DOMOVINA AMERICAN !N SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 196 CLEVELAND, OHIO, SATURDAY MORNING, AUGUST 21ST, 1937 LETO XL — VOL. XL, Hoover želi prijateljsko pogodbo z onimi demokrati, ki nasprotujejo , načrtom predsednika Roosevelta Washington, 20. avgusta. Bivši predsednik Herbert Hoo-je danes kritiziral republikansko predsedniško kampanj'0 v letu 1936 in izjavil željo, da se naredi prijateljska pogod-ba z onimi demokrati, ki nasprotujejo predsedniku Roose-Veltu. Hoover je nadalje svetoval, skliče republikanska stran-ka v letu 1938 konvencijo, ki ^j odobri nove principe repu-'ikanske stranke. Republikan-se morajo že sedaj pripravi za predsedniško kampanjo v letu 1940. Iz članka, ki ga je Hoover Priobčil v magazinu Atlantic ^onthly se jasno vidi, da bi ttoover rad prišel do popolne kontrole v republikanski stran-Kl> Hoover je mnenja, da ima rePublikanska stranka tri sla- bosti, katere je treba odstraniti. Te slabosti so: Republikanska stranka se ne zna pravilno zagovarjati pred obrekovanjem. Republikanska stranka do sedaj ni mogla privabiti mladino v svoje vrste. In, v očigled obstoječih razmer stranka nima pravilnih načrtov za napredek. Hoover z zadovoljstvom gleda na spor takozvanih Jeffer-sonskih demokratov v stranki. Izjavil je, da razlika med temi demokrati in republikanci ni velika in se lahko z njimi naredi pogodba proti Rooseveltu. Osebno, pravi Hoover, on ne išče predsedništva. Očita pa sedanji administraciji, da je uničila neodvisnost kongresa, neodvisnost sodnij in odpravila balanco lokalnih oblasti. Nemci hujskajo Portugalce, Rusi pa Cehe. Evropske diplomatične intrige so na delu London, 20. avgusta. Evropa ■|e zopet postala sumljiva, ker Je Portugalska prekinila svoje diPlomatične zveze s čehoslo-- Vaško. češka vlada je mnenja. a je tozadevno intrigirala ^emčija, ki želi izolirati Čehe, Ustvari iz čehoslovaške dru-Porenje. To je za slučaj bližajoče se odločilne borbe med Ornunizmom in fašizmom, ki Pride v kratkem na površje. Dočim Čehi dolžijo Nemce, da so povzročili prekinjenje zvez od strani Portugalske, pa dolžijo Portugalci sovjetsko Rusijo, da je nahujskala čehoslovaško proti Portugalski. čehoslova-ška vlada ponovno zatrjuje, da nikakor ni mogla prodati Portugalski vojno orožje, ker je Čehoslovaška preobložena z naročili, katere je že prej dobila, predno se je oglasila Portugalska. Hrvatski dan Hrvatje v Clevelandu in oko-lci Proslavijo v nedeljo 29. avgusta svoj peti letni Hrvatski Slavnost se prične s sv. ob 10. uri dopoldne v cer-!*vi sv. Pavla na 40. cesti. Ob •30 popoldne se začne zbirati clanstvo posameznih društev Pred cerkvijo sv. Pavla, nakar °^korakajo v paradi do Sloven-'*eKa narodnega doma, kjer se ^daljuj e slavnost. Predsednik čičič bo pozdravil goste, ^kar se zaigra ameriška in hr-atska narodna himna. Govo-j1 bo tudi župan Burton. Na-. °PiH bodo razni pevski zbori J1 tamburaški orkestri. Odbor j^jazno vabi tudi brate Sloven-e' da se udeležijo te proslave. Družinska tragedija Cl37 let stari Esko Alto, 3305 k mton Ave., je bil že več časa /ez dela, poleg tega pa še jeti-. Pred šestimi tedni je prišel žesanatorija. Od tedaj sta se z jen° vedno prepirala. Žena mu Vet°Citala' da ga mora ona Vol' Ko»eno je bilo možu do-Ust'1, Pograbil je revolver in klet6lll.ženo- Pozneje je šel v lje '. kJ'er je tudi svojemu živ-naredil konec. Y Cetrta obletnica ob l0ned®ljo 22, avgusta se bo «a v Uri ZJUtraj brala sv. mali^ jCerkvi sv. Vida za pokoj-cetrt °sip0lT1 Ahlinom v spomin liki6 0bletnice smrti. Sorod-V^ijeni Pr^atelji 80 Prijazno V SnK , Poroka 28. avgusta se po- 111 Mr S* Elsie Susman, ■ i nomas Shipple. Obilo Uporni otroci Paris, 20. avgusta. Otroci španskih beguncev, ki so dobili zavetišče v taborišču blizu francoskega mesta Su-resne ,so se včeraj spuntali in zahtevali, da se jih vrne v Španijo. K otrokom sta bila poslana, dva policista, da jih pomirita, toda otroci so policiste napadli s kamenjem in oba zelo ranili. Na poslopju, kjer se nahajajo, so smrkovci pobili vse šipe. Otroci so se spuntali, ker so bili vedno pod nadzorstvom. Zahtevali so, da se smejo svobodno potepati po mestu. Do enakih nemirov je prišlo tudi v drugih taboriščih za otroke španskih beguncev. Oblasti se v bodoče nameravajo izogniti temu s tem, da oddajajo otroke v malih skupinah privatnim družinam. -o- Piketi aretirani Trije piketi so se morali včeraj zagovarjati pred mestnim sodnikom Silberjem. Aretirani so bili, ker so napadli pri tovarni Federal Knitting Mills delavce, ki tam delajo, dasi je C. I. O. unija proglasila štrajk,1 a A. F. of L. unija trdi, da ni štrajka. Piketi so napadli delavce in jih težko poškodovali. Sodnik Silber jih je spoznal krivim in bo obsodbo pozneje izrekel. Nov grob Nagloma je umrl Edward Skully., star 25 let, stanujoč na 1087 Addison Rd. Druge -po drobnosti sporočimo v pondeljek. Pogreb bo vodil Frank Zakraj-šek. Ameriška bojna ladja bombardirana pred šangajem šangaj, 21. avgusta. Danes dopoldne je padla ena bomba na ameriško admiralsko križarko. Bomba je povzročila smrt ene osebe, dočim jih je bilo 18 ranjenih. Nadalje se poroča, da so začeli Kitajci divje bombardirati šangaj iz zrakoplovov. Najmanj sto kitajskih letal se je pojavilo nad mestom. Kitajci so brezobzirno metali bombe. V mestu je vladala splošna panika. Mnogi mislijo, da je pred-znamenje prve večje kitajske ofenzive. Kitajci so prepričani, da lahko poženejo Japonce iz šangaj a. Na več krajih šangaja je začelo goreti. -o- Žalostne razmere Včeraj popoldne je bil povožen od nekega avtomobila na W. 117th St. in Western Ave. 73 let stari George Tindala, 3195 W. 116th St. Siromak je ležal na cesti, kjer je bil pobit, celih 40 minut, močno krvavel in ječal od bolečin. Poklicana je bila mestna ambulanca, toda ambulance ni bilo od nikoder. Končno se je siromaka usmilil neki voznik premoga, ki je imel prazen truk. Privezal je reveža na desko, ga položil na truk in odpeljal v bolnišnico, kjer je siromak kmalu potem izdihnil. Mestne ambulance so v skrajno žalostne«)«,stanju. Ene so razbite, druge pokvarjene, in dasi je bilo že več enakih nezgod, pa se mestna uprava ne zmeni za izboljšanje položaja. Ko so dospeli policisti z ambulanco na mesto in je bil siromak že odpeljan, so navzoči ljudje glasno zasramovali policijo, ki pa seveda ni kriva, pač pa njih voditelji. Mož, ki je povozil Tindala, je bil pijan in je v trenutku nesreče vozil 70 milj na uro po Western Ave. Prijeli so ga in zaprli. Smrtna kosa V petek zvečer je v Babies bolnišnici nagloma preminula po porodu Mrs. Pauline Medevic, rojena Šepic, stara 22 let, in stanujoča na 1018 E. 7Gth St. Tu zapušča žalujočega soproga Johna in novorojeno dete ter starše August in Helena šepic, dva brata, Walter j a in Edwarda, sestro Sally, poročeno Stojkovič, ter več sorodnikov. Pogreb se vrši v pondeljek popoldne ob 1:30 uri iz Joseph žele in Sinovi pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave. in na Highland park pokopališče. Bodi mladi materi ohra, njen blag spomin. Preostalim sorodnikom naše globoko sožalje! Dve pripombi Glede Slovenskega dneva v nedeljo 22. avgusta se poroča še sledeče: Kdor slučajno ne bi imel prilike prej kupiti vstopnice za razstavo, naj pride malo prej na mesto pred vhodom k razstavi. Tam bodo zastopniki Kulturnega vrta imeli vstopnice, in jih prodajali po 50c. Drugo je pa to: Za parkanje avtomobilov stane na razstavnem prostoru 35c. To je precejšnja svota. Kdor neče toliko plačati, se lahko posluži cenejših prostorov na Hamilton Ave., blizu 9. ceste, ki niso daleč od razstave in kjer velja parkanje samo 10c. Zopet doma Srečno je prestal operacijo v bolnici Mr. John Polz, 1413 E. 57th St. Nahaja se zopet na svojem domu, kjer ga prijatelji lahko obiščejo. Slovenski dan Ponovno apeliramo na vse zavedne rojake in rojakinje v Clevelandu in okolici, da ne zamudijo slav-ncsti v nedeljo, kajti Slovenci bomo imeli svoj dan na Veliki jezerski razstavi v Clevelandu. Drugi narodi so imeli že svoje dneve na razstavi, in tisoče in tisoče jih je dospelo. Pridi-mo tudi mi. Že lansko leto je bila udeležba sijajna, a za letos se pričakuje, da bo še večja. Enaka prilika za skupni nastop ne bo zlepa zopet prišla za naš narod. Žene in dekleta nastopijo — več sto njih—v sijajnih narodnih nošah, dočim bodo v nedeljo prvič celotno zastopana vsa slovenska uniformirana društva naših deklet v pestrih uniformah. Program se začne v nedeljo ob pol treh popoldne s sijajno parado po razstavnem prostoru. Ob pol štirih se začne vršiti ostali program z igranjem ameriške in slo-veiiske himne. Tri godbe bodo na razpolago. Slavnostni govor bo imel sodnik Hon. Frank ^au" sche. Po govoru sledi petje kvarteta "Zarja," potem pa izvajajo program narodne noše in uniformirana društva. V čast in ponos nam bo, da »e odzovete v nedeljo vsi. Vstopnice po znižanih cenah dobite pri Jos. Grdina, John Ro-žancu, pri Meljaču v New-burgu, pri Pezdirtzu in Frank Lavriču v Collin-woodu in pri Mrs. Mako-vec v S. N. Domu. --o- Pomota tajnice Tajnica Kluba narodnih noš je v petkovi številki.-napačno poročala, da je Mrs. Albina Novak namestnica predsednice pri Klubu. Naša predsednica in voditeljica Mrs. Ponikvar je odsotna iz mesta, in Mrs. Rose Zupančič kot podpredsednica je njena namestnica. Tam kjer bo Mrs. Zupančič naj se zbirajo narodne noše iz St. Clairskega okrožja v nedeljo. — Tajnica. Opravljena vstopnina Kdor gre na jezersko razstavo v Clevelandu mora plačati 75 centov vstopnine. Pri vhodu v takozvani oddelek "ceste narodov" pa zahtevajo še nadaljnih 25c vstopnine. Trgovci, ki imajo svoje prostore ondod, protestirajo proti temu in odločno zahtevajo, da se ta nadaljna vstopnina odpravi, ker škoduje njih trgovini. Vodstvo razstave bo zahtevi trgovcev najbrž ugodilo. Frank Sotak Odvetnik Frank Sotak, ki je znan po svojem političnem delovanju med narodnostmi v Clevelandu, bo najbrž imenovan za načelnika pomiloščevalnega odbora države Ohio. Mr. Sotak je rodom Slovak. Zadušmca Za pokojno Mary Svete se bo v pondeljek 23. avgusta brala v cerkvi sv. Vida ob 7. uri zjutraj sv. maša zadušnica v spomin 30-dnevnice smrti pokojne. Prijatelji ranjke so prijazno vabljeni. Tudi slepci kradejo V Londonu, O., so včeraj zaprli 23 let starega Clifforda Clarka, ki je popolnoma slep, kar mu pa ni preprečilo, da je pridno kradel kokoši. Španski nacionalisti še vedno napredujejo | Madrid, 20. avgusta. Trgovsko življenje v mestu Santan-1 der, ki je žadnje pomembno1 mesto španske, ki je še v rokah madridske vlade, je popolnoma prenehalo. Prebivalci so prisi-' ljeni graditi okope in utrdbe, j kajti sovražnik je skoro pred durmi. Vse tovarne in trgovine v mestu so zaprli. Uslužbenci, so bili poslani h četam na fron-! to. Ameriški torpedni rušilec Kane je danes dospel v prista-1 nišče, da pobere ameriške dr-( žavljane, ki se še nahajajo V| Santandru. Tudi francoske boj- j ne ladje vozijo begunce iz me-, sta, kjer je življenje skoro popolnoma izumrlo. -o—- Županski kandidati Postava predpisuje, da morajo županski kandidati v Clevelandu imeti najmanj 3,000 verodostojnih podpisov, predno pride ime kandidata na glasovnico. Za kandidata Walterja O'Donnella so se bali, da ni predložil dovolj podpisov, toda volivni odbor je včeraj izjavil, da število zadostuje. Demokratski kandidat John McWil-liams je predložil 125,000 podpisov in skoro enako število tudi republikanski kandidat Burton. Socialistični kandidat Dullea je dobil samo 4,000 podpisov in bo od teh mnogo izvrženih, komunist Winter je vložil 5,000 podpisov ,Charles Hubbell 5,000 in Fred Kohler 5,034. Prava vo-livna kampanja se bo začela takoj po Delavskem dnevu. Španski nacionalisti zmagujejo na severu. Socialisti poročajo o zmagah okoli Madrida Henda3'e, Francija, 20. avgusta. Radio nacionalistov v Bilbao naznanja, da so čete generala Franca zasedle mesto Arenas, komaj 28 milj od Santan-dra, ki je predmet sedanje ofenzive nacionalistov na severu. Radio nadalje naznanja, da se je podalo nacionalistom 1,700 vladnih miličnikov. V Arenas so dobili nacionalisti steklarno v posest, v kateri so začeli takoj obratovati, ker je steklo nujno potrebno v mnogih mestih. Madrid, 20. avgusta. Socialistična vlada javlja, da je prišla na sled dokumentu, iz katerega je razvidno, da se je že v letu 1934 govorilo, da se vrže obstoječa španska vlada. Tozadevne načrte so delali voditelji španskih konservativnih strank z Mussolinijem v Rimu. Nadalje naznanja vlada v Madridu, da so nacionalisti naskočili gotove vladne postojanke v okolici Madrida, toda so bili na vsej črti popolnoma odbiti in so se morali nacionalisti umakniti z velikimi zgubami. Kitajci hrabro branijo svojo zemljo. Ponovno so zagnali napadajoče Japonce nazaj Nedeljska parada Kot se je poročalo je zbirališče za nedeljsko parado ob priliki Slovenskega dneva na Jezerski razstavi na 17. cesti. Na 17. cesto, kjer je zbirališče, se pride po deveti cesti, severno od Lakeside Ave., in je prva cesta na desno, severno od mostu. Zbirališče je točno ob pol dveh popoldne. —-o- C. I. O. zgubila V tovarni Cleveland Worsted Mills Co. so se včeraj vršile delavske volitve, da se dožene, kdo naj zastopa delavce pri komp&-niji. Volitve so bile pod vladnim nadzorstvom. Pri volitvah je C. I O. zopet zgubila. Za C. I. O. so delavci oddali 936 glasov, proti C. I. O. pa 955 glasov. Tudi v Ravenna, Ohio, so se včeraj vršile enake volitve v tovarni iste kompanije. Za C. I. O. je glasovalo 69 delavcev, proti pa 198. Na počitnice Mr. John Centa, zastopnik John Hancock Life Insurance Co., se poda danes na počitnice s soprogo. Odideta v Houghton Lake, Mich. Obiskala bosta spotoma' tudi Pontiac, Flint in Detroit. Vrneta se dne 28. avgusta. Ponarejen denar Ko je hotela neka ženska včeraj plačati davke je predložila uradniku ponarejen bankovec za deset dolarjev. Žensko so prijeli a pozneje izpustili, ko je izjavila, da je dobila denar od nekega stanovalca v njeni hiši. Himen Danes se poročita ob 9. uri v cerkvi sv. Vida Mr. Frank Kranjc, 1061 E. 68th St., in Miss Mary Delgaudio, 1132 E. 66th St. Mnogo sreče novemu paru! šangaj, 20. avgusta. Japon-( ski marini so se morali včeraj j obupno boriti napram drznim kitajskim napadom na vzhod-' nem okolišu mesta. Kitajci na-1 meravajo japonske vsiljence pognati v Wangpoo reko. številna kitajska pehota je ves dan napadala Japonce, ki so že začeli bežati, toda so se končno vrnili na svoje mesto, ko so dobili pomoč od topov iz japonskih bojnih ladij, ki so zasidrane v Wangpoo reki. Napad se je začel včeraj popoldne. Kitajci so skušali z na. padom preprečiti izkrcanje številnih nadaljnih japonskih čet. Bitka je prenehala, ko so začeli japonski zrakoplovi metati bombe nad mesto. Amerikanci še vedno bežijo iz mesta. Obrežje reke Wang-j poo je polno beguncev. Dva i ameriška parnika sprejemata begunce. Včeraj je parnik "President Hoover" naložil nad 1,000 žen in otrok ameriških državljanov. Včeraj se je posrečilo Japoncem izkrcati mnogo tankov in strojnih pušk. Toda Kitajci tako hitro zbirajo armado v šan-gaju in v okolici, da štejejo že sedaj nad 100,000 mož, napram katerim Japonci nimajo niti 25,000 mož. Kitajski zrakoplovci so bili do sedaj uspešni, da so preprečili izkrcanje tisoče japonskih vojakov. Angleške kot ameri&ke bojne ladje v kitajskih vodah so dobile povelje od svojih vlad, da se pripravijo za akcijo za vsak slučaj. Amerikanci kot Angleži imajo trenutno v kitajskih vodah 25 bojnih ladij. Japonska vlada je pa medtem izjavila, da bo začela z regulacijo parniškega prometa na Wangpoo reki. Noben potniški ali tovorni parnik ne sme priti bližje kot pet milj od japonskega bojnega brodovja. Skrb in stroški Union City, N. J. ,20., avgusta. Charles Dempsey, ki se vsak dan vozi z vlakom v New York na delo, je včeraj, ko je bil že v vlaku, za-■ čel misliti, če je "ugasnil" elektriko pod likalnikom v svojem stanovanju. Vesi v skrbeh je zaupal svojo bridkost sprevodniku vlaka. Sprevodnik je tozadevno nekaj napisal na kos papirja in ga vrgel iz vlaka na Sum-mitt postaji. Ravnatelj kolodvora je brzojavil v mesto Union City, kjer Dempsey stanuje, policiji kako in kaj. Policija je poklicala radio avtomobil, ki se je odpeljal v stanovanje Dempwya. Vlomili so vratu in pogledali v sobo. Likalnik je bil — mrzel. Stroški znašajo $35.00. -o- Radi denarja v smrt V hiši Frank Rutha, Ironton, O., je začelo goreti. Rutha so 1 s težavo spravili iz hiše na var-!no. Tedaj se je pa spomnil, da ima v hiši $1,500. Planil je v hišo, kjer sta pa zgorela oba— mož in denar. Ubit na fronti j 22 let stari Roger Carnel iz ' Clevelanda, ki se je vpisal februarja meseca v socialistično špansko armado, je te dni padel na fronti, kot poroča njegov brat Virgil, ki stanuje na 1886 E. 82nd St., škoda je mladega I življenja. Vreme Včeraj je dosegla vročina v Clevelandu rekord vseh rekordov, ko se je termometer povzpel na 93! To stopnjo je dosegel ob 4:00 popoldne, čez noč se ni dosti ohladilo. Še zjutraj ob 5. uri je kazal toplomer 88 stopinj. Za danes bo skoro enako kot včeraj, dočim prerokuje vremenski prerok za jutri hladneje! Lepa zmaga V odločilni baseball igri, ki se je včeraj odigrala v Gordon parku so igralci kluba "Orel" od fare sv. Vida sijajno zmagali igralce od federacije SNPJ. Rezultat je bil 9:2. Igralci od SNPJ so nastopili v krasnih uniformah, dočim so bili naši "Orli" pripro-sto oblečeni, toda obleka ne odločuje, pač pa spretnost in — znat se mora! čestitke "Orlom." Smrtna kosa Danes zjutraj je preminula Mrs. Agnes Srpčič, stara 58 let, rojena v Goriča vasi, fara Les-kovec. Stanovala je pri hčeri Ani Simončič, 3563 W. 65th St. Podrobnosti poročamo v pondeljek. Pogreb bo vodil A. Grdina in Sinovi pogrebni zavod. Prvorojenka Pri družini Mr. in Mrs. Louis in Mary Milavec, 1069 E. 61st St. se je zglasila tetica štorklja in prinesla zalo hčerko prvorojen-ko. Mati in dete sta v Glenville bolnišnici, kjer se prav dobro počutita. Iskrene čestitke! Kongres in predsednik V Ameriki je vse mogoče, bo rekel danes opazovalec sedanjega političnega položaja v Washington!!, in zlasti še oni, ki pozna, razmerje, ki danes prevladuje med predsednikom in med kongresom. Mnogo izrazito nenavadnega se je pripetilo v ameriški politiki tekom zadnjih sedmih mesecev, odkar zboruje ameriški kongres. Pretekli teden se je kongres popolnoma uprl predsedniku Rooseveltu. To ne bi bilo nič čudnega, če bi v obeh zbornicah, ali pa vsaj v eni imeli večino republikanci. Današnji kongres je skoro tri četrtine demokratski, torej pripada ogromna večina članov oboji zbornic isti stranki, katere načelnik je predsednik. Predsednik že od januarja meseca sili kongres, da sprejme postavo, ki določa delavske plače in delavske ure. Dasi glasom tega načrta delavcem, vsaj v severnih državah republike, ne bi bilo mnogo pomagano, pa je vendar nekaj bolje kot nič, a vendar so zagnali kongresmani tak krik v javnost kot bi se šlo za propast republike. Demokratski kongresmani, zlasti oni v poslanski zbornici so se predsedniku očitno uprli in sedaj je že gotovo, da delavska postava vsaj tekom tega zasedanja kongresa ne bo prišla na vrsto. Drugi poraženi načrt predsednika Roosevelta je njegova zahteva za reorganizacijo zveznih uradov. Poslanska zbornica je sicer ta načrt, potem ko ga je precej1 spremenila, sprejela, toda gotovo je, da bo v senatni zbornici načrt poražen. Tudi sijajni načrt predsednika, da se dovoli gotova svo-ta, da se gradijo dobre in poceni delavske hiše, bo najbrž poražen. Na vrsti za smrtno obsodbo je tudi predsednikov načrt za kontrolo poljedelskih pridelkov. V senatni zbornici ta načrt že tako mrcvarijo, da je sigurno, da ga bodo zadušili. In Rooseveltov načrt za spremembo poslovanja zveznih sod-nij, je bil ubit pretekli mesec ob silnem vriskanju — demokratskih senatorjev in poslancev! Ko se je kongres pred sedmimi meseci zbral k delu, potem ko je bil predsednik Roosevelt izvoljen z največjo večino, kar jo je še kdaj dobil kak ameriški predsednik, je vse pričakovalo, da bo vladala sloga med predsednikom in kongresom in da se bodo naredile za narod koristne postave. Saj je resnica, da je bilo mnogo kongresmanov izvoljenih radi Roosevelta, ko so se obesili za njegovo suknjo in s pomočjo Roosevelta prišli na površje. Prišlo je narobe, kot se je pričakovalo. Tekom prvih šest mesecev kongres ni naredil skoro ničesar. Prazne besede so polnile uradni kongresni zapisnik. Ko je pa Roosevelt opomnil kongres, da je treba iti na delo, so demokrati začeli metati en Rooseveltov načrt za drugim v politično pozabljivost. Nekateri se izgovarjajo, da ni dovolj časa, da bi kongres podrobno debatiral o teh važnih točkah. Toda če v sedmih mesecih 531 mož v kongresu ne more narediti pet postav, ki bi bile narodu v korist, tedaj je to najbolj žalostno spričevalo za sedanji kongres. Roosevelt jim je predložil svoj program takoj prvi teden, ko so začeli zborovati. Kongres sii' domov, in bržkone bodo kongresmani zapustili Washington tekom enega tedna. Silno važno delo niti napol ni dovršeno. Predsedniku Rooseveltu ne preostaja druzega kot obrniti se na narod in mu raztolmačiti položaj ter vreči vso krivdo na kongres. To bo predsednik' tudi storil. Obenem se pa ukvarja predsednik z idejo, da skliče kongres k izrednemu zasedanju, na katerem bo predložil one točke, katere je kongres sedaj zavrgel. Tako bodo kongresmani ob svoje sicer nezaslužene počitnice. Predsednik Roosevelt je bil ves čas preveč popustljiv s kongresom. Mahinacije strankarskih sebičnežev bi moral že zdavnej ožigosati in nasprotnike spraviti na sramotni steber. Toda v tem oziru je Roosevelt vse preveč gentleman. Tozadevno mu manjka velikega kola, katerega je rabil njegov predhodnik Theodore Roosevelt, ki je znal precej robato nahruliti kongres in doseči, kar je zahteval. Na vsak način bo moral tudi Franklin Roosevelt začeti enako. Ako ne gre zlepa, bo šlo zgrda. Roosevelt je lahko prepričan, da narod še vedno zaupa v njega' in ga bo podprl pri vsakem koristnem koraku za narodni napredek. s..............——.....—■. Kaj pravite! , » ............................ če bi bile danes županske volitve v Clevelandu,\bi bil izvoljen demokrat McWilliams. Tako trdijo taki, ki imajo politiko za zajterk, malco in večerjo. Ampak, pravijo isti, do jesenskih volitev je še dva meseca fn pol in v tem času se lahko mnogo preokre-ne. Toliko je pa že danes gotovo, da bodo volitve precej "close" in ne bo več 40,000 glasov večine, kot jo je imel Burton pred dvema letoma. * * ♦ Odkar se je začela vojna v Španiji, so socialisti "priznali" sledeče uspehe: izstrelili so 13,400 nacionalističnih zrakoplovov, zajeli so 80,000 avtomobilov in tankov, zaplenili 6,000 topov, ubili, ranili ali vjeli, 2,600,000 nacionalistov. P.a to še ni vse. Zavzeli so Gordobo 20 krat, Toledo 16 krat, Oviedo 20 krat in Huesco 33 krat, a so ta mesta še danes v rokah nacionalistov. That's a lot of bunk! Spomini o Tone Zorkotu "Father Kužnik in "Kid" Zor-ko sta utonila danes zvečer!" to so bile besede, ki sem jih slišal po telefonu tisto soboto večer. Postal sem trd in mrzel. Ne eden, ampak dva tako dobro poznana, tako priljubljena prijatelja sta izginila iz našega sveta za vekomaj. In tudi poslovila se nista. že zgodaj v nedeljo se je vest razširila v naši fari in obžalovanje je zavladalo v vseh naših srcih. Tone Zorko mrtev! Saj ne more biti res! Kako bom jaz to razumel, ko sem dan za dnevom bil ž njim v bližnjem prijateljstvu? Saj ga vidim tako dobro kako je hodil okrog John Carroll univerze; ali pa skakal v jedilnici; ali pa skrbno študiral v šolski sobi par minut pred kakšno važno skušnjo. Dobro se spominjam, kako sva se spoznala. To je bilo pred dve-mi leti. Pričela sva pohajati v univerzo na University Heights. Takrat je bilo poslopje še nedokončano in so bili delavci okrog nas; to je bilo šumenja in razbijanja. Niti stolov nismo še imeli v razredih! že prvi dan sem opazil, da profesorji kličejo nekega Zorkota za mojim imenom. "No, to je pa že spet Slovenec," sem si mislil, "saj so imena z 'Z' navadno slovenska." Prišel sem k njemu in ga obgovoril: "Vi se pišete Zorko, kaj ne?" "Ja," mi on odgovori," pa kaj zato?" "No, potem ste Slovenec in prihajate iz fare Marije Vnebovzetje v Collinwoodu." "Gotovo. A tudi Vi?" "Ne, ne!" hitro odvrnem, "jaz pridem iz štvidske fare, ki je največja, najlepša, najboljša ..." tako sem se bahal, pol v špasu. "Oh! Bežte no bežte, kaj boste Vi meni pravili . . ." Tako sva se že v prvem sestanku priljubila drug drugemu in sva se pogovarjala šaljivo. In potem je bilo prijateljstvo bolj in bolj prisrčno, kajti Tonček je bil izreden fant, resničen, prijazen, zanimiv. Večkrat sva šla hodit uro ali dve; kajti univerza je ven iz mesta. Rada sva hodila po razbeljenem tlaku; zelena drevesa in trava vse okoli nas in vonj tak, ki nas je spominjal na stari kraj, dasi ga nisva nikdar videla. In takrat sva govorila o raznih stvareh, ki zanimajo študente. Mnogokrat sva se pregovarjala o tem ali onem, ker sva imela nasprotno mnenje. Enkrat sva se razgovarjala o evoluciji, drugič o dekletih in njih pomenu v svetu, tretjič o večnosti, četrtič o pomenu življenja, itd. Večkrat sva se skregala radi "ro-manticizma" in "realizma." Jaz sem mislil, da sem mu tako čisto in natančno razložil da je "ro-manticizem" resničen in pravilen. Tone je pa godrnjal kako trd sem, da ne pripoznam in ne vidim, da je "romanticizem" same sanje na-pol zaspanega beta, in da le "realizem" je živo in praktično življenje. In tako naprej. Včasih sva šla brezskrbno in veselo, posebno po kakšnih skušnjah, katere sva izvrstno prestala. Včasih, pozimi, v največjem mrazu, sva gazila v snegu, dva čevlja debelo, kajti tam na samem zasneži precej. Kadar sva bila dobre volje, sva se špasala in jaz sem ga dražil kako je "lep" in kako "zna." In on bi zamahnil z roko in se zasmejal kot je samo on znal. Med seboj sva imela tekme v študijah in sva tudi stavila, da bo on imel boljši uspeh; on je pa trdil, da bom jaz imel boljši uspeh v skušnjah in študijah. Ampak Tone je bil izvrsten študent, ki se je zanimal za učenje. Dve leti je bil prekinil pohajanje v šolo. Zopet je poprijel in je srečno prišel na univerzo. Vedel je, kaj se pravi delati in štu- dirati. Vendar ni vedno držal obraza v knjigah, kakor smo radi dražili drug drugega. Vsak pondeljek zjutraj bi si pripovedovali, kako smo se mislili učiti, pa kako so ovire odvračale našo pot. (Saj smo bili pripravni za dober izgovor!) In smo pripovedovali, kako smo šli na to zabavo, oni ples, ali pa v kino. Ja! bili so veseli časi in jih ne bomo uživali nikdar več. Nikdar več ne bom videl njegovo osebo v s-obah ali pa v dvorani. Nikdar več r.e bo njegov lahki glas odmeval po hodnikih, ali pa njegovi veseli in lahki smehljaji nas razveselili. Zaman bodo profesorji klicali Zorkota, ker ga ni; odšel je; ga ne bo nikdar več. Jože, ali veš kaj to pomeni ? Nikdar več! . Celi dve leti sem vedel, da je "Kid" Zorko mislil na duhovski stan, ampak niti besede o tem. To sva se tajno razumela in jaz sem vedel, da fant ni rad o tem govoril. To je imel on sam z Bogom. In seveda, mnogo vzrokov je, ki bi ga odvrnili lahko, da doseže svoj cilj. (Ko bi bili vedeli!) Tudi ko se je začel učiti grški jezik, ki je precej dobro znamenje, da se fant misli pripraviti za duhovnika, sem "pomešal" vprašanje in ljudje niso vedeli. In včasih, kadar nas je zbodlo, smo ga dražili. "Oh! Tone ne bo zadovoljen z duhov-skim stanom. Ne! Ne! On bo nagovoril papeža Pij a, da ga posveti vsaj za nadškofa, če ne kar za kardinala." In se je Tonetu malo zamerilo in je postal tih in trezen. Nam je bilo hudo in pred-no smo šli domov smo ga prosili odpuščanja, pd se ni hotel podati. In smo ga ponovno prosili in vprašali, če je jezen na nas. Ne bi odgovoril, ampak se držal modro. Ob zadnjem trenutku, ko bi se ločili, bi pa z vso silo udaril po hrbtu, tako da mi je sapo vzelo, on bi se pa nasmejal in jo pobral. "Ja, ti Tone ti!" Zadnji junij je imel skušnje, da bi bil sprejet v semenišče, in je srečno prestal. Ampak že ti-stikrat je prosil nas slovenske fante, da naj molčimo, dokler res ne oddide. In komaj en teden pred smrtjo je dvema študentoma pripovedoval o semenišču in njegovem veselju, in kako je mati z vsem svojim veseljem in navdušenjem šivala in delala obleke za svojega sina — semeniš-čnika. In vedno je rekel: "Če bo mogoče, če vse srečno prestanem, če bom še živ in zdrav, "itd." kot, da bi vedel, da ne pride v semenišče. Lepo nas je prosil, da naj mol čimc o njegovem odhodu; kajti vedel je, da bomo mnogo o njem pisali. To je bilo že določeno in sem tudi povedal, da naj se boji! On ni hotel biti razpisan po časopisju, ampak se je toliko podal, da bi mi o njem pisali potem, ko bi že odšel. No, sedaj pišemo pa o njegovi smrti. Ko sem videl bridko žalost njegove matere pred pogrebom, in ko sem slišal in videl njegovega očeta, kako se je zjokal pred grobom, sem si mislil: "Grdo je naredil fant! Toliko hudega prizadeti materi in očetu, — ni prav storil, ko je utonil." Vendar ni utonil nalašč; saj ni rad odšel s sveta in pustil tako žalovanje in hudega za seboj. Hudo je! "Kid!" Kakor zvezda, ki se vtrne in zablišči po nebu in zgine, a pozabljena pa ni, tako si ti za nekaj trenutkov zabliščal pod našim življenskim nebom. A v naših srcih ne boš pozabljen, ko Te ne bo več na svetu. Nekaj besed pa še moram reči o Father Kužniku, ki je bil Tonetov zvest prijatelj. Videl sem ga le dva ali trikrat, slišal samo enkrat. O njem sem pa vedno dobro slišal in tudi Tone je dosti, dostikrat pripovedoval, kako dober človek je bil. žal, da se v roke vzeti, ker so časi tako nekam čudni in hudi za denar. Amerika nas je prav dobro podprla in na ta način dala pogum za nadaljno delo. Vsa čast in zahvala Vam, blagi dobrotniki! Bog naj Vam na priprošnjo sv. Roka obilno povrne. Bog živi! župni urad Bloke, F. Švigelj, župnik. Ta slika slovenske gostilne Ljubljana in njenega osobja je bila vzeta na Veliki jezerski razstavi v Clevelandu. Na sliki so, od leve proti deani: Amelia Turšič, Elsie Gerbetz, Mimie Lipovec, Margaret Rožanc, Julia Dobida. Zgorej: John Rožanc in Frank Bajec. Ta slovenska gostilna, katero vodi John Rožanc, je letos zelo lepo in okusno urejena; je veliko večja kot lansko leto. Stene so okrašene z lepimi starokraj-skimi slikami, katero delo je iz- vršil Valerio Ogrin. Kadar obiščete razstavo v Clevelandu, ne pozabite se tudi ustaviti v slovenski gostilni, kjer boste prijazno sprejeti in prav po domače postreženi z dtibro jedjo in pijačo. Grm brata, oblečena v narodno nošo, pa igrata na harmonike pristne domače polke in valčke, po katerih se tudi lahko malo zapleše. Ako nameravate obiskati razstavo in slovensko gostilno, ne odlašajte dolgo, ker razstava bo 6. septembra zaključena. nisva seznanila osebno, a tudi on 7 | je odšel tako dramatično in ne- j pričakovano in za njim je bilo silnega žalovanja. In če se spomnimo še na Rev. Victor Viran-ta, vidimo tri najbolj priljubljene in aktivne fante, ki so bili določeni službi božji. Le Bog ve zakaj morajo taki vzorni mladeniči zgodaj umreti. Zato pa naj sorodniki iščejo tolažbe v Bogu. Mi vsi globoko čutimo ž njimi. Joseph F. Zelle. --o--— Slovenski dan na razstavi V nedeljo 22. avgusta se bo vršil na veliki jezerski razstavi v Clevelandu slovenski' dan. Program in parado je pripravljalni odbor, kateremu načeljuje Mrs. Albina Novak, tako uredil, da bo v čast narodu in prav gotovo en dan na veliki jezerski razstavi, ki bo prekašal vse druge. Pri paradi in programu bo sodelovalo enajst slovenskih ženskih skupin, večinoma žene in dekleta v uniformah, ki so članice Slovenske ženske zveze in Woodmen Circle ter SDZ. Sodelovale bodo tri godbe: godba godba Bled, godba sv. Lovrenca in godba društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ. Dalje bo na stotine žena in moških v slikovitih narodnih. nošah. Vprizorilo se bo tudi slovenske narodne plese, za katere bo poskrbela Mrs. Grm. Naš sodnik g. Frank Lausche bo nastopil kot govornik. žene in možje, ki imate narodne noše, pridite v nedeljo ter se pridružite paradi Slovencev. Vstopnice bodo proste za vse, ki se udeležijo parade v narodnih nešah. Zbirališče bo na 17. cesti in novi bulevard pri jezeru. Tukaj naj bo vsak na mestu najkasneje ob dveh. Vstopnice za rastavo pa lahko dobite po znižanih cenah, to je po 50c, pri John Rožancu, 15721 Waterloo Rd., ali pa pri Joe Grdini, 6121 St. Clair Ave. J. R. Pričetek bo v naravi Euclid, O. — Sezona piknikov ali izletov se pomiče proti svojemu zatonu. Letos je bilo dokaj raznovrstnih piknikov. Za naš Euclid pa bo gotovo največji in najpomembnejši piknik v nedeljo 29. avgusta na Mo-čilnikarjevi farmi. Ta piknik priredijo skupni klubi, ki so združeni v "The Sims for Mayor klubu." V tem klubu je združenih več bivših političnih strank, ki so se letos zedinile, da skupno delujejo za izvolitev Mr. Simsa prihodnjim županom našega mesta. Vsa znamenja kažejo jako povoljno. Tukaj ne deluje samo slovenska skupina, temveč vse skupine in vse narodnosti. Vsi smo se strnili v eno geslo: Sims za župana! Glavni namen piknika je, da se bolj spoznamo med seboj ter si skupno začrtamo pot, ki nas bo peljala do slavne zmage pri prihodnjih volitvah. Zato Slo- venci in Slovenke, bratje Hrvatje in Srbi in njih družine, v imenu Slovenskega demokratskega kluba vas prav prijazno vabimo, da gotovo posetite naš piknik. Zabave bo dovolj za vse. Postrežba bo prvovrstna v vseh ozirih. Za plesalce bo na razpolago izvrstna godba. Pripeljite s seboj tudi vaše mlajše, ker tudi zanje bo nekaj posebnega. Pa tudi rojake in rojakinje iz drugih naselbin prav prijazno vabimo. Čim več nas bo, tem večji ugled bomo imeli pred drugimi, ki tudi pišejo po svojih časopisih v ta namen. Del te zabave bo pa že v soboto proti večeru. Kateremu dopušča čas, je prav dobrodošel. Seve, glavno bo pa v nedeljo popoldne. Član kluba. -o- Zahvala iz domovine G. Antonu Tekavcu v Clevelandu! Podpisani župni urad Bloke se prav prisrčno zahvaljuje za poslano denarno zbirko za popravo oltarja v podružnični cerkvi v Ravniku v skupnem znesku 4,500 Din, ki ste jih poslali g. Antonu Turku, posestniku na, Volčjem. Tudi smo prejeli seznam vseh blagih darovalcev, ki so večji ali manjši znesek darovali v ta namen. Tudi pogoje Vaše bomo zvesto izpolnili tako glede sv. maše kakor tudi z razglasitvijo vseh darovalcev, da bo ljudstvo zvedelo, da so še dobri ljudje na svetu. Vsem tem dobrim darovate-ljem kakor tudi Vam, g. Anton, se prav prisrčno zahvalimo za ves trud in vso Vašo požrtvovalnost, ki ste jo imeli s to zbirko. Na ta način ste nam omogočili, da se bo stvar le izpeljala s pomočjo državne in banpvinske podpore, kakor tudi s podporo drugih naših dobrotnikov. Mnogokrat sem prav resno dvomil, če bomo sploh mogli to' popravilo te verjamete al' pa na Saj ste tole že morda slišali, pa nič ne de. Vam bo vseeno teknila, bi rekel. Grmkov Francelj se je bil iz* učil za šlosarja. še danes je živ in zadovoljno živi v Šiški ob strani svoje ljube Pepce, ki ga carta na vse mile viže. Torej, ko se je Francelj izuči'* je sklenil, da gre v "fremd" in sicer naravnost na cesarski Dunaj. Srečno pride tje in kar zi-ja, ko vidi toliko krasnih palač, kakršnih celo na Menišiji ni in jih tudi ne bo, zlasti odkar je pogorel Krušcov grad. In Francija zanese pot tudi v Prater, prelep park in bolj obširen kot naša Lokavšca. Samo tepk ni bilo v Pratru, v Lokavšcj pa so. Ko hodi sem in tje in si ogleduje razne zanimivosti, S3, prime nekaj človeškega, torej nič čudnega. Ja, pa kam bi šel, ko pa ni nobenega plotu, kjer b1 se potolažil in olajšal svoje težave. K sreči vidi obširen grm in kar naglo stopi tje zad in . . . TedaJ pa vidi prihajati po stezi policaja. Ker ve, da se ne bo prav sešlo, če ga policaj zaloti P1'1 prepovedanem dejanju v mestnem parku, hitro vrže klobuk na corpus delicti in mirno stoji P0' leg. Policaj pride in ga strogi vpraša, kaj tukaj dela. Francelj začne pripovedovati z važni111 glasom: "Veste, gospod policaj, kanarček mi je ušel. Po vsem Prati'11 sem ga lovil in zdaj se mi je komaj posrečilo, da sem ga vje»; Kar klobuk sem vrgel nanj. ZdaJ bi šel pa rad domov po ptičnic0' pa se bojim, da bi mi ta čas ka" ranček ušel." "No ,temu se pa lahko odp0* more," odvrne prijazno policaj-"Vi tecite domov po ptičnico, JaZ pa bom tukaj ta čas pazil, da kanarček ne uide." Seve, Francelj jo urnih pet P0-piše s kraja prečudne situaciji Kaj klobuk, saj ni dosti vreden- Policaj pa hodi strumno in dol pred klobukom, pa vn^° pazi, da bi se kanarček ne izmu' -znil izpod njega. Pa se primeri, da pride mi1110 višji policijski inšpektor. Ko v1' di svojega podrejenega hoditi Z* grmem gor in dol, ga strog0 vpraša: "Kaj pa delate tukaj? Saj »1 rečeno, da morate biti ravno Pl1 tem grmu!" Stražnik mu pa lepo razlog zadevo o kanarčku in da bi storil dobro delo nekomu, k| Je tekel domov po ptičnico. Saj v regelcih rečeno, da m°r biti policaji postrežljivi. "No, je že res," odvrne inspelc' tor. "Pa kaj ne bi bilo boljše, ^ bi kanarčka vjeli v roko? tem bi šli onemu človeku naproti in tudi bolj gotovo P ' da vam ne bo ušel. Takole b°v napravila. Jaz bom držal za kr ce pri klobuku, vi boste pa z roko pod klobuk in kanarc zgrabili." r> "Saj res, gospod inŠpek ' tako bo še najboljše!" _ ^ Dobro. Inšpektor pritisne^ krajce, policaj pa se P^f^io-z roko, da naglo seže Pod buk. . "Le pazite," ga opominja ^ špektor, "da ga boste dobr varno prijeli." . bu- Policaj približa roko n * ^ ku, potem pa naglo seže P° ^ byk. Pa obstane kot _ °;rektor- izbuljenih oči gleda v insp j ^ ' "Kaj pa je?" ga vpraša ta- ^ "Jej, jej, kaj bo pafaJ kanarčka sem zmastil- Dragocen spomin Tolažba Je za žalujočo družino, kadar so zadnji obredi tako opravljeni, da zapuste za seboj dragocen slikovni spomin na ljubljenega. Skrbna pozornost podrobnostim, moderna oprema in fino trenirano osebje z dolgo izkušnjo nam omogoča, da vršimo take vrste postrežbo. August F. Svetek POGREBNI ZAVOD 478 E. 152nd St. KEnmore 2016 BESEDA IZ NARODA "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER '117 Bt Clair Avenue Cleveland, Ohio _Published dally except Sunday« and Holidays_ NAROČNINA: 2a Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za, Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznafialclh: celo leto, $5.50; pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna številka, 3 cents. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. 0.8. and Canada, $3 00 for 8 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months, luropean subscription, $8.00 per year. Single copies, 3 cents. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Olevelund, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. _ <3_No. 196, Sat., Aug. 21, 1937 20% se plača v gotovini, ostalo na prvo vknjižbo po 6%. Informacije se dobe na Pozor, hišni gospodarji! Rabljeni avtomobili znižani do 25% NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je v Bogu po kratki bolezni preminula naša ljubljena soproga in mama Jennie Pavlin ROJENA TROHA Blagopokojna je bila rojena dne 31. marca leta •1899 v vasi Žalostni vrh pri Prezidu. Preminula je dne 18. julija ob 4. uri popoldne ter bila pokopana iz hiše žalosti po opravljeni zadušnici v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. na Sv. Pavla pokopališče dne 22. julija ob 9. uri dopoldne. Pokojnica je bila članica društva Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ ter članica Slovenske Ženske Zveze, podr. št. 41. Poleg žalujočega soproga, hčerke in sina zapušča tukaj dva brata in dve sestri, v stari domovini pa mater in dva brata. V največji hvaležnosti nas dolžnost veže, da se iskreno zahvalimo vsem sorodnikom in prijateljem, ki so položili krasno cvetje na krsto blagopokojne soproge in mame. Našo zahvalo naj prejmejo sledeči : Družina Joe Troha, družina Matt Troha, družina Joe Medved, družina Mike Pavletich, družina Louis Roje, družina M. Paulin in A. Zust, družina John Rakar, Mr. in Mrs. John Habot, Mr. in Mrs. Peter Dolinar, Mr. Joe Mrgole, društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ, Slovenska Ženska Zveza, podružnica št. 41 in Collinwood Roundhouse NYC Floral Club. Najlepšo zahvalo naj prejmejo darovalci za svete maše,'katere se bodo darovale v mirni pokoj blage duše. Našo najlepšo zahvalo naj prejmejo sledeči: Družina Matt Troha, družina Joseph Troha, neimenovani, družina Louis Roje, E. 200 St., Mr. in Mrs. Blaž Modic, družina A. Pierce, Miss Josephine in Frank Tercek, Mr. John Veber, Mr. John Zust, družina Antonia Zabukovec, Mr. in Mrs. Joe Cekada, Mrs. Jennie Zorko, družina Mike Pavletich, Mrs. Antonija Murn, Mr. in Mrs. Frank Lopatich, Mrs. Mary Kletech, Mr. in Mrs. A. Bartel, družina John Asseg, Mr. in Mrs. Anton Stražišar. Našo najlepšo zahvalo naj prejmejo vsi tisti, ki so dali svoje avtomobile za prevoz spremljevalcev brezplačno na razpolago. Naša zahvala naj velja sledečim: Mr. S. Grant, Mr. M. Troha, Mr. L. Roje, Mr. G. Simetic, Mr. F. Bencic, Mr. K. Foster, Mr. J. Sterziša, Mr. J. Margole, Mr. A. Ogrin, Mr. A. Novak, Mr. A. Pierce, Mr. A. Yerman, Mr. A. Grže, Mr. F. Modic. Najlepša zahvala naj velja č. msgr. V.-Hribarju za ganljiv govor v cerkvi, opravljene zadušnice ter cerkvene pogrebne obrede. Najlepša hvala pogrebnemu zavodu Jos. Zele in sinovi za lepo urejen pogreb, veliko naklonjenost in najboljšo postrežbo. Iskrena hvala sosestram podr. št. 41 SŽZ, za opravljene zadušne molitve ob krsti blagopokojne. Najlepša hvala vsem onim, ki so. prišli pokojno kropit, so pri nji čuli, nas tolažili kot tudi oni, ki so jo spremili na pokopališče k večnemu počitku. Hvala vsem za vse, kar so nam dobrega storili ob času (največje tuge in žalosti v družini. Draga soproga in ljubljena mama. Tvoja pot življenja je bila kratka in zapustila si nas v globoki tugi in jadu ob času, ko bi Te najbolj potrebovali. Trudno klone naše koleno nad Tvojim grobom v mili prošnji k Vsemogočnemu: Daj naši soprogi in ljubljeni mami mirni počitek v tuji zemlji. Žalujoči ostali: John Pavlin, soprog; Olga in John Jr., hčerka in sin. Cleveland, Ohio, 20. avgusta 1937. KRIŽEM PO JUTROVEM Po namiknt UTirnlVm XL Kin "Kako resno in važna gledata v svet! Dostojanstvo njunega poklica jima zre z obraza! In tale mali"—pokazal je na Halef a— "ali ni utelešen policist? Le poglej njegove pretkane'oci in njegov zviti smehljaj! Ali se ne postavlja, kot bi lahko ves svet v ječo vtaknil, če bi le hotel?" Tovariši so se na ves glas nasmejali. Sam pa sem resnobno rekel: 'Motiš se! čisto navadni popotni ljudje smo, tudi mi potrebujemo varstva policije. Toda Prepotovali smo mnogo dežel, ^nogo smo videli in si mnogo lskušali, mnogo več ko sto in sto drugih ljudi. Zato se čisto 'ahko vmislimo v zadevo tiste tatvine. Kdor doma sedi, osta-ne omejen in si ne zna pomaga-' če se mu kaj nenavadnega Pripeti/- "Je čisto res. In—." Ampak tule je večerja!" se je Pfekinil. "Postrezite si, prosim! 0 večerji se pomenimo še ve č! Naj dam tudi konjem krme in v°de? Lepo koruzo imam." Da! Daj jim koruze pa na-r°či, naj jih razsedlajo in polije-Jv° z vodo! Kopel jih je bo osve. že od Odrina sem potuje-ftl° skoraj noč in dan, zdelani »50.'' "Za hišo je ribnik s čisto, te-k°čo vodo. Jih smemo okopati?" "Da! Stori to!" <( Vkljub blatni in nesnažni pl'vi dekli" in vkljub gnoju na ^v°rišču je bil, se je zdelo, mož ^rl človek in dober kmetovalec. °to turških funtov so mu ukrad-1 zadnji obrok lanske žetve, po "ase dobrih 25,000 Din! Vseka-i0r dokaz, da ima obširne to-kfčrte nasade. Bogat človek je , ■ In celo ribnik je imel. Znal svojo zemljo dobro izrabiti, postregli so nam, da kaj akfga v Turčiji na deželi še ni-j^m videl! Mož je znal izbrano j^veti. in tudi nas je imel za •1Ucli, ki so vajeni boljšega živ- 'jenja. Dva snažno oblečena fanta sta ttam prinesla obed, pet velikih, "kusnih, duhtečih jajčnikov, in 11 Jim melone, vložene v kis in P°Per, pa sveže sadje. In pcv ^tregli so nam na belih, snažnih krožnikih,, kar je redkost v Tur-ClJi na deželi! In celo vilice, žli-Ce in nože so nam prinesli! Kandžija je nadzoroval po-sti'ežbo in naročil: "Po jdita pa povejta gospodi-naj da še štiri brisaljke! Na-81 gostje so imenitni možje, ki So videli mnogo sveta! Ne sme-30 se pritožiti, da so bili pri ko-"akdžiji Ibareku slabo postre-zejii!" Torej Ibarek je bilo ime možu, 1 je posedoval celo brisaljke. Prinesli so nam jih in Ibarek poslovil, da poskrbi za ko-Je> Mi pa smo se lotili okusne-j v obeda kakor ljudjq, kj; sel ^ etli in ki že dolgo niso bili ta-0 Pozorno postreženi. k so dobili tovariši brisalj-^ > seveda niso vedeli kam z nji-čat Yprašaje so gledali mene in . ki je tvegal radovedno frašanje: teJ Gospod, kam pa naj denemo e prte? Saj je vendar miza gr njena!" niso mizni prti, Halef." n. iVta ša liah! So morebiti žep- 1 obči ? gaj nimamo nahoda." kim Udi žepi robci niso. S ta-bg 5)rtom se moraš samega se-0ne?°8rniti' da si pri jedi ne WnaZlš obleke. Poglej, kako m naredil!" sta jllah akbar—! Ampak ti-fes ^'"tna gospoda mora biti Prtj 0, nerodna! Hake velike 'n S(} da prinese ped v usta ki i I?11 tem ne pomaže po oble-n productions of outstanding success. But nothing that I can say about his great works would be enough to describe his great love and zeal for the parish. Anthony Zorko Anthony Zorko was born June 2t>, 1916. He received his preliminary education at St. Mary's, Collinwood, from where he graduated in June. 1£29. The following year he entered Cathedral Latin High School and received his second diploma in June, 1933. He was an honor student during his entire four years at Latin. Because of lack of funds Anthony worked a year before he entered John Carroll. During his two years Carroll he attained high scholastic honors. He was to enter Our Lady cf the Lake Seminary this fall as the final step toward becoming a Priestv Among the many things that Tony I has done during his short life are* his outstanding service as an alta* boy, a position. that he had held fo' eleven years. He was vice president of the Holy Name Society during this past year. He was active membfj of the Dramatic Club and the Study Club. Tony was editor of the St. Mary's Spectator and Commentator for the past year and was actios co-editor this year. _ We extend our sincere sympathy t® the immediate relatives and friends oj the deceased. May they rest in pslP8 to znano vitezu gospodu Wulfu D'Arcyju, s katerim je prišla v mesto. Poslali so nemudoma ponj. Prišel je z razbitim okle- : pom in krvavim mečem v roki; pravkar je bil odbil napad na : zunanje trdbe in jih vprašal, kaj želijo od njega. "Radi bi vedeli, gospod Wulf," je rekel patriarh, "kje imaš skrito gospico balbeško princezinjo, ki si jo ukradel sultanu." "Kaj je tebi na tem, gospod?" je vprašal Wulf nakratko. "Veliko, meni in vsem; Sala-din se sploh noče pogajati z nami, dokler mu je ne izročimo." "Ali hoče torej zbor izročiti krščansko žensko Saracenom proti njeni volji?" je vprašal Wulf resnobno. "Mcramo," odgovori Heraklij. "Vrh tega je ona njihova." "Ni," je odvrnil Wulf. "Sala-din jo je odpeljal z Angleškega in ona mu je odnekdaj skušala uiti." "Ne trati nam časa," vzklikne patrijarh nepotrpežljivo. "Izvedeli smo, da si ljubimec te ženske. Najsi je to kakor hoče, Sa-ladin jo hoče imeti in k Saladi-nu mora. Zatorej nam brez na-daljnega odlašanja povej, kje je, gospod Wulf!" "Poiščite si jo sami, gospod patrijarh," je odvrnil Wulf razkačen. "Ni me strah, če govorim resnico," je nadaljeval Wulf, "saj je znano vsem. Povem pa še temu človeku, da je dobro zanj, da je duhovnik, dasi nevreden; kajti če ne bi bil, bi mu razklal glavo, ko se je drznil imenovati gospico Rozamundo mojo ljubimko." Tresoč se od jeze se je veliki vitez obrnil in odšel iz zbo-rovalne dvorane. "Nevaren človek," je rekel Heraklij, bled kakor zid, "jako nevaren človek. Nasvetu jem, da ga zgrabite in vržete v ječo." "Res," odgovori gospod Ba-! lian, ki je bil vrhovni poveljnik v Radi tega je sultan iz- • premenil načrt, peljal svojo vojsko na vzhodno stran in se uta- i boril blizu cedronske doline. Ko ; so kristjani videli, da podira šo- ; tore, so mislili, da je opustil ; oblego in po vseh cerkvah hva- : lili Boga. Ali drugo jutro se je : bela vrsta šotorov pojavila na vzhodni strani in tedaj so vede- , li, da je njihova usoda zapečatena. V mestu jih je bilo mnogo, ki so ise l\oteli podati sultanu in ljuti so bili razpori med njimi in, pa onimi, ki so prisegli, da raje umrjo. Naposled so se dogovorili, da pošljejo odposlanstvo k sultanu. Saladin jih je sprejel v navzočnosti svojh emirjev in svetovalcev. Vprašal jih je, kaj žele, in odgovorili so mu, da so se prišli pogajat glede pogojev predaje. Na to jim je odgovoril: "V Jeruzalemu biva gospica, moja nečakinja, znana med nami pod imenom balbeška prince-zinja, med kristjani pa Rozamunda D'Arcy, ki je pred kratkim pribežala v mesto v spremstvu viteza gospoda Wulfa D-Arcyja, ki sem ga videl hrabro se boriti v vrstah vaših bojevnikov. Izročite jo meni, da nastopim proti njej kot zasluži, potem pa govorimo dalje. Dotlej vam nimam ničesar drugega povedati." Večina odposlancev ni ničesar vedela o tej gospici, le eden, dva sta rekla, da se jima zdi, da sta slišala o njej, da pa jima je neznano, kje je skrita. "Tedaj se vrnite, pa jo poiščite," je rekel Saladin in jih odpustil. Odposlanci so se vrnili in povedali, kaj so opravili pri Sala-dinu. "V tej zadevi," je vzkliknil patriarh Heraklij, "lahko zadostimo Saladinovi zahtevi. Poiščite mu nečakinjo ter mu jo izročite. Kje pa biva?" Nato je eden naznanil, da je condolences The members of the Holy Na»e Society offer their sympathy to the Kozar and Kalin families. Mr. K&"n and Mr. Kozar passed away on Sat' urday, August 7, 1937. special meeting The president of the Holy Nam" Society would like to meet the office^ of the Young Ladies Sodality ai» Dramatic Guild on Monday, Aug«5' 23, 1937. This meeting1 is very urge"1 and the officers are urged to attend communion sunday Sunday, August 22, (tomorrow) j* Communion Sunday for the Name Society Juniors. Members please meet in the church basem®nl at 7:15 A. M. vacationing From Kankakee, 111, comes a card from Eleanore Karlinger, who says she is enjoying her stay in a real hick town. She will also stop in Chicago and Joliet on her trip. merchants' picnic? We wonder if anything is being done, about a Merchants' Picnic for the benefit of our church? did you know that . . • In Connecticut, Good Friday J! usually proclaimed by the governo as a day of fasting and prayer? In 1659 the Colony of Massachusetts passed a law forbidding the eel«' bration of Christmas and that aw offender was fined five shillings? Twenty years later the law was re' pealed_ ,, Holy Thursday is a national holiday in the Philllpine Islands? St. Mary's Spectator and Commentator station yls The tragedy which has left breathless for the last two weeks, one which \ye sincerely hope never t experience again. It still seem« uj' believable that August 1st was th last time the majority of St. Mary® parishioners had seen our dear yT ther Kuznik, and that at our Par'5" Picnic. "The day1 had been beaut"" and merriment prevailed. Father 1® soon after the din ceased to his we' earned vacation, to seek rest. Our God willed that he enjoy bodjjj relaxation for a brief week! *V called him to his eternal reward that day of sorrow, August 7. . Our hearts were touched when " saw other parishes grieving. are such empty things, and his f0' lowers, ourselves, could but echo hea1' felt sympathies. Our minds and hear were too full of grief to express 0 deep sorrow. The days and months we were Prl y ileged to spend in his company be cherished forever in our hear ■ The late Father Vic Virant was e*\ in our conversations, and now th the "pals" are together, we will their memories fresh, and hope carry on the noble work they ha propagated. d Our Sodality has lost its belovc Moderator, but we intend to grow in(|1 a bigggr and better organization « the future, so that his efforts sh» not have been in vain. .e May he send his spiritual guida" to us in our every undertaking! « We wish to thank our neighbor" friends from Barberton, Clevela^j Newburg and Euclid for the ** sympathy at the time of our berea ment. be. We grieve also for our never-to-forgotten friend of the Sodality ™ has gone to sleep the sleep of Pea Anthony Zorko ... ^js His ever present smile and > hearty greetings were our 00"?ig's. and mainstay in many undertake Never did he refuse to help w assistance was imperative. [ed He was the most good-nat "Kid"—the object of many jibes, w" he invariably turned into P1 praises. It is only now that wehjnV^ ize just how much we needed h life has of a sudden become deC, had empty. His hopes and ambitions been a spur to many of us waited dolent followers. Eagerly we * m for him to realize his high ain lr this world. We were proud would-be Seminarian, sincerely d felt the hand of God when It P^f this youngster and bade him ^ oUr We are become resigned J;" Fate, and echo "God willed it. WE WON'T FORGET, AN^ GOD REST THEIR SOULS* wish65 The Young Ladies' SodaW pT0-to announce that the entire soci hflS gram for the month of Aug been cancelled. will be Te regular monthly meeting held August 31st at 8 o'clock Automatic Tuning PHILCO WILLIAM TECUMSEH /„ SHERMAN SEDAJ ... bi morali lasto-vati ta popolnoma nove vrste Philco! Delan za vašo udobnost, z vzdignjeno panelo . . . da se lahko dobi postajo, če stojite ali sedite. En pogled in imate vašo najljubšo posta-I jo ... en, premik in Philco avtomatično tunanje vam jo dobi perfektno. Perfektnost glasu je možna s famoznim Inclined Sounding Board . . . pre-komorske postaje, kot jih zamo-re dati le Philco . . . kabineti krasno izdelani. • Se prodajajo samo z Philco High-Efficiency Aerial, da »e zagotovi najbojSe prejemanje prekomorqfkih postaj. -Vv'^-.V Feb. 8, 1820 A few doors away is the only bridge built on this the home of the Ewing family unique design. Visitors near where William was reared after Zanesville usually take time to his father's death. view the unusual sight Somerset, a short distance east Quickly accessible to Zanesville of Zanesville in the general vi- and Lancaster lie the beautiful and cinity of Lancaster, was the home interesting formations of Ash of another famous Civil War gen- Cave, Old Man's Cave, and the eral. Phil Sheridan, whose famous many caverns that make the sec-ride to rally his troops against tion around Logan the objective of Confederate attack has thrilled a host of Ohioans who find that school boys for generations. their own state possesses spots In nearby Zanesville is the which rank at the top in beauty "Y" bridge crossing the Muskin- and grandeur. Fifteen miles north gum and Tuscarawas rivers in the of Lancaster is beautiful Buckeye heart of the city. It is said to be Lake. Lancaster offers the visitor two glimpses of the early life of William T. Sherman, one of the outstanding leaders of the Civil War. He remains best known for his exploit "Marching Through Georgia" which gave birth to the song, recording the march of his army "from Atlanta to the sea." Sherman's march is commonly credited as the most powerful single influence toward ending the war. On East Main Street is the little |iome where Sherman was born, TUXEDO RENTAL ^ For Weddings and other Occasions ,. Hoža fdeta POVEST IZ DOBE TRETJE KRIŽARSKE VOJSKE Angleški spisal: H. R. HAGGARD Pre vel: I. M. sgg.95 OBLAK FURNITURE CO. 6612-14 St. Clair Ave. HEnderson 2978 mestu, "jako nevaren človek — za svoje sovražnike, to vam lahko izpričujem. V bitki pr i Hati-nu sem videl njega in njegovega Drata, kako sta1 prodrla skozi ce-o saracensko vojsko in videl sem ga v vrzeli na zidov ju. Dal Bog, da bi imeli še več tako nevarnih ljudi!" "Alion me je žalil!" je zavpil patrijarh, "mene in mojo sveto službo." "Resnica ne more biti žalitev," je odgovoril Balian pomenljivo. "Vsekakor je zasebna zadeva med vama, radi katere pač ne moremo zavreči enega naših itak maloštevilnih poveljnikov. Kar se nadalje tiče te gospice, mi cela stvar kar nič ne ugaja--." Pri teh besedah je vstopil sel, ci je oznanil, da je Rozamundi-no skrivališče najdeno. Vzpre-jeta je bila kot novica v samostan devic svetega Križa v Via Dolorosa. "Sedaj1 pa mi še manj ugaja," je nadaljeval Balian, "kajti dotakniti se je, bi bilo bogomržno." Tedaj je vstal drug poveljnik — eden tiste stranke, ki je bila za mir — ter dokazoval, da zdaj pač ni čas biti tankovestnim, ker jih sultan v njihovi stiski sploh poslušati ne bi hotel, dokler mu ne izroče gospice, da jo sodi radi njene krivde. Ker je njegova nečakinja, bi se ji bržkone nič hudega ne zgodilo; pa najsi bo tako ali tako, mnogo boljše je, da se enemu zgodi krivica, ali celo umrje, kakor mnogim. S takimi in enakimi besedami jih je izvečine pregovoril, tako da so se konečno vzdignili in podali proti samostanu svetega Križa, kjer je patrijarh zahteval, da jih puste vstopiti, kar mu seve ni bilo mogoče zavrniti. Prednica jih je sprejela in vprašala, česa žele. "Hči," je rekel patrijarh, "v tvojem varstvu je neka gospica po imenu Rozamunda D'Arcy, s katero želim govoriti. Kje je?" "Novica Rozamunda," je odgovorila opatinja, "moli pred svetim oltarjem v kapeli." Pri tej priči je eden zamr-mral: "Pod svetim varstvom je," a patrijarh je nadaljeval: "Povej nam, hči, ali moli sama?" "Neki vitez jo čuva pri molitvi," se je glasil odgovor. "O! Sem si mislil, da nas prehiti. Tudi je disciplina pri vas bolj ohlapna, če dovoljujete, da udirajo vitezi v vašo kapelo. Ali pel j i nas tja." "Z ozirom na nevarne čase in gospico bodi," je odgovorila opatinja. Kmalu potem so bili v veliki, mračni kapeli, kjer so dan in noč gorele svetilke. Tam pri oltarju je klečala ženska v obleki novic, ki se je z rokami oklepala oltarja. Pred ograjo pa je klečal vitez Wulf nepremično kakor kip ob nagrobnem spomeniku. Za-čuvši jih, je vstal, se ozrl in iz-drl svoj veliki meč. "Vtakni meč nazaj v nožnico," je ukazal Heraklij. "Ko sem postal vitez," je odgovoril Wulf, "sem prisegel, da bom varoval nedolžne pred škodo in božje oltarje pred oskru-njenjem. Radi tega ne vtaknem meča v nožnico." "Nanj se ni treba ozirati," je rekel eden iz družbe in Heraklij je nagovoril Rozamundo: "Hči," je zavpil, "polni tuge te pridemo prosit, da se žrtvuješ za ljudstvo, kot se je naš Gospod zanj žrtvoval. Saladin zahteva tebe kot begunko in sorodnico in dokler te mu ne izročimo, se noče pogajati z nami glede rešitve svetega mesta. Radi tega te prosimo, pojdi tja." Na te besede je Rozamunda vstala in rekla opirajoč se z roko na oltar: "Sama sem se podala v nevarnost in nekdo je dal svoje življenje, da se rešim iz moslemskih rok. Radi tega se ne morem vrniti k njim nazaj." "Tedaj te moramo zgrabiti, kajti naša. stiska je velika," odgovori patrijarh mrko. "Kaj!" je rekla. "Ti, patrijarh | tega svetega mesta, me hočeš s silo odpeljati od Najsvetejšega. Od tukaj so na povelje nepravičnega sodnika vlekli našega Iz-veličarja v smrt in kmalu nato je bil Jeruzalem vzet z mečem. Ali hočete tudi mene vleči od kraja, ki so ga Njegove noge posvetile in me celo v tem oblačilu žrtvovati sovražnikom, ki mi znabiti ukažejo voliti med smrtjo in koranom? če se to zgodi, vas zagotavljam, da bo vaša žr-;ev zaman, da bodo vaše ulice vse rdeče od krvi tistih, ki so me vlekli iz tega svetišča." Nato so se začeli posvetovati; večina pa jih je izjavila, da jo morajo izročiti Saladinu. "Pojdi prostovoljno, prosim te," je rekel patrijarh, "ker te ne bi radi s silo primorali." "Le s silo me boste mogli odpeljati," je odgovorila Rozamun-a. Tedaj se je oglasila opatinja. "Gospodje, ali hočete v resnici to izvršiti? Potem vam povem, da se brez kazni ne bo zgodilo. S to gospico rečem i jaz, da boste poplačali to dejanje s svojo krvjo, znabiti tudi s krvjo nas vseh. Spomnite se na moje besede, ko zajamejo Saraceni mesto in bodo klali vaše otroke." "Odvezujem vas tega greha," je zavpil patrijarh, "če je sploh greh." "Daj odvezo samemu sebi," mu je Wulf prestrigel besedo, "pa vedi, samo eden sem, a imam nekaj moči in izurjenosti. Ako poskusi kdo le dotakniti se novice Rozamunde z namenom, da bi jo odpeljal kot Saladinovo žrtev, predno jaz umrjem, jih je mnogo med vami, lei so danes zadnjikrat videli solnce." "In pridejali tako umor bogo-skrunstvu!" se je Rozamunda oglasila." Gospodje! Pomislite, kaj storite — pa pomnite, da storite vse to zaman. Saladin vam ni obljubil drugega, nego da se hoče pogajati z vami, ako mu mene izročite; saj s tem še niste nič dosegli. Imejte usmiljenje z menoj, pojdite svojo pot, izid vsega pa prepustite božji roki." "Res je," je vzkliknil nekdo: "Saladin ni dal nobene obljube." Tedaj je stopil prednje mestni poveljnik, ki je prišel za njimi v kapelo in je stoječ v ozadju slišal vse, kar se je zgodilo, ter rekel: "Gospod patrijarh, pustite vso stvar; to nam ne fnore prinesti nič dobrega. Ta oltar je najsvetejše in najslovitejše svetišče v celem Jeruzalemu. Ali se hočete drzniti šiloma odpeljati od njega devo, koje edini greh je ta, da je kot kristjana pobegnila Saracenom, ki so jo ukradli z njene domačije? Ali se morete drzniti izročiti jo njim in gotovi smrti, ki jo tam čaka? To bi bil Rozamunda in ihtela, "ali pa sem prav storila ? Ali ne fjTbilo prav, če bi se izročila Saladinovi jezi, če je toliko življenj, s tem morda rešenih? Znabiti pozabi na svojo prisego in prizanese mojemu življenju, dasi bi potem nikdar več ne mogla pobegniti, dokler je kak grad v Balbeku in kak zastražen harem v Damasku. In kaj težko je posloviti se od vseh, ki jih človek tako ljubi," in ozrla se je proti Wulfu, ki je stal oddaleč. (Dalje prihodnjič.) 5T. VITGS HOLS MC leview contributors to interest Fund $5.00: Mrs. Zaletel, John Gornik, Prank Zakrajsek. Mary Legan, Anton Strniša, Henry Frank, Andrej Te-kauc, Leo Belinger, Joe Piks, John Tutii), John Petrovčifi, D. Tomazin, Prank J. Macerol, Anton Basca, Mrs. Prances Leskovec, Mr. in Mrs. John Zakrajsek. , clambake Yes, sir! An honest-to-goodness old-fashioned Clambake right in our own church hall. Clams, savory roasted springers, sweet potatoes, sweet <:orn, bouillon and all the trimmings! . Doesn't it make your mouth water! This clambake is being sponsored for the benefit of the church on Sept. 12 in the church hall, E. 61st St. and Glass Ave. Serving will be from 4 in the afternoon until late in the evening. Tickets are selling for $1.50 and are now on sale. Ask any of the church councilmen for tickets and help sell some. See a councilman after any of the Masses tomorrow. painters All who promised to help are asked to stop down in the church basement on Monday night at 6:30. slovenian day at the great lakes exposition Sunday, August 22nd the Slovenians will celebrate their day at the Great Lakes Exposition. According to the reports, it will be one of the most colorful and spectacular events and parades of the year at the Exposition grounds. The three Slovenian bands "Bled," "St. Joseph's KSKJ" and "St. Lawrence Parish" will contribute the music for the parade. Eleven of our local girls' drill teams in beautiful uniforms and about 150 Slovenian ladies in native costume will comprise the parade. Anyone interested in beautiful presentations should by all means attend the Great Lakes Exposition tomorrow. The parade is to start promptly at 2:30 P. M. from the 17th St. entrance and will wind through the Midway and return to the Streets of the World where a half-hour's program will be presented at the Circle. The program at the Circle will be given at the following intervals: 3:30, 5:30 and 8:30 P. M. You'll have a grand opportunity of hearing Slovenian folk songs, and to see Slovenian folk dances and at each program a drill by one of the teams. Judge P. J. Lausche will deliver the address. The program is in charge ' of Mrs. Albina Novak. - p in memoriam, "Take, O Lord, and receive my entire liberty, my memory, my understanding, my whole will. All that I am, all that I have, Thou hast given me, and I give it back again to Thee, to be disposed of according to Thy good pleasure. Give me only Thy love and Thy grace; with these i am rich enough, nor do I ask for aught besides." * This prayer of St. Ignatius Loyola, founder of the Society of Jesus, truly describes the wishes of the late Father Kuznik and Anthony Zorko. t Father Ludwig Kuznik t Father Ludwig Kuznik was born August 25, 1907. He attained his elementary education at St. Lawrence's parish school. Father Kuznik entered Holy Name High School where he made his secondary studies and after a year at Holy Name he transferred to Cathedral Latin to complete his high school education. Immediately after his graduation from Latin, Father Kuznik entered Our Lady of the Lake Seminary to complete his studies for the holy priesthood. Father Kuznik was ordained a priest by the Most Rev. Joseph Schrembs, Bishop of Cleveland, on the 26th day of May in the year 1934. How hap- py he must have been for on that day he had attained the highest honor that God bestows upon human beings. Needless to say he was ambitious to make a great success of his chosen vocation. Shortly after his ordination the Rev. Father Kuznik was sent to our parish, St. Mary's of Collinwood, as an assistant of the Rt. Rev. Msgr. Vitus Hribar. With him at St. Mary's was a fellow classmate, the late Rev. Victor Virant. The two young priests began their short lives as ministers of God by setting themselves to work on a program which was to include many things to aid our parish in making progress. Their splendid work was interrupted by the death of Father Virant, but the Rev. Father Kuzmik, then acting pastor in the absence of Rt. Rev. Hribar, did not stop the program but worked even mqre fervently to attain the goal set by the two of them. Father Kuznik did splendid work in aiding to remodel the portable and worked as hard as he could to complete the Study Club Room. His earnest co-operation with the Rev. Celesnik and the officers of the Holy Name Society resulted in forming a much better foundation for our Society. His excellent work with the Ycung Ladies Sodality will never be