, je že zdavnaj znano. Znan je primer, da je cirkuški artist umrl, ker je pobarval 6vojo kožo z modrim lakom. Vendar je napačno mnenje; da se je artist zadušil. Nesrečnik je namreč v resnici zmrznil. To so potrdili tudi poskusi na živalih, ki so pokazali, da lakiranje kože uniči živemu bitju najvažnejši regulator za oddajanje toplote. Koža, ki je v zvezi z zunanjim zrakom in zunanjo temperaturo, vedno pravilno odgovarja na vsako toplotno spremembo. lakirana koža jia izgubi to svojstvo in telo oddaja toploto neprestano v mnogo večji meri, kakor bi jo smela tnko, da se končno tako ohladi, da nastopi smrt. Torej popolnoma isti jiojav kakor pri zmrznje-niu. Poleg tega, da človeška koža izloča vodne hlape, je znano, da more sprejemati tudi raztopine. kar imenuje znanost resorpcijo. Nn tem temelju je zasnovan tudi učinek vseh krem in mazil. Hranjenje skozi kožo V zadnjem času pa se je posrečilo celo hranjenje skozi kožo. Ta način so uporabili pri bolnikih z želodčnim rakom, katerim niso na nobcu način več mogli dovajati zadostne hrane v telo. Take bolnike so mazali s posebnim redilnim mazilom in izkazalo se je, da so se bolniki v resnici okrepili. Nadalje je ugotovljeno, da more koža sprejemati tudi strupene pline. Zdravniki sami so s poskjisi dokazali, da na primer roka, ki jo vtaknemo v sicer ne-produšno posodo, ki je napolnjena s strupenim cianovodikovim plinom, v teku časa povzroči, da se pokažejo znaki zastrupljenja na vsem telesu. Strup je torej prodrl skozi kožo na roko v vse telo. Ni bilo j»a znano, da bi mogla človeška koža vdihavati vodne hlape. In zato je to skušal dokazati dr. Zak. Koža ludi vpi a vodne hlape Bolniku, pri katerem je nastopil čudni pojav, da kljun pasivni preosnovi ni izgubljal na teži, ie dal povezniti na prsa steklen re-cipijent, ki se je neprodušno poveznil na prsa. Po dosedanjih ugotovitvah bi moral zrak v povezniku postajati vedno bolj vlažen že radi izhlapevanja kože. Po daljšem času so preizkusili zrak v povezniku in ugotovili, da je mnogo bolj suh, kakor je bil ob začetku po- skusa. Ni ostalo torej drugega, kakor verjeti, da je koža vsesala vodne hlape iz zraka in jih uvedla v telo. Senzacionalen poizkus z bolnico v klelki Strogim znanstvenikom pa tak [x>sku6 m zadoščal in ponovili so poskus na dunajski kliniki. Tam je ležala bolnica, kji je izločala dnevno 2 do 3 litre vode, uživala pa mnogo manj, ne da bi hujšala. Ker je dovolila, da uareoe z njo poskus, so jo namestili samo v sobi, ki ni imela vodovoda. Njeno posteljo pa j so postavili v veliko železno kletko, katero so i zaklenili. Šest dni in šest noči je trajal poskus. ; V sobi je bila za nadzorstvo noč in dan sestra i usmiljenka, ki pa ni imela ključa od kletke, v ! kateri je ležala bolnica na postelji. Kadarkoli so ji prinesli hrano, je prišel zdravnik in s ključem odklenil kletko, nakar so stehtali vse i kar naj bi bolnica zaužila, nato zopet ostanke jedi in pijač., ki jih je pustila, ter vse, kar ie izločila. Ugotovili 60, da je prvi dan shujšala za 300 gramov ter smatrali, da je vzrok temu razburjenje radi čudne in nove okolice. V naslednjih dnevih bolnica ni več hujšala kljub temu, da je uživala manj, kakor izločala. Tudi žejna ni bila in se počutila prav dobro. Po šestih dnevih pa so primerjali številke, ki jim te precej zdravnikov ves čas sledilo z veli-anskim zanimanjem. Ugotovili so naslednje: bolnica je v vseh šestih dnevih zaužila na zdravilih, jedilih in pijačah 13 kg in 290 gramov. | V tem času je izločila samo na blatu in vodi dobrih 16 kilogramov. Ves čas svojega bivanja v kletki pa je shujšala 300 gramov in še to prvi dan. V resnici bi morala bolnica tehtati ne le 300 gramov manj, pač pa najmanj. 2 kilograma 700 gramov manj, dasi pri teh številkah ni niti vpoštevano izdihavanje vodnih hlapov pri dihanju, niti potenje. Nastala je torej razlika dveh kilogramov in 400 gramov, katerih ni nihče inogel pojasniti. Poskus se je izvršil ob tako strogem nadzorstvu, da je izključeno misliti, da bi bila možna kaka goljufija. In zdravnikom končno ni ostalo drugega, kakor da so priznali, da je v tem času koža bolnice prevzela iz ozračja skoraj dva in jk>I kilograma vodnih hlapov, ki so nadomestili izgubo n« teži. Možno bi bilo ovreči to trditev le s tem, da hI se postavili na stališče, da zakon o ohranitvi materije ne drži. Ta j»n je danes še tako trden, da so se zdravniki raje odločili in priznali nov fenomen, ki ga pa še ne znajo razložiti. — Pa nnj reče še kdo, da se ne moremo rediti z zrakom! Prezgodaj se je zavrtel Za 5 let je konfint*-* italijanski pisatelj Cuv-zio Suokert-Malaparte radi protifašistične propagande v inozemstvu. Malaparte je bil v začetku vprav strasten fašist in je tudi napisal knjigo »Teonica del Colpo di Stato« (tehnika državnega udara). V zadnjem času je potoval jx> inozemstvu hi pošiljal svoje literarne prispevke velikemu italijanskemu listu »Corriere Della Sera«. šne ce riisho m ho:onitolno blago umetno gnollia. cement Ud. Ud dobavlja Cospodorsho iveza v Uubltan* Pred naku om si ogleite vebko razstavo otroških in igračnih vozo kov, stolic, holenderiev, malih dveko es tricikijev, š val-nih strojev motor,ev in dvoko.es v prost >nh domače tovarne ..TlilBlINA" F BatJel, Linhljana. Karluvftka c. A Najniije oene! — Cenik franko. Svežo pšenico kakor koruzne in druge mlevske izdelke, žito in krmila dobite na drobno pri A. N o v 1 j a n , Vidovdanska cesta. Inserirajte v Ponedeljskem Slovencu Koruzo za krmo oddaja najceneje veletrgovin« 4»»e m moke » VOLK. LJl BI. j A NA lie*l|r*« mu ti LJUDSKA POSOJILNIM v Uubljani reglstrovana zadruga z neomefeno zaveto Mislo&iteva cesta Stev. 6 (v lastni paiatl) obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri brez vsakega odbitka. Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama. Nove vloge, vsak čas razpoložljive, obrestuje po 3*/». Na Goriškem in Tržaškem pfgff 100 leti (Kaj pripoveduje angleški potnih) Prvega novembra smo zarana odrinili iz Pla- | nme in se odfieljali proti Vipavi, po poti, po kateri smo že svoj čas potovali. Pota so bila vse do tod zelo trda in spolzka, ker je zapadel sneg, ki je ponoči zamrznil. Kakor hitro pa smo prišli čez hribovje med Postojno in Vipavo, je bilo mahoma vse drugače. Za seboj smo pustili zimo in hladne pokrajine in prišli v dolino, v kateri je bilo drevje še okrašeno s krasnim jesenskim odelom in je imela razkoš-no podnebje. Vipava leži v krasni, plodni doliinl ob vznožju visokega brdovja. Reka istega imena izvira iz neke pečine tik za vasjo prav tako kakor 'Pivka. Sir Humphrey je prišel sem predvsem zaradi postrvi, ki žive v tej reki. Četudi smo prispeli že prekasno zvečer, da bi mogel iti lovit ribe, vendar je šel gledat k reki, ki pa je bila vsa umazana od dežja. Na koncu vasi stoji velika, krasna graščina, last vipavskih grofov, n nasprotnem koncu pa velika tvornica bombaža. Vipavska dolina je čarobna. Iz Vipave smo se odpeljali po dob-i veliki cesti v Gorico, kamor smo dospeli šele pozno zvečer. Ta pokrajina je čarobna in po vsem videzu dobro obdelana. Brajda visi v vencih od drevesa do drevesa. Namesto lenih in nerodnih nemških hlapcev smo našli v Gorici živahne, bistroumne pomočnike. Ko smo vieli slovo od Gorice, v kateri je kaj malo zanimivosti, smo se odpeljali čez Sočo, krasno, čisto in široko reko. Ceste so bile izborne in pred seboj in na desni smo imeli veličastno verigo Julijskih Alp, ki so bile še brez snega. Palmanova, kjer smo prenočili, je močna trdnjava, sicer pa borno mestece s prav tako bomo krčmo. Cesta iz Palmanove v Codroipo teče po ravnini, večidel med vinogradi in murvami. Med Codroi-pom in Pardenono smo se peljali čez sijajen lesen most preko Tagliamenta, katerega korito meri skoraj eno miljo v širino ter doiiazuje, kako velika in deroča mora biti ts reka, kadar naraste od kopnečega snega. Na cesti smo vprašali nekega človeka, kako daleč je do drugega mesta, in ta Priredil G. K. nam je odgovoril tako, da je dvignil kvišku pet prstov, kar naj bi pomenilo pet milj. Nemški kmet se ne bi nikoli domislil tako živahnega načina izražanja. Tud obleka podeželskega ljudstva se je spremenila prav tako kakor podnebje: namesto črnih usnjatih bregeš, visokih škornjev in jopičev it ovčine, kakršne nosi kranjski kmet, smo videli tu prižnste volnene hlače, jopiče iz belega sukna «'i iz flanele, pa čevlje in nogavice Danes smo prvikrat na svojem potovanju zagledali tudi mnogo oslov in vozičkov z enim konjem. Na vsakem vozu je sedela samo po ena oseba, voznik pa je stal zadaj. Izvirek Ljubljanice. Neko zgodnje jutro sem odšel z dvema mona-kovskima študentoma, ki sem ju srečal na poti v Postojno, k izvirku Ljubljanice. Na koncu romantične tesni, ki jo obdajajo krasne skale in gozdovi, vre ta reka iz griča in dela veliko kotanjo. Padajoč čez naraven nasip pred seboj, se zliva nekaj sto metrov niže z drugo poniikvarico in združeni tvorita precej veliko reko. Tu sem se poslovil od svojih monakovskih tovarišev in se napotil na Vrhniko, odondot pa proti Planini. Kakor hitro sva pustila Vrhniko za seboj, sva se začela vzpenjati na zelo dolg. strm grič. katerega površje je polno velikih stožkastih lukenj, podobnih lijaku. Ko sva dospela na vrh griča, se je vila po prostrani, rodovitni dolini pred nama reka Ljubljanica in se nama na koncu doline spet skrila pod zemljo. Dalje teče pod hribom in se blizu Vrhnike zopet prikaže. V Logatcu sva se ustavila in nakrmila konje, nakar sva krenila jx> ravnini proti (Planini, umazani vasi, kjer sva v borni krčmi prenočila. Fjden najkrasnejših prizorov: Pogled na Trst. Ko smo zgodaj zjutraj odrinili iz Planine, smo se začeli vzpenjati na neki zelo strm grič, iz katerega vznožja priteka na dan Ljubljanica, prav tako kakor iz hribovja pri Vrhniki. Ozemlje med Planino in Postojno je pusto in prazno in ne nudi ničesar zanimivega. Hrib v bližini Postojne ima glasovito Postojnsko jamo, o kateri smo mislili, da je edino bivališče človeške ribice. Vozili smo se dalje v Razdrto In prevalili drug dolg, strm grič. V Sežani smo zagledali prve oljke. To drevo je tu zelo podobno navadni vrbi, samo da je temnejše. Le-to in pa hiše z ravnimi strehami, svet-leje in zračneje zidane, nam je pričalo, da se bližamo Italiji. (Pokrajina med Sežano in Trstom je divja in pusta, pokrita čez in čez od prhkega, od vode izjedenega skalovja, čez katero je moral pred davnim časom valoviti kak velikanski morski val, ki je povzročil te svojevrstne in često fantastične oblike zemeljskega površja. Ob vznožju zadnjega, nevisokega griča smo stopili na tržaško ozemlje. Z vrha griča se je odprl mojim očem eden najkrasnejših prizorov, kar sem jih kedaj videl. Kakih dve sto čevljev pod nami se je razprostiralo sinje Jadransko morje, katerega svetli valovi so se iskrili v sončnih žarkih, ki pa so jih v presledkih zasenčevali oblaki. Ob vznožju griča in deloma zakrit od tega se je prikazal pred našimi očmi Trst z luko, natrpano z brodovjem. Mesto leži na majhnem predgorju. Gledajoč preko mesta in morskega zaliva objema gledalčevo oko vso hribovito istrsko obalo s Koprom, Piranom in drugimi mesti. Predgorje za predgorjem se vrsti, dokler je mogoče razločevati oddaljenejša brda od morske površine. Desna, nasprotna obala, ki se razprostira do Benetk, je ravna. Zadnja vidna točka na nji je starodavno mesto Oglej. Za tem nizkim, močvirnatim predelom pa se vidijo Furlanske Alpe, pokrite z večnim snegom. Ustavili smo za nekaj časa voz, da smo mogli občudovati ta veličistni razgled, nato pa smo se spustili po vijugasti, strmi poti navzdol. Veselo so pokali biSi. Vse okoli nam je pričalo, da se bližamo velikemu trgovskemu mestu. Cesta je bila polna lahkih in težkih voz, ki so natrpani z vsakovrstnim blagom prihajali in odhajali. Pri nekaterih izmed njih smo našteli po dvajset konj, pri drugih po štirindvajset volov in dvanajst voznikov, ki so strahovito kričali in pokali z biči, da bi izpodbodli svoje krepke in krasne vprežence. vzpenjajoče se navzgor po klancu. Pravkar so gradili novo cesto, in ko bo dograjena, bo precejšen del vprežne živine, ki jo zdaj rabijo, odveč. Nekako ob štirih popoldne smo dospeli do mestnih vrat. Vozili Brno se po krasnih, širokih cestah, čez in čez tlakovanih z opločnicami, pa preko Ponterossa, bornega mo-stička, in si najeli stanovanje v hotelu »Locanda Grande« na trgu. Najina soba je imela okno na luko in tik pod njim smo poslušali živahen hrup in vpitje mornarjev. Takrat je bilo v Trsta Hvljenje! Kakšna razlika med Trstom in mesti v notranjosti Nemčije! Tam je bilo videti vse mrtvo in zaspano in komaj da si mogel opaziti živo dušo na cesti, tu pa je bila nasprotno sama delavnost in navdušenost. Predstavniki vseh narodov so bili zbrani pred našimi očmi: Italijani, Nemca, Angleži, Američani, Grki in Turki se sprehajajo v svojih narodnih nošah po ulicah ali po posedajo pred kavarniškimi vrati. To se prilega zlasti Tur-pred kavarniškimi vrati. To se prilega slast Turkom, ki priklepajo s svojimi mičnimi oblekami ia dolgimi pipami zanimanje slehernega tujca. Odpravil sem se na izprehod po mestu in pristanišču. Ceste so večinoma široke in dobro tlakovane, visoke hiše čiste In izborno grajene. Luka je polna manjših brodov, videl pa sem tudi neko veliko trgovsko ladjo, ki je pred kratkim priplula iz Brazilije. Ob malem pomolu »San Carlu« stoji parnik, ki bo odplul jutri v Benetke. Na levi strani mesta stoji, precej daleč od hiš in obrnjen procj morju lazaret (bolnišnica), veliko poslopje tik ob ladjedelnici, kjer so usidrane ladje, kadar je odrejena karantena. (Po večerji sva šla s Humphreyem v gledališče, elegantno, visoko poslopje s petimi vrstami lož, ki so vse okusno okrašene. Peli so opero »Arabci v Galiji«, ali Sir Humphrey se je vkljub krasnim dekoracijam in zares dobri godbi kmalu naveličal, pa sva se vrnila v hotel k svojemu Shapespeareju in h kartam. Nocoj sem prvikrat v svojem življenju spal v cesarski spalnici. To je bila sobica z enim samim oknom, s katero bi bil po mo'em mnenju danes malokateri cesar zadovoljen. Nad posteljo je naslikana ponosna krona in obdajajoči jo baldahin, pod katerim so na marmornati plošči napisane te-le besede: Laeus Iste Tmperatoris .Tosephi Seeondl Habitatio fnit XV. Maji. Letnice pa ni bilo zraven, ali pa je bila izbri- sana.