Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS
mesečno 23 Din polletno ISO Din celoletno 300 Din
za inozemstvo
mesečno 40 Din nedeljska Izdala celoletno v Jugoslaviji 1ZO Din, za Inozemstvo 140 D

S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 stolp, pelll-vrsla mali oglasi po 1'30 in Z D, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2-50. veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din o Pri veC)em □ naroČilu popust
Izide ob 4 zjutraj
razen pondeljko ln dneva po proznIKu
Uredništvo /e v Kopltartevl ulici SI. 6/ff J Rokopisi se ne vrača/o. netranhlrana pisma se ne aprc/emalo * Uredništva telefon št. 2050. upravništvo St. 2328
Rezultat angleških volitev
Delavska stranka je skoraj podvojila število svojih mandatov in si priborila relativno večino, dočim so konservativci izgubili absolutno in si niso mogli ohraniti niti relativno in padli na stopnjo druge stranke. To je prvi jasen rezultat angleških volitev in že v tej suhi kon-stataciji jc tudi pomen volitev.
Ni pa prišel ta rezultat nepričakovano, ker dviganje delavske stranke sc vrši že dolga leta in če je bilo pri prejšnjih volitvah s falzi-ficiranim Zinovjevovim pismom mogoče zavreti nadaljnje prodiranje delavske stranke, je bil sedaj tak poskus nemogoč. Z izmišljotinami ni mogoče več voditi boja z delavsko stranko.
Ni še pri volitvah v četrtek dosegla delavska stranka absolutne večine, kar so nekateri njeni simpatizerji trdno pričakovali, ali nobenega dvoma ni, da je le vprašanje časa, ko bo delavska stranka dosegla tudi to zmago. Gospodarske razmere so v Angliji nad vse težke in samo za brezposelne in za podpiranje revnih mora izdali Anglija na leto skoraj sto milijonov funtov. To slabo stanje pa jc nastalo, ko so vladali Anglijo liberalci in konservativci in ni čuda, če je angleški volivec vedno bolj prepričan, da so krivi teh razmer stranke prejšnjih vlad in če si pričakuje izboljšanje od čisto nove vlade, ki jo more dati samo delavska stranka.
Samo od sebe je tako nastal kljub obstoiju treh strank boj le med dvema skupinama. Na eni strani meščanska skupina, na drugi strani delavska stranka. Čeprav niti delavska stranka ni bila čisto enotna in čeprav so levičarji delali Macdonaldu dostikrat prcglavice, je vendarle bila delavska stranka enotna ter nastopala z enotnim programom. Čisto drugačne so bile razmere v meščanskem taboru. Ko je objavil Lloyd George svoi veliki gospodarski program, ki bi čisto rešil državo od brezposelnosti, so dali konservativci njegov načrt uradno pregledati in v posebni knjigi so potem dokazali angleškemu volivcu, da ni s tem programom nič. Macdonald je tedaj nastopil proti temu koraku konservativcev, ker da je pomenil zlorabo uradne moči in ker je potegnil uradništvo v strankarski boj. Tako sta si meščanski stranki medsebojno jemale ugled in veljavo, dočim je avtoriteta Macdonalda z energičnim nastopom za čistost volitev samo rastla.
Uspeh delavske stranke je dejansko največja zasluga Macdonaldove osebnosti. Povprečen volivec presoja kvaliteto strank po njenih voditeljih. V primeri z Baldvvinom in Lloyd Georgcom pa je bil Macdonald nedvomno najbolj simpatičen. Iz skromnih razmer se je dvigni! z lastno pridnostjo, voljo in sposobnostjo na vodilno mesto v angleški politiki. A ko je prišel na vrh, jc ohranil jasno glavo in se ni dal od sarže premotiti. Ni se pa dal zavesti niti od cenili uspehov, ki jih obeta demagogija in zato ni imel za levičarska gesla nobenega smisla.
Vsled volivnega reda je osebnost kandidata največje važnosti. Zlasti pa še v deželi, kjer imajo ženske volivke veliko večino. Ko so dali konservativci vsem ženam volivno pravico, so sigurno mislili, da bodo ženske hono-rirale to pozornost z glasovanjem za konservativce. Zlasti je bilo to upanje upravičeno, ker so na kontinentu žene volile večinoma konservativne stranke. Kljub temu se je zgodilo pri angleških volitvah drugače in žene niso obvarovale konservativcev pred porazom. Vzrok bo najbrže v tem, ker so delavski kandidati šc mladi in u.larni ljudje, ki so šele na prvi stopnji osvajalcev. Oni so klicarji bodočnosti, dočim morejo konservativni voditelji kazali le na preteklost, pa čeprav na uspešno preteklost. Žene so sc odločile za mlado bodočnost in zato ni niti en delavski voditelj propadel, dočim so pri konservativcih propadli celo ministri!
Nima delavska stranka absolutne večine, da bi mogla sama sestaviti vlade. Lloyd Georg pa sc je žc jasno opredelil za meščansko vlado. Zato je ta vlada tudi verjetna in morda bo v kratkem tudi žc uresničena. Drugo vprašanje pa je, če bo ta koalicija dosegla tudi trajen uspeh in čc ne bo rivaliteta dveh bivših ostrih nasprotnic onemogočila vsako večje delo vlade. Stališče delavske stranke bo potem le šc bolj utrjeno in Macdonald bo mogel brez strahu izvesti svojo namero in obračunati z levičarji svoje stranke, ki bi poskusili motiti njegove račune. Ker bo vsled tega izgubil levičarje, to bo mogel bogato nadoknaditi z nezadovoljneži od meščanskega tabora.
Ni si še priborila delavska stranka absolutne večine, toda je ž.e na sigurni poti. da prevzame po prihodnjih volitvali vladno mesto. Kajti ni samo že najmočnejša stranka Anglije, temveč napredujoča in razvijajoča sc večinska
Informativen list za slovenski narod
Uprava /e vKopItar/evl ul.it. ti * Čekovni račun: C/ubl/ana štev. 10.G50 In 10.349 f? '"'erote, Sara/evošt.7563, Zagreb St. 39.011. Praga In Dunal St. 24.707
Pred vlado meščanskih strank
Miren potek angleških volitev - Delavska stranka dobila 287, konservativna 250, liberalna stranka 50, razcepljeni pet mandatov - 23 rezultatov še manjka, ki bodo v korist meščanskim strankam - Propadli ministri, izvoljeni vsi delavski voditelji - Kraljeva bolezen
London, 31. maja. (Tel. »Slov.«) Ob 19.30 zvečer je bilo od 615 mandatov znan izid v 558 volivnih okrožjih.
Konservativci so dobili 233 mandatov (izguba znaša 128 mandatov), delavska stranka je dobila 275 mandatov (in pridobila 120), liberalci so dobili 45 mandatov (pridobili 7), razcepljene stranke pa 5 mandatov (pridobili 1). Še manjkajoči izidi v škotskem gorovju, na vseučiliščih in oddaljenih krajih v Walesu in v za-zadni Angliji se bodo povečinoma razdelili na obe meščanski stranki. Delavska stranka je najbrž že dosegla svoj višek.
Za liberalce nastane sedaj vprašanje, s katero drugo stranko bodo tvorili vlado. Lloyd George je ponovno izjavil, da nikakor ne bo hotel omogočiti sestave manjšinske vlade socialistov. Na drugi strani pa so že na delu posredovalci za skupno sodelovanje obeh meščan-
sovi proti Levi Astorju, ki jc imel 1. 1924 mnogo tisoč glasov večine. Državni podtajnik v notranjem ministrstvu Henderson jc propadel v severni Angliji. V Wcstminstru sta zmagala vojni minister Ewans in minister za zrakoplov-stvo Sir Samuel Hoars.
Pri liberalcih si dosedaj izguba in dobiček držita ravnotežje. — V Carnarvonu jc zmagal Lloyd George z 9000 glasovi večine. Stranka je pridobila dva odlična svoja zastopnika Herber-ta Samuela in župana v Manchestru Simonsa, dočim od njenih odličnih osebnosti ni propadla nobena.
Konservativci so se najbolje držali v zahodni in južni Angliji in v londonskih predmestjih, kjer so deloma dosegli večine nad 10 tisoč glasov, dokaz, cla je 7 milijonov novih ženskih volivcev volilo popolnoma po lastnem programu, kakor so tudi nastale konservativne
Macdonald,
voditelj del. stranke.
lialdvvin,
voditelj konservativcev.
Lloyd George, voditelj liberakev.
skih strank proti zelo močni socialistični opoziciji.
Delavska stranka je v mestnih volivnih okrožjih zmagala v trikratnem smislu. V njenih volivnih okrožjih so gladko prodrli vsi njeni voditelji in nobeden znan delavski voditelj ni propadel. Izvoljeni so bili nekateri odlični njeni kandidati, ki dosedaj v stranki niso bili organizirani, kakor Tillett, Turncr in sin ministrskega predsednka Baldvvina.
V Manchestru in Salfordu so si zopet pridobili pet mandatov. Ravno tako v glavni konservativni trdnjavi Birmingham pet, v Liver-poolu dva in v Bristolu tri mandate. V Bir-minghamu, volivnem okrožju svojega slavnega očeta, jc bil zunanji minister Chamberlain proglašen za izvoljenega šele po trikratnem štetju glasov s 43 glasovi večine. Delovni minister Titts Maidand je v drugem birminghamskem okrožju propadel, ministra Levil Camberlain in Amery pa sta bila tam izvoljena z veliko večino.. V Bristolu je propadel generalni državni pravdnik Sir Inskip, dalje predsednik prekomor-skega trgovinskega urada Wi!liams s 400 gla-
večine v nmogih konservativnih trdnjavah le radi povečanega števila ženskih volivcev. Tudi delavska stranka se ima zahvaliti velikemu zvišanju svojih mandatov samo volivkam. — Neuspeh komunistov je očividen. Komunisti so zgubili cclo večino vloženih kavcij svojih 29 mandatov. V volivnih okrajih z nad 40.000 volivci so znašali komunistični glasovi med 300 in 2000. Komunistični hospitant delavske stranke, indijski zdravnik Seklatvala je propadel proti oficielnemu kandidatu delavske stranke.
Volitve so se povsod vršile popolnoma mirno po stari angleški tradiciji. Volivnih žrtev je bilo pet, ki so podlegle radi srčne kapi ali radi hude vročine.
London, 31. maja. (Tel. »Slov.«) Poraz konservativcev postaja še večji na deželi in v malih mestih. V Derbyju jc bil izvoljen delavski kandidat Thcmas, ki je kandidiral kot ministrski predsednik delavskega kabineta. Lord Churchill je bil izvoljen proti liberalnemu kandidatu s 5000 glasov večine. Macdonald jc bil izvoljen z 28.000 glasovi v rudniškem volivnem okraju severne Anglije, dočim je njegov sin do-
bil mandat za delavsko stranko v srednji Angliji. Liberalci so dobili nekoliko mandatov v južni in zahodni Angliji. Dedič Rotschildovc hiše James Rotschild jc zmagal v katedralnem mestu Ely nad konservativci. Bakhvin je v svojem domačem volivnem okrožju dobil večino 14.000 glasov. V Cambrigdeu je bil izvoljen poljedelski minister Tuinness. Sir Simons, predsednik indijske ustavne komisije je bil izvoljen s 3000 glasovi večine proti delavski stranki. Sir Robert Horne, kandidat za vodstvo konservativne stranke v opoziciji kot naslednik Baldvvina, je bil s 7000 glasovi večine izvoljen v delavskem okraju v Glasgovvu.
Sedaj je že mogoče razvideti, da niti konservativci niti delavci ne bodo dosegli absolutne večine 308 mandatov.
London, 31. maja. (Tel. »Slov.«) Nepregledni politični položaj sc je še bolj zapletel radi nenadne bolezni kralja, ki sc je v soboto na pikniku zopet prchladil in leži sedaj z vročino v postelji, ker v zadnji kraljevi bolezni sestavljeni državni svet po ustavi nikakor ne tvori takega regentstva, ki bi moglo namesto kralja sprejeti Baldvvinovo deinisijo in poveriti komu drugemu sestavo vlade. Baldvvin bo torej v primeru daljše bolezni krahja, tudi čc ne bo imel absolutne večine, v novem parlamentu pred otvoritvijo politične razprave predlagal, da se najprej sprejme kratek zakon o regentstvu, ki bi predstavljalo popolnoma legitimnega zastopnika kralja. Kraljev telesni zdravnik lord Damp-son se je včeraj z letalom vrnil v London s svojega dopusta v Evropi, da bo zdravil kralja.
Loaidon, 31. maja. (Tel. »Slov.«) Macdonald jc izjavil, da so dosedanji uspehi sijajni. Vlada je izgubila zaupanje dežele. Ženske so povsod glasovale za politiko socialnih reform in svetovnega miru.
London, 31. maja. (Tel. »Slov.«) Ob 9 zvečer je bilo stanje strank sledeče: Konservativci so dobili 250 mandatov (netto izguba 136), delavska stranka 287 mandatov (netto dobiček 125), liberalna stranka 50 (netto dobiček 10), druge stranke 5 (netto dobiček 1). Znani so izidi iz 592 okrajev, ki sedaj že omogočajo končnovcljavno ugotovitev, da nobena od obeli velikih strank ne ho sama sposobna za vlado, temveč da bo morala sodelovati z liberalno stranko, bodisi za sestavo vlade, ali pa za pobijanje ekstremnih odredb ono večje stranke, ki bi mislila, da bo mogla izhajati brez podpore liberalcev.
I)o sednj je bilo izvoljenih 13 ženskih poslancev, dočim jih je bilo v starem parlamentu le 8. Konservativci imajo 3 ženske poslance: vojvodinja Athol, latly Evangh iu ladv Astor. delavska stranka pa jih ima 9.
London, 31. maja. (Tel. »Slov.c) 0 stanju kralju je bilo zvečer izdano zdravniško poročilo: Kralj je imel miren dan in jc nekoliko spal. Njegovo splošno stanje je zadovoljivo.
Drž. pravdnik vstraja pri obtožbi
Dopoldanska seja
Belgrad, 31. maja. (Tel. »Slov.«) Zjutraj ob 8 se je pričelo nadaljevanje razprave proti Puniši Račiču in tovarišem. Nadaljevalo se je čitanje izpovedi posameznih prič, ki so bile zaslišane v teku preiskave.
Vpokojeni kapitan Ivan Grojer je bil med sejo na galeriji. Dalje so bile prečitane izpovedi urednika »Jedinstva« Jovičiča, brivskega pomočnika Rajka Germanoviča. Ivan Pu-celj je izpovedal, da je sedel poleg Pribiče-viča. Vseh dogodkov se natančno spominja, ker si je vse dogodke seje 20. junija zabele-ževal. »Puniša Račič je streljal v kratkih presledkih, premišljeno in hladnokrvno. Uverjen sem, da je obstojal komplot in da jc bil zločin dogovorjen.«
stranka, ki že trdno stoji na tem, da prevzame vlado in da pokaže angleškemu volivcu, čc zna v resnici bolje rešiti krizo, kakor pa meščanske stranke.
Če sc delavski stranki posreči tudi ta dokaz, potem je postala vladna stranka za dolgo dobo let, v nasprotnem slučaju pa bi bilo njeno vladanje le poskus, ki jc tudi ostal samo eksperiment.
Nikola Preka je sedel za dr. Pernarjem. Videl je, da je Račič pomeril najprej na dr. Pernarja, nato pa premišljeno in hladnokrvno na ostale žrtve.
Zanimiva je izpoved zastopnika ministra dr. Kostc Kumanudija, ki jc izjavil, da sploh ni resnična vest, ki se je pojavila v časopisih, da bi bil on kot belgrajski župan obiskal Račiča v zaporu, marveč da je bil samo pri Dra-gotinu Jovanoviču, ki je bil tedaj bolan.
Nato so se čitala različna mnenja o zdravstvenem stanju obtožencev. Zdravniki-izve-denci izjavljajo, da so vsi trije obtoženci zdravi in v polni meri odgovorni za svoja dejanja.
S tem jc bilo dokazno postopanje zaključeno.
Prvi je govoril državni pravdnik dr. Do-brivoj Nikolič, ki je dejal, da nc uvidi potrebe, da bi sc razprava odgodila. S sodnimi ogledi in ostalimi akti njegova tožba ne izgublja na veljavi, niti nc glede krivdne odgovornosti obtožencev. »Zato smatram,« je dejal, sda so vsa dejanja, ki so jih obtoženci storili, dovršena. Zato v celoti vztrajam pri obtožbi in prosim sodišče, da ugodi tožbeni zahtevi.«
Predsednik jo odredil odmor 15 minut. Nato je prvi govoril Slovcncc dr. Ivan Zoreč.
Začel je zagovor v slovenščini, nato pa piešel v srbohrvaščino.
Govor dr. Vinka Zorca
Dopoldanski govor slovenskega advokata dr. Vinka Zorca so zagrebški listi prinesli docela tendcnciozno. Zoreč je govoril v začetku in ob koncu svojega govora slovensko. Med drugim jc izvajal: »Že v prvih otroških letih jc Punišo Račiča učila njegova mati, da je človeku na svetu čast največja dobrina, da čast več velja nego vse drugo matcrijclno blago. Da je Puniša Račič v narodni skupščini pred !i-ccm vsega naroda dovolil, da izgubi svojo čast, bi mu bila zaprta vsa pota, ki ga vodijo v njegov rojstni kraj, katerega tako nad vse ljubi. In to, kar sc jc zgodilo Puniši, sc lahko zgodi tudi vsem drugim. Radi tega si moramo postaviti vprašanje, kaj bi bil napravil eden od nas, čc bi bil v položaju Punišc Račiča in bi imel njegov temperament. Dr. Pernar jc poznal Punišin temperament, ker jc bil dolgo časa njegov tovariš v skupščini. Kot tak je mogel dr. Pernar predvidevati fudi možnost, da bodo Pu-nišo obuvzele take strasti, ki bi ga mogle dovesti do nepremišljenega dejanja. Pozvan po
vseh božjih in ljudskih zakonih od Puniše Ra-čiča, naj se oprosti, ni napravil niti male geste, ki bi zadostovala, da bi bil zmanjšal strasti današnjega obtoženca. Iz pričevanja prič pa vemo, — in vse priče so v tem soglasne —, da dr. Pernar ni napravil niti najmanjše geste v opravičilo. Uverjen sem, da ne delam nikomur krivico, ako trdim, da jc treba vzrok nesreče iskati v postopku dr. Pernarja, ki za preprečitev nesreče ni ničesar napravil.
H koncu svojega govora je dr Zorcc izvajal: »Slavno sodišče! Obtoženi Puniša Račič čuti danes v svojih prsih, da je vse to, kar je napravil, moral storiti, ker ni bilo sile, katera bi ga bila mogla zadržati. Islotako on čuti, da so ga nekateri žc davno obsodili. Toda, kdor ima čisto vest, la se smeje sodbi sveta, čaka glas pravice. Zakon naj bo trd proti onemu, ki je izvršil svoje dejanje zlonamerno. Toda zakon mora biti pravičen, kajti: iustitia est funda-mentum regnorum! Če bi bil Puniša Račič kriv, bi jaz kot njegov branitelj prosil sodišče, naj vzame v obzir vse okolnosti, ki gredo v korist obtožene^ za znižanje kazni. Toda, ker Puniša Račič po zakonu ne more odgovarjati, tedaj morem zaklicati slavnemu sodišču edino to: Slavno sodišče bodi pravično in naj osvobodi Punišo Račiča!«
Za Zorcem jc govoril odvetnik iz Čačka
Kordic
Ta sc je v svojem zagovoru posebno bavil s trpljenjem srbskega naroda med svetovno vojno. Naglasil je, da je bilo trpljenje tako, da jc bilo nadčloveško in da je preseglo moči enega naroda.
Njegov govor jc bil oster. Opisoval je, kak je bil položaj in dokazoval, da pride tukaj v poStev § 54 a).
Predsednik jc odredil kratek odmor. Med zagovorniki jc nastal prepir, kdo bo prvi govoril, nakar je predsednik izjavil, da bo on sam odredil vrstni red, ker sc zagovorniki nc morejo zcdlniti med seboj.
Dobil je besedo zagovornik
Dr. Niholič
V svojem govoru je dejal, da zamerja preiskovalnemu sodniku, ker ni hotel biti ekspe-ditiven, in jc tako mnogo opustil, kar bi bilo . treba ogledati. Tako sc jo opustilo in se sploh ni ugotovilo, ali jc izstrelek, ki je zadel Stje-pana Radiča, bil v resnici izstreljen iz Račičc-vega revolverja. Kritizira priče, ki se dele na priče vladne večine in opozicije. Njim se nikakor ne more verjeti. Tako je skoro da edina priča izjava Puniša Račiča in njegovo priznanje. Bavi se z izpovedjo skupščinskega sluge Borivoje Nedeljkoviča. Apelira na usmiljenje sodnikov. Za svoje delo ne zahteva nobene odškodnine.
Še dopoldne je dobil besedo odvetnik
Dr. Ljubic
iz Knina. Svoj govor je imel napisan. Takoj se
jc videlo, da je govor zelo dolg. Predsednik ga je vprašal, kako dolgo namerava govoriti. Dr. Ljubic jc odgovoril, da bo govoril dopoldne in popoldne ter še jutri dopoldne.
Med njegovim govorom je bilo v razpravni dvorani prccej živahno. Ljubič je govoril o afektu, o transccdentalnosti, o psihozi in podobno. Dejal je, da ima vsaka doba svoje junake. Med vojno jc bil za Hrvate junak dr. Ante Trumbič. Po vojni pa ie bil to za Hrvate polnih deset let Stjepan Radič.
Opoldne jc Ljubič svoj govor prekinil. Predsednik je odredil nadaljevanje za popoldne.
rabil vso zgodovino ne samo njegove osebe same, ampak tudi krofov, v katerih se je Puniša Račič gibal, bodisi kot vodja nacionalnega gibanja, bodisi kot Črnogorec. V tej analizi se je dotaknil črnogorskih običajev iu vobJe govoril o nacionalnih čustvih v naših južnih krajih.
Ljubič je svoj govor prekinil in predsed-uik je odredil, da se vrši nadaljevanje razr
prave jutri ob 8 zjutraj.
Popoldanska razprava
Belgrad, 31. maja. (Tel. »Slov.«) Na po- I poldanski razpravi, ki se je pričela ob treh, , je nadaljeval svoj govor advokat dr. Ljubič. j Ponavlja besede, ki jih je izgovoril že do- j poldne, da je Punišino delo ali delo blazneža ' ali delo svetnika. Sveta jeza je v preteklosti ohranila marsikateri narod pred razsulom. Navaja Mojzesa, kako je razbil svete plošče. Narodu je treba nekaj podobnih aktov, da se zaveda odločilnih momentov v zgodovini Pu-nišin akt je po dimenziji velik. Brez tega akta bi bil narod še dalje razpadal. Dogodek je bil delo usode in Puniša Račič je bil orožje usode. Antinacionalni tisk je ta akt falsificiral ter ga slikal kot dejanje častiljubneža. Jaz pa pravim, da je Puniša branil narodno čast.
Antinacionalni tisk je nazval Punišo hajduka. Tega ne smatram za sramotilno. Prav! Hajduki so branili slavo in čast svojega naroda. Dogodek v skupščini je individualen akt obrambe naroda, veliko delo zgodovinske nujnosti. Puniša Račič je bil v stanju abnormalnega duševnega stanja, ki ga je izzval nenaravni položaj v skupščini. Narodni poslanec ni bil po tedanjem mišljenju navaden človek. Puniša je streljal iz najnesebičnejših motivov. Po stari ustavi je bila koncentrirana vsa moč v narodnih poslancih. Ni bil ledaj on človek kot drugi. On je imel pravico na imuniteto. Imel je pravico in dolžnost, da ščiti državo. »Vsak poslanec predstavlja cel narod,« je stalo v ustavi. To je Puniša Račič tudi vedel. On ni bil mali »jaz«, ampak bil je velik »jaz«, »jaz« nacije, ki naj ščiti državo pred zlom. Prisiljen sem, da ga branim, kot bi bil zločinec, četudi se je on čutil čuvarja države, kot zaščitnika naroda. Ali se ni Puniša Račič včasih, ko je delal, čutil kot javni organ? Zakaj mu visoko sodišče ne stavi tega vprašanja?
Za korake, ki jih je podvzelo ministrstvo pravde, ni citiranega nobenega paragrafa. Čl. 87. stare ustave se nanaša na dela storjena v parlamentu. Sledi: da to sodišče ne bi imelo pravico soditi nad Punišo Račičem. Kaznovati bi ga mogel edinole parlament. Čl. 101. prejšnje ustave predvideva za težje prestopke v parlamentu največ izključenje od treh sej. Za navadne državljane je določena za iste težke prestopke kazen petih let. Poslanec pa odgovarja parlamentu. Nekateri so rekli, da je bila seja prekinjena. Toda Puniša Račič je bil na govorniškem odru. Poslanci so sedeli v klopeh. Predsednik se je dvignil le iz istega razloga, kot bi se bil vsakdo, ker se je namreč streljalo. Ekscelenca minister Grol je izjavil, da je mislil, da se strelja na njega. Na to je mislil gotovo tudi g. dr. Peric. Vsi poslanci so sedeli na svojih mestih, tajnik pa je bil namesto na svojem mestu na stenografski mizi. Nihče ni čul, da bi bil predsednik Perič spregovoril samo eno besedo.
V historijskem dokumentu« je to dejstvo podpisalo 53 poslancev, Svetozar Pribičevič na prvem mestu. Nadalje je g. dr. Perič sam sejal, da je bil še kot predsednik v dvorani. Predsednik pa mora po poslovniku izjaviti, da sejo prekinja. Predsednik mora najprvo opomniti poslance na red, potem šele sme prekiniti sejo Predsednik je bil vznemirjen. To je edina konstatacija. V odločilnem trenutku je Puniša Račič spremenil glas. Usoda ga je vrgla v ogenj. Pavle Radič in Basariček sta šla sama v smrt; kot magnetizem jih je gnala usoda proti govorniškemu odru, kjer je stal Puniša Račič.
Zagovornik zahteva, da se preda ves materijal psihijatrom v preučevanje. Ves dogodek je bil fenomen, bil je posledica desetletne
zablode, konsekvenca atmosfere, ki jc vladala v narodni skupščini. Belgrajsko sodišče je nepristojno. Puniša Račič se je predal sam, toda ne sodišču, temveč ministru za notranje zadeve, ki je bil odgovoren edinole parlamentu.
Ob štirih je predsednik odredil četrturni odmor. Po odmoru je Punišin branilec dr. Ljubič nadaljeval svoj obrambni govor Pravi, da je treba razdeliti . tudi v dobre in zle. — Premalo je samo vedeti, kaj je dobro, treba je tudi dobro delati. Mnogi so imeli srce samo zase, brigali so se za demagogijo, za državo pa ne. Dejali so le, da vsem ni treba mest, da inteligenca sploh ni narod. Ti neprijatelji države so triumfirali. Treba je bilo nastopati proti njim. »Zlo činim da ne spasim svet sveg zla!« je rekel veliki Njegoš, Črnogorec.
Radič je glasoval za Račičev mandat, rekoč, da bi bila sreča za državo, če bi bili vsi Srbi taki. Anacionalni tisk je po dogodku kli-niti najmanjše zveze s činom Puniše Račiča, cal samo enega krivca, Punišo Račiča, da ne bi bil narod videl, kako so delali ti defetisti zadnja leta. Anacionalni tisk je označil te de-fetiste za angelje. Ničesar niso priznavali Niso priznali, da je njih delo leglo zla. 20. junij je pritegnil vse napake nase. Demagogi so morali koncentrirati napade na njega, da se narod ne bi spomnil, kako so mu obljubljali ločitev, kako se bo potem cedilo mledo in med.
Dogodek v skupščini je spravil v kon-sternacijo ves civiliziran svet. Vsi v Evropi so dejali, da je Puniša Račič Črnogorec, da se v Črni gori ceni čast nad vse. Atentati nimajo niti najmanjše zveze s činom Prniše Račiča, ker so premišljeni in vendar je sodišče v Parizu oprostilo morilca Effat paše, češ. da je bil atentator prepričan, da je bil Effat Paša narodov sovražnik. Gospa Taillot, žena francoskega ministra za finance je ustrelila ravnatelja »Figaroja« in vendar je ne cenijo Francozi nič manj nego prej, njen mož je postal minister financ. Ko je bil Puniša Račič v ječi, je prišel k njemu nek domačin in ga poljubil. Ako bi ga smatral za zločinca, ali bi bil to storil? Pravilno bi bilo, predati sodbo črnogorskemu sodišču. Obžalujemo žrtve in njega. Naš narod ni zločinski narod. Račič ni zločinec in zato sodimo motive. V Dalmaciji sem slišal iz ust tako katoliških, kakor tudi J pravoslavnih ljudi vsake narodnosti, da je treba nastopati proti vsem onim, ki napadajo i narod.
Nato odvetnik opisuje jugoslovansko zgo- | dovino od početka Jugoslavije do dogodka v skupščini. Zagreb je postal finančni centrum mlade države, Zagreb, ki so ga Madžari tako 1 izmozgali. Nastala je mržnja tudi proti dru- I gim, ki se je pa umetno gojila. Prava inteli- 1 genca je ostala nacionalna. Ko so to uvideli demagogi, so rekli, da inteligence narod ne rabi. Usodna je postala borba, ko se je pre- j nesel v srce Srbije parlament. Usoda si je izbrala Punišo Račiča. Na tem procesu bi morali braniti Punišo Račiča sami pošteni prečani. Nihče ne more odgovarjati za dogodke, naj- , manj pa Puniša Račič. ker ne nosi za vse dogodke zadnjih let on sam odgovornost. Iz zavisti so napadali ali vendar priznavali, da jih napadeni vodijo. Naš problem je bil v zavisti demagogov. Noslteljica državne ideje pri nas je bila Srbija.
Nato .je predsednik sodišča odredil četrtin ni odmor. Ob pol 6 je Ljubič nadaljeval svoj zagovor. V glavnem se je bavil z analizo nacionalnega čustva Puniše Račiča. Nato je po-
Prostava 100 letnice Frantje Račkega
Zagreb, 81. maja. (Tel. »Slov.«) Jutri in
pojutrišnjem bo Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti svečano proslavila 100 letnico branja Račkega, prvega predsednika Jugoslovanske akademije.
Jutri ob 9 se bodo sestali tuji delegati iu akademiki v palači akademije. Ob 10 bo v spomin Račkega služba božja. Ob 4 popoldne bodo obiskali grob Račkega na Mirogoju. Zvečer ob 8 bo svečana operna predstava v narodnem gledališču. Zvečer oh 10 je slovesna večerja, ki jo priredi predsednik Jugoslovanske akademije gostom.
V	nedeljo ob 10 bo svečana seja, ki jo bo otvoril pokrovitelj Jugoslovansko akademije nadškof dr. Bauer. O Račkem kot predsedniku in organizatorju Jugoslovanske akademije bo govoril Slovenec Avgust Mušič. O Račkem kot zgodovinarju bo govoril Šišič. O jugoslovanski misli Račkega bo govoril Slobodan Jovanovie, predsednik Srbske kraljevske akademije.
Ob 1 popi leiue l>o svečan banket, ki ga priredi pokrovitcU akademije nadškof dr. Bauer.
Udeležbo na proslavi so prijavili številni delegati in gosti iz vse Evrope, zlasti iz slovanskih dežel. Češko akademijo znanosti bo zastopal Jifi Polivka, poljsko akademijo znanosti v Krakovem dr. Kazimir Niczh, bolgarsko akademijo znanosti dr. Vasilije Zlatarski. Slovensko Matico bo zastopal dr. Izidor Cankar, Matico Srbsko dr. Fedor Nikič. Zgodovinsko društvo v Mariboru bosta zastopala podpredsednik dr. Josip Tominšek in Franjo Baš. V imenu srbske kraljeve akademije znanosti pridejo na proslavo poleg Slobodana Jo-vanoviča. dr. Aleksander Belec, dr. Stanoje Stanojevič, dr. Nikola Valič, dr. Svetozar Čo-rovič in dr. Jovan Radonjič.
Pri proslavi bo navzoč tudi nisgr. dr. Bulic, ki je danes prispel iz Splita.
Kot kraljevi odposlanec bo prisostvoval proslavi stoletnice rojstva Pranje Račkega poveljnik IV. armade general Svetomir Matic. Vlado bo zastopal trgovinski minister Mažu-ranič, ki je že prispel v Zagreb.
Novi zakonski načrti
Belgrad, 31. maja. (Tel. »Slov.«) Iz zakonodajnega dela sedanje vlade je omeniti sledeče zakonske načrte, ki so deloma pripravljeni. ali se pa pripravljajo. V ministrstvu za javna dela se je sestavila pod predsedstvom pomočnika gospoda ministra g. Krgeviča, komisija z nalogo, da izdela zakon o ekspropri-jticiji privatnih posestev v dosego državnih in samoupravnih dobrin.
Nadalje je izdelan v ministrstvu za finance načrt zakona o davkih na vozila. Istotako je ministrstvo za finance izdelalo načrt zakona o priviligiranem davku na pomorske in paro-piovbne družbe in to radi tega, ker dosedanji finančni zakoni niso vsebovali tozadevnih postavk.
V	ministrstvu za trgovino in industrijo je drgotovljen zakon o kontroli izvoza. Ta zakonski načrt bo te dni predložen vladnemu predsedniku v podpis in se bo nato izročil vrhovnemu zakonodajnemu svetu v pretres.
Ministrstvo za trgovino in industrijo je nadalje pristopilo k urejevanju novega obrtnega zakona. Ta materija je silno važna za ves obrtni stan cele države. V principu bo najbrže obveljalo svobodno naseljevanje obrtnikov in enakopravnost po vsej državi. Minister bo ta teden izbral iz svojih uradnikov komisijo, ki naj izdela ta zakon.
Doznali smo nadalje, da pri sedanjem zasedanju višjega zakonodaj mi ega sveta z zakonom o zbornicah najbrže ne bo nič. Kakor znano, sta v razpravi dva principa: prvi princip je princip srbijanskih zbornic, po katerem ima vsaka panoga svojo posebno ločeno zbornico; po principu prečanskih zbornic pa bi bile vse panoge trgovine, industrije in obrti združene v eni sami zbornici. Kakor smo doznali, ne bo minister za trgovino in industrijo dr. Mažuranič na obstoječem stanju ničesar spreminjal.
Generalni inšpektorat ministrstva za fi-unnce je izdal razpis, po katerem v bodoče ne bo treba več. predlagati potrdila o zavarovanju valute po členu 16 pravilnika o zavarovanju valute. In to pri izvozu železne rude. Motiv tega razpisa je v tem, ker so skoraj vsi železni rudniki naše države v državnih rokah.
Dne 0. junija t. 1. sc začne v Ljubljani
konferenca z italijansko železniško upravo. — Gre za obračun stroSkov, ki sto jih imeli Jugoslavija in Italija na skupnih železniških postajah med obema državama.
„Nova" verska politika sovietov
»Jzvestija prinašajo veliko izjavo Ryko-va o notranji politiki, ki jo je v imenu vlade in stranke podal na občnem zboru 14. kongresa sovjetov RSFSR. O verskem vprašanju je rekel sledeče:
-Versko strupeno meglo širijo slejkoproj ostanki kapitalističnih slojev: oderuhi na vasi in verižniki v mestu. Krščanstvo je neločljiv del njih duševnosli kakor tudi zahteva po zasebni lastnini. Izrabljajo ta vprašanja v svojem zahrbtnem boju zoper diktaturo prolefa-rijata. Vendar je že dorastlo novo pokolenje, ki je vzgojeno v duhu oktobrske revolucije. Postaja velikanski zgodovinski činitelj, ki iz-preminja značaj dosedanje ljudske kulture. Najboljši dokaz te izpremembe ie novo protiversko gibanje, pri katerem so udeleženi široki ljudski sloji. Kongresu, katerega ste člani, je predloženo novo besedilo ustave naše republike. Notri stoji zapisano: Država hoče vsem proletarcem zagotoviti dejansko svobodo prepričanja. V to svrho se loči država od cerkve, oz. šola od cerkve. Vsakemu državljanu sc prepušča osebna prostost in lahko podpira protiversko delovanje ali katerokoli versko prepričanje po lastnem prevdarku in biez vsakega pritiska.« To pomeni, da ostanemo sicer pristaši pobijanja verskih predsodkov, nočemo pa zoper verstvo izigravati vladnih odredb in politične oblasti. Naša ustava jamči za prostost slehernega verskega prepričanja. Saj obrodi lahko protiverski boj uspehe samo takrat, če je v zvezi z gibanjem ljudskih množic, globokim napredkom splošne izobraženosti ler povečanimi kulturnimi zahtevami. Vsako po vladnih organih izvajano preganjanje in vsake prisilne odredbe na tem področju nimajo nobenih koristnih posledici temveč nasprotno večkrat povzročijo veliko škodo.«
Iz le hinavske izjave je razvidno, da b: sovjeti radi samo nazunaj zbudili videz, kakor da v Rusiji vlada svoboda vesti in vere, v resnici se bo pa cerkev in vera preganjala in tlačila dalje. Neresnica jc tudi, da bi renesansa religije v Rusiji bila zvezana z »ode-ruštvom na vasi«. Nasprotno, religija se zbuja in rasle v moralno najboljših in najbolj zdravih slojih inteligence in kmetskega naroda, pa tudi med delavstvom. Diktatorji v Kremlju bi radi sebe in javnost varali, pa se jim ne bo več posrečilo, ker je svet danes dovolj poučen o resničnih razmerah v Rusiji. Njihove neprestane odredbe v zadevah vere in cerkve so samo znak, kako da se boje religiozne in moralne probuje v Rusiji!
Belgrajske vesti
Danes se je zglasila pri ministrstvu za pro-sveto in pri predsedstvu vlade delegacija rt Novega Sada, obstoječa iz bivšega ministra za agrarno reformo T. Popoviča, novosadskega župana Balugdžiča in pravoslavnega škofa Ire-neja, ki je zahtevala, naj se pravna fakulteta iz Subotice premesti v Novi Sad. V Subotico naj se letos premesti kmetijska šola.
V	ministrstvu za provosodje, oddelek za vojaške grobove, se pripravlja pravilnik, po katerem naj bi se prenesle v domovino kosti na tujih bojnih poljih padlih jugoslovanskih vojakov.
Kakor smo zvedeli, bo predsedstvo vlade enotno za vsa ministrstva določilo delovni čas. Ta določba bo stopila v veljavo dne 1. junija za vse uradništvo in vse urade.
Naša vlada je ob priliki zadnjih konferenc z romunsko delegacijo izročila Romunom protokol, v katerem je točno naštela svoje zahteve, ki prihajajo v poštev pri rešitvi pri obmejnih železniških vprašanjih med našo državo in Romunijo. Odgovor na ta protokol iz Romunije še ni prišel, in se, kakor se zdi, natančno študira.
Danes ob pol 6 se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri so se reševale tekoče zadeve.
Kakor hitro bo izglasovan zakon o invalidih, bo ministrstvo za socialno politiko takoj pristopilo k reviziji invalidov. V ministrstvu za socialno politiko se je pripravilo vse potrebno, da se ta revizija v Sporazumu s komisijo iz ministrstva vojne mornarice čim prej uredi.
V	ministrstvu za socic.lno politiko so do-| bili iz Amerike poročilo, da so se vgnezdili ! med nn:ie izseljei ce različni agitatorji, ki na-' šim naseljencem pretijo, naj nikar ne vložijo
svojega denarja v Jugoslaviji, ker ne bi bil zadosti varen. Ministrstvo za socialno politiko je od svoje str.rni ukrenilo vse potrebno, da se ta neesnovana gonja konča. Istočasno bo ministrstvo organiziralo na novi podlagi pospeševanje vlaganja denarja od strani naših izseljencev v domovini, da bi bili varni pred cksploa-tacijo od strani različnih bank.
Z ukazom Nj. Vel. kralja je imenovan ttniv. prof. dr. Rajko Nahtigal za predsednika stalne izpitne komisije srednješolskih profesorjev v Ljubljani.
Za ministrskega odposlanca pri višjem tečajnem izpitu na škofovi gimnaziji v šl. Vidu nad Ljubljano, je imenovan univ. profesor dr. Radojčič.
Na mednarodni razstavi v Barceloni bo
našo državo in vlado zastopal trgovinski minister dr. Mnžurnnjč, ki bo obenem šef naše delegacije, ki naj se pogaja s Španijo glede trgovinske pogodbe,
Italijanski mornariški program
Pojmi se čistijo
Rim, koncem maja.
Komaj nekaj mesecev je minulo od podpisa lateranskih pogodb in že mora biti tudi italijanskim duhovom, ki jih je ta dogodek predvsem zajel, položaj povsem jasen. Ne samo da loči kraljestvo Italijo od Vatikanskega mesta tisočkilometerska razdalja, kakor Pariz, Madrid, Varšavo od Vatikana, temveč zrušene so tudi domneve o »vatikanizaciji Italije« in predvsem o »italijaniziranju Vatikana«, da rabimo Mussolinijeve besede. Danes mora biti prav tako tudi fašistovsko navdahnjenemu katoliškemu nacionalcu jasno, da ostane fašizem vendarle fašizem, kakor bi moral najbolj zakrknjen framason, ki mu dva-tisočletna zgodovina še ni odprla oči, spregledati, da ostane rimska cerkev to, kar je bila, namreč katoliška, vesoljna.
Če so mogli postaviti vprašanje vesolj-nosti katoliške cerkve edino njeni zagrizeni sovražniki, ne moremo reče, da bi bilo vprašanje »pokristjanjenja« fašizma brez vsake podlage. Zakaj ne bi fašizem odložil svoje revolucionarnosti, svojega poganskega rim-Ijanstva, in se prelevil v državnotvorna gibanja s krščansko osnovo, ko je fašizem že večkrat menjal bistvene točke svojega političnega in socialnega programa, ko so fašistični publicisti pogosto definirali fašizem samo kot »metodo vladanja«, ko fašizem nima lastnega filozofskega sistema? Mussolini sam se v svojih spominih priznava kot katoličana. In vendar »fašistična država ni isto kakor katoliška država. Če je res, da fašizem spoštuje katoliško cerkev, je prav tako res, da se fašizem ne more odreči svoji osebnosti, svoji zgodovinski in idejni izvirnosti.« Citiramo dalje iz nekega velikega fašističnega lista: »Nobena sila na svetu bi ne mogla zapreti fašistične države v meje kakšnega (katoliškega) nauka, četudi vzvišenega in za človeštvo zaslužnega, ki pa ga ni mogoče postaviti za podlago državi, ki črpa iz sebe, iz lastnih sil svoje življenje in svoj razlog za obstoj.«
Čeludi abstrahiramo od Mussolinijeve trditve — ki jo je v svojem' govoru v senatu previduo umaknil — da bi krščanstvo brez pomoči latinske ženialnosti propadlo kakor katerikoli verska sekla, lahko izvlečemo iz Mussolini je vega in papeževega govor več mest, iz katerih zeva globok prepad ir. fašizmom in katolicizmom. Predvsem glede vprašanja vzgoje se stališči cerkve in fašizmu popolnoma križala in cerkev kakor fašizem se. proglašata za nepopustljiva v tem pogledu. »Kakšna demoliberalna vladavina, pravi Mussolini, hi se lahko odpovedala vzgoji uovih rodov. Mi ne. Z nami se v tem pogledu ne da pogajati. Pouk mora pripadati nam; otroke moramo vzgojiti v duhu možatosti, mogočnosti, osvojevalnosti.«
Na to odgovarja sv. oče: »Poslanstvo vzgoje gre predvsem, nadvsein in v prvi vrsti (in-nanzi tutlo, sopratutto, in prinio luogo) cerkvi in staršem po naravnem in božjem pravu in sicer na neizbežen in neodstopljiv način. Država ni za to tu, da vsrka, požre, uniči in-dividna in družino; to bi bilo absurdno, proti-naravno, kajti družina je pred družbo in pred državo... Nikakor tu ne moremo trditi, da je potrebno, koristno, oportuno, da država vzgaja osvojevalce, v osvojevalnem duhu sploh... Ta pot ne pelje do splošnega pomirjenja, temveč do splošnega požara.« Nikdar ne bo cerkev privolila v okrnjenje njene in pravico slaršev do vzgoje in v tem pogledu je nepopustljiva kakor je dve in dve štiri. Pogajala pa se bo, »ker ima poguma pogajati se s samim hudičem, ako gre za to, da se obvarjejo duše večje škode.«
Ne samo da cerkev ne more odobravati osvojevalnega duha fašistične vzgoje, niti fašistične državne ideologije; tako zvanega totalitarizma, po katerem naj bi bila država sama sebi smoter neglede na individualne pravice državljana, ni mogoče spraviti v sklad s krščanskim svetovnim nazorom.
V svojem odgovoru na papeževo izjavo dela Mussolini subtilno razliko med »vzgojo« in »poukom«; pouk nikakor ni državni monopol, pač pa si fašistična država lasti pravico do vzgoje zasebnika kot državljana in tej pravici se ne more odpovedati pod nobenim pogojem. Državljanska vzgoja v Italiji mora biti »bojna« (guerriera). Mussolini torej odločno vztraja na stališču, ki ga je zavzel v svojem prvem govoru, in je v svojih izjavah še bolj precizen. Očividno se ne more odpovedati nekakšni revolucionarni vzgoji mladine kakor ne more razpustiti milice ali fašistov-ske stranke, ker bi sicer fašizem zgubil na udarni sili navznoter in navzven.
Če so med cerkvijo in državo že načelna nasprotja glede vzgoje tako velika, se zdijo tozadevne težave v praksi skoro nepremagljive. Sv. oče sam je v svojem govoru namignil, da ne preostaja cerkvi drugo, kakor da išče »minus malum«. Cerkev želi, da se sedanji Gentilijev učni načrt, ki sloni v bistvu na he-geljanskih filozofskih načelih, reformira v smislu katoliškega nauka, oziroma Tomaževe filozofije. Gre predvsem za predmet »filozofije«, ki se v Italiji poučuje tudi na srednji seli. Mussolini je v senalu delfsko odgovoril, da se v šoli ne poučuje filozofija, temveč zgodovina filozofije, zgodovina filozofov; pn njegovem mnenju ne bo prišlo do spora med filozofijo in krščanskim naukom, ako se bo pouk vršil po Gentilejevini načrtu. Z drugimi
Milan, 31. maja. (Tel. »Slov.«) Italijanska poslanska zbornica je včeraj v nočni seji odobrila proračun za mornarico in zrakoplovstvo. Mornariški državni tajnik admiral Ciriani jc navedel, da znašajo stroški polarne ekspedicije generala Nobila z raznimi reševalnimi ekspe-dicijami in z vrednostjo zrakoplova »Italia« vred 12,292.000 lir. Koncem leta 1932. ali začetkom 1933 bo obnovljena vsa italijanska mornarica, ki bo imela 6 novih križark po 10.000
Novi Youngov načrt
Kakor smo že poročali v včerajšnji številki, je bil na konferenci strokovnjakov vendar le dosežen sporazum o višini nemških reparacij. Komunike o tem sporazumu sc glasi:
»Strokovnjaki upniških držav in nemški strokovnjaki so se že pred nekaj dnevi izjavili, da sprejmejo anuitete v višini 2050 milijonov mark, kakor jih jc predlagal predsednik, čeprav so obstojala z ozirom na nekatera vprašanja razlage še nesoglasja. Ta nesoglasja so r,cdej razčiščena in ustvarjena je razlaga, ki jc I sprejemljiva tako za upnike, ko za Nemčijo, j toda vendarle pod pogojem, da pride še do sporazuma glede nepojasnjenih pridržkov, o katerih je še treba sklepati.«
Sporazum je bil dosežen vsled energičnega nastopa predsednika Owena Younga in pa vsled ozira na angleške volitve.
O komunikeju samem pa je treba omeniti. Nemci so zahtevali, da se sprejmejo njih pridržki. Našla sc je pot, ki bi mogla privesti do sporazuma. Za nekatere pridržke sc išče še primerna formula, glede železnic jc rešitev na vidiku in ravno tako glede višine reparacij, ki bi bile transferno zaščitene.
V glavnem obstoji novi Youngov načrt, ki stopi v veljavo dne 1. septembra, v tem:
Do 1. septembra mora Nemčija še nadalje plačevati anuitete po Dawesovcm načrtu, kar bo dalo petkrat po 208 milijonov, to je 1040 milijonov mark. K temu pride šc 150 mili/ -"" iz industrijskih obligacij, ki zapadejo v ;nc-secu avgustu.
Od 1. septembra 1929 do 31. marca 1930 1 ima Nemčija še plačati 742.8 milijonov. Da pa bo nemško proračunsko leto v skladu z repa-racijskim, se stisne Youngov načrt od 37 let na 36 let in sc zato zvišajo tudi anuitete od 35 do 40 milijonov mark. Povprečna anuiteta, proračunjena na 37 let, ostane nespremenjena 1988.8 milijonov.
Za prihodnjih deset let jc določena višina nemških plačil takole:
1.	anuiteta od 1. septembra do 31. marca 1930 742.8 milijonov mark.
2.	anuiteta 1707.9,
3.	anuiteta 1685,
4.	anuiteta 1738.2,
5.	anuiteta 1804.3,
6.	anuiteta 1866.9,
7.	anuiteta 1892.9,
8.	anuiteta 1939.7,
9.	anuiteta 1977,
10.	anuiteta 1995.3,
11.	anuiteta 2042.8 milijonov zlatih mark.
Nato se še nadalje dvigajo anuitete, toda
v bolj počasnem tempu in dosežejo 2300 milijonov, nato pa prično od 25. leta dalje zopet padati.
Komunistični izgredi
Varšava, 31. maja. (Tel. »Slov.«) Pri otvoritvi splošnega poljskega kongresa strokovnih organizacij jc skušal vdreti na kongres neki komunistični poslanec s 00 pristaši, ki so bili izključeni iz organizacij. Oddanih je bilo 20 strelov, s katerimi je bilo ranjenih več oseb.
Velik korupcijski škandal
Moskva, 31. maja. (Tel. »Slov.«) Pred kratkim je bil v Astrahanu odkrit velik korupcijski škandal, s katerim je kompromitiranili nad 200 oseb, med njimi 90 mestnih nameščencev in 40 članov stranke. Razprava o tem se bo vršila javno v velikem monstre-procesu, da se eksempla-rično kaznuje nedostojno življenje uradnikov in pristašev stranke, radi katerih trpi stranka in sovjetski aparat.
Bethlen v Madridu
Budimpešta, 31. maja. (Tel. »Slov.«) Ministrski predsednik Bethlen je danes zvečer s svojega posestva odpotoval v Madrid, kjer bo ob priliki zasedanja Društva narodov ostal dva tedna in kjer namerava voditi važne zu-nanje-politične razgovore.
Dunajska vremenska napoved. Hladno, izpremenljivo vreme, severni vetrovi.
ton, 6 križark po 5200 ton, 12 razvidnih ladij po 2000 ton, 24 torpednih rušilcev in 24 podmornic, v rezervi pa še 3 križarke in 25 torpednih rušilcev. Državni tajnik za zrakoplovstvo je navajal, da se jc prispevek vlade za civilno aviatiko v treh letih zvišal od 35 na 68 milijonov lir. Storilo se bo vse, da si Italija zopet pridobi rekord v višinskem in trajnem letenju.
Preohret v procesu proti dr. Juhi
Praga, 31. maja. (Tel. »Slov.«) Kakor se poroča iz Bratislave, je bil včeraj proti kavciji 200.000 Kč izpuščen iz preiskovalnega zapora tajnik slovaške ljudske stranke Mach, ki je bil aretiran obenem z dr. Tuko. Računa se s tem, da bo sedaj izpuščen morda iz zapora tudi dr. Tuka. Vsekakor je zanimivo, da je Tukov zagovornik dr. Galla sporočil preiskovalnemu sodniku, da se v interesu pospešitve procesa odreka zaslišanju vseh nadaljnjih prič, ki jih je navedel dr. Tuka. Kakor navaja list »Slovak«, se je to storilo zato, da bo državni pravdnik imel priliko končno dogotoviti obtožbo, »če bo sploh prišlo do vložitve obtožbe«. Kakor je razvidno iz tega destavka, smatra list, da sploh ne bo prišlo do obtožbe dr. Tukc. Češkim listom sc v tem oziru javlja iz Bratislave, da se je slovaški ljudski stranki za njen nadaljni obstanek v koaliciji obljubilo, da se Tukov proces potlači.
Po belgijskih volitvah
Po velikem uspehu v 1. 1925. so upali socialisti, da dosežejo pri nedeljskih volitvah še večji uspeh in da bo ostala vlada pri volitvah v manjšini. Ta račun so volitve temeljito prekrižale, ker mesto uspeha so doživeli socialisti težak neuspeh.
Pred štirimi lcli so pridobili pri volitvah deset mandatov in imeli tako v parlamentu 78 poslanccv, kolikor so jih imeli katoliki, ki so bili do ledaj najmočnejša belgijska stranka. Prvi rezultat nedeljskih volitev jc, da so socialisti izgubili to vodilno meslo in da so sc morali zopet umakniti katolikom. 2e dosedaj jc sigurno izvoljenih 74 katolikov in le 72 socialistov.
Še večji neuspeh ko socialisti pa so doživeli komunisti, ki so po nedeljskih volitvah v Belgiji skoraj čisto odigrali. Preokrct na levo je tako ustavljen in Belgija sc vrača k mirnemu konsolidacijskcmu delu.
Drug pomen nedeljskih belgijskih volitev jc v tem, ker jc utrdil sedanjo vlado. Vsled napredka demokratov jc vladna koalicija znatno utrjena in njena večina okrepljena. Zato jc skoraj gotovo, da ostane sedanja vlada Jaspar-Hymans nespremenjena. Od nekaterih strani je bila sicer izrečena želja, da bi sc drugo leto, ko bo praznovala Belgija stoletnico svoje neodvisnosti, zopet obnovila velika koalicijska vlada kakor leta 1927., ko je vlada katolikov, liberalcev in socialistov izvedla valutno reformo. Malo verjetno pa je, da bo ta želja tudi uresničena, ker je stoletni jubilej le zunanji dogodek, ki nc poseže v življenje, posebno pa nc v tej meri, da bi pre-drugačila voljo volivcev. Na nedeljskih volitvah pa je belgijsko prebivalstvo jasno in odločno izreklo svojo voljo, da naj ostane sedanja katoliško-liberalna vlada.
Močno so napredovali pri nedeljskih volitvah tudi flamski nacionalisti, ki celo upajo, da dobe v senatu štiri mesta, dočim niso sedaj imeli nobenega. Njihov napredek jc razumljiv in je v zvezi s splošnim razvojem evropskega ljudstva, ki vedno bolj brani vse obstoječe narodne individualnosti.
V miru in redu so minile belgijske volitve in zlasti s svojim rezultatom dokazale, da sc vedno bolj konsolidira gospodarstvo Belgije.
Razprava o nemških predlogih
Pariš, 31. maja. (Tel. »Slov.«) Za razpravo o nemških pridržkih sta sc ustanovili dve komisiji, v katerih so delegati vseh udeleženih držav. Prva komisija bo razpravljala o transferu in o modalitetah plačil, druga pa o mobilizaciji nezavarovanega dela nemških anuitet, o kritju zadnjih 22 anuitet, o stvarnih dobavah, železniški hipoteki in reparacijski banki.
Pariš, 31. maja. (Tel. »Slov.«) Belgijski ministrski predsednik Jaspar je odpotoval v Pariš, očividno v zvezi z razpravo o nemških pridržkih in posebno zato, da še zadnjikrat poskusi rešiti vprašanje nemških medvojnih mark v Belgiji v belgijskem smislu.
Moskovska kongresna bilanca
Moskva, v drugi polovici maja.
V	zadnjih mesecih so se vršili v sovjetski uniji številni kongresi komunistične stranke in raznih organov oblasti. Na teli kongresih so govorniki podajali bilanco dosedanjega obnovitvenega dela in razvijali svoje načrte za bodočnost. Proti svoji volji so morali sicer priznati, da preživlja gospodarsko življenje izredne težave in da te tudi v bližnji lMxločncsti še no bodo prestale, vendar pa so kljub temu slovesno poveličevali veličino sovjetskega obnovitvenega načrta.
Manj optimistično pa so široke množice., ki položaj presojajo mnogo bolj kritično in realno. In naravno. Povprečen človek vidi samo ozek del življenja in zato nima pregleda o preteklosti in bodočnosti. Zanj so na vse zadnje merodajne le prilike na živilskem trgu in zato razlaga tudi pojave javnega življenja s trpkimi resnicami, ki mu jih prinaša vsakdanje življenje. Za komunistično voditelje so seveda te težave le »malenkosti«, s katerimi se je vredno baviti le toliko, kolikor morejo biti povod za vznemirjevanje delavcev i:i strankarske množice. Za nje imajo vedno večje težave aprovizacijo le prehoden pomen, ki pa bi mogle ovirati izvedbo socialističnega reda. Je to znan predsodek voditeljev in ki izvira od zaljubljenosti v marksistično ideologijo.
Iz šc odmevajočih kongresnih govorov je slišali triumf sovjetskih mogotcev, da sta državna trgovina in industrija čisto v rokah sovjetske vlade in da se od te strani nimajo sovjeti nič bati. Pri tem pa čisto zamoleujejo trajen boj, ki ga morajo voditi s kmetskim probivalstvoni in čigar posledice so že danes tako močne, da tudi prisilno zbrano žito ne zadostuje za prehrano in morajo sovjeti uvažati žito iz tujine. Ni lo ni pomagalo, da so sovjeti povišali ceno žitu, kmet smatra kljub temu uradne cene le kot prisilne in kot nezadostne. Zato pa se jo docela ponesrečil poskus sovjetskih organov, da bi spravili skupaj dovolj žita, pa čeprav je bil načrt izdelan zelo skrbno. Toda trg se jo izmuznil iz sovjetskega prisilnega jopiču naravnost z elementarno silo. V vsej deželi so se pričeli izgredi proti krajevnim komunistom in zadel jih je pravi teror kmetskih množic. Odpor kmetov se je pokazal tudi pri volitvi sovjetov. Videlo se je, da se kmeti upirajo sovjetskemu gospodarstvu iz nagona, da pa še ni njihov odpor tudi organiziran.
Posledica vsega tega pa je, da ui več v sovjetski Rusiji politika merodajna in odločilna, temveč da je v ospredju vsega zanimanja gospodarski moment. Komunistična vlada zavisi danes od izpopolnitve gospodarskega načrta. Trg jc spravil gospodarski aparat v nered, mesto da bi gospodarski aparat obvladal trg. Težave s preskrbo mest ne izvirajo v pni vrsti od slabo organizacije razdelivnega aparata, temveč iz dejstva, ker država ne obvlada več trga, kar je predpogoj sovjetskega gospodarskega načrta. Kot edin lek proti temu stanju pa vidijo sovjetski mogotci v tem, da bi postalo prebivalstvo nedostopno za paniko. Niti 110 mislijo pa na to, da bi postavili svoje gospodarske metode na zdravo podlago.
V	zvezi s leni razvojem je vredno omeniti, da se opaža v zadnjih mesecih za kulisami Stalinovega tabora misel, da treba uvesti zopet prisilno razdeljevanje živil, kakor v časih vojne. Ironija usode je v tem, da morajo najbolj odločni nasprotniki Trockega komaj pol leta po njegovem izgonu segati po istein sredstvu, radi katerega je bil Trocki izgnan. Šc pred kratkim se ne bi nihče niti upal govoriti o metodah vojnega komunizma, ki predlaga ravni te prisilne odredbo na živilskem trgu. Toda danes je vedno močnejša želja, da se trg sploh odpravi, ker se drugače sovjetski vladarji sploh ne znajo pomagati proti eloinen-tarnim silam trga.
Ne motijo se sovjetski voditelji, če se ne boje v bližnji bodočnosti razočaranj in nepri-lik ua polju industrializacije. Tem bolj pa se motijo, če mislijo, da je mogoče kar premol-čati in prezreti težave, ki izhajajo iz konflikta s kmetijstvom. Kmetijsko vprašanje je danes izhodišče za vse gospodarstvo Rusije in ludi za sedanji režim v Rusiji.
To je najmočnejši odmev sovjetskih kongresov in obenem najbolj prezirana stran njih bilauce.
Velik potres
London, 31. maja. (Tel. »Slov.«) V argentinskih provincah Bucnos Aircsa in Mendoza je bil snoči velik potres, katerega središče jc bilo v mestu Atuel, kjer jc bilo ubitih 20 oseb, nad 60 ranjenih in je mesto radi požara skoro popolnoma uničeno. Podrobnosti šc niso znane, ker so zveze s temi kraji poškodovane.
Potresni sunki so dosegli celo mesto Santi-ago de Chile. Niso pa tam napravili nobene škode več. Potresna opazovalnica v Santiagu smatra, da je bil protres posledica vulkanskih izbruhov v Andih, ki so jih opazovali že od ponedeljka.
Atentat na Habibulaha
London, 31. maja. (Tel. »Slov.«) Reutcr poroča iz Pcšavarja, da je v nedeljo v Kabulu na vojaški paradi pred Habibulahom eksplodirala bomba. En vojak je bil ubit, več pa ranjenih, emir sam pa je ostal nepoškodovan.
besedami rečeno, Mussolini hoče ohraniti Gentilejevo šolsko reformo, »ki je avtorju v neoporečno čast in se je izvrstno obnesla.« Tako je Mussolini označil Gentilijev učni načrt v svojem nagovoru na kongresu italijanskih filozofov še dan po govoru v senatu; ob tej priliki je tudi poveličeval Kanta, ki je v filozofiji lo, kar Michelangelo v slikarstvu. Shakespeare na odru, Beethoven v glasbi. Značilna je še Mussolinijeva izjava, da more verouk, ki ni v srednji šoli obvezen, poučevati edinole država.
„Hrvat" prenehal izhajati
Zagreb, 31. maja. (Tel. »Slov.«) Danes popoldne je prenehal izhajati dnevnik »Hrvat«. Konzorcij, ki jc izdajal list, javlja, da list ustavlja radi velikega deficita, ki znaša en milijon 500.000 Din. »Hrvat« je izhajal po vojni kot nadaljevanje »Hrvatske države«. Ustanovil ga je dr. Lorkovič skupno z dr. Surminoni in španičem.
Naročajte .Slovenca*]

/ /
aj/e novega
Koledar
Sobota, 1. junija: Fortiuiat, Juvencij.
Ljudstvo stavt
zaslužnega učitelja
Sv. Trojica pri Moravčah.
Na kvaterno nedeljo je bil mični griček Sv. Trojice ves v pomladanskem majniškem veselju in razkošju, cerkev krasno ozaljšana, stolp v narodnih zastavah, topiči so grmeli daleč naokrog in zvonovi so veselo oznanjali veliko cerkveno in ljudsko slovesnost Praznik Sv. Trojice je bil — in po slovesni službi božji slavnostno odlikovanje našega priljubljenega in tudi velezaslužnega šolskega upravitelja v p g. Korn. Iglica, odločno krščanskega moža. Zbrala se je ogromna množica ljudstva in pod milim nebom v lepi naravi pred cerkvijo mu je pripel g. okrajni glavar dr. Ogrin red Sv. Save V. vrste na zaslužna prsa. Čestitali so narodnemu krščanskemu učitelju g. okr. glavar in Sol. nadzornik Iskrene besede polivale in priznanja so mu spregovorili še tudi drugi njegovi tovariši in prijatelji.
Popoldne pa se je v spomin 33 letnega delovanja g. Iglica pri Sv. Trojici ustanovilo Katoliško prosvetno društvo in knjižnica. Ustanovni občni zbor se je vršil na prostem pod Ostankovim kozolcem in nad 200 zborovalcev je z zanimanjem sledilo govorom prol. dr. Kožica iu Mazovca. Pristopilo je takoj 105 članov k društvu. Za predsednika je bil izvoljen Viktor Orehek, in za tajnika Avgust Le-štan, šolski upravitelj.
Po ustanovnem obfinem zboru sla se vprizo-rili dve igri in dve krasni deklamaciji.
Cela slavnost je potekla v najlepšem redu in harmoniji. Narod se je proti večeru veselo in zadovoljno razhajal na svoje domove.
Lepše Sv. Trojica ni mogla proslaviti delovanja in 33 letnega učiteljevanja g. Korn. Iglica kot /. ustanovitvijo Katol. izobr. društva. Naj bi društvo krepko delovalo!
„Moje ime je dohtor Črnivec"
ali: ponesrečena goljuiija.
ježica, 31. maja.
Prišel je onidan pred larovž mlad gospod, elegantno, po najnovejši medi je bil opravljen. — pa je potrkal na vrata. Vljudno se je mladi kavalir predstavil gospodu župniku: »Dovolite, doktor Cer-nivec je moje ime!« In je potlej obiskovale lepo pripovedoval, kako je pravkar dovršil študije na neki nemški univerzi, sam dr. Korošec in gospod knezoškof ljubljanski sta ga podpirala z denarjem, ker je ubog. pa priden, pošten in dober človek ter ga oba gospoda in še mnogi drugi poznajo in cenijo itd. Je domačin, doma z Ježice, zato se je prišel predstavit, ker ga gospod župnik gotovo še ne pozna, ko ni še dolgo tukaj, on pa se je več ko 10 let mudil v tujini in študiral, pridno študiral... Dolžnost ga je tedaj vezala, da se ob povratku zgla-si pri gospodu, zlasti še, ker spet odhaja; mora namreč takoj k vojakom.
Tako je pripovedoval vrli mladenič in župnik ga je poslušal; verjel mu je tembolj, ker je v fari res par rodbin z priimkom Cernivec. H kon. u se je «gospod doktor» spet vljudno poslovil, češ, da mora kupiti še neke knjige; v to svrho bi rabil nekaj denarja — kaj ko bi mu gospod posodil 150 dinarjev.
■ No. toliko lic morem, 100 Din Vam pa že posodim!« je verjel dobri gospod in mu je res izročil stotak
Po odhodu pa je gospod župnik podvomil v pošteno • 'gospoda doktorja*. Vzel ie klobuk, stopil za njim. Pred «Carom > je čakal «doklor» na omnibus. župnik ga je pozval, da bi stopila v hišo, če ga kaj poznajo. »O seveda, koj v oni-le hiši me poznajo, pri «Caru» pa ne. Pa nimam časa zdajle,
Dragiša Boričič:
Okovani bor
Limska dolina je bila del nekdanje Ra-ške, kos zemlje, ki je radi starih naselbin in narodnostne svojevrstnosti prebiVavcev bil skoro največji njen ponos. To je predel, kjer so se Srbi najbolj zgodaj naselili in kjer so bili položeni prvi temelji srbski srednjeveški državi. Zato je limska dolina bila ena od osrednjih pokrajin države Nemanjičev, ki je skozi več stoletij vršila veliko naloge državnega, političnega, ekonomskega in kulturnega razvoja. Zato je po limski dolini toliko spominov na državo Nemanjičev, bodisi v pesmi ali v legendi, v ustnih izročilih in v ostankih materijalne kulture. Vse lo je še živo in sveže, ko da je nemanjiška država včeraj propadla, ko da suženjstvo ni bilo dolgo celih petsto let in ko da vse to ni skozi stoletja izročilo pozabi vse spomine na preteklost.
Ko človek hodi skozi dolino Lima. občuti, kako težka usoda je zadela naš narod, ko so Turki vdrli na Balkan, cela stoletja podirali in v bolni suženjski jarem kovali narod, in kat je bilo najhuje, ga svojim odtujevali in i/, krvnih bratov vzgajali krvnike.
Najbolj boli lo surovo suženjstvo, če človek razgleduje razvaline po limski dolini. Od •.Vnncoa začetka, od Plava in Gusinja, po bre-_ovil te najdaljše reke v Sandžaku; po gozdovih, po poljih, po hribih, na pečinah, povsod sama razdejanja samostanov, prenoče-vališč, cerkva, dvorcev.
Najbrže zato, ker so ti kraji bili srce države Nemanjičev, a jim je bil s prihodom Turkov od usode zadan težek udarec. Razdejana je bila ta zemlja in njegova duša se izživlja v globokih spominih.
Na kamen je navezana la duša, na limske bregove, na gozd, na zidovje, in kamor pridete, vam kažejo cerkvice, porušene stene,
glejle, omnibus je žc tu!« 2upnik jc nato zahteval legitimacijo — joj, kakšna smola: kakor nalašč sem jo pozabil doma!« Ja, pa jo prinesite, potlej bom pa dal denar, sicer ga kar brž vrnite. Sicer..« S težkim srcem je gospod «doktor» segel v žep in župniku vrnil posojeni stotak. Potlej jc odšel peš proti Ljubljani, — bil je gotovo popolnoma suh.
Slovenski grobovi v Franciji
A u m e t z, 28. maja.
Dvoje težkih nesreč je zadelo ta mesec slovenske rudarje v Aumetzu.
V nedeljo 5. maja je smrt nepričakovano iztrgala iz naše srede gospo Genovefo Šubelj, ženo bivšega predsednika in kapelnika Slovenskega lamburaškega društva. Doma iz Zagorja, je 32 let delila usodo slovenske Izseljeniške matere. 12 otrokom je dala življenje. Neverjetno nesrečen slučaj je hotel, da je končala njeno življenje krogla iz puške lastnega sina. ki ga je posebno rada imela, kakor tudi on njo. Prestreljena ji je bila žila do-vodnica in je bila brez izgube krvi takoj mrtva. Pokopal jo je slovenski gospod župnik ob asistenci domače duhovščine. Njen pogreb je bil eden izmed najlepših v Aumetzu. Željno je hrepenela po domovini in se je nameravala udeležiti romanja, ki se pripravlja, kakor slišimo, za avgust. Pa je pred časom poromala v večno, boljšo in lepšo domovino.
Nadalje je pred včerajšnjim umrl in je bil danes pokopan Franc P o ž e n e 1, doma iz Godo-viča, star 35 let. Pred dobrima dvema mesecema je šele prišel sem v Francijo Že prve dni pa je v jami tako nesrečno padel, ko se je hotel umakniti kosu rude, ki se je luščil iz stropa, da si je zlomil križ. Po nekaterih težkih tednih ga je smrt rešila nadaljnjega trpljenja. Pokopan je bil v Algrange, kjer počiva že več naših, umrlih v najlepših letih. Slovensko delavsko društvo je prišlo z zastavo, da se poslovi od njega, pevci so mu zapeli dve žalost inki, gospod župnik pa mu je, kakor običajno, govoril za slovo. Zapušča ženo in dveletno dete. Na tovariša, ki je bil skupaj z njim prišel v Francijo, je naredila nesreča tak vtis, da je na mestu pustil delo in se vrnil domov.
Naše mnenje je, da je postalo v tujini mnogo naših ljudi Se vse bolj nesrečnih kakor ubogi Franc Poženel in je mnogim tujina več vzela, kakor more vzeti človeku smrt Ubogo primorsko ljudstvo, ki v trumah potuje v Argentino in Francijo! Pa ludi za naše ljudi, bi bilo v duševnem in telesnem oziru mnogo bolje, ko bi našli svoj kruh dema.
Hop! Nazaj v luknjo!
Ljubljana, 31. maja.
Danes se je na ljubljanski sodniji zgodila mala senzacija, ki pa je za povzročitelje kakor za gledalce ostala zaenkrat brez večjih posledic. Na sodišču imajo namreč že delj časa priprtega nevarnega ptička; Simon Radiu je njegovo spoštovano ime. Preiskava zaradi dejanj, ki jih ima na vesti, je bila te dni zaključena ter se je danes pred senatom deželnega sodišča vršila proti Simonu javna razprava. Bil je obsojen ua 5 mesecev težke ječe; sodniki so mu v kazen všteli tudi preiskovalni zapor. 2e čez en mesec, 31. junija bi mož kazen presta!. To bi bil Simon že nekako prenesel; v enem mescu bi ptiček že zapustil kajbico — ko... Ta nesrečni »ko«! Sodišče je namreč obenem s kaznijo zapisalo na list papirja tudi dodatek, da se ima Simon po prestani kazni v Ljubljani izročiti še sodišču v Zagrebu, da potlej še ono ž njim'postopa in uredi zadeve. To pa je ptička do dna potrlo — Bog ve, kakšni grehi ga še teže, da bi zanje moral odgovarjati v Zagrebu? — in sklenil je, da kar koj slrči na svobodo, pod milo, solnčno nebo ... Sklenjeno, storjeno!
Ko je Simon zapustil sodno dvorano v prvem nadstropju in je paznik zapiral vrata dvorane, je
prazne marmornate sarkofage v razvaljenih cerkvah, nudijo vam bogvekje najdeno, z roko pisano knjigo; povedejo vas h kamenu z vklesanim napisom, s prstom vam kažejo na skalo in pečino, kjer so pustinjaki in svetniki živeli aH jetniki mrli za svobodo.
Tako se človek v teh krajih počuti ko v ozračju zgodovine, spominov in se ne more iznebiti vsega preteklega, kar ga obkroža.
Ko je za zadnje vojske slikar Ljuba Iva-novič prihajal v Berane iti ko je par kmetov iz Azan, vasi na desnem bregu Lima med Beranami in Belim Poljem, videlo, da slika stare razvaline, so ga dolgo prosili, da bi jim naslikal okovani borovec na njihovem pokopališču. Radi bi si ga na sliki ohranili. Zato ker jim je za turškega suženjstva prinašal srečo.
»V železje je vkovan, da ga Turki niso posekali.«
Napotili stno se, da si ogledamo borovec v železju.
Po dveh urah hoje smo se vzpeli preko holmov v reber in se ustavili pod gorskim grebenom na osamelem pokopališču, čez katerega je široko pčl svoje veje stari borovec in metal svojo ogromno in težko senco čez grobove, ko da bi mrtve varoval mrzlih deževnih kapelj, črnih jesenskih vetrov in strele in da bi s čudežnim šelestenjem svojih vej pel bolno pesem pomrlim in pobitim Srbom Azancem, ki z Bog vedi kolikimi ranami tu spe in počivajo od težkih dni hlapčevanja, zdihov in obupanosti, ko so radi svoje nemoči tlsčanili tujcem.
Ko smo stopili v njegovo hladno senco, ml je bilo ko da sem pod kupolo ogromne cerkve in razumel sem, zakaj so paganl s ponosom ljubili in oboževali velikansko drevo.
Okrog so bila polja zrelega žita. Daleč nekje so se risali robovi gozdov, belil se je Lim, se dvigale strme rebri iu prav v ozadju
mahoma sunil po hodniku in po stopnjicah doli. Paznik seveda urno za njim. Simon skače v skokih po stopnjicah, zdolaj pa je od razburjenja celo zmešan: neve, kam bi? Zgubil je orijentacijo, nemara | je celo res pozabil, kje se veu pride. Za hip sc zdi, | da bo stekel v spodnjo, porotno dvorano — pa sc vendarle zadnji hip zave ter se ves zmešan požene ven, na proslo... Pa okoli vogla v Cigaletovo ulico, luira, svoboda je tu! Ampak ptiček je ni dolgo užival: koj v Cigaletovi ulici so ga obkolili ljudje, ga zgrabili — amen. prišel je gos|xid paznik: — »Hej, falot, te žc imam; kar lakoj nazaj v luknjo!« je dejal. In res je prijel Simona vljudno pod roko, pa sta šla nazaj v kajbico. Simon žalosten in potrt, sklonjene glave, paznik pa vesel po'eg njega. Ljudi pa se je tam okoli od sile nabralo, skoro bi bilo Simona postalo sram, da se mu je pobeg tako zanič obnesel... In da se mu smeje in zija vanj in za njim toliko radovednih ljudi!
Milostljiva gre na velesejem
Takoj po kosilu se je pričelo: milostljiva je vstala, stojiila k omari in odločno izjavila: Danes gremo na velesejem! Samo obleči nimam kaj!« Gospod možiček je zagodrhjal, da se boli prlleže popoldanski počitek, na velesejem pa da se splača iti takole okrog pol devetih zvečer, toda milostljiva je zacepetala: »Danesl Sedaj gremo!- Družinski gospodar se je podal, kakor se to spodobi.
Mahnili so jo skozi Tivoli: Ni treba, da vsakdo vidi, da gremo brez avtomobila na velesejem!« je razlagala hčerka Malči. Pri glavnem vhodu pa to vsak opazi.
Že v prvem paviljonu, v katerega so zavili, so naleteli na avtomobile. Same krasne limuzine! Malči je prekipevala navdušenja: »Če bi imeli takle avto! Vsem sošolkam bi se pobesil nos!« Milostljiva pa se je že kar pričela pogajati z zastopniki in poizvedovati za ceno. Gospod je nekaj mendral z nogami, govoril o pomanjkanju kapitala, o teh večnih obrokih in — mižal, da še njega ne premoli skušnjava. Z nekoliko večjim zanimanjem je gledal poljedelske' stroje, milostljiva in Malči pa se nista mnogo zmenili zanje. Ogledali so si Še razne tehtnice, ure in druge mehanične izdelke, toda obe dami sta ves čas zrli nazaj
Romali so od paviljona do paviljona. V oblačilnem paviljonu se je gospodu silno mudilo naprej, iriilostljivi in gospodični hčerki pa prav nič. Hm, vse je treba natančno ogledati, pomislite take lepe stvari in taka izbira. Gospodu se je zdela cela večnost, ko ju je čakal pri izhodu.
Najboljše pride na zadnje! Vsi trije so jo mahnili v paviljon s pohištvom. Ti prebrisani Šentvidci! Kake stvari so razstavili! Malči je bila ginjena, gospod se je vedno vsekaval in si pozorno ogledoval vsak listek, na kateri je napisana cena, z milostljlvo pa se je godilo nekaj čudnega. Od samega poželjenja po tolikih lepotah ji je priSlo slabo: naslonila je glavo na soprogovo ramo in za-šepetala: »Pojdimo odtod! Na zraki« Tako so tudi storili, ali razstave pohištva niso mogli pozabiti.
Pri perutninarski razstavi so se pomudili dali časa. Malči se je trudila preSteti, če je umetna koklja res izvalila točno petdeset piščancev, kot je zapisano zraven. Gospod je poizvedoval, če so čopaste japonske kokoši prišle na velesejem naravnost z Japonskega, gospa pa je ugibala pred veliko kletko, kaki ptiči so notri, ali lnbudi ali gosi. Gospa je še potožila, da tako lepih jajc, kot so na razstavi, ni dobiti na ljubljanskem trgu, vsa lepša jajca gredo baje v Nemčijo, k nam pa le taka, kot so sedaj razstavljena pod napisom: »Neuporabno za izvoz.«:
Gospodu je imponirala Slamičeva »mašina«, tista, pri kateri gre na eni strani notri živ prašič, na drugi pa že lete hrenovke ven, vsaj tako je tam nekdo razlagal.
Gospa si je že malo opomogla od pohištva in jeze radi ljubljanskih jajc. Zato je ugodila tihi želji gospoda sopioga, ki mu jo je prečitala z oči. Zavili so jo v oni senčni kotiček, tja, kjer je zvečer še živahnejše, in sedli za mizo.
Gospa je tedaj ujela sumljivi hčerkin pogled. Pri sosednji mizi je sedel mlad zamorec in veselo kazal svoje bele zobe. He, ta zamorec, v Šiški je baje že nekaj deklet postalo nesrečnih radi njega, toliko jim je všeč. zmeni pa se on baje ne za nobeno. Manj sreče pa ima pri ljubljanskih mladeničih debela zaniorka in še celo gospod je pripomnil: »No, če ni bolj luštna, še nje ni bilo treba.« Milostljiva je podelila obema, Malči in mo-žičku oster ukor: »... jaz se zgražam!«
Zjutraj so čitali doma časopis: »10.000 obiskovalcev na velesejmu.« Gospa je pripomnila: »Na če ne bi bilo nas treh včeraj, pa bi jih bilo samo 9997!« Nemara je imela prav. m.....................................................................................a
je bilo videti ogromno silhueto Komov in na njih solnca sijaj.
Zraven borovca zid. Približali smo se. Dobro sla ohranjeni dve vrsti lepili, pravilno tesanih kamnov. Tudi nekaj velikih plošč, podobnih onim s starih rimskih grobov, je tam.
' Poglejmo napis,« pravi eden od kmetov.
Na veliki, dva metra dolgi in petintrideset centimetrov široki plošči, stoji; »:.. v Kristusa verujejo.« Potem tri dolge vrste pisanih črk. Zlahka je brati »kralj« iu besede »in nisem bil premagan.-.. To je najbrže nad-grobnik. Katerega kralja? Odkod je prinesen? Cegave roke so klesale te besede? Molči črni bor, molči kamen, le poletje obsipa z vročim solncem gozdove in polja zrelega žila. Človek čuti, da je nekaj temnega pred njim, kar ljubi, a ne more razbrati, in ko mrtviči oko z dolgim napisom, ga zaboli glava in v srcu ltolue zob časa, ki nam je skril toliko skrivnosti.
Morda je napis vzet iz kake listine, morda je bil kje nad vratmi vklesan. Kdo bi vedel ?
Kopiral sem napis, da bi ga poslal na univerzo, Ivanovič pa je risal borovec.
Tudi temelj velikega krstilnega kamena so mi pokazali. Dobro je ohranjen, kakor tudi sveta miza iz tesanega kamena.
»Naš stari borovec si oglejte,« mi reče slar kmet, »ki so ga še Ozriniči zasadili.«
Deblo ima šest metrov v obsegu, a visok je borovec toliko, da zakriva cel gorski greben na horicontu. Ves je vkovan v železje. Turških sekir so ga hoteli rešiti in so stoletja zabijali žeblje vanj. Danes je za dva človeka visoko ves v Zebljih. Takoj ko je nov lub prekril zabite žeblje, -o /V/.iuiri šli in zabijali nove, tako da je. danes deblo ko železni steber. Tuintam štrle glave posebno velikih žeb-liev iz delila in so podobne velikim črnini madežem na skorji.
Bog ve. koliko železje so z-tbili vanj. 1 pravi kmet. Milivoje Vukajlovič. >Ga zabili
Zahtevajte v vseh špecerijskih trgovinah
Zasedanje ljubljanske porote
Ljubljana, 31. inaja.
Kakor smo že poročali, se v prihodnjih dneh prične drugo letošnje zasedanje ljubljanske porote. Zasedanje bo topot trajalo neobičajno dolgo, ker je skupno razpisanih 14 razprav.
Prvi dan zasedanja v ponedeljek, 3. junija bo porotnemu sodišču predsedoval dr. Kaiser, drž. odvetništvo pa bo zastopal dr. Fellaher. Ta dan bosta dve razpravi, obe radi uboja. Zagovarjal se bo najprej Škrjanec Anton, ki ga brani dr. Oblak, potem pa Pogačar. Leopold, katerega zagovornik je dr. Stare. V torek, 4. junija bosta lakisto dve razpravi: prva proti Franc Rekarju radi trajne težke telesne poškodbe (zagovornik dr. St. Tominšek); potem proti Ivan Medenu (zagov. dr. Lokar) radi goljufije. Senatu predseduje ta dan svetnik okrožnega sodišča Mladič, drž. odvetništvo zastopa v prvem slučaju dr. Felaher, v drugem sodnik Javoršek. V sredo,
5.	junija predseduje poroti podpresednik deželnega sodišča Keršič drž. odv. zastopa dr. Lavrenčak. Razpravljalo se bo o znanih tatvinah na kelodovru v Zalogu. Pred porotniki se bodo radi teh tatvin zagovarjali Jeriha Ivan, Rant Andrej in Paternoster Andrej, dočim pridejo ostali obdolženci pred redni senat deželnega sodišča. Branitelji omenjenih treh so gg. dr. Treo, dr. Kandušek, dr Jerič. V četrtek,
6.	junija bo stal pred porotniki najprej Jerančič Ivan radi goljufije; za teiu Bregar Ciril radi tatvine. Senatu predseduje dr. Gradnik, drž pravdništvo zastopa v prvem slučaju sodnik Javoršek, v drugem pa dr. Felaher. V petek, 7. junija bosta na dnevnem redu dva slučaja: Oplotuik Rudolf in Lampe Maks se bosta zagovarjala radi ponarejevanja kovanega novca po 2 Din, odnosno radi razpečavanja istih. Drž. pravdnika zastopa sodnik Javoršek. Po tej razpravi se bo zagovarjal Petek C. radi uboja. Obtoženca brani dr. Žirovnik, drž. pravdništvo pa zastopa dr. Felaher. Senatu ta dan predseduje dr. Kranjc. V soboto, 8. junija predseduje poroti dr. Gaber. Pred porotniki se bo branil najprej Čepelnik Emil radi hudodelstva tatvine, česar ga v imenu za-Kona dolži zastopnik drž. pravdnika, sodnik Javoršek. Isti dan se zagovarja še Grčar Janez radi trajne težke telesne poškodbe. Drž. pravdništvo zastopa dr. Felaher. V ponedeljek, 10. junija pride pred poroto Praust Franja radi hudodelstva goljufije. Senatu ta dan predseduje sodnik okrožnega sodišča g. Antloga, drž. pravd, zastopa dr .Felaher. V torek, 11. junija je zadnji dan zasedanja. Vrši se kot zadnja, ena najzanimivejših razprav porote. Pred porotniki bo namreč stal berač Zdešar Franc, ki je ob-dolžen, da je pred leti premišljeno umoril in oropal Jero Severjevo, posestnico iz Savelj, s katero se je skupno napotil na sejem v Lukovico ter jo potem v samotnem gozdu umoril. K razpravi je vabljenih kar 39 prič ter vlada za razpravo, ki jo vodi dr. Kaiser, veliko zanimanje po vsej ljubljanski pa vse tja skozi do Lukovice.. Baje govore proti obtožencu zelo močni indici, jasnih dokazov za umor pa seveda ni. — Zadnji čas je bila razpisana še ena razprava proti Gregorin Adolfu radi hudodelstva požiga. Dan te razprave še ni določen, bo se pa najbrže vršila v ponedeljek, 11. junija mesto druge razprave, ki je odpovedana.
-.-i!««
in ohranili. Glejte, tu so ga nasekali, pa ga niso mogli podreti«; in nam pokaže škrbino v deblu, kamor je padla sekira; razkazuje nam, a v glasu mu je nekaj otožno bolnega, ko da nam je razgalil lastno rano. »Ali strela ni nikoli udarila vanj, čeprav je tako visok. Sam Bog nam ga je varoval.«
Potem je pravil o Popovičevi rodbini iz Azana, ki je dala sedemindvajset duhovnikov in šest samostancev, in o trpljenju njihovem.
»Tu je grob Petra Azanca.c ln pripoveduje njegovo zgodovino. To je njihov znani junak, ki je dolga leta hajdukoval, požigal begovske gradiče, preprečil tlačanstvo v Ažurnih in bil velik strah onim, ki so trpinčili ubogo rajo.
Potem je dolgo pripovedoval o trpljenju v preteklosti.
Poleg polomljenih kanienitih križev smo sedeli. Težke, črne veje okovanega borovca so visele nad nami. Spodaj v podnožju rebri je brzel skoro usahli potok. Polje je mimo ležalo v solucu. Na meji med dvema njivama sla peli dve pastirlci. Po cesti ob obronku gezda je spal mrtev prah. Pot je bila pusta. Povsod molk. Samo nad eno, od njiv z vrelim žitom je visoko v ozračju plul lačen jastreb. Nekaj rdečih makovih cvetov je gorelo na sosednji njivi, ki je težko dihala pod žarečimi klasovi. Dan je bdel nad poljem, nad krajino.
A tni pod borovcem smo molčali in čutili njegov sen. Ko junak je stal tu sredi pokrajine. Roke sužnjev so ga oko vale v urah trpljenja, ko prebodeno srce ni smelo pokati, ko so solze tekle na skrivnem. Črni železni oklep so mu oblačili, da bi mogel kljubovati človeškim rokam. Pri življenju so ohranili lo ogromno bitje, ki črno sredi polja nemo in svečano stoji, in njegova ležka senca lega čez nas in čez grobove. Solnce ga koplje v zlatu, mu objema vejevje in ko kepa belega snega trepeta ua kosu mramorja v črnem zidu.
(Iz srbščine Tone Potokar.)
Suetouno volno o živita slikah
vidite, ako posetite boj- |f g|g lV|Sn| IU dne 1. in 2. junija
noigro I\f!.6&HOKljn ob 20 uri na Kodeijeoeni. - Predprodaga vstopnic pri „Orient", Dunajska cesta 14.
Osebne vesli
it Seton \Vatson, ki je prišel te dni v Slovenijo, kakor smo poročali, se je na praznik v spremstvu člana našega uredništva odpeljal na Bled, v petek zjutraj je pa odpotoval iz Ljubljane v Zagreb.
•k Poročil se je danes zjutraj na Ježici g. Franjo Strah, sotrudnik »Slovenca« z gospodično Marjeto Strah iz Mengša. Želimo mladima poročencema obilo sreče in božjega blagoslova!
it Iz vojaške službe. Po službeni potrebi so odrejeni za poveljnika 1. čete zrakoplov-nega bataljona kapetan II. razr. Oton Filipek; za vršilca dolžnosti poveljnika 402. eskadrile zrakoplovni kapetan II. razr. Zdenko Gorjup; za vršilca dolžnosti poveljnika 272. eskadrile zrakoplovni kapetan II. razr. Franjo Pire; za pobočnika 2. zrakoplovnega polka zrakoplovni kapetan I. razr. Gustav Koračin; na službo v štab poveljstva zrakoplovstva zrakoplovni kapetan I. razr. Oskar Umek; na šlužbo v štab 2. zrakoplovnega polka zrakoplovni kapetan I. razr. Erih Kos; na službo v 1. zrakoplovni polk nižji zrakoplovno-tehnični poslovodja IV. razr. Anton Cegnar; na službo v zrakoplovno-tehnični zavod zrak. kapetan I. razr. Josip Ulčakar; nižji zrakoplovno-teh-nični poslovodja IV. razr. Ivan Simončič, Franjo Kovaržik in Ivan Butkovič in nižji zrakoplovno-tehnični poslovodja III. razr. Ivan Pi-pus; za poveljnika 8. čete 8. pešpolka peh. kapetan II. razr. Stanislav Kajfež; za veterinarja 14. topniškega polka veterinarski kapetan I. razr. Franjo Brauner; za vodnika 1. tehniškega bataljona železniškega poveljstva in-ženjerski podporočnik Anton Komel in na službo v bregalniško konjsko bolnico veterinarski poročnik Franjo Zoreč.
it Imenovanja na trgovski akademiji. — Minister trgovine in industrije je imenoval za ministrskega delegata pri završnem izpitu na trgovski akademiji v Ljubljani gosp. profesorja P r e s s 1 a. Za ministrskega delegata pri završnem izpitu na nautieni akademiji v Kotorju je imenovan ravnatelj ljubljanske trgovske akademije dr. B o h m.
Ostale vesti
it Zaostalim. Nekateri naši naročniki so prezrli poravnati naročnino še nekaj časa za nazaj. Uljudno prosimo, naj nam s točnim plačevanjem olajšajo delo v upravi. Položnico — če je nimaš — kupiš lahko na pošti ter napiši nanjo številko 10.650.
ic Birmovanje v lavantinski škofiji. Od 1. do 12. junija se vrši birmovanje v slovenj-bistriški dekaniji po sledečem redu; 1. junija pri Sv. Mihaelu v Črešnjevcu, 2. junija v Laporju, 3. v Majšpergu, 4. v Makolah, 5. v Stu-denicah, 6. v Poljčanah, 7. v Spodnji Polskavi, 8. v Slov. Bistrici, 9. pri Sv. Venčeslu, 10, v Tinjah, 11. pri Sv. Martinu na Pohorju, 12. pa na Zgornji Polskavi.
ic Orlovski izlet v Prago. Veliki župan ljubljanske oblasti nas obvešča, da ga je ministrstvo za kmetijstvo in vode s svojim razpisom z dne 21. maja 1929 Br. 13.715-1. pooblastilo, da lahko dovoli svojim uslužbencem iz resora omenjenega ministrstva izredni desetdnevni dopust zaradi udeležbe na orlovskem taboru v Pragi v času od 1. do 10. julija t. 1., toda samo kolikor bodo to službeni interesi dopuščali. Vse uslužbence resora za kmetijstvo in vode, ki so sc priglasili za zlet in so podrejeni velikemu županu ljubljanske oblasti, pozivamo tem potom, da nam zaradi preskrba dopusta pošljejo svoje osebne podatke. — Pripravljalni odbor za svetovaclav-ski orlovski izlet v Pragi.
ic Naraščajski dnevi ob priliki Svetovac-lavskih orlovskih slavnosti v Pragi bodo teden dni pred glavnim orlovskim dnem. Mladci in Mladenke, ki se želijo udeležiti naraščaj-skih dni v Pragi, naj to sporočijo nemudoma na naslov: Jugoslovanska Orlovska Zveza v Ljubljani, Ljudski dom. Tc prijave moramo imeti najkasneje do dne 9. junija 1929. Nara-ščajniki bodo odpotovali v Prago pod nadzorstvom 27. junija 1929. Točni čas odhoda se bo še objavil. Vrnili se bodo skupaj z ostalimi udeleženci 10. julija 1929. Prispevek za pot-nino in oskrbo znaša 500 Din. Ta prispevek mora vsak naraščajnik, ki prijavi svojo udeležbo, plačati tudi najkasneje do 9. junija t. 1. Poznejših prijav in prijav brez vplačila gore-njega zneska ne bomo vpoštevali. — Pripravljalni odbor.
it »Ilustracija« štev. 5. Z ozirom na to, da je prva številka »Ilustracije« izšla šele februarja in da bo moglo letos iziti polno število 12 številk, sta se konzorcij in uredništvo »Ilustracije« odločila, da izdasta velesejmsko številko izven termina, ki jo prejmejo vsi naročniki, ki so že poravnali vsaj delno naročnino. Velesejmska (5.) številka »Ilustracije« izide danes v soboto z izredno pestro vsebino in bo popoldne na razpolago v vseh trafikah, knjigarnah in na velesejmu. Priporočamo, da si jo vsakdo nabavi. Posamezne številke po 10 Din. Uprava »Ilustracije«, Ljubljana, Kopitarjeva 6-II.
ic Pri bolečinah v želodcu in črevih ter prebavilih navaja vporaba naravne »Franz-Josef« grenčicc prebavila k rednemu delovanju in s tem olajša prehod hranil v kri. Zdravniška strokovna mnenja povdarjajo, da se jc pokazala >Franz-Josef«-voda posebno koristno pri ljudeh, ki se premalo gibljejo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in specer. trgovinah.
* Uradniške razlike. Po odloku ministrstva za finance ,oddelka za državno računovodstvo in
proračun z dne 17. maja 1920, D. U. Br. 80.877, ho izplačajo iz monopolnega posojila razlike v prejemkih za čas od dne 1. oktobra 1928 do dne 30. aprila 1924 tudi vsem državnim uslužbencem, ki so bili prevedeni in razvrščeni ik> zakonu o civilnih uradnikih jn ostalih državnih uslužbencih a so bili pozneje odpuščeni iz državne službo ali pa so dali ostavko na državno službo. — Vsi taki nekdanji držnvni uslužbenci morajo predložiti finančni direkciji slične prijave, kakor so bile predpisane za upokojence, zlasti pa navesti točen svoj naslov.
ic Francosko odlikovanje jugoslovanskoga učenjaka. Te dni je bil v Parizu odlikovan z redom legije časti dr. Mibajlo Gj. Jovanovič, šef laboratorija slovitega francoskega učenjaka dr. Fourmiera. Dr. Jovanovič, doma iz Niša, si je kot dermatolog pridobil mnogo odličnih zaslug pri pridobivanju seruma proti spolnim boleznim ter je najodlič-nejši sotrudnik dr. Fourmiora.
ic Opozorilo, Zavod za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani naznanja, da poslujejo na razstavi za čas velesejma v higienskem paviljonu sledeči novoustanovljeni oddelki: 1. Kuhinja za dojenčka in. malega otroka prireja vse vrste hrane za otroke pod strokovnim vodstvom in daje pripravljeno hrano občinstvu v poskušnjo. Urana se kuha vsak dan od 10 dop. in od 4 pop. dalje. Pripravljena hrana je interesentom brezplačno na razpolago. — 2. Oddelek za otroško perilo po najnovejših krojih, kjer se dobijo tudi kroji otroškega perila. — 3. Oddelek za zaščito odraslega in otroka. Ta oddelek je popolnoma nov in nam nudi bogato zalogo poučnih predmetov iz zdravstva, gospodinjstva in gospodarstva. — ltazven tega so odprli še mnogi oddelki iz otroškega zdravstva.
■k Stalna higijenska razstava na velesejmu v Ljubljani predvaja danes film -Bela kuga. v šestih delih ob 11. in 10. uri. — Ob 17. uri pa predava srezki zdravnik dr. Zivko Lapajne o temi -Obramba in lečeuje tuberkuloze Predavanje pojasnjujejo filmske slike.
ic O pomenu in delu Rdečega križa bo predaval v nedeljo ob 10 v Radiju g. Josip Skalar, računski svetnik iu predsednik nadzornega odseka Rdečega križa. Tudi to predavanje je v zvezi z nabiralnim dnem Rdečega križa, ki se vrši v nedeljo dne 2. junija. Cenjeno občinstvo naj so potom Radija prepriča kaj je Rdeči križ, kakšno delo vrši, kaj namerava izvršiti v prid našega naroda. Prepričani smo, da bodo vsi cenili to delo in radi podprli delo Rdečega križa z gmotnimi sredstvi.
-k Okrajno učiteljsko društvo wi litijski okraj nima radi nastalih zaprek svojega zborovanja 2. junija t. 1.
ic Vreme je v petek ob 8 zjutraj bilo v Ljubljani: večinoma oblačno. Barometer 761.8, toplomer 27° C. Od četrtka nn petek je padlo 13.2 mm dežja. — V Mariboru jo bilo dežja celo 17 mm, toplomer 23° C, burja. V Zagrebu dežja 13 mm, poloblačno, toplomer 27" C, barometer 762.3. Po
Ljubljana
Nočna služba lekarn.
Drevi vršita nočno službo: Picroli na Dunajski cesti in Bakarčič na Sv. Jakoba trgu.
O »Hlahol« v Ljubljani. V četrtek popoldne so prišli v Ljubljano pevci češkega pevskega društva »Hlahol Vinohradsky«. Ljubljanska pevska društva so jim priredila slovesen sprejem na kolodvoru, zvečer pa se je vršila v restavraciji »Zvezda« intimna večerja. Včeraj so si gostje ogledali Bled in ostalo Gorenjsko. Danes zvečer se vrši v unionski dvorani koncert »Hlahola*. — Po 47letnem neumornem delovanju na glasbeno-umetni-škem polju prihaja >Vinohradsky Hlahol« drugič v naše kraje. Prvič je bil pri nas na Slav-čevem jubileju pred 25. leti, drugič koncertira nocoj v veliki unionski dvorani. Zbor nastopi s 70 članicami in člani pod vodstvom dirigenta Karla Šejna. Izvaja težak umetniški repertoar pa tudi prelepe slovaške narodne pesmi v izvrstni kohcertni obdelavi. Zbor uživa v Češkoslovaški velik sloves in ga prištevajo k najboljšim češkoslovaškim pevskim zborom. Občinstvo opozarjamo na ta koncert in ga vabimo k nocojšnjemu koncertu, cla tako pokaže svoje zanimanje za češkoslovaško zbo-rovo petje. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni, od pol 8 dalje pa v veži pred koncertno blagajno. Cene običajne koncertne.
O Bela Ljubljana! Pokaži danes zanimanje za pevsko umetnost bratov Čeho-slovakov in napolni večerni koncert »Vino-hradskega Hlahola« v veliki dvorani Uniona do zadnjega prostora! Vstopnic je še dovolj na razpolago! — Po koncertu prijateljski sestanek naših zborov z gosti istotam.
© Smrtna kosa. Umrl je v Krakovem posestnik in zobotehnik g. Franc J u v a n. Pogreb bo v nedeljo ob 4 popoldne iz Krakovske ulice št. 31. N, p. v m.l
O Cenjeno občinstvo opozarjamo na krasne plakate Rdečega križa, ki naznanjajo, da se bo vršil v nedeljo 2. junija nabiralni dan za namene Rdečega križa. Naj bi plakati uplivali blagodejno na vsa srca in jih podkrepila v skupni ideji' Rdečega križa.
© Težka nesreča na Gradu. Včeraj zvečer se io peljal s kolesom od gostilne , pri Tičku na gričku< mizarski mojster Jakob Otrin. Po nesreči pa je padel s kolesa in se težko ranil na obrazu. Nnjbfž bo ob levo oko. Prepeljali so ga z rešilnim avtom v bolnišnico.
© Otrok padel v Ljubljanico. Včeraj popoldne bi se kmalu zgodilo, da bi sredi Ljubljane na najbolj prometni tečki mesta utonil majhen otrok. Na Cankurjevem nabrežju, na desnem bregu Ljubljanice, se je približno ob 4 popoldne igral petletni Matko, sin knjigoveza Matije Sifrerja, sta-nujočega v Stritarjevi ulici 7. Otrok je splezal preko betonske ograje, tu izgubil ravnovesje, omahnil in se prekucnil v vodo. Padel je v žleb, ki je precej globok. Veda je otroka zanesla pod frančiškanski most in še dalje, do katnenitih stopnic pod Mayer-jevo trgovino. Ljudje, kj so opazili otrokovo nezgodo, so zagnali seveda velik krik. Otroka je voda zanesla na močno vejo, ki je molela Iz vode. Na tej veji je otrok obvisei, še vedno ves pod vodo. Tedaj je naglo splezal po nasipu navzdol i>oslrežček 1 Janez Kavčič, k| je ravno tam stal, planil v vodo do pasu in dvignil otroka iz vode ter ga odnesel na suho. Otrok je bil seveda nezavesten. Klican je bil rešilni avto, ki je prišel ie čez nekaj trenutkov,
drugih krajih je tudi deževalo, a manj, v Skoplju pa sploh ni bilo dežja. Toplomer je kazal v Belgradu 28" C, v Skoplju 28° C, v Splitu celo 31» C, čeprav so tam imeli v četrtek nevihto.
•k V »Uradnem listu« od 29. maja t. 1. je objavljen »Pravilnik za svobodna carinska skladišča v primorskih lukah«- (»SI. novine kraljevine S11S-z dne 13. maja 1929) dalje »Navodila za pobiranje oblastne trošariuer (»SI. novinec z dne 15. maja 1929), »Navodila za izvoz špirita in žganja v inozemstvo« (»SI novine« z dne 15. maja 1929 in vNu-vodila za uporabljanje členov 3. in -i. zakona z dne 10. aprila 1929 o amnestiji in aboliciji dejanj, kaznivih po zakonih in naposrednjih davkih, taksah, trošarini in carini- (»SI. novine« z dne 18 maja 1929).
k Knjiga »Državoznanstvo«, od dr. Ogri na Frana, se je vsem dosedanjim naročnikom odposlala potoni sreskih poglavarjev (občin) ali pa naravnost iz tiskarne. Nihče ne prejme knjige dvakrat, pa tudi ne,' ako je ni že naročil. Cena za naročnike <lq 25. t. nt. (broširan izvod) 40 Din.
k Krajevni odbor Rdečega križa priredi v nedeljo od 11 do 12 v Zvezdi promenadni koncerl. Pri koncertu sodeluje godba Dravske divizije pod vodstvom gosp. viš. kapelnika dr. Čerina. Med koncertom se bodo pobirali prostovljni prispevki in razprodajali znaki za Rdeči križ. Slične prireditve se bodo vršile ta dan po vsej državi. Ta dan naj se združijo vso moči v enem cilju, lo je v skupni pomoči za svoj narod. Pomagajmo svojim bednim ljudem, podprimo delo Rdečega križa!
•k Kalvariia bojna igra, katera se vrši na prostem. je biki v četrtek odpovedana rudi neugodnega vremena in veljajo že za isti dan kupljene vstopnice za danes v soboto ob 20. uri, ko se predstava prvič vprizori in katero je obljubil poseliti tudi pisatelj g. Matičič sam. Prometne zveze ostanejo iste kot ze ohjavljcno. Z. S. V. Ljubljana-Moste. — Igralci, igralke in reditelji za Kalvarijo naj bodo najpozneje ob 19 uri na prireditvenem prostoru.
•k Mestna zastavljalnica ho imela redni dražbi oktobra 1928 zastavljenih predmetov in sicer za dradocenosti (zlatnino, srebrnimi itd.) 6. junija, za efekte (blago, perilo, stroje itd.) pa 13. junija I. 1. od 15. ure dalje v uradnem lokalu
k ^Schulz Univcrsalc tehtnica poinnga slediti čas, blago in denar, zato jo kupite prej ko prej! Zahtevajte brezobvezno ponudbo ali poset zastopnika. Jugo Schulz d. z. o. ■/.. Ljubljana.
■k Kontrolne ure za tovarne. F Čuden, Prešernova 1.
Otroka so z umetnim dihanjem spravili k zavesti, bil pa je toliko prestrašen, da ni mogel prav nič govorili, niti ne z materjo, ki je tedaj prihitela in ga vsa preplašena objemala. Otroka je rešilni avlo prepeljal v bolnišnico, tam pa so ugotovili, da je že izven nevarnosti ter da je pri padcu v vedo dobil le neznatne poškodbe na glavi. Kmalu nato so otroka vrnili materi.
© Radi dalmatinca, Kleparski mojster N.N, železničar X. in bolniški strežaj Y. so sedeli pri kozarcu dalmatinca nekje blizu velesejma. Oni iz bolnišnice je brusil svoj jezik na vso moč in se ni prav nič ženiral, da j1' jezik som in tja oplelel kloparja in železničarja. Najbolj pa je zabolelo oba, da jima jo strežaj rekel: -.Kaj bosta vidva, ;šlop-slna<r'?.: Počakala sta ga zunaj v temni ulici, ga podrla na tla in ga premikastila do krvi. Nato sla ga odnesla za neko ograjo in si ga vnovič privoščila, tokrat pa s podkovanimi čevlji. Napol mrtev je prišepal strežajček do stražnika in se mu pritožil črez oba nasilneža. To je že povedal, da jima batin in brc ne odpusti ter da bo že na sodniji pričal, kako neusmiljeno sta ga zdelala. Poškodbe k sreči niso nevarne. Klepar in železničar pa sta kar stražniku rinila, da dasta strežaju prec vsak po enega slotaka, če ga smeta še enkrat, lokrat pa zares. Laskavo ponudbo pa je strežaj z dostojanstvom odklonil.
© Surovost mesarskega vajenca. Po Dunajski cesti je gnal telico mesarski vajenec Miha P. Doma je moral slišati hudo pridigo mojstrovke in to ga jo pogrelo. Ko je gnal telico, se mu je na mah zazdelo, da žene mojstrovko. Tedaj pa je zažvižgal bič v vajenčevi roki. Neusmiljeno je tolkel po le-lici in Miha je zbil ves bičevnik na lijej. Malo pa je le ohladil svojo jezo nad mojslrovko, toda trpela je. lelica. Mimo je prišlo nekaj penzionistov. Niso dolgo trpeli tega, temveč naprosili slražnika, naj hudobneža poduči o lepem ravnanju z živino'.' Stražnik je fanta prijel in mu povedal, da ga bo zapisal radi trpinčenja živali. Šele sedaj se je fant spomnil, da ni tepel mojstrovke, ampak telico. Široko je zazijal: »A! Telico?*: še dolgo je zijal za stražnikom, zijal pa bo šc bolj, ko bo zvedel, koliko kazni jo dobil za svojo surovost.
© Iz policijskc torbe, štirje Hrvati so v krčmi igrali sajncc. Enemu se je čudno zdelo, da ne dobi nikoli nobenega asa, vsi drugi pu. Seveda, kako bi ga dobil, ko pa so v igri samo štirje asi in eden mora imeti vedno »fajerr, to se pravi dva asa. Vso kartaško zadevo jc ovadil policiji, la pa je aretirala vse štiri igralce. — Gosp. Josipu Lavrcnčiču je neznan tat ukradel 1000 Din vredno suknjo. — Pri Košaku so pili trije mladeniči. Tisti, ki je največ naročal, ni imel prav nič denarja ter se je, izmuznil o pravem času iz, gostilne. Stražnik je prijel ostala dva, la dva pa sta izdala tretjega. Košakova natakarica najbrže še pride do denarja. — Prijave navajajo eno prekoračenje policijske ure, štiri prestopke obrtnega in dva prestopka trgovskega reda, dva prestopka avtomobilskih in štiri prestopko ceslnopolicijskih predpisov. Neki ne-stramnež je ovaden radi motenja vernikov pri procesiji.
© F1LZ KLOBUKE, domske in moške, kemično tinti in tika tovarna JOS. UE1CU. Izvršitev o 24 urah.
Maribor
□ Praznik sv. Rešnjega Telesa smo obhajali v Mariboru tudi letos na zelo slovesen način. Ulice, koder se je pomikala procesija, so bile vse v cvetju in zelenju. Veličastnega obhoda se je udeležila velika množica vernikov, šole in zastopniki civilnih ter vojaških oblasti. Za Najsvetejšim, ki ga je nosil prevzvišeni knezoškof dr. Andrej Karlin, so šli veliki župan dr. Schaubach, oblastni komisar dr. Les-kovar, polkovnik Stanojlovič, mestni župan dr. Ju-van, predstavniki raznih uradov in pa častn. zbor. Obhoda so se udeležila tudi posamezna katoliška društva z društvenimi zastavami na čelu. Veličasten je bil obhod z Najsvetejšim skozi goste vrste ljudskih množic ob ulicah in cestah, koder se je pomikala procesija. Jutri pa se vrši ob 8 procesija sv. Rešnjega Telesa v frančiškanski župniji; obhod gre iz kapelice po Aleksandrovi cesti, Tomšičevem dre-
voredu, Ciril-Metodovi ulici na Trg svobode ter odtod nazaj v baziliko.
□	Gledališkim abonentoni. Mnogi mariborski gledališki abouenti še niso izplačali svojih obveznosti. Naprošajo se, da store io najdalje do 5. junija.
□	V smrt. Obesila se je v noči od četrtka na petek ga. Antonija \Veixl, soproga veletrgovca, stara 49 let. Dejanje je izvršila v trenutku duševne zmedenosti ter v času, ko ni bilo nikogar doma.
□	V Wesiakovi trgovini na Aleksandrovi cesti je razstavila mestna plinarna plinski štedilnik ter plinski kuhalnik s svojevrstno kuhinjsko posodo. Zlasti gospodinje sc zanimajo za razstavljene predmete in si posameznosti natančno ogledujejo.
□	Z delovnega trga. Takoj dobijo zaposlitev preko tukajšnje Borze dela: 4 čevljarji, 2 kolarja, 1 kovač, ki ima podkovsko šolo, 2 clektrikarja ter 1 lončar.
□	Nova iznajdba. Tukajšnji policijski uradnik g. Lipuš je po dolgoletnem irudu iznašel ix> sebne vrste obrambeno orožje, ki je zlasli praktično za javne organe vseh strok. Priporočljivo bi bilo, da bi se inerodajni činitelji za to zanimali ter da se omogoči patent omenjenega obrambnega orožja.
□	Radi komunizma je bil tukaj aretiran neki Ferdinand S. Omenjena aretacija je v zvezi z mnogoštevilnimi aretacijami komunistov, ki so se izvršile v iTosledniem čatu v Ljubljani in Zagrebu.
□	Iz tukajšnje čevljarske zadruge. Na zadnjem občnem zboru, ki se je vršil v Gambrinovi dvorani in ki jc potekel mestoma precej živahno, je bil ponovno izvoljen večinoma dosedanji odbor zadruge z g. K raj cc rje m na čelu.
□	Konccrt Donskih kozakov se vrši jutri ob 20 v veliki unionski dvorani. Program obsega sledeče točke: I. del: Kredo, Tebi pojemo, V cerkvi, Bog, usliši niojo prošnjo. Obožujem moč ljubezni. II. del pa obsega posvelne in sicer umetne kakor tudi najlepše ruske narodne pesmi. Opozarjamo, da se dijaških stojišč poslužujejo le dijaki, da nc bo nc|x>trebnega prerekanja z reditelji, ki imajo nalog, da zahtevajo dijaške legitimacije.
"] Na veglu Gosposke ulicc in Glavnega trga bi bilo prišlo kmalu do večje nesreče. Trčila sla skupaj avto št. 10-605 ter voz izvoščka Matije M Pri tem je oje kočije prodrlo v prednji del karoserije, se prelomilo na dvoje in zapičilo v sprednjo šipo. Voznik in šofer sta k sreči odnesla zdravo kože. Kdo jc kriv. se ni moglo ugotovili.
□	Ob proslavi 10 letnice ljublj. vseučilišča prispejo ljubljanski akademiki v Maribor ter priredijo v ponedeljek zvečer v veliki unionski dvorani koncert, ki bo za Maribor eden najlepših kulturnih dogodkov v poslednjem času. Dolžnost Mariborčanov jc, da v obilnem številu jKisetijo koncert naše akademske mladine, ki nastopi pod izkušenim vodstvom slovitega skladatelja Fr. Marolta z izredno bogatim in skrbno sestavljenim pevskim programom.
f-] Tečaj /a kuhanje s plinom. Mestna plinarna priredi prihodnji teden brezplačni troducvni tečaj za kuhanje s plinom pod vodstvom gtic. Kamcn-šekove v tukajšnji dekliški meščanski žoli na Slomškovem trgu. Ker se jc i liuska kuha v našem mestu znatno razširila ter jc zanimanje za isto zlasli sedaj v vročini zelo veliko, vabi ravnateljstvo mestne plinarne vse gospodinje, da se udeleže v lastnem interesu tečaja, ki se vrši 3., 4. in 5. junija ob 16 v gori omenjenem prostoru. Pismene prijave za obisk tečaja naj se pošljejo takoj na naslov mestne plinarne v Mariboru.
G Splavarjrm! Gradbeno vodstvo pri zgradbi kopališča na Felberjevein otoku opozarja, da je radi pilotiranja v levem rokavu Drave ob Felberjevein otoku splavarjcnje otcžkoceno in prosi, da sc spla-varji po možnosti drže običajne poti po desnem rokavu. V slučaju nujne potrebe pa sc pri vožnji po levem rokavu prosi za največjo opreznosl.
□	Društvo stanovanjskih najemnikov v Mariboru ima od I. junija dalie svoje poslovne ure vsak delavnik od 6—7 zvečer. Pojasnila in nasvete dobivajo samo tisti člani, ki so poravnali članarino za tekoče leto.
□	V prosvetnem kinu Kat. omladinc je še danes in jutri filmska predstava. Predvaja se krasen film "Spovedna tajnost« v 6 dejanjih. Predstava se vrši danes ob jxd1 20, jutri pa ob 17 in pol 20. Pri večernih predstavah sodeluje godba Kat. omladinc.
□	Nova tovarna za papir in celulozo se do-vršuje v Breznem. Tudi se je že izvršila montaža posameznih strojev ter se prične z obratom v najkrajšem času. Z dograditvijo nove tovarne se Ivi vsaj v nekoliki meri ublažila brezposelnost, ki vlada na naseni delovnem trgu.
Celje
Spored koncertu Akademskega pevskega zbora, ki se vr i jutri, dne 2 junija ob 4 popoldne v Celjskem domu, je sledeči: 1. Emil Adamič: Zdravica. 2. Oskar Dev: Kvišku plavit. 3. Josip Pavčič: Pesem o kapitanu. Poje moški zbor APZ. 4 Anton Lajovic- Begunka pri zibelk 5. SI. Osterc: štiri belokranjsko. Poje A. Mezetova, spremlja P. šivic. 6. Anton Lajovic: Breza in hrast. Poje moški zbor APZ. 7. Stanko Premrl: Beg. 8. SI. Premrl: Skrivnosti. 9. Slavko Oslerc: Solnce v zavesah. Poje M. Rus. spremlja I'. Šivic. 10. Emil Adamič: Kadar vstanemo. 11. Umil Adamič: Nupilnica. Poje moški zbor APZ. — Odmor. — 12. Janivo Ravnik: Kam sl šla.' 13. Janko Ravnik: Solnce v zenitu. l'oje moški zbor APZ. 14. Marij Kogoj: Otožnost. 15. Vilko likmar: Pesem. 16. Marij Kogoj: Vera. (Rokopis.) Poje A. Mezetova, spremlja P. Šivic. 17. Marij Kogoj: Narodna. (Rokopis.) 18. Marij Kogoj: Rekviem. (Rokopis.) Poje moški zbor APZ. 19. Marij Kogoj: Oh, ne verjemi. 20. Vilko Ukmar: Melanholija. 21. \ ilko Ukmar: Starka za vasjo. (Rokopisi.) Poje M. Rus, spremlja P. Šivic. Anonimne ljudske pesnil po priredbah: 22. Marko Bajuk: Srce je žalostno. 23. France Marolt: Jaz mam pa konjča. 24. Oskar Dev: Marija iu mlinar. 25. Oskar Dev: Flosarska. Glasbeni teoretik tir. Stanko Vurnik pravi o tem programu: Program Akademskega pevskega zbora i/. Ljubljane je sestavljen tako, tla nudi v bistvu točen pregled in označbo stanja našega glasbenega razvoja zadnjih trideset let moderne.
0 Strela udarila v hišo. Dočim io bil nedeljski dopoldan prijazno solnfen, so okoli poldnevu prepregli nebo temni oblaki in kmalu se je tudi oglasilo grozeče grmenje, ki je okoli 3 popoldne
„mowr
cementno azbestni Skrili
je najboljši materija! za pokrivanje zgradb
doseglo višek, ko je udarila strela na več krajih v mestu. Tako n. pr. je udarila v poslopje Celjskega doma, kjer pa so strelovod nc naprave prestregle kvarni učinek. Hujše je bilo z udarom v stanovanjsko hišo hotelske družbe v Kocenovi ulici. Tam je udarila strela v streho, ki je brez strelovoda, razmetala strešno opeko, skočila v podstrešno sobo stanovanja hotelskega ravnatelja g. Brgleza in iz j te sobe zopet skozi strop na prosto. Udar je «f>o- ■ vzročil okoli 300 H in škode, še več pa upravičenega > strahu. Ko je prišel hip nato ravnatelj g. Brglez ; v sobo, je bila ista polna dima, vendar se vnelo ni J nič. Le srečnemu slučaju se ima zahvaliti ravna-teljeva ga. soproga, ki je trenutek pred nesrečo še počivala v podstrešni sobici in hi bila postala skoro gotovo žrtev udara, da ni odšla v II. nadstropje.
-©Predprodaja vstopnic za akademski koncert je danes še v knjigarni Goričar in Leskovšek in v Slomškovi tiskovni zadrugi, jutri na dan koncerta pa dopoldne od 9 do 12 ter popoldne od pol 3 dalje v Celjskem domu pred vhodom v veliko dvorano.
es Čoln so mu ukradli. Čoln g. Pavla Schwaba je Celjanom dobro znan. »Sulc« mu je ime in njegov lastnik ga je rad posodil temu ali onemu kopalcu v Savinji. Na Telovo pa je postal žrtev tatinske roke. čoln je bil spravljen na hodniku mestnega kopališča. Zlikovee ga je položil v strugo in odveslal proti Laškemu. Delavci, zaposleni pri popravljanju Grenadirjeve brvi so ga videli. Okrog 25 let je star, golorok je bil in črno čepico je imel na glavi. — Ukradeni čoln je 6 m dolg in 40 cm širok, barvan je rumenkasto, vreden pa kakih 1300 Din.
& Dvonogata lisira na Jožefovcm hribu. Na Jožefovem hribu bivajoča Marija Vrenko goji kokoši in jih ima ponoči spravljene v kurniku na dvorišču. V torek ponoči pa sta dve kokoški naenkrat neprostovoljno menjali gospodarja. Lisici ali lisjaku jih ni bilo težko ujeti. Kurnik ni zaklenjen in z malo spretnostjo jih je prav lahko neopa-žen sunil. Vredni sta kuriei 100 Din in si jih je najbrž privoščil kdo za priboljšek ob Telovem.
0 Vinogradniki pazite na Vaše trsje. Z deževnim vremenom se razplodi najhujši sovražnik i trte, kisli ervieek. Dokazano sredstvo za uničevanje 1 je Scvveinfurtsko zelenilo. Točna navodila ter sredstvo se dobi v Drogeriji »Sanitas«, Celje. (Pri naročilu je prinesti oblastveno dovolilnico za nabavo strupov).
Dopisi
Trbovlje
Na sv. Reš. Telesa se je pri rudniku polno-številno delalo, zato se je to tudi poznalo pri procesiji, ki zato ni bila baš velika. Zato smo pa lažje opazovali udeležence in smo videli stvari, ki se nikakor ne smejo več ponoviti. Med procesijo so nekateri kadili iti se tudi sicer niso obnašali spodobilo. Slabo obnašanje opažamo posebno pri mladini, ki ne pride drugače blizu cerkve, kakor če sliši godbo.
Gasilci v Kleku imajo v nedeljo 2. junija svojo prvo vrtno veselico pri g. Žagarju v Kleku. Postaviti si hočejo svoj gasilski dom. Z veselico si ho-
čejo pridobiti denarnih pripomočkov za zgradbo. Ker je za vsestransko zabavo preskrbljeno, Klek pa priljubljen izletni kraj, se veselice v obilnem številu
udeležimo.
Novo mesto
Cerkveni koncert, o katerem je naš list kratko že poročal, se vrši v frančiškanski cerkvi v Novem mestu v nedeljo dne 9. junija ob pol 4 popoldne. Priprave so že v polnem teku. Pevsko društvo Gorjanci«, ki koncert priredi, se pridno in vestno pripravlja in je po temeljitem študiranju posameznih pesmi sodeč pričakovati dobrega izvajanja. Skladbe, ki pridejo na program, bodo res izbrane in nove, vse izšle že po vojni, večinoma v zadnjih letih. Zastopani bodo skladatelji: Premrl, Kimovec, Klemenčič, Hochreiter, Sattner, Dolinar, Mlinar-Cigale, Tome. Že ta imena in pa kompozicije novejšega datuma jamčijo visok umetniški užitek, ki ga bo koncert nudil, tembolj, ker smo vajeni od »Gorjancev« slišati odlično izvajan program. Lahko že tudi poročamo, da je sodelovanje g. ravnatelja Stanka Premrla zagotovljeno. Tako bo imelo Novo mesto in okolica priliko slišati najboljšega slovenskega umetnika na orglah, ki bo izvajal tri orgelske koncertne skladbe. Že samo zaradi teh točk bo vredno udeležiti se koncerta. Vstopnice bodo na prodaj v Krajčevi trgovini od nedelje 2. junija dalje. Za koncert se občinstvo že sedaj živo zanima.
Porotno zasedanje pri okrožnem sodišču v Novem mestu se bo vršilo v ponedeljek, torek in sredo, dne 3., 4. in 5 junija. Prvi dan se bo zagovarjala pred porotniki Marija Podbregar iz Bre-bernega pod Kumom radi oddaljene udeležbe na umoru ter Franc in Alojzij Banič iz Starega grada pri Kostanjevici radi hudodelstva tatvine. Drugi dan bosta stala pred poroto Franc Vrhovnik in Anton Plantan iz Št. Jerneja radi hudodelstva ropa, tretji dan pa se bo zagovarjal Knez Jože iz Creteža pod Kumom radi hudodelstva posilstva, oskrumbe in zavedbe k nečistosti.
Pri ljudski posojilnici se dobe izkaznice za ljubljanski velesejem, ki bo od 30. majnika do 9. junija t. 1.
JAMNIK PRI SELCIH.
V nedeljo dne 9. junija bo na prijaznem Jamniku cerkveno opravilo. Ker je to lepa izletna točka ter nudi krasen razgled, vabimo bližnje in daljne sosede, da prihite imenovano nedeljo na ■lamnik. Pričetek cerkvenega opravila bo ob desetih. Na svidenje!
DOLENJA VAS.
Emajlna posoda in pločevinaste kuhinjske priprave groze uničiti starodavno našo lepo domačo keramično obrt — lončarstvo. Lončarji že tožijo, kako hitro pojema uporaba lončenega po-sodja. In vendar bi bila škoda, da bi se uničila slovita ribniška lončarija, katere središče je Do-lenjevaSka občina. Zato se Lončarska zadruga v Dolenji vasi na vso moč trudi, da obdrži obrtnike pri pogumu in jim poskuša delo olajšati s tem, da jim je oskrbela dobavo gline na kočevskem premogovniku, skupno dobiva gledino, jim pridobiva trg in v 1. 1928. se je posrečilo v trgovski pogodbi z Italijo zasigurati ribniškemu lončarju prosto prodajo v vseh deželah od Avstrije k Italiji pripadlih. Letos je bila nevarnost, da se naše lončarje, ki so vsi kmetovalci, pritegne k zgradarini. Načelniku g. Škulju pa je uspelo izposlovati lončarjem oprostitev od zgradarine. Vse to lepo delo je pokazal zadnji občni zbor Lončarske zadruge, kjer se je sklenilo s pogumom se oprijeti šc naprej naše obrti in razširiti izdelovanje tudi na druge predmete. V to svrho se bo vršil te dni v Dolenji vasi enodnevni keramični tečaj, sčasoma pa dobimo moderno peč. Občni zbor se je z navdušenjem zahvalil načelniku g. Škulju, ustanovitelju zadruge za njegovo vztrajno delo in ga v znamenje priznanja za požrtvovalno delo izvolil častnim članom zadruge. Hvala pa tudi uvidevnim davčnim oblastem in obl. odboru za pomoč, upamo, da se obrt ohrani in ojači z novim delom, kar bi le bilo želeti v interesu nar. gospodarstva in ohranitve ribniške lončarije.
ŠOŠTANJ.
Čevljarski tečaj. Na iniciativo Obrtnega društva je priredila Zbornica TOl šesttedenski čevljarski tečaj. Tečaj, ki ga vodi strokovni učitelj g. Steinman, obiskuje lepo število pomočnikov in mojstrov. Po zaključku istega, se prične krojaški tečaj.
Sprememb« posesti. Hišo trgovca Fr. Vreč-kota je kupila celjska posojilnica, ki jo bo baje prenovila in preuredila.
Šmarnice. Maj jemlje slovo in ž njim tudi šmarnice. V naši mestni cerkvi sc je večer za večerom vršila ta lepa pobožnost, združena s petjem mladine pod vodstvom g. Grila. Res težko sc bo posloviti od teh večerov, ki so prinašali srcu nekaj svetega, toplega . . .
Škocjan pri Turjaka. Higienski zavod v Ljubljani priredi v Škocjanu pri Turjaku potujočo higiensko razstavo in filmska predavanja, in sicer v času od 26. maja do 2. junija 1929. Fihnska predavanja se vrše v nedeljo 26. maja zjutraj ob 7, in istega dne popoldne ob 3. Ravno tako na praznik v četrtek 30. maja popoldne ob 3 in v nedeljo j 2. junija zjutraj ob 3 pa popoldne ob 3. Med tednom je razstava odprta ves dan in vsakomur brezplačno v pogled. Ker je ta higienska razstava s poučnimi predavanji velike važnosti za Škocjan in njegovo okolico, se vabijo vsi, da se teh predavanj gotovo udeleže.
Šport
ZANIMIVE ŠPORTNE VESTI
Jutri se prično tekme za državno prvenstvo, in sicer se najprej igra tako zvano izločilno kolo. Sodelujejo prvaki vseh podzvez, zagrebška in belgrajska podzveza postavita v to kolo prvo in drugo plasirana kluba. Zadnja glavna skupščina J. N. S. je določila pare, ki igrajo po sledečem redu: BSK (Belgrad) : Pobjeda (Skoplje) v Belgradu, Jugoslavija (Belgrad) : SAND (Subotica) v Subotici, HAŠK (Zagreb) : Hajduk (Osijek) v Zagrebu, Hajduk (Split) : Slavija (Sarajevo) v Splitu, in Grad-janski (Zagreb) : Primorje v Ljubljani, igra se po dvojnem cup sistemu po enkrat v mestu vsakega kluba. Po tem izločilnem kolu J. N. S. na novo izžreba protivnike, v slučaju pa, da ostaneta zmagovalca oba kluba Belgrada in Zagreba, morata igrati najprej medsebojno. Največ izgledov v letošnjem tekmovanju imata BSK in Gradjanski, ni pa za podcenjevati splitski Hajduk.
Srečanje LNP s koroško reprezentanco nam je prineslo zopet nauk, da ne gre podcenjevati nasprotnika. Podzvezni kapetan bi moral, ko je imel že itak težkoče pri prvotni postavi moštva, ki ga je sestavil brez igralcev Primorja, po odpovedi Vo-deba, Omana, Doberleta in Zupančiča, tekmo preložiti. Kajti mladi, cctudi v domačih tekmah dobri igralci se ne smejo kar tako postavljati v reprezentanco. V bodoče je želeti z ozirom na prestiž celokupnega slovenskega športa, da se taka srečanja vzamejo z resnejše strani. Isto kot LNP je doživel tudi Zagreb, samo da so imeli Zagrebčani po papirni formi močnejšega nasprotnika.
Motociklistom »Motokluba Ljubljana«. V
nedeljo, dne 2. junija klubov izlet na Goiico. Start ob 5 zjutraj izpred kavarne i-Evropa' na Dunajski cesti. Z motorji do Sv. Križa, nato pešizlet na Go- j lico. Člani se opozarjajo, da se izlet vrši, ako starta j vsaj 10 članov.
Turistika
Slovensko planinsko društvo v Ljubljani naznanja, da so otvorjene in oskrbovane sledeče pla-nanske koče: Dom v Kamniški Bistrici, Koča na Veliki planini, Koča na Kamniškem sedlu, Cojzova koča na Kokrskem sedlu, Dom na Krvavcu, Spodnja koča na Golici, Kadilnikova koča vrh Golice, Aljažev dom v Vratih, Orožnova koča in Malnerjeva koča pod Črno prstjo.
Cerkveni vestnih
Spored procesije sv. Rešnjega Telesa v mestni župniji sv. Jakoba v nedeljo 2. junija 1929. Ob
8 slovesna sv. maša. Takoj po sv. maši se začne pomikati procesija v temle redu: 1. Osnovna deška šola na Prulah. 2. Osnovna dekliška šola pri svetem Jakobu. 3. Meščanska dekliška šola pri svetem Jakobu. 4. Župno bandero sv. Jakoba; za njim zavod iz Rakovnika in drugo moštvo. 5. Dekliška Marijina družba pod zastavo Brezmadežne. 6. Bandero Žalostne Matere Božje; za njim: a) Marijina družba žena; b) gospe in gospodične-svetilke; c) narodne noše. 7. Dve mali banderci, nato: a) belo oblečeni dečki in deklice s svečami; b) deklice, ki potresajo. 8. Godba Salezijancev. 9. Pevci. 10. Bogoslovci in duhovščina. 11. Najsvetejše. 12. Dostojanstveniki in Marijina kongregacija Žalostne Matere Božje. Pot procesije je čez most sv. Jakoba po Bregu, Starem trgu, Sv. Florjana ulici, Karlovski cesti, Privozu, Prulah na trg sv. Jakoba. Pridite, da s pobožnim in hvaležnim srcem počastimo in hvalimo ljubezen vse ljubezni! — Takoj po končani procesiji bo v cerkvi še ena tiha sv. maša pred izpostavljenim Najsvetejšim. Ob slabem vremenu se bo vsa slovesnost izvršila v cerkvi.
V cerkvi sv. Jožefa začne danes 1. junija ob pol 8 zvečer devetdnevnica v čast presv. Srcu Jezusovemu. Najprej kratek govor o predmetu: Sv. oče dar presv. Srca, nato litanije in blagoslov. Zjutraj ob 6 vsak dan v mesecu sv. maša z blagoslovom.
Kongregacija gospodov pri sv. Jožeiu ima
v nedeljo 2. t. m. skupno sv. obhajilo ob pol 7 v kongregaeijski kapeli. Prihodnjo sredo pa je na mestu shoda ob pol 20 v cerkvi sv. Jožefa pobožnost na čast presv. Srcu Jezusovemu.
Kongregarija »Žalostne Matere božje« pri sv. Florjanu se udeleži procesije sv. Rešnjega Telesa pri sv. Jakobu. Cenjene dame članice se vljudno prosijo, da se je po možnosti udeleže.
Meščanska Marijina kongregacija pri svetem Jožefu ima v nedeljo, dne 2. junija ob pol sedmih skupno sv. mašo in obhajilo, shod pa radi frančiškanske procesije odpade; v nedeljo 9. t. m. se pa kongregacija udeleži procesije pri sv. Jožefu; v nedeljo, 16. t. m. ob pol enajstih je odborova seja, po seji ob enajstih pa sklepni shod.
Orel
Orlovski odsek v Dravljah proslavi 15 letnico svojega obstoja s prireditvijo v nedeljo dne 16. junija 1929, katera se bo vršila: ob 1 zbirališče pred društveno dvorano, ob 3 litanije in ob pol 4 javna telovadba z vstopnino 5 in 3 Din. Sodeluje godba z Viča. Po telovadbi prosta zabava s srečolovom itd. Vse okoličanske prijatelje or-lovstva vabimo na lo našo jubilejno prireditev. — Bog živil — Za pripravljalni odbor V. Babnik.
Ob priliki telovadnega nastopa Orla pri Sv. Heleni, ki bo v nedeljo dne 2. junija bo vozd auto-bus podjetja Magister na progi Ljubljana-Beričevo-Dol-Uolsko naravnost na prireditveni prostor pri g. Ivanu Zupančiču v Kamnici. Ker vlada za prireditev živahno zanimanje se bo s tem nudila občinstvu ob tej progi zelo ugodna zveza.
Letošnji velesejem
Kakor smo že povdarill, je letošnji velesejem vreden vso jiozornosti: veliko število razstavijajočih tvrdk, posebno tudi inozemskih, od sejma do sejma izboljšajoča se kakovost razstavljenega blaga, trud, ki so si ga dali razstavljale! za ureditev razstav-Ijalnih prostorov, vse to kaže resno voljo in delo naših gospodarskih ljudi. Sam trgovski značaj velesejma ne bi privabil toliko interesentov kot jih pride sedaj: tako imamo na sejmu bogato razstavo gospodarskih strojev, nadalje razstavo perutnine in meščanskošolsko razstavo. Razstava perutnine, za katero naj se zlasti zanimajo naši kmetovalci, kaže, koliko se še mora napraviti v povzdigo našega pe-rutninarstva. Ta razstava traja do 4. junija, potem se pa vrši v istih prostorih razstava kuncev, ki bo ravnotako pritegnila dosti netrgovskih interesentov.
Po nedeljskem živahnem dnevu na sejmišču se je življenje sicer umirilo, pa vendar je stalno dovolj obiskovalcev. Nedeljske obiskovalce moremo ceniti na okrog 8000. Bilo je sicer ie nekaj trgovskih zaključkov, vendar je opaziti po živahnem in-teresiranju že sedaj, da bo letos dobra kupčija, ki pa se bo razvila šele proti koncu sejma.
Prihajati so začeli obiskovalci iz raznih krajev naše države, zlasti srbskih, pa tudi iz inozemstva; omeniti moramo, da je sejem obiskalo mnogo ameriških Slovencev.
V orientacijo naših čitateljev podajamo razpored industrijskih in obrtnih proizvodov na letošnjem velesejmu:
Pav. E: Industrija papirja, kartonaža, pisarniške potrebščine, pohištvo, druga lesna industrija.
Plutovina, košarstvo, kemična industrija, graverski izdelki.
Pav. F: Strojna industrija, emajlirana posoda, samotni izdelki. Poljedelski stroji in orodje, mesarski stroji.
Pav. G: Specijalna izložba automobilov, moto-ciklov, dvokoles. Radio.
Pav. H: Oddelek za pletilne stroje, šivalne stroje, pisalne stroje, fotografične aparate, radio in potrebni materijal, zlatarski izdelki, električni ma-terijal, kemija, in kozmetika, partumerija, klobuki, štedilniki, glasbila, pletenine, čipke, vezenine, te-pihi, čokolada, vino. Trgovina v splošnem. Drobnarija.
Pav. I: Industrija čevljev, čevljarski stroji, pletilni stroji, tekstilna industrija perilo, vezenine, čipke, pletenine, volna, preproge, vrvarski izdelki, tekstilna konfekcija, stroji za mlekarstvo, vozovi, peči itd.
Pav. K: Razstava meščanskih šol Slovenije. Prireja društvo nameščencev meščanskih šol v Sloveniji. Poučna radio-izložba.
Pav. L: Higienska izložba, prirejena pod vodstvom dr. Ivo Pirca, šefa Državnega higienskega zavoda v Ljubljani: Telesna higiena, higiena gospodarstva, higiena občine.
S krepkim izpiranjem da Odol ustom sveži dišeči dah
V vsaki kapljici
je moč,
dvorani. Vabite se vse članice ter pripeljite še druge tovarišice s seboj. Na sestanku predava gna. Cilka Krekova. — Odbor.
Ruski pevci v Ljubljani. Vsi največji evropski časopisi se izredno laskavo izražajo o koncertnih nastopih pevskega zbora Donskih kozakov. Kritike pravijo, da je zbor vzor umetniške discipline, ki poje nedosežno lepo. Tenorji so čisti v vseh, posebno pa v visokih legah, basi pa imajo izrazite funda-mentalne tone, katere moremo le občudovati. Sploh poje cel zbor kakor velikanske izvrstno ubrane orgle. Njihov dirigent Sergej J arov se naravnost igra z zborom, ki mu odgovarja kakor en sam instrument bodisi v veselih ali pa v žalostnih popevkah. Kjerkoli je nastopil ta zbor, je zapustil nepozabne utisc. Poudarjamo, da je zbor Donskih ko-
zakov pod vodstvom Sergeja Jarova prvič v Ljubljani. Koncert se vrši
v ponedeljek, dne 3. junija ob 20 v unionski dvorani. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
Počitniške kolonije za šolsko mladino se nino-i že od leta do leta. Največ skrbi povzroča priredite-! Ijem pomanjkanje primernih ubikacij. Radi tega ne-dostatka se je odločilo društvo »Skrb za mladino«, da sezida v Aleksandrovem na otoku Krku počitniški dom za revno slovensko deco. V korist stavbnemu skladu se vrši prihodnjo nedeljo na Kongresnem trgu velika tombola, ki nudi mnogo prekrasnih dobitkov. Segajte pridno jx> tablicah in podpirajte društvo v njegovem plemenitem stremljenju!
I. gasilno društvo Loke pri Zidanem mostu priredi 2. junija, t. j. v nedeljo ob 15 vrtno veselico na vrtu tov. M. Zupančiča. Ker je čisti dobiček namenjen za poravnavo dolga za novi gasilski dom, se tovariši in prijatelji gasilnega društva vabite k obilni udeležbi. Za dobro postrežbo preskrbljeno, ad Novo mesto.--—
Prireditve in društvene vesti
BOJNA IGRA »KALV ARIJA«. Prva predstava bojne igre »Kalvarija« je bila radi neugodnega vremena z ozirom na to, da se redstava mora vršiti na prostem, preložena. Ze upljene vstopnice veljajo za v soboto 1. junija. Zveza slovenskih vojakov Ljubljana-Moste.
Spored koncerta pevskega zbora Hlahol s Kr. Vinohradov v Pragi: J. B. Foerster: Češka pisen, Pisen klasu; Vit. Novak: Magicke pulnoct, Zpivaly horici hvezdy; E. Axman: Vanoce chudych; Jar. Krička: Krajina; J. Suk: Stasa čarodej niče; M. Leontovič: Oj zijšla zorja, Oj prjadu, prjadu; Jar.
E
Poizvedovanja
na panenku. Dirigent Zbora g. Karel Sejna. Zbor nastopi v skupnem številu 70 pevcev in pevk (40 dam, 30 gospodov). Začetek koncerta točno ob 20 v soboto 1. maja v unionski dvorani. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
Šiška. Ženski krožek v Šiški ima v nedeljo, dne 2. junija sestanek ob 4 popoldne v samostanski
Izgubila se je srebrna zapestna urica v sredo zvečer po Sv. Petra cesti, Zmajskem mostu in Poljanski cesti. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi na upravo »Slovenca«.
DIŠAVE SLON

m srce


. Dom in Svet
Potihem živi svoje dvainštirideselo leto »Dom in svet«. Ko je tik pred svetovno vojno stopil v moška leta in se je njegova vsebina dvignila v umetniškem in kritičnem oziru tako visoko, da je zadobila revija mahoma jiosebno pomembno lice in neoporočeno veljavo lastnega izraza, smo že opazili, da se je začel »Dom in svet« kristalizirati v svojih osnovnih smernicah, ki so izražene že v naslovu. Število njegovih sotrudnikov res da ni veliko, vendar moramo v naših razmerah zapisati to dejstvo listu samo v dobro. Krog »Doininsve-tovcev« je za našo književnost in za našo likovno umetnost nesporno velevažen tudi v stadiju svojega razvoja in kristalizacije, v kakršnem ga vidimo, če se ozremo nazaj, če motrimo poslednje številke »Doma in sveta«, pa Se bolj.
Tu sta Pregelj in Bevk, tu sta Magajna in Jalen. In v njih čutimo, da so novi pogan k i žlahtnega drevesa in da nosijo v nov razcvet, kar so njih predniki v temelje položili. Njih predniki v moškem »Domu in svetu«, ki so utihnili: najprej Ivan Cankar za zmerom, potem Franc Serafin Finžgar — verujemo — začasno. Prav gotovo spoznaš na prvi mah veliko razliko med njimi, utajiti pa se ne da, da »neprekinjeno drži veriga iz zarje v zarjo in od dne do dne«. Kar nas boli, je to, da se novim »Dominsvetovcem« bolj mudi kot starim. Kakor se dan današnji svetu sploh vse preveč mudi. Bevka je časih kar škoda. Njegovo njivo je Bog obilno jtognojil, zdaj mu raste, da komaj utegne spraviti pod streho, a v naglici pozabi, da je žito tem bolj vredno, čim bolj je čisto in da je ldas tem bolj bogat, čim težja so zrna. »Mati« je živa povest; v sebi nosi zrelo gledanje in že skoro tisto mirno spoznavanje, ki ga komaj še kaj more premotiti in ki je dika dobrega pripovednika. Toda ljuljka, ki je ostala vmes, premočno kazi to pretresljivo in dobro, dobro delo. — Tudi Pregelj je preveč vprežen. Tudi njemu časih dolžnost in obveznost sili pero v roko, mesto da bi mu ga prostost. »Usahlo vrelo« je zopet nov poizkus. Se vedno si Pregelj rad privošči pustolovščino, h kateri se njegova romantika vidno nagiblje. Topot si je izbral najbolj kočljivi revir: slovensko literarno življenje v matjuški Ljubljani — to pustolovščino vseh pustolovščin! Pregelj takorokoč svojo lastno glavo žre. Seveda, romantika sveta je mo-rala odstopiti pred romantiko duha — in, če vidim prav, je ,to poslednje, kamor je Pregelj s svojim 2Usahlim vrelom« prav za prav meril. — Magajna in Jalen sc prijetno do]X)lnjujo.ta. Prvi ima široki svet v očeh in se lovi za prikaznimi v kopr-
nenju po malem, urejenem počitku. Jalen pa je ves doma in v domu od počit. Za njih komaj slutiš široki svet — morda še najbolj v naznakah večnosti, ki presevajo tragiko njegove drobne domače istorije. Pesnika v tem krogu sta Jože Pogačnik in Vital Vodušek. Za Vodnikom? Ne, mimo njega. Kako si predstavljaš, duša, pesnika? Povedal, bom še latinski: poeta. Take rodijo stoletja in Slovence je Bog blagoslovil, da so jim pognali veliki pesniki bolj nagosto kakor drugim narodom. Drobne Pogačnikove in Voduškove stvarice so tople, simpatične, vendar . . premalo ,ie tvorne sile v njih in premalo poezije. — »Dom in svetov« prosvetni del pa nudi čitatelju bogate preglede, dobre ocene in ga uvaja z neusahljivim veseljem v delavnico umetnosti. Beležim: Preglede sodobne ruske in češke književnosti, Debe-ljakov članek o Brezini in odkritje ameriškega rojaka-slikarja Peruška. Po zaslugi dr. Steletovi je likovna umetnost skrbno negovana in tudi izbor slik priča o vešči in skrbni roki. Jože Plečnikove arhitektuure so dragocene za nas, kakor bodo za zanamce izvor ponosa.
Če se ne motim, je nekdaj dejal baš Pregelj, da je potrebno ocenjevati pri nas, kar objavljajo revije, ker premnogo takega gradiva, ki bi prav za prav šlo v knjige, nikoli v knjigi nc izide. No, ocenjevanje bi spadalo spet v revijo — in prav bi bilo tako. Zdi se mi pa mimo tega potrebno beležiti in z večjo pozornostjo zasledovati vsebino naših revij ter opozarjati čitatelje vedno in vedno iz-nova nanje iz razlogov, ki jih je navedel Pregelj. In sleherni zvezek »Doma in sveta-; jo takega opo-rila vreden.	s. S.
. Naša hagiografija
Zagreb, 30. maja.
Hrvatska hagiografija ni imela dosedaj ravno prvovrstnih del. la vrsta književnega dela, ki se zadnje čase posebno v Franciji neguje jx> prvih književnikih, pa tudi v Nemčiji, je bila žal pri nas pastorka: hagiografijc so pisali ljudje z najboljšimi namerami, toda z zelo majhnim smislom za stil, psihologijo in književno jx>lnost. Imamo siccr dovolj življenjepisov svetnikov, toda zelo malo jih je, ki bi mogli služiti za primer, kako se pišejo hagio-grafije za sedanji svet. Povsem je manjkala psihološka verjetnost. Zato je razumljivo, da take nagio-grafi jc niso mogle močneje delovati na bravcc, niti jim niso mogle poslali priljubljeno čtivo. Ta pro-
kov izdelujejo z večjim smislom in večjo književno popolnostjo. Tako je pred par leti izzval polemiko m nekoliko bojevitosti pri nekaterih pisateljih ha-giografij hrvatski književnik g. Anton Matasovič.
Medtem je asketsko-mistična revija »D u -hovni ž i v o t «, ki so jo pokrenili očetje domini-kanci v Zagrebu, .izdala pred dvema, tremi dnevi malo hagiografijo o blaženi I m e 1 d i L a m b e r -ti ni od gospe Štcie Jurkič, hrvatske književnlce. Gospa Jurkič, dovolj znana v naši javnosti radi svojih podrobnih psiholoških študij v svojih novelah in v nedavno objavljenem romanu »Čipke«, je prenesla svoj baržunasti stil tudi v ta življenjepis mlade dominikanke, ki se je že v zgodnjih letih vsa posvetila evharističnenm Kristusu. Poskušala je, iu to z uspehom, da to mlado blaženko (1321— 1333) približa sedanjim bravcem, posebno mladini. Njen stil je izbran; beseda močna in iskrena; fraza topla in zmerna, brez ekstaze, toda tudi brez nei>o-trebnega hladnega analiziranja, lako da se ta življenjepis čita kot povest, dobro zgrajena tako stvarno kot formalno. Njen soprog g. Gabrijel Jurkič, hrvatski slikar, je knjigo ilustriral. V svojih inici-jalih in ilustracijah je podal zelo ugoden dojeni starine. Knjiga je, kar je zopet redkost pri naših nagiografskih spisih, zelq okusno opremljena, z naslovno stranjo v barvah. Radi teh prednosti, kakor tudi radi neobičajno ugodne cene, jo najprisrč-nejše priporočamo slovenski publiki, posebno mladini. Knjiga je pripravna kot dar za prvoobhajance. Naroča se pri oo. dominikaucih, Zagreb, Maksimir, za ceno 8 Din.	Disky.
France Kidrič: Zgodovina
slovenskega slovstva
od začetkov do marčne revolucije. Razvoj, obseg in cena pismenstva, književnosti in literature. Prvi snopič. Izdala Slovenska Matica v Ljubljani 1929. —- Kakšen korak naprej je napravilo naše slovstveno zgodovinarstvo od prve »Zgodovine slovenskega slovstva« profesorja dr. Karola Glaserja, ki jo je Slovenska Matica začela izdajati pred pet in dvajsetimi leti, preko Grafenauerjeve, do le najnovejše Kidričeve »Zgodovine slovenskega slovstva?« Na kratko bi mogli reči, da je dr. Glaser nagromadil v svojem obširnem delu 7. občudovanja vredno marljivostjo vso tvarino in da v niem bistvenega skoro nič ne pogrešamo, da jc Grafen-• auer ogromno tvarino preglednejše in sistcmatič-nejše razvrstil, a Kidrič se loteva kritične obdelave, ocene in točnejše uvrstitve tvarine z zgodovinskega in s kritičnega stališča hkrati Njegova »Zgodovina slovenskega slovstva«, katere prvi snopič je pravkar izšel, je sočnejša, zanimivejša in živahnejša od prejšnjih dveh, ker so nam dogodki plastično, strnjeno predstavljeni, tako da vidimo razne faze razvoja našega slovstva v jnsni luči, verodostojno dognanc in kolikor je pač človeku mogoče, objektivno ocenjcne. Ocena je ined mnogimi drugimi vrlinami Kidričevega dela naj-odličnejša njegova vrlina, kajti on je prvi, ki se je tega opravila poprijel za naše najstareiše slovstvo. Zlasti reformacijska in proti reformacijska doba sta našli v Kidriču nc le izvrstnega poznavalca, temveč ludi temeljitega in vestnega ocen:-tclja. O Icm velevažnem delu našega znanstva bo n'ogoce obširneje razpravljati, kadar bo čitatelju v celoti dostopno. Opombe in bibliografija bosta objavljeni na koncu drugega snopiča, tako da pri pregledovanju objavljenega zvezka ne moremo zasledovati materijala, na katerega se pisatelj opira. Moramo pa ugotoviti, da Kidričeva »Zgodovina slovenskega slovstva« .'.lasti za n?šc vseučdiško diiašlvo pomembna publikacija in dragocena obogatitev našega znanstvenega slovstva sploh, ki sc od obstoja slovenske univerze posebno razveseljivo množi z odličnimi deli.	s. š.
' Koncert orkestralnega društva
V sredo 29. t. ni. je bil v Filharmoniji koncert Orkestralnega društva Glasbene Matice. Sodelovali so gna. Dtibrovska (harfa) od opere, kons. Rus, Šivic, Lipovšek, dirigiral je prof. kons. g. L. Škerianc.
Na programu so bili F.. Bossiievi Infer-mezzi Goidoniani, Mah ler j ev Adagietto iz V. simfonije, Škerjančev Plesni motiv iz 1. 1927. J. F. Rameauov Koncert za klavir in godalni orkester, Po u len cev a Rapsodie nčgre in pa Saint-Saensov Le carneval des animanse. — Program je imel v splošnem romantičen značaj. Bossi, znani mojster orgel, se je efektno (»služil slare forme, Mahler je v svoji čuvstveni skladbi pokazal povvagnerski stil, Škerjančeva skladba gradi spočetkoma metodiko nad ostinatnim basom, preide potem v akordiko, ie prostejše forme in fantazijskega značaja. V drugem delu je zanimal rokokojski niojster Rameau s svojo kleno formo in zdravo, disciplinirano invencijo. Poulencova Rapsodija v obliki nekake suilc jc eksotičuo-barvita stvar. Sainl Saensov Živalski karneval je vrsta impresionističnih predstavnih in huinornih programskih domislekov. Za sodobno glasbo je dal ta program malo ali nič pobude. Mi danes ne čutimo več romantično.
Zelo hvalevredno je, da je letos v tej koncertni suši naše Orkestralno društvo priredilo že svoj drugi koncert. Hvalevredno je požrtvovalno delo in trud članov in dirigenta, ki pripravljajo tla našemu stalnemu domačemu orkestralnemu delu. Je ludi res da smo vse skladbe topot v Ljubljani prvič čuli, vendar bi bilo svetovati društvu, da nam ser-vira tudi še kaj sodobnega iz nemške in ruske literature. Izvedba je bila tupatam ma'o lesena, na nekih mestih bolje izpiljena (deloma Mahler, Bossi).
V. U.
O dve k romanih G. Bernanosa
Veliki katoliški francoski pisalelj Berna-n o s je pred leli vzbudil pozornost vsega sveta s svojim senzacionelnim romanom »An Soleil du Satan«. Za tem svojim velikim delom je objavil še dva romana: »L'imposture« (Prevara) in »La joie« (Veselje), ki znova dokazujeta intenzivnost notranjega doživljanja in fascinirujočega upodabljanja Bernanosovcga, ki ga na tem polju nc doseže nihče v svetovni literaturi.
Imenovana romana tvorita skupaj celoto, prikazujeta tragično usodo nedolžnega duhovnika, ki je glavna oseba. Gre za visoko nadarjenega, povsem inteligentnega in do skrajnosti kultiviranega duhovniškega učenjaka, cerkvenega zgodovinarja z internacionalnim slovesom (človek se nehote spomni Duehesnea, Bremonda in Battifola), ki pride nenadoma do spoznanja, da ne veruje več. Pravzaprav ni izgubil vere, morda vsled zgodovinskih študij ali intelektualnih dvomov kakor Renan, temveč opazi, da Boga sploh nikoli imel ni. Toda abbe Cčuobrc se ie odločil, da obdrži vnanjo duhovniško obliko življenja — s tem poslane njegovo življenje velika laž sicer napol podzavestno. Kajti skuša si sam v sebi dopovedati, da nc dela nikomur krivice. A Bog ga obišče, in v takem trenutku se izpove in izda skromnemu in priprostemu, a glo-b ko vernemu starejšemu duhovniškemu prijatelju. Odilej naprej nima mirne vesti, četudi jc na videz obračunal z upanjem in slrahom — njegova blodni i se mora končali in zrušiti, l o se zgodi, ko sreča v življenju čistega, notranje močnega, naivno pobožnega mladega deklela z mistično poglobljeno
, religioznostjo -r- Chantal, učenko onega medtem že umrlega svetniškega abbčja Chevancea. Ta ženska figura spada k najčudovitejšim dekliškim tipom svetovne literature. Nasproti njeni neposrednosti je Cčnobresova afektirana enakcdušiiost brez moči, nehote iu naravnost ji prizna svojo nevero. Oba, zastopnik hladnega razuma in zastopnica nercflek-tiranega verskega življenja sla sedaj ua točki, kamor ju je postavila previdnost, preobrat je neizogiben. Medtem ko se duhovnik brez vere še bori sam s seboj in s svojim Bogom, postane Chantal žrtev perverznega človeka. Ob njenem truplu se zruši življenje Cenobrea in njegove ustnice šepetajo zadnje besede: Pater noster; potem sc pogrez-ne v blaznost.	,
Gotovo je res, da je Bernanosovo ozračje težko, dejanje razburljivo in do skrajnosti pretresljiv*. Za občutljivega človeka njegova dela niso. Poleg tega B. nagiba k ekstreninemu, bizarnemu iu bolestnemu. Versko omahljivim dušam Bernanos ne more bili vzor. A treba je vendarle seči preko tega in doumeti globino take vrste del. Za označenim vuanjim dejanjem tiči mojstrsko razločevanje najbolj zamotanih dušnih pojavov. B. sega do dna verskemu življenju, delo je tako pesniško, dramat-sko oblikovano, da ga je mogel ustvariti le velik umetnik z globokim pogledom v življenje. Francoska javnost se dobro zaveda, kaj ima v Bernanosu, zlasti moderni katoličani so ponosni nanj. O prejšnjem romanu Bcrnanosovem Au Soleil du Satan«
je lani obširno poročal »Dom in Svet«.	Č.
*
Katoliška akcija. Članek dr. M. Slaviča v zadnjem »Času« (št. 7) je ravnokar Leonova družba izdala v posebnem odtisu. Dobi se v Ljubljani pri Novi Založbi za ceno 6 Din. — (Jprava Leonove družbe.
*
Slavischc Rundschau, številka 5, maj 1929, prinaša na prvem mestu fin esej o poslanstvu Oto-karja Brezine, »izveličevavca češke duše od tope v pamet omejene bornosti« in razpravo o iilmski umetnosti sovjetske Unije. Pregled slovanskih literarnih pojavov prinaša oceno Zbranega dela Franceta Prešerna, ki sta ga priredila Pirjevec in Glo-nar. Referent (Mg.) pravi, da je to sijajno delo tako stvarno kakor tiskovno, v čemer ne zaostaja za najlepšimi nemškimi izdanji. Kulturna kronika se spominja Jakopičevega jubileja, Giusti pa poroča o slovenski literaturi in umetnosti v Italiji.
(Bevk, Pilon, Spacapan, Černigoj, Štefančič, Lah.) *
Medved rjavček, 2.-3. zvezek Mladinske ( knjižnice, je jako ljubka pripovedka, ki jo ie napisal Franjo Roš, učitelj v Celju. S to povestjo je pisatelj resnično obogati! našo mladinsko literaturo. Pripovedovanje obenem miče otroško dušo obenem blaži in veseli. Cena je 18 Din in se dobi v tiskarni brata Rode in Martinčič v Celju ali pa
v Jugoslovanski knjigarni.
*
Cerkveni Glasbenik št. 5-6. Uvodoma razprav-pravlja J. G r ž i n č i č o Sv. Tomažu Akvinskem in cerkveni glasbi. Razpravica je za zgodovinarja in estetika glasbe prav zelo zanimiva. A. Grobni i n g nadaljuje s svojo pevsko fiziologijo in fonetiko in razpravlja topot v nastavku (zelo temeljito!) — A. Pob ar se spominja umrlega Franca Pirca, vnetega glasbenika in kulturnega delavca. — Fr. Ferjančič piše Staremu prijatelju v spomin, pok. naduč. v Kropi M. Zamiku, ki je bil tudi or-' ganist in pevovodja. G. kanonik se v prijetnem pogovarjanju spominja še trnovskega dekana Vesela, župnika Vrhovnika in prelata J. Rozmana. — Skladatelj Al. M a v poroča o cerkvenem ljudskem petju pri-.Sv.. Jožefu nad Celjem, V. Steska nadaljuje zgodovino ljubljanske glasbene šole (1816—1875). Sledi bogat kronikalni. dopisni, oglasni del. Glasbena priloga prinaša dr. A. Dol i nar je v zbor »Knežja hči« občuteno skladbo s homofoničnim okvirjeni in polilonskim zrnom, V. Vodopivčev zbor »Mariji«, Brnobičevo skladbo za glas in orgle: »O Srce, lepše od neba« ter P r e m r 1 o v
Oftertorium za praznik sv. Petra in Pavla (1009). •
Nar. železničarsko glasbeno društvo ^Sloga« praznuje letos svojo desetletnico. Izdalo je lično brošurico. Društvo ima godbo na pihala in pevski odsek in agilno deluje pod vodstvom dirigenta g. Heri Svelela, predsednika J. Pokorna in podpred-i sednika ing. Leskovška. Knjižica vsebuje malo kronike društva, poročilo V. obč. zbora in več posrečenih reprodukcij po slikah društva, vodij in zasluženih članov. K desetletnici čestitamo.
*
Sest novel H. Federerja. Pod naslovom »Unter siidlichen Sonnen und Menschen« je izšla pri Gro-teju v Berlinu zbirka šestero novel velikega, žal že umrlega švicarskega pesnika in pisatelja. A Federer za nas ni samo pomemben kot pesnik svoje domovine in kol tolmač švicarstva, F. je tudi neprekosljiv mojster v slikanju in podajanju bogastva in lepote pestrega italijanskega ljudskega življenja. Vsa romantika italijanskega gorovja zaživi v številnih va-rijantah in nijansah v njegovih umetninah. Povesti »Der rote Zauber des Maestro Giorgio«, ki se je zapisal vragu, groteskno nagajiva črtica o divjem lovcu Augusfo Sarti spadata k biserom te zbirke, ki tudi po ostalih spisih prodira v globino ter podaja iskrene motive priprostega italijanskega ljudstva. Dogodivščine so hudo originalne ter res veren kos življenja, ki se razvija pod žarkim južnim solncem.
IVAN PREGELJ: Zbranih spisov 1. zvezek. Štefan G o 1 j a in Njegovi. Tolminske novele. Prvnk slovenskih pisateljev nam je v Štefanu Golji podal edinstveno sliko trpljenja nnšega naroda v časih grnjščin-ske mogočnosti, ovekovečil slovenskega duhovnika tistega časa. ki da življenje za svoje ovčice. in prepletel krepko stavbo svojega nedosežr nega romana s tragedijo lepe Tolminko, ki v svoji nežni izvedbi nima sebi enake — Tolminske novele vsebujejo med drugim originalni, že splošno zasloveli pridigi na Pust in »P u 1 v e r und B 1 e i< ter biser naše liovelistike: »Gospoda Matije zadnji gost.« (Cena
broš. 45, vez. 60 Din.)
«— *
Zbranih spisov 2. zvezek. Bogo v e c Jernej. — Balade v prozi. V strašni borbi mesa z duhom nam pisatelj tu predočujc pre-dikanta, ki je zadnji propovedovn-telj luteranstva na Slovenskem. Z besedo, izostreno do zadnje izrazne možnosti, se dviga v »Bogovcu« pred j nami ona divje strastna doba, skozi katero seva v vsej svoji trpki lepot) slovenska zemlja, ki je nepremag- j ljiva. — Balade v prozi so mojstro- i vino. ki sr bndo čitnle kot vzor slo- ! venskega jezika in zrcalo slovenske duše.' (Ceno broš. 45, vez. 60 Din.) Dobi se v »Jugoslovanski knjigarni« v Ljubljani.
Odličen Matllcc
in štedljiva poraba gumija sta znaka Conti-nenlabelastičnih ebročev. To so najbolj primerni obroči za transport težkih tovorov na slabih cestah. Ročnikov profil zajaničuje vozu varnost tudi na vlažnem polu.
SSiiiiineiifal
IŠospodarsfvC'
Zahteve hmeljarjev
Na občnem zboru Hmeljarskega društva za Slovenijo dne 20. t. m., o katerega |>oteku smo žo poročali, so bile sprejete tudi sledeče resolucije:
Ker se nahaja naše hmeljarstvo v veliki krizi in ker so izgledi za njegovo bodočnost zelo mračni — skoroda obupni, smatra današnji glavni občni zbor Hmeljarskega društva za Slovenijo kot primerno in pot robno izjaviti:
1.	Neobhodno potrebna je omejitev hmelj-skih nasadov. Izginejo naj vsi stari, pešajoči nasadi in vsi oni, ki dajejo blago, ki v bodoče ne ho našlo kupca. Ministrstvo poljoprivrede i voda naj potom svojih organov pouči kmetovalce celo države o dejanskem položaju svetovnega hmeljarstva in naj nujno priporoča opustitev vseh nasadov, ki 1 dajejo slabo blago.
2.	Potrebno je strokovno se izvršujoče izbijanje hmeljskih škodljivcev. Za to je potrebno stal. ' nadzorovanja hmelj, nasadov po strokovnjaku, katerega naj bi nastavila in vzdrževala obl. uprava in država. Naloga tega strokovnjaka bi bila, da ugotovi in priporoča sredstva in način obrambe ; zoper hmeljske škodljivce in bolezni.
3.	V interesu produkcije je, da se hmeljska trgovina čim bolj olajša, da se gre domači in tudi | tuji trgovini na roko in tako ne odbija, nego privabi čim več tujih kupcev.
4.	Odpravi se naj uverenje pri izvozu hmelja, ker ovira izvoz, oškoduje produkcijo, koristi pa edino-le bankam
5.	Ker naša pivovarniška industrija v nasprotju s češko in nemško, ki podpirate svoje narodno hmeljarstvo, domači hmelj po večini prežim, ne nasprotujejo hmeljarji stremljenju čeških in nemških pivovaren po olajšanju uvoza piva v našo državo in sicer pod pogojem (junktiin), da dovolijo te države našemu hmelju primerne ugodnosti pri uvozu.
(5. Ministrstvo trgovine se naproša, da čimprej izda zakon, ki bo preprečeval predprodajo kmetijskih pridelkov, zlasti hmelja.
Naši naravni mineraini vrelci
Pret. mesec so se na |ioziv »Saveza kupališta, ljeČilišta i mineralnih vrela« v Zagrebu sestali lastniki in zastopniki naravnih mineralnih vrelcev naše Kraljevne. da se posvetujejo o korakih, katere jim Je treba storiti, da se omeji produkcija umetnih mineralnih voda v naši državi.
Po pozdravu predsednika Saveza, msgr. dr. Radičeviča, je dr. Šter, ravnatelj zdravilišča Rogaška Slatina in načelnik sekcije za mineralne vrelce, opisal najpreje splošni položaj, ki je nastal vsled vedno večjega razmaha produkcije umetnih mineralnih voda in nevarnosti, ki obstojajo vsled tega tako za naše narodno gospodarstvo kot za zdravje našega naroda.
Kljub temu. da so učenjaki in strokovnjaki ua tem polju v svojih razpravah ponovno ugotovili, da umetna mineralna voda nikdar ne more nadomestiti v zdravljenju kakoršnibkoli bolezni naravne mineralne vode, nasprotno, da more človeškemu zdravju preje škodovati, ker se vrši produkcija brez vsake kontrole lako glede kemikalij, ki se v te svrhe vpo-rabljajo, kakor glede čistoče pri produkciji, se je konsum v škodo naravnim mineralnim vodam v zadnjih časih neverjetno dvignil. Ta konsum se je jx>-spešil v glavnem vsled načina propagande od strani teh novih fabrikantov, ki svojo reklamo vodijo tako spretno, da konsumemt ne more vedeti, ali kupuje umetno ali naravno mineralno vodo.
Lastniki mineralnih vrelcev, kakor tudi država, za katero pomenijo mineralni vrelci največje naravno bogastvo, vsled tega ne smejo več mirno gledati, kako se uničuje to narodno premoženje. Voda, katero nam pošilja brezplačno narava sama, bo tekla brez koristi za gospodarstvo in zdravje naroda zopet nazaj v zemljo, med tem, ko se bodo iz inozemstva uvažale za drag denar kemikalije za proizvajanje mnogo manj ali ničvrednega nadomestila za naše naravne mineralne vode. Produkcija umetnih mineralnih voda naj se vsled tega, kot se jc to storilo že v dragih državah, postavi vsaj na zakonito ! podlago, če se že ne more zabraniti. Ne gre, da bi | se izdajala dovoljenja brez premisleka in brez iz-bire in da bi se produkcija smela vršiti brez vsake kontrole.
Po teh izvajanjih so posamezni zborovalci izrazili svoje mnenje glede postopanja v odvrnitev teh nevarnosti, ki ogroža naše narodno gospodarstvo ter so sklenili resolucijo, ki obsega vse potrebne predloge na resortna ministrstva.
BILANCI: IN POSLOVNA POROČILA
Portland cementna tovarna d. d. na Dovjem izkazuje pri kapitalu in menicah 2.5 (0.5) milj. Din za leto 1928 še 0.19 milj. Din izgube, izguba prejš- j njih let pa znaša 1.19 milj. Din. Investicije so bilan- ! sirane z 2.4 (0.9), zaloge z 1.2 (0.4), dolžniki pa z 0.6 (0.4) milj. Din. Edini dohodek je lani prišel od prodaje starega železja. — Croatia. tvornica portland cementa, d. d., Podsused-Zagreb. Pri kapitali 7 (7) in upnikih 4.1 (2.9) milj. znaša čisti dobiček za 1928 s prenosom 1.6 (1.3) milj. Din. •
Premogokopiia rirniba Relokrajina v Črnomlju. Izvedba konkurza te tvrdke je preložena v i Ljubljano. Nov prvi zbor upnikov se vrši 8. junija, i ugotovitveni narok |>a 27. junija.
Ohčni zbori. Prometna banka 15. junija ob ! 15; bilanca za 1928 izkazuje 0.36 (0.37) milj. Din čistega dobička in bo predlagana ponovno 5?<ma dividenda. Sklepalo se bo tudi o podaljšanju pooblastila upravnemu svetu za zvišanje kapitala od 5 na 7.5 milj.; Dolenjske železnice d. d. 19. junija ob 11 v družbeni pisarni. Gradišče 7-1
Odpravljen je knnkurr. o imovini Viljema Goloba, trgovca v Ljubljani, ker ni kritja za stroške postopanja.
Borza
Dne 31. maja 1929.
DENAR
Na deviznem tržišču sta se danes učvrstila tečaja Berlina in Prage., drugi tečaji so ostali ne-izpremenjeni. Promet je bil srednji, največ je bilo zaključeno deviz Curih in Berlin. Privatno blago jo bilo zaključeno v devizah Newyork in Trst, dočim je v devizah Berlin, Dunaj, London, Praga in Curih intervenirala Narodna banka.
Zagreb. Amsterdam 2285.50—2291.50, Berlin 1350.25—1850.25, Budimpešta 91)1—994, Trst 29(5.89 do 298.89, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 798.06 do 801.00, London 275.74—270.54, Newvork 50.705 do 56.905, Pariz 221.58—223.58, Praga 168.23 169.03.
Curih. Belgrad 9.125, Berlin 123.84, Budimpešta 90.52, Bukarešt 3.08, Dunaj 72.97. Madrid 72.90. London 25.19125, Ne\vyork 519.50, Pariz 20.31, Praga 15.38125, Sofija 3.755. Trst 27.1875. Varšava 58.275.
Dinar notira: na Dunaju (deviza) 12.5075, v Londonu, Ne\vyorku in Pragi neizprenienjeno.
Devizni tečaji na ljubljanski borzi
31. maja 1929.
	povpraš	pon.	srednji	sr. 29. V.
Amsterdam	_	2288.75	_	2288.5C
llerliu	1356.25	1359.25	1357.75	1353.2?
Bruselj	—	790.90	—	_
Budimpešta	—	992.50	_	_
Curih	1094.40	1097.40	1095.90	109&9C
Dunaj	798.06	801 .C6	799.56	799J6
London	275.74	276.59	276.14	__
Newyork	56.71	56.91	56.81	
Pariz	—	222.58	__	_ _
Praga	168.23	169.03	168.63	168.6«
Trst	296.80	298.80	297.80	—
VREDNOSTNI PAPIRJI
Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 123 den., 1'raštediona 850 den., Kred. zavod 170 d. Vevče 126 den., Ruše 230—240, Stavbna 50 den. Šešir 105 den.
Zagreb. Drž. pa.: vojna škoda ar. 402—403, kaša 401—403, termini: 6. 402.50—405, 7. 400 do
7700-7800, Prašted. 850-855, Srpsku 150-152. Zeni. 1.40-144 (143, 144). Ind. pap.: (iuttmann 200 do 210, Slavonia 187.50—195, Slaveks 102—100 Danica 130 140, Osj. ljev. 175- 185, Brod. vag 145 Union 170—180, Isis 22 liagusea 515, Trbovlje 165 do 470, Vevče 126, Nar. šum. 30 bi., Piv Sar 215 lil.
Dunaj. Don. sav. jadr. 81.50, \Viener Bankve-rein 22.20, Bodencredit 100.20, Credilanstatt 53.20, Esconipteges. 21.50, Zivno 105.20, Union 24.80, Aus-siger Chemische 242,(>0, (iuttmann 23.25. Mundus 186.50, Alpine 42.05, Trboveljska 59.10, Leykam 7, Rinia Murany 113.50.
Les
Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno; 3 vagoni tramov ju 8 vag. neobrobljenih bukovih plohov, skupaj 11 vagonov. Tendenca mirna.
Eksekutirni nakup: 12 m* hrastovih podmV 1. V. 2.80 in 53 mm 18—28 cm fko Tržič, promnt 1400
Žito
Čez praznik se položaj n;, žitnem trgu ni znatno izpreinenil. Danes dopoldne pa je celo izgledalo, da se ho nekoliko izboljšal, kajti tendenca na ameriških tržiščih se je ustalila. Oornjebačk.i pšenica velja 257 do 210 nakl. postaja, koruza 215. bačka in sremska postaja. Ječmen baranjski 69-70 kg po 240. Zn pšenične in mlevske izdelke st! .je položaj nekoliko poslabšal. Tendenca je ostala mlačna.
V Ljubljani so notacije neizpremen jene.
Sombor. Pšenica bačka. potiska, sremska. slavonska 202.50—207.50. ban. železnica ju liegej slep 200—205, ječmen 64-65 kg 205—210. 67-68 kg 220 do 225, 69-70 kg 235—240; nvse bački, sremski in slavonski 190—200; koruza bačka in sremska 210 do 215, junij 212.50—217,50; moka bačka št. 0 310 do 320, št. 2 290—300, šl. 5 275- 285, šl. (j 255 do 265, št. 7 245—255, št. 8 185-195; fižol bački original 1000—1020, izbrani 1050-1100, mešani (»40 do 660, otrobi pšenični bački 150 -160. Tendenca mlačna. Promet 263 vagonov.
Budimpešta. Tendenca slaba. Pšenica: oktober 22.42—21.92, zaklj. 21.92 - 21.00. miirc-r 24.10 do 28.65, zaklj. 23.65—23.68. Rž: oktober 18 17.34, zaklj. 17.34 — 17.35. marec 18.46- 18.87, zaklj 1&87 do 18.89. Koruza: julij 22.90—22.65, zaklj 22.55 do 22.58.
Živina
Na mariborski svinjski sejem 31. maja je bilo pripeljanih 284 svinj; cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5— 6 tednov stari komad 100 -125 Din. 7- 9 tednov stari 225—250, 3—4 mesece stari 380 450, 5—7 mesecev stari 500- 550. 8- 10 mesecev stari 600—780. 1 leto stari 1000 1200 1 kg žive leže 10-12.50, 1 kg mrtve teže 16-17 Din. ProdHlo se je 276 komadov.
Sejna dvorana angleškega parlamenta.
Letalec Cobham prerokuje •
Sir Alan I. Cobham, sloviti angleški letalec, je pred kratkim objavil svoje mnenje o razvoju letalstva v prihodnjih 50 letih. Takole prerokuje:
V petdeset letih bo imelo letalo čisto drugačno lice nego danes. Tako bo n. pr. trup popolnoma izginil. Razpetina bo znašala 90 do 100 metrov. Potniki, blago, stroji, kurivo in moštvo bodo imeli svoj prostor v nosilnih ploskvah, ki jih bo imelo letalo po troje. Prostori bodo urejeni približno lako, kakor na sedanjih potniških parnikih.
Bodoče letalo bo imelo po več motorjev, in to po vsej priliki Dieselnovih. Motorji bodo razvijali skupno približno 10.000 konjskih sil. Istotako bo imelo letalo po več propelerjev, ki bodo pa nameščeni tako, da bo mogel en motor goniti več propelerjev istočasno. Motorji ne bodo vedno vsi v obratu, ampak po zahtevi prometa in okoliščin. Sicer pa mislim, da se bo nekoč gonilna sila za letala prenašala po brezžičnem potu z zemlje, tako da bodo mogli motorji popolnoma izostati.
Zračnega potnika sedaj najbolj moti strašen ropot, ki ga povzročajo sedanji stroji. 2e se delajo poizkusi z neslišnimi« aparati. Bodoče letalo bo tudi v tem pogledu doseglo veliko popolnost. Menim, da bo novo letalo
preletelo približno po 250 milj na uro, da bo najmanj 50 ton težko in da bo moglo prenašati istočasno do 125 potnikov. L. 1979. bo večina težav z elementi premaganih in prekooceanski poleti bodo spadali med vsakdanjosti.
Brezžično krmarenjc jc že na potu in pilot bo mogel v bodoče leteti slepo« ter se popolnoma prepustiti svojemu brezžičnemu zavezniku. Bodočih velikih letal pilot sam sploh nc bo mogel več oskrbovali, kakor danes ne more krmar oskrbovati parnika. Velika letala bodo mogla leteti po 1000 milj brez pristanka in vso zemljo bo obdajala gosta mreža zračnih zvez. Ljudje bodo preživljali svoje počitnice v Egiptu, Indiji, Avstraliji ali Južni Afriki kakor danes v Švici ali na morski obali. Nad velikimi železniškimi križišči se bodo razpenjale ogromne strehe kot pri-stajališča za letala.
V 50 letih bo poslalo letalo glavno prometno sredstvo, kakor je danes avtomobil; majhna zasebna letala bodo enako priljubljena in 14letni otroci bodo letali po zraku, kakor se danes vozijo s kolesom. Sedaj smo šele na progu letalskega razvoja . ..
Kdor bo živel, bo videl.
Francoski gostje v »Zeppelinu«. Francoski mornariški častniki, kapetan Kahn, Peequer in Loyssel, katere je dr. Eckener v zahvalo za francosko pomoč povabil na povratno vožnjo »Zeppelina« v Nemčijo.
Kako ginejo živali
Civilizacija je sovražnica narave; pred njo ee umikajo živali in rastline in polagoma izumirajo. Štorklja n. pr. je bila v velikem delit srednje Evrope ljuba gostinja kmetskih domov podobno kakor lastavica a sedaj postaja vedno redkejša prikazen; število zasedenih gnezd se je v zadnjih 20 letih znižalo za 50 do 70 odstotkov; ponekod pa so štorklje sploh popolnoma izostale. Vzrok temu je izsuševanje močvirij, ki so predpogoj za prehrano štorkelj. Mnogo štorkelj pogine na električnih napeljavah; toda glavni vzrok izumiranja štorkelj so njihova južnoafriška prezimovališča. Tamkaj zatirajo kobilice, ki so glavna hrana štorkelj, z arzenikoin; štorklje požro s kobilicami mnogo strupa in v tisočih poginjanjo. — Orli so bili še do nedavne dobe kras skandinavskih pečin — drugod v Evropi so bili že večinoma izginili. Danes je na Švedskem komaj še 30 parov planinskih in 15 parov pomorskih orlov, katerih gnezdišča so zaščitena; na Norveškem bodo lovci orle kmalu docela iztrebili (ustrelili so jih 1024.!. 429, naslednje leto pa 330). — Na španskem in v Italiji polove spomladi in jeseni na milijone ptic- j selivk. Tako je v Valenciji veliko podjetje, ki
pelovi letno po 3—4 milijone škorcev in ptic pevk. Nad sto delavk skubi mrtve ptice; perje gre na Francosko, kjer ga predelajo v modne svrhe, meso pa nasole in razpošiljajo deloma v Francijo deloma pa v tiste dele Španije, preko katerih ne vodi pot ptic selivk. Takih podjetij je na Španskem zelo veliko. Tudi velike živali v vročem pasu hitro izginjajo. Tako n. pr. slon v Afriki, ki ga zaradi slonove kosti tudi domačini neusmiljeno zalezujejo. Mnogokrat zažgo gozd ,v katerem se nahaja čreda slonov, na več straneh, tako da živali ne morejo uiti; tako poginejo posebno samice in mladiči, zarod izginja.
Kakšen je povprečen človek
Ameriški dušesiovec liarry Holingswort, profesor na univerzi v Kolumbiji, je zbral ogromen statistični materijal ter napravil iz njega definicijo povprečnega človeka. Gradivo so mu dale na razpolago zavarovalnice na življenje, razni statistični uradi, policijske oblasti in šole cd osnovnih razredov tja do univerze.
Vojvodska hči protlajatka
Lady Dona Hcpc, 20-letna hči bogatega vojvode newcastlskega, ie že cd nekdaj gojila željo, da bi se sama preživela. Obisk, ki ga je napravila v Združene države v Ameriki, je izrabila, da izpelje svoj načrt. Sprejela je službo prodajalke v neki veliki newyorški trgovini. Ta pesel ji je tako ugajal, da je pri priseljevalnem uradu prosila za podaljšanje bivanja. Pa tudi njeni delodajalci so bili z njo tako zadovoljni, da so ji zvišali tedensko plačo od 25 na 30 dolarjev. Lady Dona je zelo spretno varovala svoj inkognito, da jc niso nadlegovali radovedni in senzacij lačni časniški poročevalci. Nekega dne
I72'/j ure v zraku. Ameriški pilot Kelly je skupno s svojim rojakom Robbinsonom plul z letalom nepretrgoma 172 ur in 32 minut in s tem postavil nov svetovni rekord.
so se pa njene lepe sanje, da se neodvisna in svobodna z lastnim delom preživi, žalostno končale. Nek znanec iz Washingtona,' ki je slučajno prišel v trgovino, je začuden obstal in jo pozdravil: Dobro jutro, lady Doria!« S tem jc bila igra izgubljena in prodajalka, ki je takoj pestala središče javne radovednosti, je zapustila službo. Sedaj prebiva v hiši neke dame, ki pripada washingtonskem diplomatskim krogom. Vojvoda, ki pozna svojo hčerko, se ni prav nič čudil, ampak se je srčno smejal, ko je zvedel, kaj je napravila hčerka. On je lastnik znanega Ho-pe-clijamanta, o katerem je razširjena vraža, da je že skozi 300 let vsem svojim lastnikom prinesel nesrečo.
V bolnišnici v Amershamu bi morali operirati nekega bolnika. Vse je bilo pripravljeno in bolnik jc že ležal na operacijski mizi. Bil je že narkotiziran. Kirurg je vzel nož v roko, preden pa je začel rezati, je slučajno še enkrat pogledal bolnika v obraz. Začudil se je, odložil nož, si natančneje ogledal moža in vzkliknil: -Za božjo voljo, to vendar ni bolnik, katerega bi moral operirati. Kmalu bi začel rezati moža, ki sploh ni potreben operacije.« Hitro so odnesli moža, ki je še vedno ležal v narkozi, iz operacijske sobe. Poizvedbe so dognale, da so se bolniške strežnice zmotile in prinesle v operacijsko sobo napačnega bolnika.
Letaio ga rešilo smrli
V Cliatliamu na Angleškem je nekega prebivalca pičil gad na roko. Ubil je kačo in izsesal rano; kljub temu pa mu je že čez pol ure roka močno zatekla. Poslali so $a v bližnjo bolnišnico, kjer pa je zdravnik izjavil, da ga more rešiti edino-le serum proti kačjemu piku. Telefonirali so v London, kjer so pa zvedeli, da na celem Angleškem nimajo potrebnega seruma. Nato so brzojavili na Pasteuerjcv zavod v Parizu in ga prosili, naj nemudoma z letalom pošljejo serum. Prošnji so takoj ugodili, serum je prišel z zračno pošto, injekcije so bile takoj izvršene in nekaj ur nato je bil bolnik izven nevarnosti.
Po vonju ga je spoznal
Neki Španec, Rochequez po imenu, je sedel v neki newyorški restavraciji pri obedu, ko je k njegovi mizi prisedel nepoznan rojak. Začela sta se pomenkovati in kmalu sta se znašla v prav prisrčnem pogovoru. Ko je Rochequez s svojim obedom že skoro gotov, je neznanec — predstavil se je za Martineza — skrivnostno segel v žep in privlekel na dan steklenico leske-tajočega se vina, ki je v deželi prohibicije še mnogo bolj vabljivo kakor pod vročini španskim solncem. Rochequez si ga ni dal dvakrat ponuditi; toda jedva je dvignil čašo do ust, je kakor brezumen planil na noge in stekel na ulico.
Kaj se je zgodilo? Rochequez je pograbil prvega stražnika, ki ga je srečal, in ga s silo odvedel v restavracijo.
Nekdo je vlomil v mojo klet,« je med potoma razlagal Rochequez stražniku. Slučajno sem tatu odkril: tu v restavraciji sedi.« — »A kako sle ga pogodili«, se je začudil stražnik. — »Po duhu.«
Martinez je bil aretiran. Našli so pri njem ne samo vino, nego tudi Rochequezovo uro in razne njegove dragotine. Rochequeza so pa oblasti prosile, naj postavi svoje vohalne zmožnosti v službo prohibicije, kar je pa Španec odklonil.
Avtomobil zavozil med gledalce. Te dni so sc pri Ltickendorlu v Nemčiji vršile gorske avtomobilske tekme, katere je gledalo okoli 40.000 ljudi. Češki avtomobilist Mahla jc po nesrečnem naključju z vso silo zavozil med gledalce. Dve osebi sta bili takoj mrtvi, 14 pa težko ranjenih; Mahia sam je bil težko,
a nc smrlnouevarno ranjen.
Velika pravda radi plagiata
Ameriška pisateljica romanov miss Geor-ge Lewis toži znanega dramatika Evg. 0'Neil-la na odškodnino 350.000 dolarjev zaradi plagiata. Pisateljica trdi, da je 0'Neill za svojo gledališko igro »Čudna medigra«, ki je dosegla v Newyorku ogromen uspeh, uporabil njen rornan »Tempelj Pallas Athene«, objavljen pred petimi leti. Pisateljica je bila svoj roman sama ponudila v dramatizacijo Guild gledišču v Newyorku in v enak namen govorila z 0'Neillem. A takrat so njeno ponudbo odklonili. Dve leti nato je pa izšla 0'NeilIeva »Čudna medigra«, ki prinaša ccla poglavja iz ničnega romana, tako dejanje kakor značaje. Proces vzbuja v Ameriki splošno pozornost.
Smešniee
»Gospa Mlinarjev« je vprašala po Vas, ko Vas ni bilo doma, gospa.«
»Tako Mlinarjeva? Hvala Bogu, da me ni bilo doma.«
»Enako je rekla tudi gospa Mlinar jeva.*
»Vsi možje so idijoti,« pravi gospa Klem-' Seva.
»Vsi ne,« odgovori gospod Klemše, »nekateri so samci.«
Jveh iiv/hi
/ /
wiqid vrvenjehs
Na podlagi teh podatkov je profesor dognal, da umre povprečen človek v triinpetdese-tem letu življenja. Jedva tretjina ljudi preživi to starostno mejo. Povprečen človek je okrog 05 kilogramov težak, 67 palcev visok, njegovi možgani tehtajo 1300 gramov. S to težo možganov ee pa ne more posebno ponašati, kajti znano je, da niso redki ljudje, katerih možgani tehtajo do 2000 gramov. Srce povprečnega človeka udari 70 krat na minuto. Njegovo besedišče šteje 7500 izrazov. Povprečnik zelo težko pojmuje razliko med revolucijo in evolucijo. Na inteligentna vprašanja odgovarja zelo počasi. Če mu našteješ osem številk, jih utegne sedem komaj ponoviti. Zadnjo pozabi.
Povprečnik hodi osem let v šolo, pride iz nje slabo podkovan, ne zna ne zemljepisja, ne zgodovine in naravoslovja. Čeprav uživa vse državljanske pravico, mu je ureditev države neznana stvar in deveta briga. Jezik obvlada samo eden in še tega površno. Vse svoje življenje ne razširi obzorja, se tudi ne izobrazuje, ostane pač dober zidar, krojač ali uradnik, toda ne preskoči svojega očeta. Ženi se navadno zgodaj in ima 3 do 5 otrok. Čestokrat so njegovi nazori glupi. In cla je slika njegova povprečnosti šc popolnejša, je prepričan o svoji zdravi pameti, čeprav se njegovo življenje vrti največ okrog osebnih vprašanj in okoli vremena.
Mučna zamenjava v bolnišnici
Jacques Seydoux, dolgoletni sodelavec Brianda, jc 26. maja v starosti 59 let nenadoma umrl. Seydoux je leta 1926 iz zdravstvenih razlogov odstojiil kot politični direktor v francoskem zun. ministrstvu.
Radio
VELIKI nAORTI V SOVJETSKI RUSIJI.
Ruska vlada pripravlja velike načrte z ozirom na radio. V zvezi s tem je sklenil >Trust tvornic za slabi toke v Ljeningradu, ki je dobavil vse oddajno postaje in ludi največji del v Rusiji se naha-jajočib sprejemnih aparatov, z »Radio Corporation of America dobavno pogodbo za radijski material v vrednosti 600,000 dolarjev.
Kol prvi del te pogodbe je postavila General Electric Co. usmerjevalca, ki prekaSa vse dosedanje in katerega načrti so delo največjega ruskega radijskega tehnika, profesorja Bonča Brujeviča v Nižnjem Novgorodu. Aparat sestoji iz 18 usmerjevalnih elektronk, ki naj dado istosmerni tok za oddajno postajo. Usmerjevalec daje 700 KW in prenese 15.000 voltov. Namenjen je za največjo radijsko oddajno postajo sveta, ki jo bodo postavili v Moskvi ali v okolici Nižnjega Novgoroda.
NAČRTI ZA RADIO V GRČIJI.
Kakor nam sporočajo, je izdelala grška poštna uprava skupno s finančno upravo načrte za nabavo neknj radijskih zvez. Za obrežni promet naj bi se postavilo 4 postaje: ena v Attiki z 1.5 KW energije za promet /. ladjami v Egejskem morju v okrožju 400 km, dalje ena na Kreti za severni del Egejskega morja in končno ena nu otoku Zarite s 3 KW energije iu radijem 500 km za ladje v Jonskem in azijskem morju. V notranjščini se bodo postavile tri postaje s po 3 h'W energije in sicer v Alenali, Chiosu in Kreti. Te tri postaje bodo vezale kopno s polotokom in Kreto. Doslej je imela tam Eastern Telegraph Co.« drago kabelsko zvezo. Tarifi so bili še enkrat višji nego za navadne brzojavke. Sedaj bo možno uvesti brzojavno službo pc Grčiji z državnimi napravami. Gradnjo bodo oddali inozemskim podjetjem
N« Angleškem je do-sedaj okoli 19.000 bolniških postelj, ki so opremljene tudi s slušalkami, ki so v zvezi z radioaparati. Nad 9000 pa je slepcev, ki imajo rudiouparate; so pa opro&čeni vsakršnih pristojbin.
Modema slavju. Ob priliki rojstnega dne danskega direktorja neke londonske družbe se je vršila tako v Londonu, kakor v Kjobenhavnu družabna slovesnost. V hotelu Rembrundt v Londonu in v Hotelu d'Angleterre v Kjdbenhavnu se je vršil istočasno slavnosten obed in nagovore ob tej priliki je bilo čuti iz zvočnikov, priklopljenih na telefonsko omrežje, v obeli mestih. Ta zamisel sama na sebi ni nova, vendar odpira nove možnosti.
Radijska univerza. Ministrstvo prosvete in :>Federal Radio Commission v Ameriki pripravljata skupno z zvezo ameriških radijskih družb konferenco o možnosti ustanovitve radijske univerze. Konferenca naj bi se vršila v kratkem.
Polirija in radio. Policiji v Detroitu (Združene države) se je tekom zadnjih 13 mesecev posrečilo 005 aretacij s f mi močjo brezžičnih telefonskih postaj, ki jih ima vdelane v svojih 8 izvidniških avtomobilih. Nekaj aretacij so mogli izvršiti že 30 minut po izdaji zapornega povolja.
Svetovni gramofonski trust. Iz Londona poročajo, da vodi Columbia Gramophone Co. s »His Masters Voicec pogajanja v svrho fuzijo. Nastal bi na ta načiu nov velikanski trust v gramofonski industriji s kapitalom 5—8 milijonov funtov šterlingov.
Programi Radio-Ljubtfana t
Sobota, 1. junija: 12.30 Reproducirana glasba. - 13 Časovna napoved, borzna poročila in reproducirana glasba. — 17 Koncert Radio-orkestra: Ilo-sey: Kralj Karneval, VValdteufel: Čar siren, Gou-nod: Fantazija iz opere Faust. Vmesne speve poje zbor Mestne ženske realne gimnazije: Vodopivec: Ob potoku, Ferjančič: 3 venček narodnih, Dr. Do-
linar: Slovenija, narodne. — 18 O športu, dr. fcitra-bon. — 18.30 Nemščina, gospa dr. Piskernik. — 19 Zgodovina Slovencev, prof. Kranjec. — 19.30 Delavska ura. — 20 Koncert Radio-orkeslru: Weber: Euryanthe, Čajkovskij: Andante iz pete simf. — 20.30 Prenos zagrebškega programa — 22 Časovna napoved in dnevna poročila.
Nedelja, 2 juniju: 10.15 O pomenu Rdečega križa predava preds. nad/., obl. odbora Hdečega križa g. Skalar. — 10.30 Delo v vinogradu, zatiranje škodljivcev, g. Kafol. — 11.00 Koncert Uadio-orkestra: Traiislateur: Automobilmarjš, Lehar: Ciganska ljubav. Lincke: Berlinsko ozračje. Kalmun: Čardaška kneginja. — 15.00 Časovna na))oved. Priljubljeni komisar, izvajajo člani nar. gledališča. Reproducirana glasba. — 16,00 Miran Jarc: »Razbojnik Moroa«, lutkovna burka v 1 dej., po motivu Milčinskega »Tolovaja Mata jat v ribniškem narečju (prenos iz velesejmske razstave mešč. šol). — 17.00 Koncert Radio-orkestra: Waguer: Bosanci pridejo. Ziehrer: Smejem se. Fetrne: Od odra do odra. Filenberger: Gozdna kovačnica. Siede: Pod-oknica kresničice. — 20.00 Koncert kvarleta Glasbene Matice (gg. Pelan, Pečenko, Završan, Skalar): 1. Vjekoslav Klaič: Svračanje. 2. E. Adamič: Prošnja. 3. Gjuro Eisenliulh: Tebe zlato ja te milu jem. 4. P. Križkovsky: Utopljenk«. 5. Ferdo Juvanec: Z roko si mehko me objela, (i. Anton Foerster: Njega ni. — 21.00 Koncert Radio-orkestra: Teike: Stari tovariši. VValdteufel: Najlepša. Muuss: Pot-puri starih dunajskih pesmi. Pavčič: Gor čez izaro. Lincke: Veliki top. Bhmkenburg: Slovo gladiatorjev. - 22,00 Časovna napoved in poročila.
Drugi programi t
Sobota, 1. junija.
Praga: 11.15 Plošče. — 12.30 Operetna glasba. 15.45 Za mladino. — 1(5.36 Koncert. 1S.05 Nemška oddaja. — 19.15 Godba na pihala. —■ 20
Igra: Oče in sin. — 22.25 Lahkii glasba. — Rim: 13.15 Trio. 17.30 Vokalna in instrumentalna glasba. — 21 Koncert vojaške godbe. — Berlin: 17.30 Koncert lahke glasbe. — 19.30 Offenbach: Blaubart, opereta. — Plesna glasba. — Dunaj: 11 Kvartet Silving. 16 Orkester; vmes klavirske točke. — 17.40 Pravljice. — 18.40 Komorna glasba.
—20.20 O. Strautl: Zadnji valček, opereta. — Milan: 11.15 Plošče. 13.35 Jazz. — 17 Kvintet.
—19 Jazz. — 20.30 Pester koncertni večer. — lladapcst: 9.15 Koncert. — 12 Zvonenje in ciganski orkester. — 18 Oporni orkester. 19.10 Vojaška godba. — 20.15 Prenos operete: nato plošče.
Ljubljansko gledališče
DRAMA Začetek ob 20.
1.	junija, sobota: »Vdov« Rošlinka«. L judska
predstava pri znižanih cenah. Izven.
2.	junija, nedelja: »Theodor & Comp.«. Ljudska
predstava pri znižanih cenah. Izven.
3.	junija, ponedeljek: »Bilka«. Red I).
OPERA Začetek ob pol 2«.
1.	juniju, sobota: »Miignon«. Red D.
2.	junija, nedelja: »Grof l.u.\euiburški«. Ljudsku
prcdstavH pri /nižunih cenah. Izven.
3.	junija, ponedeljek: Zaprto.
Mariborsko gledališče
Sobota, 1. junija ob 20. uri: MCA	ffcr.
Ab. B. Kuponi. Gostovanje g. Daneša. Nedelja, 2. junija: Zaprto.
Gostovanje g. Daneša v ganljivi in '*eio sim-patično sprejeti ljudski igri »Oča Boštjan«, ne ponovi v soboto 1. junija.
MALI OGLASI
(Vsaka drobna vrstica 1'50 Din ali vsaka beseda SO par.;
lHajmanjši oglas	S Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više.
Za odgovor znamko 1 — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
(Iiižbodobe
Dobri zidarji
dobe trajno delo pri stavbeniku Tomažiču. — Krstnikova ulica 5, Hra-nilniška ulica 12.
Učenec
Za sobno dekorativno slikarstvo sc sprejme. — Poizve se: Ižanska c. 26, Ljubljana.
Prodamo
Puhasto perje
kg 38 Din, razpošiljam po povzetju najmanj S kg. Izkoristite priliko, dokler traja zaloga. L. Brozovič, kemička čistiona perja, Zagreb. Ilica 82.
Deset pomočnikov
slikarskih in pleskarskih, sprejmem takoj. — Ivan Novak, slikar, Šoštanj.
Krojašk. pomočnika
sprejmem takoj. — Ivan Oblak, kroiaštvo, Drago-mer, p. Brezovica pri Ljubljani.
Prodajalka
mešane stroke, z daljšo prakso in dobrimi spričevali, se išče za podružnico. Dopisi na oglasni oddelek »Slovenca« pod Šifro »Vestnost« št. 5938.
Kuharica
prvovrstna, se išče za kopališče, in tudi
podkuliarica
»amo najboljše moči. Ponudbe na upravo lista pod št. 5946.
Jeklene vrvi
17, 22, 35 mm - večjo množino - proda Mihael Kavčič, Zg. Šiška, Ljubljana VII, telet. 22—97.
Ajdovo moko
prodam radi velike količine po znatno znižani ceni, kg po 3.50 Din. — Streliška ul. 33.
Opel 4/16 HP
skoro nov, dvosedežen, porabi 5 in pol 1 bencina, ugodno naprodaj. Naslov v upravi lista pod št. 5919.
Čebelarjem
se nudi ugodna prilika za nakup lepega ulnjaka za 30 A.-Ž. panjev. Poizve se pri župnem uradu Sela pri Kamniku.
Posestvo
z vsem inventarjem, ob kaki reki, se išče v najem event. se kupi. — Naslov se poizve v upr. »Slovenca« pod št. 5766.
GOSPODARSKA ZVEZA V LJUBLJANI
ima na razpolago
še nekaj
krompirja
po na|niz|i ceni.
Razpis.
Šolsko poslopje pri Sv. Petru pri Ljubljani (na polju) se bo zunaj prenovilo in okna, vrata ter strešni stol prepleskalo. Reflektanti naj si na licu mesta ogledajo. Pojasnila daje šolski upravitelj. — Ponudbe do 2. junija na krajni šolski odbor pri Sv. Petru, p. Moste.
Pozor! Velika razstava slik
in okvirjev na velesejmu — Paviljon H št. 439. — A. KOS, Ljubljana, Mestni trg 25.
Razpis!
Bencin motor 5 HP
s cirkular žago, uporabljiv za vsak pogon, pro- „1 1 j 1 dam za 3500 Din. Naslov Kiparska dela pri cer-k vi sc razpisujejo, rojas-nila daje: Župni urad Tunice pri Kar.iniku.
v upravi »Slovenca« pod št. 5969.
Kupim
hrastove hlode. - J. Pogačnik, Ljubljana, Kralja Petra trg 8.
REKtArtAv 5L0VEHCU
. ndiuSDešneišd'^^
Sobo išče
v sredini mesta boljši gospod. Ponudbe upravi Slovenca pod: »Doktor«.
OGLAŠUJTE
I
5 LOVE IMll
501
brezhiben in dobro ohranjen, štirisedežen,
zamenjam
za 1 Vi tonski tovorni auto. Prijave pod »Ugodna prilika« pri upravi »Slovenca«.
Birete, šemisete
talarje in druge obleke za veleč, duhovščino izdeluje solidno in po zmernih cenah, ter se priporoča Fr. Himmel-reich, kroj. mojster, Ljubljana, Pred škofijo št, 9. - Na željo se pošlje tudi po pošti.
Foto-Holynski
Ljubljana, Dunajska cesta 6. - Solidno delol -Nizke cene!
Pohištvo
Več hrastovih, jesenovih in mehkih spalnic ter kuhinjskih oprav solidno izdelanih, proda: Avgust Čeme, Zg. Šiška št. 122.
l*IO|C gOSpe? Zagotovite
plašč iz kofalioviiie
najnovejšega kroja bajne kakovosti in izvršitve im> poletni eeai. Oglejte si našo velikansko izhero v kojah št 565—
li. nomsriiak & Co.
GRADEC, Iladetzkystrasse 10--DUNAj, Mariuhilferstrasse m
Hlinarti!
Ui, proso, ajdo ln ječmen kupite najcenejc prt
A. VOLK, LJUBLJANA
veletrcovlna ilta In moke
.Medenjaki', .medeni piepetenec
špecijalitete „VIKA"
na drobno nu debelo
Josip Vitek
Ljubljana, Sv. Petra c. 13.
nseriraite v .SEovencu"!
Gostilničarji,
pozor!
Prvovrstne domače in ogrske salame, kakor tudi najfinejši polemendol-ski sir se dobi po solidni ceni pri I. Buzzolini, delikatesna trgovina, zraven škofije.
mmmc
NafprifefnelSc Na|zanesl|ive|$e
sredstvo za čiščenje ŽELODCA in ČREV za OTROKE in ODRASLE je
PRAŠEK
ker čisti brez BOLEČIN -je prijetnega okusa ter obenem osvežuje in desinfi-cira ŽELODKC in ČREV A in s tem preprečuje težja OBOLENJA!
Ako redno jemljete po vsakem obedu na špici noža v pol čase vode prašek MAGNA, Vam pospešuje PREBAVO in preprečuje trdovratno ZAPRTJE.
Odsfranjule
preobilno kislino v želodcu, neprijeten duh iz ust, pehanje, vzdigovanje, go-rečico.
Zdravi
katar ŽELODCA, katar ČREV, bolezni JETER, krče v želodcu, hemeroide, tvore v želodcu.
Dobite ga v vseh lekarnah: 1 zavoj s točnim navodilom 4 Din ali naročite na naslov: 1ADORATORSJ .,AL«1A". SiEŠUlt in priložite pismu 20 Din ali v znamkah za 5 zavojev.
IIIEIIIE
£ l N y NP5 J So ®H.2 »g 6*«
I
.. « V N
r
S-s
►J I .HC<">
I N	Q
o * »UD
E5.9 »JS SmD NO .•S?'* .Ofii
. 2 oo ^ >
■fl 3
iS-3
JO a Z
I»gnig jfeg ^
»ZOSrr > Z I"
JiKOJ \ji <OQ C«
Zzftš >
•S^SU«.-
•3 S
IfofO
»J «5 H hjc «»ooti. oŠ
EiilEIII
48
T. C. Bridges:
Na pomoč/
Roman.
47. Slika govori.
Kako dolgo so tako stali, mirni kot kipi, je težko reci. Mučnega položaja jih je rešila riba, kajti začela je silovito otepavati in se drsati po bregu dol proti vodi. To je pa Jimu bilo že preveč, zato vrže trnkovo palico proč in plane nad žival. Pograbi jo z obema rokama, stopi naravnost proti Indijancu, ki je stal na sredi in imel na glavi pokrivalo iz rdečih peres ter mu ribo ponudi.
:>To je zate,« mu reče in se prijazno nasmehne.
Kako se oddahne, ko vidi, da mož dar sprejme, ga za hip ogleduje, nato pa izroči nekemu drugemu možaku, ki ni imel rdečih peres na glavi.
»Zdi se, da si pravo pogodil, Jim,<: reče Sam. »Kaj pa, če bi dala staremu poglavarju Peresu še en trnek ali dva.c
S temi besedami vzame iz škatlice, kjer je imel shranjene trnke, dva ven in jih pokloni poglavarju. Topot pa sc jo poglavar resnično zanimal. Poskusi konico enega trnka na svojem palcu in zadovoljno zagodrnja, češ da je ostra. Nato pa pokaže na Jimovo palico in Jim hitro odstrani trnek, navije vrvico ter vzame palico narazen.
Pero bi jo rad imel,<; pravi Sam in se muza.
»Hoče imeti palico, seveda, a jaz jo bom vendar se potreboval! pravi Jim. Sam, kaj naj storim?<
Ne vem,< odgovori Sam. »Ko pa ne znava nji-hovega jezika! Če bi ga znala, bi rekel, da zame njajva palico za čoln.c
Sijajna misel! vzklikne Jim. Čakaj! Kot bi trenil, mu bom skusil pokazati..; Potegne iz žepa
beležnico in svinčnik ter prične risati. Jim se jc na risanje kaj dobro razumel in ko se na papirju prikaže čoln, indijanski poglavar mogočno zakruli,
»Ve, kaj slika pomeni,^ pravi Sam. »Jim, zdaj pa nariši še palico.«
Jim nariše na drug papir palico, nato oba lista iztrga iz beležnice in pokaže, kako bi se stvari zamenjali.
»Razumel je,« reče Sam, ko Pero znova zakruli in hitro nekaj v svojem jeziku pove. Nato pa pokaže ob reki navzgor in fantoma pomigne, naj gresta z njim.
»Hoče menda reči, naj greva v njegov tabor,« reče Sam. »Kaj praviš, Jim? Ali ni nekoliko nevarno?«
Mislim, da sploh nimava kaj izbirati,« odgovori Jim mirno. »K sreči imava pištole seboj, če bi prišlo do spopada.«
Sam skomigne z rameni. Pero in njegovi ljudje so torej kazali pot gor po dolini. Skopali so v vrsti drug za drugim po ozki stezi, ki se je vila po grmovju sem in tja. Pero je korakal spredaj, za njim oba fantu in nazadje ostali Indijanci.
Kaj neki išče?« vpraša Sam Jima. >Ves čas gleda na tla.«
Na kače pazi, odvrne Jim. Videl sem že dve. V takile travi jih jc vse polno. To so grde, majhne, zelenkaste živalice in strašno strupene! Mislim, da jim pravijo žararake.
Sam se lahno zgrozi.
: Sovražim to zalego; kar zagomazi mi po životu, če jih le vidim k Nalo umolkne in potegne zrak krepko skozi nos in pravi:
»Jim, voham dim.«
»Potem smo v vasi,« mu odgovori Jim. Da, skozi drevje že vidim ogenj.«
V naslednji minuti pridejo iz grmovja ven na odprt prostor, kjer se je paslo nekaj koza in zagle-
dajo kakih dvajset uljem podobnih koč. Kraj je bil odprt prav dol cio reke, na bregu pu je ležalo pol tucata čolnov razne velikosti, ki so bili potegnjeni na suho. Niso pa bili lahki čolnički iz brezovega lubja, kakor jih navadno rabijo Indijanci Severne Amerike, ampak trdno zgrajeni čolni, izdolbeni iz enega samega velikega debla.
»Eden izmed teh bi se nam jako pri legel,< pravi Sam in se željno ozira po čolnih.
Pero jih je peljal do največje koče, ki je pred njo gorel ogenj. Nekaj žensk, ki so kuhale, zbeži v koče, ko zagledajo bela človeka. Jimu se je kar srce stesnilo, ker jc vedel, da je lo slabo znamenje. Toda nI t i najmanj ni pokazal svojega nemira, temveč mirno koracal k ognju in se usedel na delilo ob njem, ker je tam dim odganja! moskite.
Poglavar gre za njim in stegne roko po palici, Jim pa zmaje z glavo in pokaže na čolne. Glavar pa lemno pogleda in nekaj jezno reče.
»Ni videli, da bi hotel držati besedo, pravi Sum.
Kaj naj pa zdaj storiva, Jim?«
»Da bi vedel!« odvrne Jim. Razgrajati ne sinova začeti, razveil ako naju prisilijo, vendar pa moram priznati, da stoji najina stvar presneto slabo.
Fanta sta bila tako hladna in mirna, da se je glavar obotavljaI.
Jim prične žvižgati, žvižgal je .jako lepo. zalo so kmalu začele kukati ženske glave iz koč, pa tudi možje so se za to umetnost jako zanimali. Glavar pa se je zdel še bolj jezen in ko svojim ljudem nekaj rezko naroči, začno oba fanta obkrožati.
Jim je z levo roko držal palico, z desno pa smukne v žep pri jopici.
»Ne bom streljal, dokler me ne prisilijo, reče Samu, hodiva pa pripravljena, ako bi hoteli kaj zu-početi.«
»Pripravljen sem, odvrne Sam mirna
Kopiji sc v peni . Pena
Idealna Kopeli za shulSanfe
je mednarodna svetovna senzacija, ki jo uporablja milijone ljudi.
Povzroča sSiuišange, vithosi in dober poCuteh.
Peng švedska Osmos penasta kopelj se priporoča zdravniško kot popolno neškodljiva za srce, ledvice in splošno zdravje. — Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Kjer bi je ne bilo dobiti, tja pošlje en zavoj ..Penga" proti predplačilu Din 42'— franko generalno zastopstvo.
Parfumerija „Luxoi" Veliki Bečkerek št. 41
Rakek: Posestvo: hiša z moderno betonirano kletjo (do 1500 hI), enonadstropna, najboljše stanje, gospodarska poslopja, velika .senožet in njiva, obe na Rakeku, 230.000 Din.
Planina: Posestvo z dobro znano gostilno ob meji, gostilniški inventar in kuhinjska oprema, opremljene 4 spalne sobe, klet, ledenica, prostorna veranda, 6 oralov zemlje in 4 orali črnega gozda. Ugodna cena.
Pojasnila za prodajo: Dr. Ivan Černe, gospodarska pisarna, Ljubljana — Miklošičeva cesta štev. 6.
Ali le veste,
da dobi vsak, ki naroči „Radio\velt„ za eno leto ali podaljša naročnino za eno leto,
Zasloni elehironho
SD 4 (avdionko) ali XD 4 (sklepno ojačevalko) ?
Letna naročnina Din 250'- iu Din 10-za poštnino premije
Ali že poznale
najboljši mesečnik Evrope? Ako ne zahtevajte še danes številko „FUNK-MAGAZIN"-a na ogled_
Pišite samo na
WIENER RADIOVERLAG, G. M. B. H. Wien I. Pestalozzigasse 6
Razp
zmanjševalne licitacije vseh gradbenih del:
a)	za novo učiteljsko stanovanjsko poslopje, enanodstropno;
b)	za adaptacijo nove učne sobe v novem šolskem poslopju.
Načrti in stroškovnik za oddajo gradbe so rellektantom na ogled do 15. junija 1929 pri šolskem upraviteljstvu v Dornovi, p. Moškanjci pri Ptuju, vsak dan od 14 do 18, ob nedeljah pa od 11 do 15.
Tozadevne pismene ponudbe jc vložiti zadostno taksirane in opremljene s potrebnimi dokumenti najkasneje do 10 dopoldne dne 15. junija na tukajšnji krajevni šolski odbor. Krajevni šolski odbor pa si pridrži pravico oddati gradbo brez ozira na nižjo ponudbo, tudi lahko drugemu stavbeniku.
Kraj. šol. odbor v Dornovi, p. Moškanjci, slopje, enonadstropno;
dne 1. junija 1929. Rusjan Ambrozij, zapisnikar	Pihlar. predsed.
Znojenje nog, trdo kožo, ozebline, svrab in pekoče podplate in kurje oči izleči v 2—3 dneh
FEBRUUM APARAT
patentiran v vseh kulturnih državah. Cena Din 50 po poštnem povzetju Din 65. Glavno skladišče za Jugoslavijo: . Stara Salvator apoteka, Osljek I. kamor je treba tudi poslati naročila.
Ivan Perdan nasledniki, Ljubljana
Veletrgovina kolonijalnega in špecerijskega blaga. Glavni založnik švedskih in voščenih vžigalic nudi po najnižji dnevni ceni: kavo, riž, najfinejše namizno olje, testenine, čaj, žganje in vse drugo špecerijsko blago. Postrežba točna in solidna.
Ohiava
Uprava državnih monopolov želi nabaviti potom 1. ponudbene licitacije, ki se bo vršila dne 29. junija 1929 ob 11 dopoldne v pisarni uprave
83.185 kg specialnega papirja
za potrebe državne monopolskc uprave.
Pogoji, vzorci kakor tudi vsa ostala pojasnila se morejo dobiti v pisarni ekonomskega oddelka vsak delavnik od 10 do 12 dopoldne.
Iz pisarne uprave drž. monopolov EM br. 11.085
z dne 23. maja 1929 v Beogradu.
Obiawa
Uprava drž. monopolov želi nabaviti potom direktnih ponudb, ki se bodo odprle 15. jun. 1929
12.000 kom. pločevinastih škatelj
za pakovanje po 20 kosov »Karadjordje« cigaret.
Pogoji kakor tudi vsa druga pojasnila se morejo dobiti v pisarni ekonomskega oddelka vsak delavnik od 10 do 12 dopoldne.
Iz pisarne uprave drž. monopolov EM br. 10.961
z dne 23. maja 1929 v Beogradu.
ORGM1IZHTOR - LJUBLJHHH
ALEKSANDROVA CESTA b
KARTOTEKA HAŠA SPECIMIMA
Veleseiem pauilfon H, St. 441-445
AutomoDiiisti I	MOtOCIKIIStl I
Soier in samovozaC
Spisal inž. Josip Štolfa. — Cena vezani knjigi Din 140'—
Jugoslovanska kniiaarna v Liubliani.
Nudim prav lepo suho
puranovo perje
pc 15 Din kg. Kokošje po 10 Din kg, a očiščeno, mešano, od peruti, sčehano po 20 Din kg. FRANC PODLIPNIK — PTUJ.
V globoki, neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je naša iskreno ljubljena, edina hčerka, sestra in svakinja, gospodična
Angela Mafeovec
v četrtek dne 30. maja ob 12 za vedno zapustila. — Pogreb nepozabne sc bo vršil v soboto 1. junija ob 6 iz Gline cesta XIII št. 3.
Vič, dne 31. maja 1929.
Globoko žalujoči ostali.
Lastna specijaina mehanična delavnica
za popravilo pisalnih, računskih, kopirnih in razmnoževalnih strojev in blagajn. Poseben oddelek za popravilo fotoaparatov in nalivnih peres.
Lud. Baraga, Ljubljana, Šelenburgcva ulica 6
Točna postrežba
Telefon 2980

OOi^lPiOOiil JfS	^ga, predvsem moških kamgarnov
pri tvrdki	f lil prO^llC lHM^Sli
LJUBLJANA, Kongresni Irg štev. 15
Zelo znižane «fieiii
Blago za obleko, z vso podlogo že za Din 295*-. Razni ostanki izpod tovar. cene Priložnost ugodnega nakupa! Oglejte si i — — Okoristite sel Važno za posetnike velesejmal
Ako hočete imeti po zeio nizki ceni
dobro kolo, gramofon, plošče ali šivalni stroj, pridite v špecijalno trgovino
»Tehnik" JOSIP BMIJHI, IIijM I
PRH£HKOUH UUCH 18 - 3JUB
Največja zaloga koles DliRHOPP, gramofonov in plošč COLlSilRlSS, ter
šivalnih strojev HIINERffft.
Nenadomestljiva zlata mamica, nadvse ljubljena soproga, predraga sestra, teta, svakinja in sestrična, gospa
6 V
soproga šol. upravitelja
je v četrtek dne 30. maja po dolgi in mučni bolezni, v 45. letu svoje starosti, previdena s svetotajstvi, izdihnila blago dušo.
Pogreb nadvse ljubljene pokojnice se bo vršil dne 1, junija iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče, kjer bo njeno truplo čakalo vstajenja. Beltinci, dne 30. maja 1929.
MILAN SPRAGER, soprog. - DANA, MARA, MILAN, otroci. — ROŽA IRGOVI-ČEVA. PEPCA SKOKOVA, REZ1KA DEUČMANOVA, sestre. — IVAN, TINE, FRANJO MAJCENOVIČ, bratje — in ostali sorodniki.
OMščife mcas araoL
Diobolo
SEPARATOR posnema ostro, se lahko snaži in zloži vsled konstrukcije lamela. Ugodni plačilni pogoji. Dolgoletna garancija.
ljudevit klein
glavni zastopnik
D1AB0L0 SEPARAT0R A. B.
Zavrel). Hačkoga ulica 5a.
Iščejo se marljivi zastop-
niki!
STOCKHOLM (Švedska)
a— ■JEgnaaairjs^jK.VHUVM/r&r -Tnastani