Vesele božične praznilke!
n v»v	vv«i
Božično voščilo
Rojstvo našega upanja
Dragi bratje in sestre!
Z iskreno mislijo na besede Benedikta XVI. v pastirskem pismu Spe salvi (Po upanju odrešeni) se lahko vprašamo, ali nas Božič, ki ga bomo skoraj praznovali, res prevzema ob misli, da se je Bog odločil postati človek za nas. Vprašanje ni tako brez pomena, kajti ta "vest" lahko postane žal tudi za nas kristjane le gola
informacija, ki ne vsebuje moči, da bi spremenila naše življenje, in bi kvečjemu zganila naša lepa čustva, vendar bi bila daleč od tega, da bi omogočila postaviti v Betlehemsko dete osnovo našega bivanja in našega upanja.
Ko se je odločil, da bo naša zgodovina tudi njegova zgodovina, si je privzel človeški obraz in nas je vzljubil vsakega posebej in obenem z nami vzljubil človeštvo kot celoto. Nam pa je "dal moč, da lahko trezno dan za dnem vztrajamo in ne dopustimo, da bi v nas zamrl naboj krščanskega upanja v svetu, ki je po naravi nepopoln" (Spe salvi, 31).
Postavimo se torej pred jaslice in se
spomnimo besed: "....Če me več nihče ne posluša, Bog me še vedno posluša. Če ne morem z nikomer govoriti, nikogar klicati na pomoč, Bogu lahko vedno govorim. Če ni več nikogar, ki bi mi lahko pomagal, ... On mi lahko pomaga” (Spe salvi, 32). Odkar je postal človek, nas Bog prosi, da ga sprejmemo, četudi je naša ljubezen še tako ozka za veličino njegove ljubezni. Ko ga bomo gledali v revni betlehemski votlini, se lahko spomnimo, da tudi to, kar se zdi na prvi pogled neuspeh, kot je, da ni imel doma, v katerem bi se rodil, da ni dobil prostora niti v revnem prenočišču, ni bila ovira za Boga, da bi se ne poprisotil, kajti trpel je z nami in za nas, stvarno je
sočustvoval s človeštvom od jaslic dalje. Zato pred Detetom izrecimo zahvalo tudi Mariji in Jožefu. Njun "da” je postavil osnovo našemu upanju, ki mora bistveno biti tudi upanje za druge, zlasti za vsakega, ki bo tudi za Božič sam, za vsakega, ki živi v revščini, za vsakega, ki trpi.
Ne bodimo podobni Betlehemčanom, ki so v tistem zakonskem paru v zasledovanju strehe videli le dva tujca, morda celo nadležna, in jima niso odprli svojega srca. Za Božič se rodi za nas in za vse — upanje sveta, Kristus Jezus, naš Odrešenik .
Vsem vesel Božič!
+ Dino De Antoni nadškof - metropolit
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE PADOVA - ITALY
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
LETO XI. ŠT. 48 (579) / TRST, GORICA ČETRTEK, 20. DECEMBRA 2007
www.noviglas.eu
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, DCB (Padova) ISSN 1124-6596
NOVI
Foto Ubald Trnkoczy
CENA 1 EVRO
2i. december 2007	Vsaka	meja,	ki	pade,	rodi	nova	upanja
SLOVENSKA KULTURN0-G0SP0DARSKA ZVEZA
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ
Po neuspešnih pogajanjih v okviru trojke
Kosovski vozel na mrtvem tiru
Natove vojaške sile so po bombardiranju Beograda leta 1999 začasno prevzele varnostno in politično nadzorstvo nad Kosovom, in sicer na temelju pooblastila Varnostnega sveta OZN. Po zadovoljivi umiritvi napetosti so diplomati začeli pripravljati splošne okvire za vzpostavitev pogajanj med obema neposredno prizadetima stranema, tj. Beogradom in Prištino. Tako je finski diplomat Achtisaari od Združenih narodov dobil nalogo, da sestavi predlog o rešitvi kosovskega vprašanja. Pred
nekaj meseci je svoj načrt predstavil tako srbski kot kosovski strani. Načrt v bistvu predvideva uzakonitev dejanskega stanja ali z drugimi besedami priznanje neodvisnosti Kosova v jamstvu za ustrezno varstvo srbske manjšine in srbskih simbolnih zgodovinskih spomenikov. Vse to pod vrhovnim nadzorom Združenih narodov (OZN). Medtem ko so predstavniki kosovskih oblasti izrazili pripravljenost, da sprejmejo predlagani načrt, pa ga je srbska vlada zavrnila kot nesprejemljivega, ker bi se Srbija
GENERALNI KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE v Trstu
namesto osebnih čestitk
vošči vsem pripadnikom slovenske
narodne skupnosti v Italiji
vesele božične praznike ter
veliko sreče in uspehov
v letu 2008
Združenje ARS, ki Vas bo tudi v prihodnje osrečilo z odličnimi razstavami naših umetnikov,
Vam vošči vesele božične praznike, miru in dobrega v novem letu!
Na dnu...
LJUDJE BODO LETOS BREZ MEJA PRAZNOVALI NA ŠKOFIJAH, ZATO JIH JE PRIČAKOVATI NEKOLIKO MANJ V ŽUPNIJAH !
Ov
Blagoslovljen in vesel Božič Vam želi
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ
Vsem svojim članom, prijateljem in bralcem voščijo srečen Božič in blagoslovljene praznike ter miru in uspehov polno novo leto 2008
SLOVENSKA
PROSVETA
DRUŠTVO
SLOVENSKIH
IZOBRAŽENCEV
MLADIKA
morala odpovedati delu svojega državnega ozemlja. Mednarodna diplomacija je nato prek OZN poverila Evropsko unijo, ZDA in Rusijo, naj do 10. decembra skušajo s posredovanjem doseči pristanek obeh vpletenih strani na dogovorjeno rešitev kosovskega problema. Tri dni pred iztekom omenjenega roka je omenjena trojka svoje poročilo predala glavnemu tajniku OZN Ban Li Moonu. Varnostni svet bo o njem razpravljal 19. decembra. Znano pa je, da ni bilo doseženo zbližanje stališč Beograda in Prištine in s tem "so vse možnosti za sporazum izčrpane". Srbija namreč vztraja pri svojem stališču, pri tem pa jo podpira Rusija. Do odkritega razhajanja je posledično prišlo tudi med Natom in Rusijo. "Glede Kosova se z Rusijo razlikujemo," je povedal slovenski zunanji minister Rupel, kajti Evropejci in Američani smo skoraj enotnega mnenja, da je treba priti do končne rešitve statusa Kosova." V krogih Nata pozivajo obe strani, naj se vzdržita vsakršnih dejanj ali izjav, ki bi ogrozile varnost na Kosovu. Vsa pozornost je sedaj osredotočena na potek napovedane razprave o statusu Kosova 19. decembra v Varnostnem svetu OZN.
Srbija je pokrajini Kosovo, ki je že od leta 1999 pod pokroviteljstvom OZN, pripravljena priznati zelo veliko avtonomijo, ne pa tudi samostojnosti. Kosovski Albanci se le-tej pod nobenim pogojem nočejo odreči. Pred tem dejstvom je sedaj mednarodna skupnost pred razpravo v Varnostnem svetu, v katerem ima Rusija pravico veta. ZDA izjavljajo, da so pripravljene zagovarjati in podpirati nadzorovano neodvisnost Kosova. Po mnenju izkušenih poznavalcev tamkajšnjih razmer je neodvi-
snost Kosova neizogibna in se zahodne sile morajo pripraviti na njene posledice. Z zavlačevanjem priznanja neodvisnosti, ki jo bodo kosovski Albanci razglasili v prihodnjih mesecih, mednarodna skupnost tvega veliko več kot s sprejetjem ločitve Kosova od Srbije. Ob vsem tem si ne moremo zatiskati oči pred stvarnostjo, da pri Kosovu gre za globalno igro med ZDA in Rusijo, ki vseskozi podpira Srbijo. Nekje vmes je Evropska unija, ki pa ni še dovolj enotna in odločna, da sprejme neodvisnost Kosova po Achtisaarije-vem predlogu. Tudi ZDA čakajo na primeren trenutek, da postavijo Rusijo pred izvršeno dejstvo. Ta trenutek bo verjetno prišel v času predsedovanja Slovenije Evropski uniji od 1. januarja 2008 dalje. Ena pomembnih tem slovenskega predsedovanja bo tudi Kosovo. Integracija zahodnega Balkana v evropske in čezoceanske povezave je zelo pomembna tudi za ZDA, ki dajejo vedeti, da bo Achtisaarijev načrt še naprej temelj za reševanje kosovskega vprašanja. Rusija stalno opozarja, da bi enostransko sprejeta rešitev pomenila kršitev obstoječega mednarodnega prava, ki priznava načelo o ozemeljski celovitosti držav, v našem primeru Srbije.
Po drugi strani je tudi Srbiji sami jasno, da je bilo Kosovo zanjo izgubljeno takrat, ko je po posegu Nata to pokrajino zapustil njen zadnji vojak. Evropska unija lahko uspešno igra na karto svoje razširitve na zahodni Balkan, to se pravi na Srbijo, neodvisno Kosovo in Makedonijo. V tem širšem okviru bi bila rešitev kosovskega vprašanja najboljša priložnost za vstop v Evropsko unijo tako Srbije kot Kosova.
Naj zabeležimo še to, da eden natovih ministrov naj bi dejal, da "bo treba priznati realnost na Kosovu, vendar po predsedniških volitvah v Srbiji," ki bodo sredi januarja 2008, torej tik po slovenskem prevzemu šestmesečnega predsedovanja Uniji.
Alojz Tul
Slovenska skupnost
želi ob božičnih praznikih in ob vstopu v novo leto 2008 vsem svojim članom, somišljenikom, kandidatom in izvoljenim predstavnikom ter vsem Slovencem v deželi Furlaniji-Julijski krajini veliko uspešnega delovanja pod skupno evropsko streho brez meja
SLOVENSKA SKUPNOST Trst-Gorica-Videm
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ
Vsem sodelavcem kakor tudi najširši javnosti želimo vesel Božič in mnogo sreče v letu 2008, ko bomo lahko v duhu nove Evrope še okrepili medsebojno sodelovanje in poglobili skupna snovanja
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ
Povejmo na glas
Je pokazana	bo
Od nekdaj je človeštvo živelo življenje, ki ni bilo lahko. Življenje je bilo prežeto z borbo za obstanek, najprej s silami narave, potem pa z ljudmi, ki drug drugemu jemljejo prostor in se zanj bojujejo. Bojuje se brat proti bratu, rodbina proti rodbini, ljudstvo proti drugemu ljudstvu. Boj, v katerega kot da bi bili prisiljeni, ker tako velevata ogroženost in strah zase, dokler se iz te izkušnje ni izvilo prepričanje, da je življenje pač borba, ki je nujna, ker je svet tak, kot je. In tako stoletja in tisočletja te borbe vse do danes in današnjih dni, ko boj še vedno traja, boj za pozornost v zasebnem življenju, boj med narodi, še posebej med revnimi in znotraj njih, boj med revščino in bogastvom ter boj med civilizacijami, ki je grozeče nevarna tleča žerjavica. Kot da ni druge poti, kot da bolj mirna in zares srečnejša potne bi obstajala.
Toda je in obstaja druga, srečnejša in mirnejša pot, obstaja vsaj dva tisoč let, dva tisoč let zatrdno obstaja, potem ko je bila že skoraj toliko časa prej srčno željena in iz modrosti srca napovedana. Nebeške sile so prižgale žarek srečne in mirne poti, nebeške sile, ki so lepota in so dobrota, kakršno človek doživi na trenutke, največkrat v zlatih časih otroštva, ko je sanjal sanje lepe do bolečine. Srečna in mirna pot se je prižgala kot žarek, ki ga bo mogoče videti in ne bo nikoli ugasnil, še več, s svojo lučjo bo želel prodreti v ljudi in jim prinesti olajšanje, spokojnost, da jih reši prekletstva zlovešče borbe človeka zoper človeka.
Žarek nebes bo v človeku razklenil okove srca, da se bo iz vseh nas umaknila ogroženost in se bo umaknil strah in se nam ne bo treba proti drugemu in drugim bojevati in tudi drugi se, ker so ogroženi, ne bodo proti nam bojevali. Je torej druga pot, zatrdno je in obstaja in na njej ni mržnje, ni zavisti, ni želje po nadvladovanju, ni vojn, ni uničevanja in uničenja, na njej smo zares vsi bratje in sestre, se vsi razumemo, si ne prizadevamo hudega, na njej bolj mislimo na druge kot nase in to nam prinaša srečo, kakršne sicer ne bi poznali, predvsem pa nam prinaša mir v nas in izven nas. Kako čudovito, da obstaja ta pot, da srečna pot zame in za vse druge resnično obstaja, samo nebesa so nam lahko to pot iz svojega izobilja pokazala, nebesa, se pravi tisto najlepše, kar je tudi v človeka vsajeno.
Srečna pot je že dva tisoč let pokazana, kljub temu pa moramo biti previdni. Svet je od pokazane srečne poti drugačen, svet, kakršen je, je od srečne poti zelo drugačen. V njem je boj človeka zoper človeka še vedno na delu, še vedno je človek drugemu človeku napoti, narod napoti drugemu narodu, država drugi državi, še vedno marsikje mržnja rojeva nestrpne misli in te misli sovražna dejanja, še vedno strah zase pošilja vojake v uničevalni boj, še vedno se nakopičene napetosti lahko v obseg velikanskih razdiralnosti stopnjujejo. Biti moramo pozorni, da ne bomo žrtev samoprevare, da ne bomo prepričani, kako po srečni in edino varni poti že stopamo.
Janez Povše
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
želi članom, društvom, pevskim zborom, organizacijam in vsem, ki njeno delo podpirajo in spremljajo, duhovno bogat praznik Gospodovega rojstva in Božji blagoslov v novem letu 2008
ZtENIfTž
S*
Goric F
ZDRUŽENJE
CERKVENIH
PEVSKIH
ZBOROV
želi vsem svojim članom, sodelavcem in prijateljem blagoslovljene božične praznike in uspešno novo leto 2008
NOVI
GLAS
Kardinal Franc Rode
"Kristjani ne bi smeli dopustiti, da krščansko vero postavljajo na rob!"
Z odgovornim urednikom tednika Voce Isontina, s katerim Novi glas že dolga leta lepo sodeluje, Maurom Un-garom sva se minuli teden podala v Rim, da bi se pogovorila s slovenskim kardinalom Francem Rodetom o bližnjem vstopu Slovenije v schengenski prostor, predvsem pa, da bi z njim poglobili teme, ki jih je bil slovenski kardinal pred dvema tednoma razvil v oglejski baziliki na slovesnem bogoslužju ob začetku leta, ki bo v naši deželi posvečeno sv. Kromaciju, dejanskemu ustanovitelju oglejske Cerkve in pastirju, ki ga moramo potegniti iz pozabe, če hočemo razumeti duha sodobne Evrope.
Kardinal Franc Rode naju je prisrčno sprejel v svojem uradu, iz katerega je nebeško lep pogled na Trg sv. Petra, in bil iskreno vesel našega zanimanja za tematiko, ki je vezana na Oglej, na oglejsko Cerkev, saj sam rad pove, da je "kot slovenski sin tudi in predvsem sin oglejske Cerkve". Pogovor je potekal v italijanščini, kardinal pa naju je mestoma nagovoril tudi v francoščini, latinščini in seveda slovenščini, v kateri je ob koncu pogovora tudi voščil našim bralkam in bralcem.
V Ogleju smo med vašo pridigo slišali, da ste govorili o novem poganstvu. Gospod kardinal, povejte nam kaj več o tem.
Nekoliko sem presenečen, da vas je nagovoril ravno del, v katerem sem razmišljal o novem poganstvu v zahodni družbi. Tu seveda ne gre za poganstvo, kot ga poznamo iz časov rimskega cesarstva za stare bogove, ki so že zdavnaj pozabljeni. Pravzaprav sta bila tisti čas in tisto poganstvo silno religiozna. Na vsakem koraku je bilo zaznati močan religiozni čut. Upodobitve bogov in božanstev so bile domala povsod. Sodobno "zahodno" poganstvo pa je pravo nasprotje temu. Boga poskuša izbrisati iz javnega življenja in na nek način celo iz človekove zavesti. Papež BenediktXVI. pravi, da je sekularizacija - kot imenujemo ta proces - celo bistvena značilnost zahodnega sveta. V francoskem in tudi italijanskem svetu to imenujejo laicizem. Glavna značilnost sekularizacije ali lai-cizma je predvsem ta, da Bogu ne priznava več mesta v javnem življenju in v javni zavesti, da je enkratnost Kristusa vedno bolj bleda, da imajo vrednote, ki jih podaja Cerkev, vse manjši vpliv v javnem življenju. Te misli je sveti oče pred nekaj meseci poudaril
pred nemškimi škofi ob obisku ad limina. Tudi kasneje se je večkrat vrnil k tej tematiki.
Je to značilnost naše dobe in naše družbe?
Da. Ena od značilnosti naše dobe
je v tem, da skuša potisniti vero v zasebno sfero, jo izriniti iz javnega življenja. Vera naj se ne bi odražala v javnosti! V zasebnem življenju lahko sicer vsakdo dela, kar hoče, v javnem življenju pa naj se vera ne kaže! Pomislite, da dandanes v Evropi pravzaprav ni politika, ki bi si drznil v javnosti izreči besedo Bog! O Bogu danes javno govorijo le še muslimanski voditelji. Na ta način izginjajo simboli krščanske istovetnosti! V Italiji to niti še ni tako izrazito, v Franciji in Španiji pa krščanskih simbolov v javnosti skoraj ni več. Tudi v Sloveniji, v javnem življenju skorajda ni najti več sledu o krščanskih koreninah. To je velik izziv za Cerkev.
Vedenjske norme danes ne slonijo več na krščanskih temeljih; vsakdo si izbere, kar hoče, in zato tudi ta velika zmešnjava na moralnem področju. Prevladuje mnenje, da o moralnih zakonih lahko odloča večina, kar je seveda zgrešeno. Ustvarja se vtis, da večina lahko odloča o tem, kaj je resnica in kaj laž, kaj je dobro in kaj slabo, kaj je vrednota. Papež
je pred kratkim nagovoril Med-narodono teološko komisijo in spomnil na zmotnost takega prepričanja: "Zgodovina nam na jasen način kaže, da se večine lahko motijo!" Naj na vedem pri-
mer. Po letu 1933 je bila v legitimno izvoljenem nemškem parlamentu z veliko večino sprejeta vrsta antisemitskih zakonov. V skladu z njimi je bilo vse, kar se je kasneje dogajalo v Auschwitzu, legitimno in moralno sprejemljivo. Ta primer kaže, kam lahko privede sekularizacija etičnih norm.
Tudi v novi evropski pogodbi, ki so jo pred dnevi podpisali v Lizboni predstavniki 27. držav Evropske unije, ni sledu o krščanskih koreninah. Vaš komentar o tem in kakšna je prihodnost Evrope?
Kristjani ne bi smeli dopustiti, da krščansko vero postavljajo na rob, da jo marginalizirajo in nas prepričujejo, da kristjanov v javnem življenju pravzaprav ni več! Tega ne moremo in ne smemo dopustiti! Boriti se moramo, da se stvari pravno uredijo! V Italiji je to urejeno z Lateranskimi dogovori in s Konkordatom iz leta 1984. Obstajajo pa države, v katerih ni tako. V Sloveniji to še ni rešeno! Po mojem je ključno vprašanje v Sloveniji vprašanje
verouka v vzgojnem sistemu in vprašanje objektivnega učenja o religijah, ne samo o krščanstvu. O tem si v Sloveniji ne drzne spregovoriti nihče. Tako je šola v Sloveniji dejansko ateistična. Prav tako bi morali pravno urediti duhovno oskrbo v bolnišnicah, v vojski, v zaporih in drugod. Vsaka krajevna Cerkev v Evropski uniji si mora torej prizadevati, da uredi svoj pravni status v okvirih veljavnih demokratičnih norm. Tudi v Sloveniji!
Kar zadeva današnje teženje po marginalizaciji krščanstva, se mi zdi izjemno pomemben pogum vsakega posameznika. Na poseben način imam tu v mislih vlogo tistih, ki so dejavni v družbenem življenju in politiki. Predvsem ti bi morali imeti pogum, da se v javnosti predstavijo kot kristjani in da kot kristjani tudi delujejo! In ravno to bo naš odgovorna težnje, ki krščanstvo potiskajo v sfero zasebnosti. Češ: ateizem ne moti nikogar in se zato lahko javno kaže, vera pa razdvaja in ustvarja napetosti v družbi, zato je bolje, da jo potisnemo v zasebnost. Ravno proti tej miselnosti moramo kristjani zastaviti svoj pogum, saj imamo vse razloge, da se svojega krščanstva ne sramujemo in ga ne skrivamo. Nasprotno. Kdo je ustvaril to, do človeka spoštljivo, demokratično civilizacijo, kdo je postavil temelje evropski omiki, če ne ravno krščanstvo? Od kod navdih za najlepšo umetnost, kar je je ustvarilo človeštvo v zgodovini? Kaj ni bilo ravno krščanstvo na začetku tehničnega, znanstvenega in vsakršnega napredka?In ne nazadnje: kdo ima vizijo pravične družbe in s tem odgovore na ključna vprašanja o prihodnosti človeške družine? S pričo vsega tega smo kristjani zares neopravičljivo sramežljivi. Dostojanstveno in s ponosom lahko spregovorimo o krščanski omiki in bogastvu krščanske civilizacije, katere dediči in soustvarjalci smo!
Eminenca, od kod naj torej začne danes svojo pot nova evangelizadja v tej naši sekula-rizirani družbi?
Velika spodbuda, ki nam jo daje Oglej, je prav ta: nova evangeliza-cija. V času, ko obhajamo spomin na ustanovitelja oglejske Cerkve, sv. Kromacija, bi se morali ponovno spomniti oglejske Cerkve, ki je mati naših Cerkva. Nova evangelizadja bi morala steči prav od tu, iz korenin oglejske Cerkve. Oglej je bil postavljen na mejo tedanjega rimskega imperija, in to v času, ko so novi na-
rodi prodirali z vzhoda proti zahodu. In ravno med temi je bil izjemno dejaven pri širjenju evangelija. Oglejska Cerkev se je hitro zavedela svoje vloge in začela z žarom prvih kristjanov širiti krščanstvo na območju, kjer danes živimo Slovenci, vse do reke Drave.
To območje je oglejska Cerkev vzela kot svoje misijonsko področje. Posebno po porazu Ava-rov leta 796 se začneta oglejska in salzburška Cerkev v polnosti zavedati svojega misijonskega poslanstva. V kraju, imenovanem Ad Ripas Danubii, se srečajo sveti Pavlin Oglejski, škof Arno iz Solnega Grada (današnji Salzburg) in Alkuin, eden najtesnejših sodelavcev Karla Velikega in napravijo načrt za evan-gelizacijo Slovencev. Sveti Pavlin Oglejski ima na slovenski narod zelo realističen pogled. Opisuje ga kot narod, ki nima dosti smisla za krščanske skrivnosti, narod, ki se malo zanima za krščansko vero, a kljub temu začne z evangelizacijo. In to na način, s katerim bi v največji možni meri ohranili spoštovanje osebne svobode, pa tudi kulture in jezika posameznika. Sveti Pavlin Oglejski pravi takole: "Lahko prisiliš nekoga, da se krsti, a ga ne moreš prisliti, da veruje!" Oglejska Cerkev je s spoštovanjem prinašala evangelij "ad captum populi". Evangelizirala je tako, da se je ljudem približala na razumljiv način. Nagovarjala je posameznika ter se trudila ohranjati spoštovanje do jezika, navad ter miselnosti ljudi. Poglejte: zahodna meja Slovencev, se pravi narodnostna meja med Furlani in Slovenci, se v tisoč letih ni bistveno spremenila, in to pove zelo veliko. V delovanju oglejske Cerkve ni bilo osvajalnih tendenc, niti ne miselnosti na asimilacijo ali podreditev nekega naroda. Bilo je spoštovanje, dialog. Spoštovanje posameznikove zavesti, njegove svobode in kulture. To je lastno oglejski Cerkvi in zato mi je Aquileia, zato mi je Oglej, tako drag! Prav zato sam rad poudarjam, da sem duhovni sin Ogleja, oglejske Cerkve! To je naša mati Cerkev, ki je vredna spoštovanja in naše naklonjenosti! Ko sem bil še ljubljanski nadškof, sem velikokrat govoril o pomenu Ogleja za slovenski narod. O tem sem govoril v Čedadu, v opatiji vRožacu, kjer sem bil gost msgr. Pietra Brolla. To sem izrecno poudaril tudi na vseslovenskem romanju v jubilejnem letu 2000, ko smo Slovenci poromali v Oglej.
Primerno bi bilo, da bi bilo leto, posvečeno sv. Kromaciju, leto razmisleka in ponovne oživitve duha oglejske Cerkve, ko se kristjani ponovno zavemo svojih krščanskih korenin, ki so v Ogleju. Oglej je lahko tudi danes vir veselja in bratstva med narodi! Prepričan sam, da je duhovna edinost, ki ima svoj izvor v
oglejski Cerkvi, rodovitno sporočilo tudi za naš čas in prostor. Slovenija vstopa te dni v schengenski prostor, nekaj besed o tem, gospod kardinal!
Te dni dokončno pokopavamo ideologije 20. stoletja in stopamo v dobo novih odnosov, ko drug drugega gledamo z novimi očmi. Naše veselje je zares pristno, saj presegamo ideologije, kot sta fašizem in komunizem, ki so nas oddaljevale drug od drugega. Vstop Slovenije v schengenski prostor ima velik pomen. Seveda ima laični predznak, a ima vseeno globok pomen. Že dejstvo, da na Fernetičih in drugod ne bo več mejne stražarnice, mejnih organov, je velika stvar. Te dni gledam po televiziji, kako na mejnih prehodih odstranjujejo mejne pregrade. Še pomembneje bo, in prepričan sem, da do tega ni več daleč, ko bodo te bariere izginile tudi v naših glavah. V nekem smislu se vračamo v srednji vek, ko romarju, ki je šel na božjo pot iz Nemčije vKompostelo, ni bilo treba prečkati nobenega mejnega prehoda. Tudi slovenskemu romarju na poti v Rim je bilo tedaj prizanešeno z mejnimi sitnostmi... V nekem smislu se torej vračamo v stare dobre čase. In to je velika stvar: odprta so vrata k boljšemu razumevanju, poznanju in sodelovanju med ljudmi in narodi.
Tik pred Božičem smo. Velik poznavalec sodobne družbe Zygmund Baumann imenuje našo družbo "družbo tekočih odnosov", s čimer hoče pokazati na dejstvo, da nimamo več trdnih, oprijemljivih stvari in gotovosti v naši razviti zahodni družbi. Katere so gotovosti za kristjana?
Te gotovosti so, morajo biti! Trden temelj življenja in edina gotovost, na kateri moremo zgraditi naše bivanje in v njej najti smisel življenja, se imenuje Božja ljubezen. To je tista Božja ljubezen, ki se človeku razodene v rojstvu Jezusa Kristusa v tem prelepem božičnem času. Med nas prihaja kot novorojeni otrok, rojen v revščini, zato, da bi nas obogatil s svojim neizmernim bogastvom. Spoznali smo, da nam zadnjega odgovora na smisel bivanja ne morejo dati ne filozofija ne umetnost ne zgodovina ne znanost in niti ne nebogljeni človek. Odgovor na smisel našega življenja nam lahko da samo Kristus! Kristus nam zagotavlja tisto ljubezen, na katero lahko postavimo svoje življenje in ga v polnosti živimo! Ta ljubezen ga je pripeljala na križ. Božja ljubezen, ki se nam razodeva v Kristusu, je edina gotovost, ki nas spremlja skozi življenje in daje smisel naši smrti!
Hvala za pogovor, gospod kardinal, in v imenu naših bralcev vam voščimo vesel Božič in dosti dobrega v novem letu, kije pred vrati!
Jurij Paljk
KOSTANJEVICA
Bogoslužje Božje besede ob vstopu v schengensko območje
"Gospod nas vidi, posluša in nas je vesel, ko začenjamo novo zgodovino!"
ve Evrope, ki so ali bodo skupaj z nami postale deležne te širine in te dobri-
Minulo nedeljo je bilo v cerkvi na Kostanjevici pri Novi Gorici molitveno bogoslužje, na katerem sta goriški nadškof Dino De Antoni in koprski škof Metod Pirih skupaj molila za dobro vseh nas, ki smo priče vstopu Slovenije v schengensko območje. Objavljamo nagovora obeh dušnih pastirjev:
Msgr. Metod Pirih: "Dragi bratje in sestre!
Ko smo pred tremi leti vstopali v Evropsko skupnost, smo bili prav tako kot danes zbrani za molitev, premišljevanje in za Božjo po-
moč v tej cerkvi. Prepričani smo, da nas Gospod vidi, nas posluša in je vesel naše pobude. Da bomo lahko začeli novo zgodovino, je treba podreti mnogo zidov. Ko je bil podrt berlinski zid 1. 1989, smo mislili, da je bil podrt zadnji zid na našem planetu, ki je nastal v srcu Evrope v času hladne vojne. Toda zidovi so spet med nami. Teh ne manjka zlasti v Sveti deželi. Tu so razorane ceste, razdeljeno ozemlje, na dramatičen in nenaraven način ločene hiše in vasi. Na eni in na drugi strani živijo ljudje s svojo težo sovraštva in s šibkim upanjem.
Zidovi so lahko znotraj naših družin, kjer manjka umetnost poslušanja in pogovarjanja, kjer ni več odpuščanja in sprave. Z rojstvom Božjega Sina se je začel nov čas in nova zgodovina, ki je pripeljala do odrešenja. Z Jezusovim prihodom na svet so bili podrti vsi zidovi in odstranjene vse meje, ker je On Odrešenik vseh narodov in vseh ljudi. In prav v ta božični čas pada dogodek, ko vstopamo v schengensko območje, kjer ne bo več mejnih prehodov in kontrol, ampak se bomo svobodno in sproščeno gibali ter prehajali v različne drža-
ne.
Evropski narodi se niso začeli združevati samo iz gospodarskih, temveč tudi iz moralnih razlogov. Iz Evrope so po končani drugi svetovni vojni hoteli narediti prostor miru, sodelovanja, svobode, blaginje, družbene solidarnosti in spoštovanja človekovih pravic.
Vstop v schengensko območje in predsedovanje SLO v Evropski uniji prvih šest mesecev leta 2008 je za nas izjemna priložnost, da začnemo čutiti in misliti tudi po evropsko, da okrepimo vanje, miroljubnost, versko svo-v sebi poleg svoje slovenske za- bodo in dialoškost, sožitje in so-vesti tudi evropsko zavest in z njo delovanje, evropsko solidarnost, spošto- Naj sv. zavetniki Evrope, sv. Be-
nedikt, sv. brata Ciril in Metod, sv. Brigita Švedska in sv. Edith Stein, prosijo za nas!"
/stran 8
20. decembra 2007
Kristjani in družba
NOVI
GLAS
Lepo praznovanje v Trstu in Gorici
Luč miru iz Betlehema prispela
v naše kraje
Zgodba o dobrodušnem prijateljstvu
Ko se vračajo Benetke
Letošnji sprejem Luči miru iz Betlehema v Trstu se je vključeval v sklop praznovanj ob stoletnici skavt-stva in zato je bil bolj slovesen: potekal je v stolnici sv. Justa, sv. mašo ob sprejemu luči pa je daroval sam škof Ravignani. Luč miru iz Betlehema je pobuda, ki se je porodila v Avstriji leta 1986 med programom Licht in Dunkel, namenjenim	invalidnim
otrokom. Od tistega leta dalje gre otrok, ki se je v tistem letu posebno izkazal, v Betlehem in v votlini, kjer se je rodil Jezus Kristus, prižge Luč miru ter jo ponese na Dunaj nekaj tednov pred Božičem. Pobudnik akcije želi, da bi na božični večer Luč miru iz Betlehe-
ma gorela v čim številnejših družinah v vseh državah Evrope in jim prinašala mir.
Tako so tudi predstavniki tržaških organizacij odšli na Dunaj in prinesli Luč miru v Trst v soboto, 15. decembra, ko so skavti v popoldanskih urah napolnili katedralo pri sv. Ju-stu. Sv. mašo je daroval sam škof Ravignani ob somaševanju nekaterih duhovnikov, med katerimi je slovenske duhovnike zastopal pater Rafko Ropert. V svoji ho-miliji, med katero je škof nekaj besed namenil tudi slovenskim skavtom, se zahvalil predvsem mladim, ki s svojo prostovoljno izbiro izpričujejo evangelij in se odločajo za brezpogojno služenje bližnje-
mu. Skavte pelje njihova pot v mnoge kraje, omogoča jim srečanje z drugimi skavti po svetu, s čimer dejansko udejanjajo evangeljsko načelo bratstva med narodi in zato jim škof zaupa in jih podpira. Med darovanjem so tako predstavniki skavtskih organizacij prinesli na oltar svetilko z gorečo lučjo, ki jo je nato škof tudi blagoslovil. Poleg tega so na oltar položili tudi svoje rute kot simbol skavtske povezanosti s Cerkvijo. »Skavti, ostanite vedno tako veseli in vse, kar naredite, delajte z nasmehom na obrazu« je škof zaključil bogoslužje, po katerem so zbrani skavti tudi sami prižgali svoje svetilke in tako nadaljevali štafeto, ki se je začela v samem Betlehemu in se nadaljuje po celi Evropi ter prinaša vsako leto vedno isto, a tudi vedno aktualno sporočilo o miru in bratski povezanosti med narodi. Pred katedralo je ob zaključku tudi ubrano zapel skavtski zbor, ki je tako še obogatil prijeten popoldan, med katerim so se skavti, kljub mrazu, še zadrževali ob kuhanem vinu, toplem čaju in piškotih.
Luč miru iz Betlehema bodo skavti v naslednjih tednih še delili po župnijah in drugih krajih. Med drugim jo bodo odrasli skavti ponesli tudi v Benečijo, in to v nedeljo, 23. decembra, kjer jo bo ob lOh sprejel msgr. Qua-lizza med sv. mašo v Devici Mariji na Razpotju (Občina Dreka). Udeleženci srečanja se bodo nato odpravili po zasneženih beneških gorskih poteh do mejnega prehoda na Solarijah, kjer bodo Luč darovali obmejnim županom med slovesnostjo, ki jo bodo oblikovali tudi otroci. Skavti bodo pot z Lučjo nadaljevali še do Volč na slovenski strani in tako tudi simbolično obeležili padec meje med Italijo in Slovenijo.
/c
Droben plamen, ki večno gori v Betlehemu, je že od nekdaj simbol miru. Akcijo Luči miru iz Betlehema si je pred enaindvajsetimi leti zamislila avstrijska televizija ORF.
Letos prihaja Luč miru iz Betlehema v Slovenijo že sedemnajstič. V Gorici pa je akcija že nekaj let priložnost, da se srečajo slovenski in italijanski skavti, poleg njih pa tudi politične uprave in celotno prebivalstvo.
Letošnje srečanje ob betlehemski lučki so skavti začeli na Kostanjevici, kjer so najprej s plamenom iz Betlehema prižgali kres. Na srečanju so bili poleg skavtov iz celotne Goriške, tudi skavti iz celotne Primorske regije. Srečanje so nadaljevali na trgu pred severno železniško postajo. Skavti so na odru prikazali letošnjo poslanico, ki nosi naslov Mirkov dar. Tudi letošnje sporočilo akcije nagovarja ljudi, da postanejo bolj pazljivi in prisluhnejo sočloveku. Predlog v poslanici je ravno ta, da postanemo sami dar za sočloveka in da ne čakamo, da pridejo drugi k nam, temveč sami naredimo prvi korak, da prvi izkažemo po-
zornost sočloveku.
Na oder sta stopila tudi novogoriška podžupanja Darinka Kozinc in koprski škof Pirih, ki sta prisotne pozdravila in izrazila zadovoljstvo ob tej mirovni pobudi. Goriški nadškof De Antoni je poslal svoje pozdrave, iz goriške občinske uprave pa ni bilo ne duha ne sluha,
čeprav je v prejšnjih letih sodelovala pri akciji.
Prisotni so lahko plamen miru odnesli s seboj domov, da bi gorel do Božiča. Vsako leto se ob betlehemski lučki zbirajo prostovoljni prispevki, ki gredo v dobrodelne namene. Oragnizatorji si obenem prizadevajo, da bi na božični večer plamen gorel v večini družin.
Slavica Radinja
: ;
Včasih pozabljamo, da je vsakdo izmed nas neizmeren bogataš. Naše je vse, kar smo kdaj videli, doživeli in nam je bilo všeč. Moji in tvoji so tolmuni za vasjo in veletoki na daljnih celinah; znamenja s poljskim cvetjem in katedrale z naki-ti zlata; moji so spevi ptic in simfonični koncerti, dišave pokošenih travnikov in razgledi z letal, dragi ljudje in spomini, prebrane knjige in prve jagode, samotni svetilniki in diri mednarodnih vlakov, tišine med stalagmiti in vriski osvobojenih domovin, neskončnost zvezd in slinčka-sti poljubi otrok, - moje in tvoje in njegovo je vse, kar smo srečali na naših poteh in si spravili v srce.
Pri tem nas prav nič ne moti, da smo pogosto le solastniki: Svete Višarje si delimo s stotisoči, Beethovnove simfonije z milijoni, sončne vzhode in vsakršna hrepenenja z vsem človeštvom. Ena mojih dragocenosti se nahaja v Benetkah. Predstavljajte si sliko: z nabrežja nedaleč od Svetega Marka gledamo proti Giudecci, pogled nam pa zaustavi cerkev Matere Božje zdravja s ploščadjo do stare Lanterne. Med to kuliso in nami je Canal Grande z nekaj gondolami; turisti in domačini ne motijo, ptice in oblaki po dogovoru, čas je ustavljen.
Takšna je živa slika, ki je na razpolago vsem. Obstaja pa tudi njena natančna kopija, zmanjšana do razmerij stenske slike z okvirom. Na začetku šestdesetih let jo je izdelal slikar Tone Mihelič, umetniška duša tudi po glasbeni plati. Bil mi je prijateljsko naklonjen in mi je prodal sliko po tako nizki ceni, da je bilo to že podobno darilu.
Vedel je, da tedaj več nisem premogel. Mogoče pa je tudi uganil, da mi je upodobljena beneška veduta ne le všeč, marveč tudi zelo draga, saj je bila onstran tistih gondol neka moja že poslovljena sreča.
Tonetova slika je mojo samsko sobico spremenila v blestečo galerijo s sicer enim samim, a nadvse dragim eksponatom. Na steni nasproti oknu me je vsako jutro pozdravljala z voščilom po dobrem zdravju, zvečer pa so me gondo-lirji povpraševali, kako sem kaj plul po tedaj še zelo negotovih vodah svojega nestalnega preživljanja.
To lepo sožitje pa ni trajalo dolgo. Gmotne težave so se zaostrile, gospodinja mi je zaradi zamud s stanarino odzdravljala s čedalje pomembnejšimi pogledi, in tako je bilo treba sprejeti bridko odločitev. Prodati bo treba največje, pravzaprav edino bogastvo. Gon-dolirji niso pripomnili nič, njihovi pogledi pa so za razliko od go-
spodinjinih govorili: korajžno! Sliko je odkupil prijatelj Danilo. Ta je znal videti globoko v srce in je takoj razumel, da se lažem, ko sem na dolgo in široko tvezil in pleteničil:
"Veš, te slike sem se že pošteno naveličal. Vedno te Benetke, kot v kakem turističnem uradu! Pa tudi neprijetne spomine mi obuja. Kar stran bi jo dal, jo hočeš ti? Ali pa če veš za koga, ki bi ga zanimala. Koliko je sploh vredna, niti ne vem. Kar ti presodi, meni je važno le, da se je enkrat rešim!"
Dragi prijatelj, kako se je lagal tudi on, ko se je delal, da verjame tisti moji nespretni lajni!
Odštel mi je nesorazmerno visoko vsoto in celo zaigral vlogo premetenega poznavalca, ki komaj skriva zadovoljstvo nad izredno uspelo kupčijo.
Kako prazna je bila potlej moja soba, se še danes nerad spominjam. Pomagal pa sem si s spominom: Miheličevo umetnino sem poznal tako natančno na pamet, kot se nam to dogaja z obličji dragih in ljubljenih oseb. Še vedno je bila pri meni in moja.
Cas je potem tekel dalje, nestalnosti je bilo po nekaj letih nazadnje konec, lahko sem poravnal dolgove in začel v družinici tudi kaj malega dajati na stran. Ker pa nikoli nisem pozabil "moje" slike, se mi je nekoč prikradla misel: kaj, če bi jo skušal dobiti nazaj? Ampak kako? In - se to sploh spodobi? Zelo oprezno sem nekoč namignil Danilu, češ, se še spominjaš tiste najine kupčije z beneško sliko? Le bogve kje je zdaj, po tolikem času? Prijatelj je seveda uganil, kam merim, a tega ni hotel pokazati. Povedal mi je, da za novega lastnika ve, ve pa tudi, da je nanjo zelo navezan. Vest me je nekoliko potrla; še enkrat sem kasneje rahlo potipal v tisto smer in še bolj je Danilo poudaril, kako je novemu lastniku slika pri srcu. Sprijaznil sem se s temi dokončnimi novicami in sklenil, da bom to zgodbo za vedno pozabil.
Toda človeka vedno kaj premoti, včasih tudi razjezi. Tako sem nekega dne, ko sem prihajal v službo, že od daleč s hodnika videl luč v svoji sobi. Razdraženo sem pospešil korake z glasnim vprašanjem, kateri hudič šari po moji pisarni. Sunil sem v vrata - in obstal kot okamenel.
Namizna svetilka je bila usmerjena v steno, tam pa je, kot v soncu ožarjena, visela "moja” slika! Od presenečenja so mi čuti zastali, da sploh nisem slišal veselega pozdravljanja gondolirjev in prazničnega pozvanjanja iz zvonika Matere Božje zdravja.
Le nekaj ptic je poletelo pod oblake in šlo na vse vetrove ščebetat zgodbo o prijateljstvu.
Saša Martelanc
4. ADVENTNA NEDELJA
Iz 7,10-14; Ps 24; Rim 1,1-7; Mt 1,18-24
Apostol in evangelist Matej začne pisati svoj evangelij z naštevanjem prednikov Jezusa Kristusa. Četudi se nam zdi dolgočasno poslušati ali brati Jezusov rodovnik, smo evangelistu vendarle hvaležni, ker nas je uvedel v srce našega Boga, v rešenje našega "mesa". Pred nas stopijo človeške osebe. Zgodovino izraelskega ljudstva odpre z Abrahamom, da poudari vero, ki jo ta mož živi. Zato vnese hrepenenje po odrešenju. Jezusovi predniki so namreč krhki, šibki ljudje in nekateri izmed njih so tudi hudi grešniki, kot npr. David, ki je prešuštnik in ubijalec, a se tega zaveda in skrušeno prizna svojo krivdo. In moli za odpuščanje (gl. zlasti Ps 51). Tudi nekatere ženske izmed tega naroda so zabredle v grehe. Prej kot rodovnik želi evangelist spolnjevanje suverene Božje volje, ki hoče rešenje vseh ljudi (2 Tim 3,-4).
Zlasti za Božič premišljujemo nezaslišano skrivnost, da je Bog hotel postati človek in je to dejansko postal. Sveti Hieronim, doma z našega Krasa, verjetno nekje okrog Ilirske Bistrice ali iz krčevite Dalmacije, je kot poznavalec Svetega pisma, kot prevajalec tako imenovane "Vulgate" - Svetega pisma v ljudski izdaji, je bival več časa v betlehemski štali ali votlini, kjer je prišel na svet naš Zveličar kot Bog in človek, da se je lahko na kraju samem, z molitvijo in študijem poglabljali v Božjo ljubezen, ki je postala človek - "meso" -. Kristusovi sovražniki so večkrat z zaničevanjem oskrunjali to štalo, ki jim je očitala greh, a obenem jih je vabila k spreobrnjenju, k ponižnosti, k uboštvu, k ljubezni do ubogih in do zadnjih na lestvici človeških meril.
Marija ni bila iz Davidovega rodu, pač pa po sorodnici Elizabeti je izhajala iz duhovniškega roda. Toda s poroko z Jožefom se pridruži njegovi, Davidovi rodovini. Več je namreč veljala legalna vez kot pa telesno, krvno rojstvo. Vsekakor zgodovino vseh teh sorodnikov oz. prednikov vodi Bog. Evangelij
poudarja Božjo voljo, ki se izkaže kot usmiljenje in nedopovedljiva ljubezen do človeka, do grešnika. Bog ostane zvest načrtu, ki ga je gojil od večnosti, da namreč pokliče človeka v svoje življenje zato, da mu postane podoben.
Evangelist Matej poroča s skopimi besedami o Jezusovem rojstvu. Prikazal je Jezusov rodovnik po mesu, zdaj pa poroča o njegovem presežnem izvoru. Bog namreč začne novo dobo zgodovine, novo stvarjenje, ki presega naravni red. Marija spočne sina po Svetem Duhu. Jožef prejme pomembno nalogo, da vpelje Jezusa kot legalni oče v Davidovo rodbino, kar je bistveno za Mesijo. Toda Davidovo potomstvo, rodovina in kraljestvo bodo trajali vse do konca (Mt 28,20). Bog se posluži tudi sanj pri Jožefu. Potrdi, kar je bil dejal po preroku in je Cerkev obrnila na Marijo z Jezusom: “Glej, devica bo spočela in rodila sina in imenovali ga bodo Emanuel, kar pomeni Bog z nami" (Iz-Mt 1,23-25).
Matej dostavi še suhoparno: “Ko se je Jožef zbudil, je storil, kakor mu je naročil Gospo-
dov angel. Vzel je ženo k sebi in je ni poznal, dokler ni rodila sina, in imenoval ga je Jezus" (Mt 1,24-25). Prej ko na Marijinem de-vištvu je poudarek na očetovstvo Boga. Nebeški Oče namreč poseže vmes že pri spočetju Jezusa, nato pri Jožefu.
Bog je čudovito zasukal kolo zgodovine, saj on vse vodi in uravnava, četudi po krvi mučencev (gl. diakona sv. Štefana). Sv. Peter Kanizij je črpal za sestavo katekizma, ki so ga tudi naši predniki uporabljali, iz Božje ljubezni in iz molitve, iz skrivnosti učlovečenja Boga (goduje 21.12.).
Lahko vzamemo v roke poročilo rojstva v "mesu"našega Boga evangelista Luka. Kakor koli že postanimo vsaj malo boljši ob človeku Jezusu Kristusu (1 Tim 2,5). Praznujmo Božič doživeto zato, ker se je Jezus priličil bratom: ovenčan je s slavo in častjo. Pretrpel je smrt za vsakogar. V vsem se je izenačil z brati, da je postal usmiljen. Sam se je izpraznil, začenši z rojstvom v štali tega sveta (Heb 2,9.17; Flp 2,6-11) (gl. Poppi, n. d., 32-34).
Vsem blagoslovljen Božič za dušo in telo!
NOVI
GLAS
Kristi ani in družba
20. decembra 2007
Vsakoletno srečanje v naših kulturnih domovih
Sv. Miklavž obiskal otroke
Darežljivi sveti Miklavž se je tudi letos s svojim nebeškim spremstvom neslišno spustil na zemljo, da bi ustregel željam naših malčkov, ki težko pričakujejo njegov prihod, čeprav ni več tako kot včasih, ko smo otroci hrepeneče čakali belobradega svetnika, saj to je bila ena od redkih priložnosti, ko smo prejeli sladkarije ali igračo, o kateri smo sanjali vse leto. Kot je v navadi, se je dobri svetnik oglasil tudi v naših kulturnih hramih, kjer so ga otroci sprejeli s priložnostnim prizorčkom. Tak sprejem je imel v sredo, 5. decembra, v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici, kjer ga je sicer letos pričakalo precej manj otrok kot lani. Mala dramska skupina SKPD F.B. Sedej iz Števerjana, ki jo sestavlja osemnajst osnovnošolcev, od šestega do desetega leta, je zaigrala prizorček Miklavž prihaja goriške avtorice Marize Perat pod vodstvom Kristine Corsi. V njej nastopata dve sestrici (Tamara Fiorelli, Sara Terpin), starejša poučuje mlajšo, kako naj prosi v pisemcu za darilca in kako naj se Miklavžu zahvali. Hvaležnost je pač lepa čednost, na katero večkrat pozabljamo!
V igrici nastopajo tudi zvezdice, ki bi rade pobliže videle Miklavža, in angelčki, ki so v družbi rogatih razgrajaških
peklenščkov pospremili na oder velikega prijatelja otrok in mu pomagali pri razdeljevanju daril. Otroci so pogumno stopali na oder in Miklavžu kaj zmolili ali zapeli, ko jih je
prijazno ogovarjal in jim seveda priporočil, naj bodo pridni, ubogljivi in naj pospravljajo za seboj.
Ista drobna igrica je spremljala večerno miklavževanje v župnijskem domu v Števerjanu, medtem ko so v župnijski dvorani A. Gregorčič v Štandrežu četrtošolci pred prihodom Miklavža recitirali nekaj pesmic. Dobrohotni svetnik je
obiskal tudi ostale vasi na Goriškem; z mestnimi otroki se je srečal tudi v Kulturnem domu v Gorici, kjer je mlade gledalce zabavalo gledališče Unikat iz Ljubljane s pravljico Halo,
Rdeča kapica?
Obiska sv. Miklavža se je v četrtek, 6. decembra, razveselilo tudi 83 malčkov slovenskega goriškega vrtca v ulici Brolo.
Njim je prinesel zvrhan voziček igrač pa tudi dve plastični hišici, v katerih se bodo skrivali in kukali skozi okenca, in deset triciklov, s katerimi se bodo vozili po pločniku vrtca ob sončnih dneh. Vsi so se posladkali z njegovimi čokoladkami in mu tudi veselo zapeli Ringa ringaraja sv. Miklavž prihaja in Joče milo detece; Fe-derico, Isabel, Anna in Rossella so mu posamično zapeli o pikapolonici, zajčku, Čez tri gore in Naša četica koraka, Ja-copo pa mu je dal risbico. Obljubili so mu, da bodo jedli tudi mineštro in da se ne bodo grizli med sabo, on pa, da se bo vrnil prihodnje leto. Miklavževa darila so bila letos še posebno bogata, ker so nova igrala po prizadevanju Združenja staršev nabavili s prispevkom Fundacije goriške hranilnice, za kar se starši prisrčno zahvaljujejo goriškemu bančnemu zavodu, pa tudi vsem prostovoljcem, ki so se pozanimali za prispevek, izbiro igral in za Miklavžev obisk.
Pod škofovsko kapo, dolgo nakodrano brado in ljubeznivimi besedami se je marsikje skrival izkušeni igralec dramskega odseka PD Štandrež Marko Brajnik, ki je odlično opravil svojo nalogo.
ne
Peta pravljična urica
Živel sveti Miklavž!
FEIGLOVA KNJIŽNICA
V preteklem tednu so otroci, pridni in poredni, v drhteči nestrpnosti in neučakanosti pričakovali prihod njim najljubšega svetnika, Miklavža, in se v mislih že veselili njegovih darilih, saj ta veliki dobrotnik jim kaj rad odpusti njihove navihane nagajivosti in vse druge male grehe, ki so se nabrali v letu dni. Temu hrepenečemu pričakovanju se je pridružila v ponedeljek, 3. decembra, tudi peta pravljična urica, ki je kot vselej odprtih rok sprejela svoje male obiskovalce. Teh je
bilo tokrat nekoliko manj kot po navadi, morda zaradi privlačne vabe vrtiljakov Andrejevega sejma. Toda tisti, ki so se odločili za pravljični utrinek v mladinski sobi Feiglove knjižnice, so zelo pozorno in v tišini spremljali tokratno zgodbo, pravzaprav pravo lutkovno igrico, ki so jim jo podarili mladi zanesenjaki, člani Male dramske skupine SKPD F. B. Sedej iz Števerjana. Nastopajoči, Gabrijel Lango (Miklavž), Fabijan Mužič (oče), Nicol Dorni (mati), Elija Mužič (mož), Stefania Beretta (žena) in
Liza Terčič (druga žena), so ob pripovedovalki Jasmin Kovic, pod režijskim vodstvom Kristine Corsi, za lepim lesenim odrčkom z rdečimi zavesicami, ki ga je izdelal Franco Kovic, z lutkami animirali izreze iz življenjske zgodbe sv. Miklavža, kakor se je iz zgodovinskih virov, pa tudi po ljudski legendi ohranila do današnjih dni. Otroci so izvedeli, da je bil sv. Miklavž doma iz Mirne v Mali Aziji in je postal škof po naključju. Bil je izredno dober in na njegovo priprošnjo se je zgodil marsikateri čudež. Najbolj znana legenda, povezana z njegovo dobroto, je tista o treh revnih sestrah, ki jim je ponoči skozi okno vrgel tri kepe zlata za
doto, da so se lahko poročile. Izvajalci igrice so sami ustvarili ljubke ročne lutke z glavicami iz stiropora in kot svila svetlimi oblekicami pisanih barv; več kot opazna je bila škofovska kapa sv. Miklavža. Igrica je, po skupinskem zapisu besedila, nastala za lansko miklavževanje v Števerjanu; ogledali pa so si jo tudi malčki v vrtcu na Kojskem. Prihodnji pravljični trenutki bodo najmlajše »bralce« razveselili v ponedeljek, 17. decembra, ob 18. uri, ko bo Luisa Gergolet pričarala skrivnostno ozračje s pravljico Neke zimske noči. Mamice, pripeljite svoje malčke od 3. do 7. leta v knjižnico, lepo jim bo!
K
m mi Slovensko kulturno društvo Planika
Praznik s sv. Miklavžem
Slovensko kulturno središče Planika redno deluje in organizira dejavnosti, ki so namenjene predvsem šolski mladini v Kanalski dolini.
Skupaj z Glasbeno matico-Glasbeno šolo Tomaža Hol-marja je organiziralo tradicionalno miklavževanje v društvenih prostorih v Ukvah. Otroci, predvsem najmlajši, so nestrpno in hkrati z bojaznijo čakali na obisk in obdaritev
Miklavža v spremstvu animatorjev središča in ob primernih pesmicah. Ob obisku Miklavža so med sabo tekmovali, kdo bo najbolj pogumno nastopil, ter obljubili, da se bodo pridno učili slovenščino in glasbo.
V mesecu decembru bosta SKS Planika in GM- GŠ Tomaža Holmarja organizirala še božično delavnico ter božičnico z nastopom gojencev šole.
RB
Kakor klarineta vrisk
Sazanka, beli cvet na grmu grudna, nebo je hladno, ti pa si vesel.
S teboj vesel bom, dasi prst je trudna, velikih stavb in majanih dih ovel.
Nestrpno čakajo vrnitev sonca, v kimono prednikov oblečeni.
Kot da se je izteklo zlo do konca, v zamrzli ocean, v brezum globi.
Sazanka, cvet z brezmadežno belino!
Zahvaljen, kdor te grudnu je poslal v dogodkov najsrečnejših zgodovino: ko Božji sin si mamo je izbral.
Postal je človek, detece Marije.
Vsak Božič, kot nekoč, na slami spi.
Ko angeli pojo mu melodije, plenice mama z Jožefom suši.
Sazanka cvet, z ljubezni nasmehljajem!
Odkar se nam je Jezušček rodil, mrtvaški zlobe grad vse bolj se maje, na časov zadnji dan se bo zdrobil.
Sazanka cvet, bom s tvojim šel smehljajem, namesto tebe, k jaslim na obisk.
Marija rada nam v roke ga daje -njegov pogled je klarineta vrisk.
Vladimir Kos
Kratki
Maša ob 30-letnici razglasitve obnovljene in razširjene koprske škofije
V nedeljo, 6. januarja, na praznik Razglašenja Gospodovega ali Svetih treh kraljev bo koprski škof Metod Pirih ob 10. uri maševal v stolnici Marijinega vnebovzetja. To bo zahvalna maša ob 30-letnici koprske škofije. 8. januarja 2008 bo namreč minilo 30 let, odkar je med mašo v koprski stolnici takratni apostolski nuncij v Jugoslaviji Michele Ceccini ob navzočnosti vseh slovenskih škofov ter škofov nekaterih sosednjih škofij, številnih duhovnikov in množice vernikov razglasil obnovljeno in razširjeno koprsko škofijo. 17. oktobra leta 1979 je papež Pavel VI. izdal bulo V prvih letih. Sto listino je obnovil staro koprsko škofijo in združil ozemlje dotedanje apostolske administrature v novo koprsko škofijo, ki jo je pridružil ljubljanski cerkveni pokrajini (metropoliji). Janez Jenko je postal prvi redni škof obnovljene koprske škofije, v katero spadajo ozemlja goriške nadškofije, tržaško-koprske in reške škofije, ki pripadajo Sloveniji. Ob tridesetletnici škofije v sedanjem obsegu je škof Metod Pirih zapisal, da je to “priložnost za hvaležnost Bogu, svetemu očetu Pavlu VI., škofu Janezu Jenku ter mnogim duhovnikom, ki so si prizadevali za ureditev škofije.”
Piran / Razstava jaslic
Društvo Prijatelji zakladov sv. Jurija in Župnija Piran vabita na odprtje razstave JASLICE V PIRANSKIH CERKVAH v nedeljo, 23. decembra 2007, ob 17. uri, v cerkvi sv. Petra na Tartinijevem trgu v Piranu. Razstavo bo odprl Silvester Gabršček, sekretar na Ministrstvu za kulturo RS. Gostja razstave, posvečene spominu akademske kiparke in jasličarke Lize Hribar, bo njena hčerka Angelika Hribar. Nastopil bo komorni zbor “Musiča viva” iz Tolmina pod umetniškim vodstvom Erike Bizjak. Postavitev jaslic bo v naslednjih piranskih cerkvah: Cerkev sv. Petra, Jaslice Lize Hribar iz stolne župnije Maribor, žgana glina; Cerkev sv. Roka, Jaslice Lize Hribar iz župnije Izola, žgana glina; Cerkev sv. Marije Zdravja, fotografija jaslic Lize Hribar iz Krope; Cerkev sv. Štefana, Jaslice Lize Hribar iz župnije Piran, žgana glina; Cerkev sv. Jurija, Župnijske jaslice, poslikan les, avtorja postavitve: Robert Letica in Riko Butuči iz Pirana; Cerkev sv. Marije Tolažnice, Jaslice Lize Hribar iz župnije Tolmin, žgana glina; Cerkev sv. Marije Snežne, Jaslice Lize Hribar sester uršulink iz Izole, žgana glina; Cerkev sv. Frančiška, Samostanske jaslice, Lojzika Ulman, Vinkovci, Hrvaška, žgana glina; Refektorij Minoritskega samostana sv. Frančiška, razstava fotografij jaslic Lize Hribar. Jaslice si lahko ogledate od nedelje, 23. decembra 2007, do nedelje, 6. januarja 2008, vsak dan od 10. do 18. ure.
“Ustvarjati je treba s srcem, z vdanostjo in s pobožnostjo. / Jasličarstvo je ponižna umetnost, s tem se ne morete razkazovati.../V majhen kipec je treba vložiti prav toliko truda kot v veliko zadevo. / Pri jaslicah je treba imeti veliko ponižnosti.” (Liza Hribar)
V priredbi SKD Hrast
Z igrico Pet pepelk so otroci pričakali sv. Miklavža
Sv. Miklavž je tudi letos opravil svoj zemeljski krog in obiskal v zimski plašč odete vasi in mesta. Na predvečer svojega godu, 5. decembra, se je spustil iz nebes in se oglasil pri vseh otrocih, ki so ga že nestrpno čakali. Seveda so malčki dobrega svetnika čakali predvsem zato, ker so vedeli, da jih bo bogato obdaril,
posebno tiste, ki so se med letom bolj izkazali.
V Doberdobu so otroci pričakali dobrega svetnika s tradicionalnim
miklavževanjem, ki ga že vrsto let prireja SKD Hrast. Otroci od 6. do 12. leta so se tudi letos pred prihodom sv. Miklavža izkazali s prijetno odrsko postavitvijo Pet pepelk, ki jo je dramatiziral slovenski
literat Žarko Petan. Pri gledališki igrici je letos sodelovalo kar 44 otrok. V režiji Mateje Černič so staršem, sorodnikom in vrstnikom, ki so do zadnjega kotička napolnili doberdobsko župnijsko dvorano, pripravili pestro predstavo. Pet pepelk je zgodba o kraljeviču, ki se želi poročiti s pravo Pepelko, pa čeprav le-ta živi samo v pravljicah. Za kraljeviča pa to še ni zadostni razlog, da ne bi zares poiskal Pepelke. S pomočjo ministrov in policajev kraljevič najde pot v
svet pravljic. Tam res sreča Pepelko in se odloči ostati z njo. Drugi del večera je bil namenjen sv.
Miklavžu. V svojih svetniških oblačilih je najprej pohvalil vse, ki so ustvarili odrsko igrico, in nato začel z obdarovanjem. Otroci so dobili želena darila, sv. Miklavžu pa so morali v zameno nekaj zapeti ali mu z ugankami in računanjem dokazati, da so v šoli vestni in marljivi.
AČ
i—rrfinDBn n F.paSi^ srF1®^
(f]ella um S Usom ma
'touvoi
Voščijo vam
\<\ olTfti
GORICA^tel. 0481.520905
B U I AT Til
MARIO]
naprave za ogrevanje in hlajenje, vodna in električna napeljava
Ul. Manzoni 19, ŠLOVRENCl
PRODAJAIN POPRAVILA KOLES
E. CUK
CEFARIN R. & SAKSIDA A.
GORICA - Trg Cavour 9 ^ Tel. 0481 535019 j
GOSTILNA
PODVERŠIČ
GORICA,
ul. Brigata Pavia 61, tel. 0481 530518
NARDIN G. GORICA
Ulica Svetega Mihaela 324
Tel. 0481.21065, Faks 0481.522410
ZASTOPSTVO
F9RST
BITTER ALE
N-A JESTVIN
Maraž '^Rarabot
GORICA - Placuta 13 Tel. 0481 531777
kraj Monte 22 Krmin (GO) Tel. (0481)60531 www.lasubida.it
tiskarna
O
LO
grafica goriziana
rTi
fcli
►
fcCAjfaiJ
RT
34170 gorica • ul. a. gregorčič, 18 • tel. 0481 22116	.	,
fax 0481 22079 • e-mail: info@graficagoriziana.com	Sšl^-
Ib .
www.graficagoriziana.com
Cerph 1927-2007
import - export |	S.p. A. /
let zvestobe godina vjernosti anni di fedelta year fidelity
Vošči srečen Božič in uspehov polno 2008!
Obenem obvešča cenjene odjemalce, da smo poleg bogate ponudbe v samopostrežni trgovini v ulici III. Armata 179 o Gorici in dolgoletnemu zastopstvu svetovno znanih znamk
<BC|) | FERRARI I (TiSKO) Vitu MJMPAM' n 0>sip
letos prevzeli še zastopstvo odličnih traktorjev hurlimann
34170 GORICA, ULICA III ARMATA. 179 - TEL. 0481 521951 - FAKS 0481 522601 - WWW.TERPIN.IT - INFO@TERPIN.IT
vas pričakuje
/
na noči brez meja
Gorica, 20. decembra 2007, od 16. ure dalje
STARI AVTOMOBILI, MISS, ZABAVNI PROGRAM, PREDVSEM PA VELIKO, VELIKO GLASBE
* L
•
praznična no c
KI JE NE BOSTE POZABILI
p -J|p *	,	l	d	f	i
;
r Camera di Commercio Industria Artigianato e Agricoltura di Gorizia
Comune di Gorizia wv
Associazione Commercianti di Gorizia
Fondazione Cassa di Risparmio di Gorizia
sr- L-	Azienda Provinciale Trasporti
gas Isogas
Irisacgua
NOVI
GLAS
Kratke
S Schengenom v novo obdobje
Vstop v schengensko območje je za ožji in širši goriški prostor izjemnega pomena. Gre za zgodovinski dogodek, ki nadgrajuje vse, kar je bilo do sedaj že narejenega. Zato ob tej priložnosti izražamo veliko zadovoljstvo, saj se vsem našim dejavnostim odpirajo dodatne možnosti sodelovanja in soustvarjanja v širokem pasu dosedanjega obmejnega področja. Še bolj kot doslej bo mogoče ustvarjalno ovrednotiti Goriško kot znanilko načel nove Evrope. Prijateljstvo med dvema narodoma in vsemi narodnostnimi skupnostmi bo slonelo na dosti trdnejših temeljih, ker bo dragocenost različnosti v vseh smislih pridobila pomen in se obogatila. Čas udejanjanja Zaščitnega zakona na ta način sovpada s tistim nastajanjem uresničene evropske skupnosti, ki iz vsake države, regije in pokrajine ustvarja pogoje za celovitost vseh razvojnih možnosti. Svet slovenskih organizacij zato v misli na Goriško in njene izvirne ter dragocene posebnosti pozdravlja dokončno odpravo mej v prepričanju, da bomo znali izkoristiti veliko priložnost, ki nam odpira nova obzorja. / Predsednik SSO za Goriško, Janez Povše
Koncerti v Pevmi, Štmavru in na Oslavju
“Vsi verujemo v enega Boga, Crediamo tutti in un solo Dio, Wir glauben altan einen Gott” je naslov niza treh koncertov, ki sijih je zamislil Franc Polikardi s KD Sabotin. Organizacijo projekta so podprli župnija sv. Mavra in Silvestra, ZCPZ iz Gorice, Krajevna skupnost Pevma-Štmaver-Oslavje in ZSKP iz Gorice. Zamisel je nastala, ko so škofje iz naše dežele obiskali ruskega patriarha Aleksija II. in tako vzpostavili most med katoliško in pravoslavno Cerkvijo. Ideja ekumenizma postaja vedno bolj aktualna in ravno škofje iz naše dežele imajo ključno vlogo pri vzpostavljanju ponovnih stikov. Od tod ideja za niz koncertov s tem naslovom. Prvega smo že poslušali v Pevmi 30. novembra. Program je povezoval Denis Corsi. Med napovedjo pesmi je tudi recitiral pesmi Ljubke Šorli in Franceta Vodnika, posvečene Mariji, saj je bil prvi koncert namenjen Brezmadežni. Na orgle je igral mladi glasbenik iz Celja, Tilen Draksler, ki obiskuje tretji letnik Akademije za glasbo in je član Univerzitetnega pihalnega orkestra Ljubljana, komornega zbora Akademije za glasbo, akademskega pevskega zbora APZ Toneta Tomšiča, klavirskega dua s Pascal Vehovec in različnih komornih zasedb. Nastopil je tudi cerkveni mešani pevski zbor iz Pevme pod vodstvom Franca Valentinčiča. Koncertu je sledilo prijetno druženje.
Naslednja dva koncerta iztega sklopa bosta 24. decembra ob 21. uri v štmavrski cerkvi, ob praznovanju Božiča, kateremu bo sledila peta božična maša, in 5. januarja 2008, na Borjaču domačije Kušič na Oslavju ob 20. uri, ob praznovanju pravoslavnega Božiča. V Štmavru bomo lahko prisluhnili Tilenu Drakslerju in moškemu pevskemu zboru iz Štmavra. Koncert bo posvečen spominu na Gabrijela Devetaka, ki je dolga leta vodil MoPZ iz Štmavra. Na Oslavju bo poleg Tilena Drakslerja nastopila tudi solistka Francka Šenk. / SR
Kres "Pr7 Grabcu": Le sosed bo mejak...
Vaška društva iz Rupe, Gabrij, s Peči, Vrha sv. Mihaela in iz Sovodenj prirejajo v sodelovanju s sovodenjsko občinsko upravo svojevrstno praznovanje ob vstopu Slovenije v schengensko območje. Ob koncu programa na Mirenskem Gradu bodo v petek, 21. decembra 2007, približno ob 22.30, simbolično sežgali državno mejo “Pr’ Grabcu” (na pol poti med Gabrjami in Mirnom, na meji med Gabrjami in Japniščem). Toplo vabijo čim več ljudi, ki bodo lahko nazdravili tudi s kozarcem kuhanega vina.
Veseli ringaraja na skupnem trgu
Otroci iz goriškega vrtca v ul. Brolo in vrstniki iz novogoriškega vrtca Kurirček so v petek, 14. decembra, radostno zarajali v krogu na Vecchietovem mozaiku sredi skupnega goriškega trga in tako zabeležili na razigran način padec meje. Srečanje je bilo že četrto, ne pa zadnje, saj so si ob pesmicah in izmenjavi darilc obljubili, da se bodo še srečevali.
Foto Bumbaca
Na sedežu Kulturnega društva Jezero v Doberdobu je na ogled likovna razstava slikarja Marjana Miklavca iz Sežane, ki so jo pred kratkim odprli ob predstavitvi barvnega koledarja, ki ga je založila Zadružna banka Doberdob in Sovodnje. Ravnatelj Savo Ušaj, predsednik Dario Peric in naš urednik Jurij Paljk so na predstavitvi akvarelov z upodobitvami naših krajev spregovorili o pomenu tesnih vezi hranilnega zavoda z ljudmi in o lepoti likovnih del.
KROŽEK ANTON GREGORČIČ
Okrogla miza: Vladimir Smrtnik in Damijan Terpin
O slovenskem manjšinskem političnem zastopstvu
Smrtnik, Terpin, Čavdek (foto Bumbaca)
Zastopanost slovenske narodne skupnosti v Italiji in Avstriji gre nujno preko zbirne politične stranke, ki ima v sebi poslanstvo, da združuje celoten družbeni spekter, v katerem ta skupnost deluje in se razvija. Na tak način bi lahko povzeli vsebino okrogle mize, na kateri sta nastopala Vladimir Smrtnik, predsednik koroške Enotne liste (EL), in Damijan Terpin, deželni tajnik Slovenske skupnosti, in obravnavala temo Slovensko manjšinsko politično zastopstvo - med tradidjo in novimi oprijemi, ki jo je organiziral goriški krožek Anton Gregorčič. Čeprav je politična situacij a na Koroškem različna od tiste v Furlaniji Julijski krajini, je bilo že v prvih posegih zaznati nekaj zgodovinskih podobnosti. Tako na Koroškem kot v Italiji ni mogoče prezreti vzporednosti med zamujanjem z zakonsko zaščito Slovencev in ideološko razdelitvijo znotraj manjšine, ki ima kot neposredno posledico razdrobljenost in volil-
ALUMINIJASTE ZASTEKLITVE KOVAŠKI IZDELKI
Tcibcij F.lli s.n.c.
Miloš in Rajmund
ŠTANDREZ
GORICA
Ul. A. Gregorčič 24 Tel. 0481/21514 • Fax 0481/21987
no razpršenost. Zaradi tega je aktualnost zbirne politične stranke na narodni osnovi močno prisotna v zavesti zamejskih Slovencev. Smrtnik je to dokazal z izidi telefonske ankete, na podlagi katere je 84% koroških slovenskih volil-cev glasovalo za EL. V tem primeru je jasno, da slovenski stranki onemogoča vstop v deželni zbor krivičnavolilna zakonodaja. Posledica tega je nova strategija stranke, M jo je začrtal zadnji občni zbor.
IZBRANA BRIŠKA VINA
kmetija HUMAR
Marcello in Marino s.s.
* ŠTEVERJAN, Valerišče 2 tel. in fax 0481 884094
EL bo v prihodnosti nastopala kot deželna stranka, odprta tudi nemško govorečim volilcem, čeprav z jasnim okvirom narodnoobrambnega političnega subjekta. Glede na stanje civilne družbe na Koroškem pa lahko EL odigra pomembno vlogo zdmževanja. Pri tem je izrazil upanje, da se bodo tudi Slovenci na Madžarskem in Hrvaškem opremili s podobnim političnim zastopstvom, tako bi v prihodnje lahko bili celostno povezani, glede na to, da ne EL ne SSk nista bik povabljeni v Slomak. Deželni tajnik Damijan Terpin je ugotovil, da je za SSk izredno pomembno biti v deželnem svetu, j e
pa stranka obstala, čeprav je ni bilo več kot deset let v deželnem zakonodajnem telesu. To je zasluga zelo jasno zastavljenih ciljev, ki jih je SSk nakazala na svojih kongresih: uresničiti zaščito in zagotoviti zastopstvo. SSk je posegla še na družbena področja od šolstva, upravljanja teritorija, urbanistike ter varovanja okolja. Zaradi tega se SSk ne more in ne namerava razpustiti, temveč levosredinskim silam predlaga isto sodelovanje, kakršno je bilo zMarje-tico in Oljko. Terpin je nasprotoval prepričanju, da kandidiranje na več listah omogoča izvolitev večjega števila svetnikov. Do izvolitve sicer pride, vendar velike težave nastanejo pri izoblikovanju skupne strategije v prid interesom slovenske narodne skupnosti, kot se je pokazalo v tej zakonodajni dobi na deželi. To pa zaradi pogojenosti skupinam oz. strankam, na katerih so slovenski predstavniki izvoljeni.
EL in SSk odlično sodelujeta, sta poudarila Smrtnik in Terpin. Obe manjšinski stranki sta vključeni v EFA (European Free Alliance), ki ima svojega predstavnika v Evropskem parlamentu. Dobro pa je tudi sodelovanje z južnotirolsko SVP. Tem pomembnim zvezam se je sedaj pridružil še Svet za Slovence v zamejstvu pri vladi RS, ki je strateško telo za oblikovanje slovenske zunanje politike do sosednjih držav, kjer živijo slovenske narodne skupnosti.
JuHjanČavdek
Obesek praznike
S
pfj % URARNA ZLATARNA
ŠULIGOJ
' Gorica, ulica Carducci, 49 Tel. 0481.535657 • www.suligoj.com
ERRE TRE
Maurizio ‘Romanut
w
GRADBENO
PODJETJE
Sedež:
34070 Sovodnje ob Soči Kosovelova 26
Tel. 336 526199 - Faks 0481 392245 E-maiL erretre23@libero.it info@impresaedilerretre.com
“rDeueta,
1870
VRH SVETEGA MIHAELA Tel. 0481.882488 www.devetak.com
OKUSNE DOBROTE DOMAČE ZEMLJE
... in .sproščen oddih nw čdčrasu/ o nooihprostorih ^o/mnde Cotova družina se zahvaljuje vsem prijateljem, ki so pripomogli tjnašim uspehom v Cetu 2007 in vošči vsem blagoslovljen ‘Božič!
KAVARNA
Robert in Nadja Cotič
Voščita svojim cenjenim odjemalcem vesel Božič in srečno Novo leto
GORICA - Travnik, vogal ul. Roma in ul. Oberdan
Gostl,na	Pri
Domača kuhinja
Zaprto ob nedeljah in ponedeljkih
SOVODNJE OB SOCI (GO) Prvomajska 86, tel. (0481) 882038
rVSE ZA ŠPORT
'ŠPORT
RAŠTEL 19 tel. 0481/531884
K2 ŠPORT TECHNICAL FOOTVVEAR Raštel 8 tel. 0481.33465
K2 ŠPORT OUTLET Raštel 12 tel. 0481.532458
AVI
OTROŠKA OBUTEV IN OBLAČILA Ul. Oberdan 8, tel. 0481.30248
OBUTVE KOSIČ Raštel 7 tel. 0481.535162
GEOXSHOP Ul. Oberdan 7 tel. 0481.535520
KOS S C GORICA
★ ★★
Hotel
NANUT
GORICA
Tržaška ulica 118, Tel. 0481.21168 info@nanut.it • www.nanut.it
GORICA Drevored XX. Septembra, 134
Tel. 0481.82117 Faks 0481.548864
-..n
NOVI
GLAS
Mejni prehod Štandrež-Vrtojba, 20. decembra
Spomenik na nikogaršnji zemlji
//
Priprave na vstop Slovenije v schengensko območje potekajo že dalj časa in na več ravneh. Kmalu bomo lahko prihajali in odhajali v Slovenijo, ne da bi vsakič kazali dokumente, vendar se veliko ljudi trudi, da bi padec meje pomenil nekaj več kot zgolj odpravo te formalnosti. Ker so pri tem udeleženi različni ljudje in različne kulture, je veliko prizadevanj usmerjenih v večje povezovanje obeh kultur. Nekateri se že dalj časa trudijo, da bi šlo njihovo delovanje v to smer. Tako je pri društvu sKultura 2001 iz Štan-dreža, ki že več let prireja kiparska srečanja. Poleti je priredilo mladinsko kiparsko srečanje, ki sta se ga udeležili šola mozaikov iz Spilimberga ter akademija za likovno umetnost in oblikovanje iz Ljubljane. Srečanje je povezovalo mlade iz obeh držav, ki so si skupaj zamislili spomenik, da bi obeležili padec meje. Projekt je bil tudi spodbuda za tesnejše sodelovanje krajevne skupnosti Štandrež in občine Šempeter-Vrtojba. Mladi umetniki so skupaj postavili spomenik, ki je narejen iz kamna in mozaika. Sestavljata ga dva stebra: večji je visok
kar poltretji meter. Stebra imata okroglo izdolbino, ki ponazarja trenutek in kraj srečanja dveh narodov. Na enak način kot kulture se tudi barve povezujejo in sestavljajo nove odtenke, obenem pa ohranjajo tudi značaj izvornih barv. Združevanje je prisotno tudi v uporabi dveh različnih zvrsti: mozaika in kiparstva. Spomenik spremlja trojezičen napis, v slovenščini, italijanščini in angleščini. Besede se v slovenščini glasijo tako: "Kot barve, ki z medsebojnim prelivanjem ustvarijo novo barvo, posamično pa ohranjajo svoj značaj, tako lahko kulture z medsebojnim plemenitenjem, ne da bi se odpovedale same sebi, ustvarjajo nešteto drugih kultur." Spodbudo za besede na napisu so dobili pri filozofu VVelshu, ki trdi, da se lahko dve ali več kultur med seboj povezujejo in stapljajo ter pri tem ne izgubijo ali zanikajo svojega izvora.
Spomenik bo stal na kraju, ki bi se mu lahko reklo "nikogaršnja zemlja", na mejnem prehodu med Štandrežem in Vrtojbo. Odkrili ga bodo v četrtek, 20. decembra, ob 13. uri.
SR
Dvojezičnost in "dvojezičnost1
CONTI CORRENTI POSTALI - Einzahlungsbestdtigung / Ricevuta di Versamento			BancoPosta
	V5S auf das K/K ? * /i -z q * sul c/c CIlJTl von/diEuro 44,		
lautend auf: / intestato a: ATHESIA DRUCK GMBH WEINBERGWEG 7, 39100 B0ZEN			
Abonnemenf nr. Zeitraum Betrag Zahler	u. RI D-IM r . : 44630 D 1 .01.2008-31.12.2008 44,70 EUR C DS) mmmmMnrn Telefon: NG NG	!99/140 03 10048 !VCY 0331	14-12-07 fcl! 6*44,70*1 6*1.00»!
		C/C 00211391	P 0032
		Poslamlslempel - Bollo deli'UI(icio Poslale	
Pred kratkim in skoraj sočasno sem prejel položnici za plačilo naročnine dveh časopisov za leto 2008. Prva položnica, prejel sem jo iz Bočna, je natisnjena dvojezično. V poštnem uradu, ob vplačilu, sojo sprejeli brez kakršnekoli pripombe. Drugo položnico mi je dostavila slovenska založba iz Gorice, žal pa ni dvojezična. Za letos je morda prepozno, upravičeno pa pričakujem, da mi prihodnje leto dostavijo dvojezično položnico. V prilogi dostavljam tudi fotokopijo odrezka. S spoštovanjem.
Vlado Klemše
Želimo Vam vesel Božič in ob vstopu v leto 2008 veliko veselja, zdravja, uspehov in nadaljnjega uresničevanja vaših želja!
Svetova	Icev za,	Delo
Martin DRUFOVKA		
www.consulenzelavoro.it
GOSTILNA
KORŠIČ
Zaprto ob torkih in sredah
STEVERJAN - Sovenca 7, tel. (0481) 884248
S 3. strani
Bog nas je vesel...
n
Msgr. Dino De Antoni: "Spoštovani gospod škof Metod Pirih, bratje in sestre! Zbrali smo se na tem mestu z zavestno željo, naj bi bilo to srečanje, srečanje ljudi in vir čudenja, kajti dogodki minejo, ljudje pa živijo dalje. Ponovno se srečujemo, da rečemo: "Kar se je zdelo pred šestdesetimi leti nemogoče in nepredstavljivo, je danes uresničljivo." Srečanje je obenem izraz, s katerim sporočamo: Ljudje lahko živijo skupaj onstran meja in nad njimi.
Tukaj smo tudi zato, da povemo, da hočemo biti tukaj, da ohranimo spomin na preteklost, a brez zamer. Biti želimo živa zavest sedanjosti, ko smo že presegli mejne delitve in želimo nadaljevati iskanje boljšega jutri.
Na predvečer padca meje želimo potrditi, da verujemo:
- v istovetnost kot sestavino pozitivne vrednote, kajti po njej ohranjamo lastno zgodovino, spomine, korenine, preteklost, ki utemeljuje našo sedanjost tako, da odvrže lupine, zbira pa bivanjske sokove našega življenja, saj "kdor se ne spominja, ne živi". Vendar se pri tem pretirano in izključujoče ne obešamo nanjo, kajti bi se lahko izrodila pri posameznikih v ozkosrčnost, pri narodih v nacionalizem, pri verah v fundamentalizem, pri kulturi v integralizem.
- Vemo namreč, da vsak integralizem prinaša veliko sovraštva in malo ljubezni; veliko sovraštva do drugega in malo ljubezni do sebe. Pogosto je namreč zaničevanje drugega močnejše od ljubezni do lastne duhovne in civilizacijske istovetnosti.
- Prepričani smo, da moramo danes še posebej zagotoviti vredno-
PROSVETNO DRUŠTVO STANDREZ
SVITEJ SE, SVITEJ,
BELI DAN
Zborovsko-instrumentalni koncert v pričakovanju božične zore
Nedelja, 23. decembra 2007, ob 17. uri Cerkev sv. Andreja v Standrežu
MePZ Gorjansko - zborovodja Goran Ruzzier MePZ Štandrež - zborovodja David Bandelj
V SODELOVANJU Z ŽUPNIJ O SV. ANDREJA POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
to edinosti.
V teh desetletjih smo izkusili negativne posledice ločitve. Med nami se je godilo, kar se dogaja, kadar se razlepijo delci mozaika in se znajde na tleh samo kup pomešanih barv. Naše mesto je bilo razdeljeno mesto, jutri bo združeno mesto, ne da bi bila zabrisana njuna ustvarjalna različnost.
- Skupaj moramo graditi, kristjani smo k temu še posebej poklicani, tisto podobo, ki jo osvetljuje sv. Pavel, ko opredeljuje krščansko občestvo (čemur dodajamo, občestvo nekega mesta) telesu, v katerem se ohranja v usklajenem ravnovesju tako eno-st kot mnogoternost: "Tako pa je veliko delov, telo pa je eno. Ne more oko reči roki: Ne potrebujem te, tudi glava ne nogam: Ne potrebujem vas" (1 Kor 12, 20-21).
- Tu smo, da prepletemo istovetnost in enost, razliko in bližino, raznolikost in občestvenost. To pa delamo v imenu istega Očeta, po katerem smo vsi njegovi otroci; v imenu Kristusa, po katerem smo vsi odrešeni; v imenu Svetega Duha, čigar navdihu izročamo potovanje naših dveh cerkva in narodov. Amen."
Našim bralkam in bralcem, sodelavkam in sodelavcem, želimo, da bi praznovali Božič v miru in družinskem okolju! Vsem veliko dobrega!
UREDNIŠTVO NOVEGA GLASA
KRAJEVNA SKUPNOST PODGORA v sodelovanju z ŽUPNIJO SV. JUSTA v Podgori
organizira
"BOŽIČ BREZ MEJA"
Dne 22. decembra 2007, ob 18.30, bo prižig zvezde na zvoniku cerkve sv. Justa
Vsi otroci iz Podgore od 3. do 10. leta so vabljeni na praznovanju dogodka in božiča evropske unije. Pod božičnim drevesom Vas pričakuje presenečenje!
Otrokom bo izročen balonček in listek, ki ga bodo izpolnili z božičnimi voščili.
Sodelujejo:
Otroški zbor iz Podgore in štrumentalna skupina centra za glasbeno vzgojo Emil Komel
ZAVESE IN POSTELJNINA
Branko Ambrosi
GORICA-TRG MUNICIPI0 4 tel. 0481.31890
Obvestila
Kmetija Komjanc obvešča odjemalce, da razpolaga s suhimi gozdnimi drvami. Tel. 0481 390238 v večernih urah.
Društvo slovenskih upokojencev za Goriško sporoča, da bo v petek, 28. decembra, na silvestrovanje, ki bo v Šolskem domu v Novi Gorici, odpeljal prvi avtobus ob 16. uri iz Jamelj, nato s postanki v Doberdobu, na Poljanah in vSovodnjah. Drugi avtobus pa bo odpeljal ob 16.15 izpred gostilne Primožič, nato s postankom pri “vagi” (Pevmski most), v Podgori (pri spomeniku in športni palači) ter v Štandrežu. Slikarska razstava Andreja Kosiča AKVARELI v veliki dvorani Mušiče-ve galerije na gradu Dobrovo bo odprta še do konca januarja 2008. Razstavljenih je 40 novejših Kosičevih akvarelov velikega formata. Ogled je možen od torka do petka, od 8. do 16.; sobota, nedelja in prazniki od 12. do 16. ure.
Voščila
Društvo slovenskih upokojencev
za Goriško vošči vsem članom in prijateljem vesel Božič ter srečno novo leto 2008!
Darovi
Za misijonarja Danila Lisjaka daruje Stanka 50 evrov.
Za kočo sv. Jožefa: N.N. 100,00; v spomin na dr. Mirka Špacapana družina Bresciani-Vetrih 50,00; družina Kazimirja Vetriha 100,00
evrov.
Ob smrti tete Marjete Povodnik daruje Andrej Kosič z družino
50.00 evrov za župnijo Rupa-Peč,
50.00 evrov za zbor Rupa-Peč in
50.00 evrov za Kočo sv. Jožefa. Za Novi glas: M. Kogoj 20,00 evrov.
RADIO SPAZIO 103
Slovenske oddaje (od 21.12. do 27.12.2007)
Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz. Slovenske oddaje so na sporedu vsakdan, od ponedeljka do petka, od 18.30 do 19.30. Spored:
Petek, 21. decembra (vstudiu Andrej Baucon): Ob domačem ognjišču: narodno-zabavna in zabavna glasba, zborovski kotiček, iz krščanskega sveta, zanimivosti, humor, obvestila.
Ponedeljek 24. decembra (v studiu Andrej Baucon): Sveti večer z božičnimi pesmimi.
Torek, 25. decembra (vstudiu Matjaž Pintar); Utrinki v našem prostoru -Glasbena oddaja z Matjažem. Sredo, 26. decembra (v studiu Dani lo Čotar); Pogled v dušo in svet: 0-stareli ljudje in jaslice - Izbor melodij.
Četrtek, 27. decembra (v studiu Niko Klanjšček); Zvočni zapis: Posnetki z naših kulturnih prireditev-Glasba iz studia 2.
ZDRUZENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA
vabi na
Nastopajo:
- Moški pevski zbor M. Filej
- Moški pevski zbor Stmaver
- Mešani pevski zbor Jazbine - Plešivo
- Moški pevski zbor Anton Klančič - Miren
- Mešani pevski zbor Štandrež
Nagovor: Dario Bertinazzi
Ob koncu blagoslov z zahvalno pesmijo.
Stolna cerkev sreda, 26. decembra 2006, ob 15. uri
KULTURNO DRUŠTVO SABOTIN
vabi na
GLASBENI PROJEKT za vse ljubitelje glasbe
VSI VERUJEMO V ENEGA BOGA CREDIAMO TUTTI IN UN SOLO DIO WIR GLAUBEN ALL AN EINEN GOTT
Štmaver, cerkev Ponedeljek, 24.12.2007
Ob 21. uri: BOŽIČNI KONCERT
Na sporedu: MP1 ŠTMAVER, dirigent NADJA KOVIC Harmonium TILEN DRAKSLER (Ljubljanska Akademija za Glasbo)
Koncert v počastitev in spomin na dolgoletnega štmavrskega zborovodja Gabrijela Devetaka
Ob 22. uri: BOŽIČNA MAŠA
MPZ ŠTMAVER, dirigent NADJA KOVIC harmonium TILEN DRAKSLER
Sledi družabnost
V sodelovanju z: župnijo Sv. Mavra in Silvestra, Združenjem cerkvenih pevskih zborov - Gorica, Krajevno skupnostjo Pevma - Stmaver - Oslavje, Zvezo slovenske katoliške prosvete
S prispevkom: Fundacije Cassa di Risparmio iz Gorice, Zadružne banke Doberdob - Sovodnje, Kmečke banke - Gorica - Banca di Cividale
GORICA - Ul
34170
Tel. 0481 522 907 - www.tipografiabudin.it
NOVI
GLAS
Obiščite nas na novem internetnem portalu!	Gorica	/	"Je	žalostna,	ma je liepa ta pesem"
www.noviglas.eu Živ utrip ljudskega
izročila na Goriškem
NOVI
o GLAS
<&§££
Z velikim veseljem in s kančkom ponosa smo v petek,
14. decembra, predstavili javnosti našo novo spletno stran. Ni slučaj, da smo ob tej priložnosti tudi zamenjali njen naslov. Odslej jo lahko obiščete, če v svoj spletni brskalnik vpišete: www.noviglas.eu. Pred nami so namreč novi časi, ko želimo brisati razne priponke ".it" oz. ".si" v pričakovanju, da bi se vsi čutili malo bolj ",eu”. Že več mesecev smo pričakovali ta dan, pa smo ga le dočakali. Prav tako smo nestrpno pričakovali dan, ko lahko prosto vstopamo v matično domovino Slovenijo. Danes imamo eno in drugo!
Spletno stran, ki ponuja marsikatero novost glede na portal, ki smo ga prvič odprli leta 2001, je izdelalo strokovno pripravljeno in prijazno osebje goriške oglaševalske agencije Tmedia, ki se mu želimo še enkrat prisrčno zahvaliti za sodelovanje. Zavedamo se, da je naša spletna stran šele prvi resni poizkus, da bi se tudi na ta sodobni način približali vam, drage bralke in bralci, predvsem pa da bi nagovarjali vas, mlade, ki ste na sple-
GLAS
Brulc: Rim in Ljubljana sta daleč od Gorice in Nove Gorice
Iz zadnje številke
tu še najbolj doma. Tudi zato bomo veseli vaših nasvetov, pripomb in vsake oblike pomoči. Se bolj pa bomo veseli, če boste na našem medijskem portalu sodelovali, bolje spoznali naš tednik in se seveda nanj naročili. Na novi spletni strani boste vsak teden lahko našli nekaj novih člankov iz sveže številke tiskane izdaje; prvo stran boste lahko prebrali v celoti v formatu "pdf". V rubriki Zadnje novice boste
našli kaj več krajših člankov, ki jih bomo objavljali večkrat na teden. Nekaj obvestil o pomembnejših dogodkih prinašamo v rubriki Napovednik; marsikoga bo lahko pritegnila tudi Anketa. Posebna novost je naš Blog (klepetalnica), kjer si bomo lahko izmenjali različna mnenja o raznih aktualnih in zanimivih temah. Na našem portalu, kjer oglašujejo tudi najrazličnejše slovenske ustanove in podjetja, boste našli tudi celo vrsto informacij o našem tedniku, na katerega se boste s posebnim obrazcem lahko tudi naročili. Če kliknete na "Linki", pa boste našli naslove številnih ustanov, medijev, društev in drugih zanimivih povezav.
Že sedaj se vam zahvaljujejo za vaš obisk v upanju, da boste postali naši stalni gostje!
Pravo presenečenje je bil kulturni večer v petek, 14. decembra, v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž, kjer so predstavili sadove dvoletnega projekta, raziskovanja ljudskega izročila na Goriškem. O akciji, ki je potekala v okviru projekta Interreg III Italia-Slovenija, je uvodoma spregovorila predsednica KC Bratuž Franka Žgavec. Goriško območje ima bogato dediščino, ki še ni bilo dovolj raziskano in je tudi slabo ohranjeno, je rekla. Zato so pri KC Bratuž šli v ta projekt pod mentorstvom Gla-sbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. Zahvalila se je vsem partnerjem, zbirateljem in informatorjem (med katerimi je bila tudi 101 leto stara ga. Marija Sever) ter drugim sodelavcem. Višja znanstvena sodelavka GNI Marija Klobčar je obrazložila, da zbiranje pesemskega in pripovednega gradiva s tega območja je svojstvena podoba odnosa do pesemske dediščine Goriške na začetku tretjega tisočletja. Gre za pripoved o življenju na tej zemlji, ki je bila sicer že prisotna v Štrekljevi zbirki, pa tudi v projektu Volkslied in Osterreich pred sto leti. Novo gradivo ponuja veliko možnosti za razmislek tudi o pomenu skupnosti. Publikacijo z naslovom Je žalostna, ma je liepa ta
pesem, ki na 200 straneh prinaša več kot 240 zapisov ljudskih pesmi in zgodbic, ob tem pa tudi imena in fotografije informatorjev in zbiralcev ter druge podatke, je predstavila urednica Viljena Devetak. Delo je bilo očarljivo, je navdušeno povedala, saj sta se s koordinatorko projekta Kristino Di Dio ob poslušanju pričevanj vsakokrat spuščali v "pravljični svet prednikov." Publikacija obsega le del gradiva; ostalo bodo morda uporabili v prihodnje. Publikaciji je priložena zgoščenka z 42 posnetki. To je del bogate zakladnice naših ljudi, je še rekla Viljena Devetak. "Pobrskajte po njej, ne bo vam žal!" T.i. nematerialno ljudsko izročilo je dopolnila razstava t.i. materialne dediščine: Goriški muzej Kromberk iz Nove Gorice je namreč dal na ogled primorske skrinje, ki so razstavljene v galerijskih prostorih
Centra Bratuž. O njih je spregovorila mag. Inga Brezigar Miklavčič in poudarila, kako je pomembno se zavedati bogastva lastne dediščine. Slovenski narod namreč ohranja svojo dušo prav prek zavedanja svojih tradicionalnih vrednot in tradicionalne ljudske kulture. Živahen utrip ljudskega izročila - in časa, ki ostaja živ le še v spominu starejših - so s prepričljivo pristnostjo in veliko simpatijo poklonili občinstvu Domači pevci iz Lokov-ca skupno s pravljičarko Ljobo Jenče; ta je poslušalce naravnost očarala in jih zvabila, da je cela dvorana pela z njo. Na harmoniko je nekaj ljudskih motivov zaigral godec Darko Bratuž, mladi Sanja, Marko in Matija pa so prepletali do-gajanje z recitiranjem hudomušnih izštevank in zbadljivk.
DD
Goriška Mohorjeva
družba
Vam z dobro knjigo želi blagoslovljen
Milan 'Pasarit
PRAVLJICE
in 4ruge ču<4ne zgo4be
za moje malčke
Predstavitvi knjige v Gorici in Ljubljani
Knjiga pisem Srečku Kosovelu naletela na velik odmev
Dragi Srečko..., s podnaslovom Neobjavljena pisma Srečku Kosovelu, nosi naslov knjiga, ki prinaša še en uvid v svet pesnika evropskega formata. To je glavno sporočilo predstavitev knjige, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi. Kot je na predstavitvi v prostorih Slovenske matice v Ljubljani, 12. decembra, povedal poznavalec Kosovelovega dela Janez Vrečko, besede pesnikovih dopisovalcev razkrivajo misli, ki so bile doslej večkrat na ravni domnev. Vrečko je še posebej opozoril na "totalno informiranost" Kosovela, ki je zlasti po časopisih in v pismih spremljal razvoj v pesniškem in filozofskem svetu v Evropi. Umetniške struje in aktualna družbenopolitična vprašanja so bili vsem zelo blizu.
Knjigi, ki jo je za tisk pripravila GMD in vsebuje doslej še neobjavljena pisma Srečku Kosovelu, je spremno študijo napisala slavistka Tatjana Rojc. Kot potrjujejo slovenski časopisi in STA je v Ljubljani publikacija naletela na velik odmev, prav tako v Gorici, kjer so jo predstavili v prostorih likovne galerije Ars 10. decembra. Pismom je urednica dodala odličen esej, za vsako predstavitev posebej pa je tudi temeljito razčlenila pomen tega dela. Pisma, ki so dolgo časa veljala za izgubljena ali uničena, je Kosovelova sestra Tončka v rjavi potovalki zapustila družinskemu prijatelju, kulturnemu delavcu Ediju Racetu. Kasneje je pokojna prof. Nada Per-tot na podlagi pisem pripravila vrsto oddaj na Radiu Trst A, zdaj pa so zbrana še v knjigi.
Prof. Vrečko je v prostorih Slovenske matice v Ljubljani obudil spomin na delo Antona Ocvirka, ki se je prvi sistematično posvetil
življenju in delu Srečka Kosovela. Že Ocvirk je ugotovil, kako so pisma, ki jih je pisal Kosovel, nepogrešljiva za razumevanje njegove ne le pesniške misli. Pričujoča knjiga nam še posredno prek Kosovelovih prijateljev in družinskih članov pojasni pesnikov odnos do konstruktivizma, pa tudi njegove poglede na svoje sopotnike ali celo spor s Černigojem in zenitisti. Rojčeva je v Ljubljani dodala, da pi-
GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA
sma razkrivajo tudi osebne profile Kosovelovih dopisovalcev. Mirjam - Fanica Obid se tako izkaže kot značilen ženski lik. Bila je napredno naravnana in zavestno stvarna v želji, da bi se ženske lahko bolj uveljavile v družbi. Glede ustvarjalnosti pa pisma pričajo o njenem stvarnem pristopu k ustvarjanju, očitna pa je tudi želja po iskreni izpovednosti. Za razumevanje Kosovelove ustvarjalnosti so pomembna tudi pisma, ki jih je Srečko prejel od brata Stana, zlasti pa sestre Karmele, Ivana Mraka in številnih drugih. Njihove napisane besede postavljajo Kosovela in sodobnike
v kontekst zgodovinskega, kulturnega, miselnega, literarnega in estetskega dogajanja v Evropi. Laskavo pa so tudi ocenili, da je oblikovalec Franko Žerjal zelo posrečeno namenil leve strani knjige rokopisom, desne pa prepisom pisem.
Dodatno plat razumevanja Kosovelovega sveta prinaša uvodoma objavljeno pričevanje sestre Tončke Kosovel, ki je med drugim leta 1984 prof. Pertotovi povedala: "Na Srečkov talent smo v družini gledali zelo naravno. Oče nas je učil, da je na svetu toliko lepega in zanimivega, kar je treba samo iskati. To smo iskali vsi otroci, Karmela v svojem glasbenem svetu, Srečko pa s svojimi velikimi darovi po svojih širnih obzorjih, ki jih še vedno odkrivam v njegovih pesmih in pismih."
V Ljubljani so po predstavitvi v debato posegli razni udeleženci, naj omenimo vsaj akademika Franceta Bernika, ki je izpostavil vprašanje jezika pri Kosovelu in različne literarne smeri, ki jih je pesnik prehodil, vedno pa ostal zvest svoji poetiki in duši. Omenimo naj še pisatelja Zorka Simčiča, ki je povedal, kako so zdomci v Argentini dobro poznali Kosovela in tudi Černigoja, predvsem pa pesnika zaradi osebnih pričevanj in zapisov Tineta Debeljaka. Spoznavali so ga predvsem na dobro pripravljenih pesniških večerih. Predstavitev pri Slovenski matici je bila zanimiva tudi z vidika arhivarjev, ki so z veseljem ugotavljali, da so glede Kosovelove zapuščine še možna izredna odkritja, ki nam bistveno pomagajo, da bolje spoznamo in razumemo etiko ter okolje, v katerem je živel in ustvarjal.
primorski
tednik
\ moi glas
a) tvoj glas
l naš„glas
* jias^glas
nas glas
i
i • i
s
NAROČNINA ZA LETO 2008:
za Italijo 45,00 evrov za Slovenijo 48,00 evrov za inozemstvo 85,00 evrov
Novi naročnik ali tisti, ki podari naročnino na naš tednik novemu naročniku, bo prejel v dar letošnjo knjižno zbirko Goriške Mohorjeve družbe, ki jo sestavljajo naslednje knjige:
- KOLEDAR CM D 2008
- Marjanka Rebula, VAS NA JASI
- ŽIVLJENJSKA POT RAFKA PREMRLA
- Milan Pasarit, PRAVLJICE ZA MOJE MALČKE
Obiščite nas tudi na naši novi spletni strani: www.novialas.eu
NOVI
GLAS
Pogovor: Danilo Čotar / Ljudski radio - Radio glas - Radio Spazio 103
Tridesetletnica slovenskih oddaj
Praznično decembrsko ozračje so letos bolj živo kot prejšnja leta začutili tudi štirje navdušeni zanesenjaki, ki še zmeraj vztrajajo pri pripravljanju slovenskih oddaj na sedanji videmski zasebni postaji Radio Spazio 103, nekdanjem Ljudskem radiu in kasnejšem Radiu glas, ki je nekoč neposredno oddajal iz Gorice in prinašal slovensko besedo vsej Goriški, pa tudi našim rojakom čez mejo. Ko so še bili pod ozkogle-dim vladanjem enoumja, so vsaj po radijskih valovih zadihali nekaj svobodne svežine. Slovenske oddaje na tej lokalni radijski postaji so imele veliko poslušalcev, ki so se zelo radi oglašali v živo. V okroglih tridesetih letih se je zvrstilo kar nekaj sodelavcev, dva pa sta trdno priraščena na te radijske valove: Niko Klanjšček in Danilo Čotar, prvi že od vsega začetka, drugi pa 29 let. Čotar ima vsako sredo govorjeno oddajo, v kateri se z neomajno zavzetostjo in resnostjo loteva najrazličnejših tematik. In prav njega smo povprašali, naj nam kaj več pove o tej tridesetletni dogodivščini slovenskih oddaj na nekdaj goriški radijski postaji. Za izčrpen pogovor se mu iskreno zahvaljujemo in mu želimo še nadaljnje vztrajnosti pri posredovanju zanimivih vsebin in sploh pri vodenju sredinih oddaj; veliko zadoščenja voščimo tudi ostalim sodelavcem.
Bralci bi gotovo želeli najprej izvedeti, kako je vzklila zamisel za ustanovitev Ljudskega radia in kako se je vse začelo.
V 70. letih prejšnjega stoletja, ko so tu pa tam začeli ustanavljati krajevne radijske postaje, so si tudi v Gorici nekateri krščanski izobraženci zamislili, da bi ustanovili radijsko postajo, ki bi bila katoliško usmerjena. Glavni pobudnik tega načrta je bil Sergio Pellegrini, ki je še danes delaven na kulturnem področju. Želel je pritegniti širši krog ljudi, zato si je domislil, da bi radijsko postajo upravljala zadruga. Ta je bila ustanovljena decembra 1. 1975 in imenovana s kratico MECSO (Mezzi di Comunicazione Sociale). Namen zadruge je bil, da izboljša versko, moralno, družbeno in kulturno raven članov in prebivalstva, upoštevajoč pri tem krajevne značilnosti in etnično raznolikost. Za radijsko postajo so trajale priprave dve leti, nazadnje so kupili osnovno opremo in z raznimi okrožnicami in srečanji skušali privabiti k sodelovanju župnije. Jese-
ni 1977 so bili sestavljeni pravilniki za delovanje radia in določeni začetni programi. Postaja je dobila ime Radio popolare -Ljudski radio in ultrakratko valovno frekvenco 97,5 Mhz, ki je še danes goriška frekvenca. Prve oddaje so bile na sporedu v začetku decembra 1977. Skromen studio je bil urejen vseme-niški palači v ul. Seminario, kjer imamo studio za snemanje še danes.
Kako in kdaj so se začele slovenske oddaje?
Ravnatelj radia S. Pellegrini je sam navezal stike s pokojnim dr. Kazimirjem Humarjem in mu ponudil prostor za slovenske oddaje. Septembra 1977 je dr. Humar, ki je bil začetnik skoraj vseh katoliških pobud slovenske narodne skupnosti
na Goriškem, prejel vabilo na sestanek, na katerem bi odločali o vsebini in poteku oddaj. Z naslednjega sestanka, 10. novembra 1977, je ohranjen prvi "dokument" o naših oddajah. To so štirje lističi, odtrgani iz beležke, na katerih si je dr. Humar zapisal, da bodo oddaje štirikrat tedensko od 18.45 do 19.10. Mapo z raznimi Humarjevimi zapiski o radiu je našla prof. Marija Češčut, ko sta se upravi Novega glasa in Mohorjeve družbe selili iz stavbe na Placuti v nove prostore na Travniku. Na enem od teh prvih lističev je zabeležen program za prvi teden, začenši s ponedeljkom, 5. decembra 1977. Tisti večerje bila na sporedu predstavitev radia. Začetno in končno glasbeno si-glo je izbral Niko Klanjšček, edi-
ni od sedanjih sodelavcev, ki je bil prisoten že od prvega dne. Jaz sem se pridružil leto kasneje. Kdo so sploh bili prvi sodelavci in kakšni so bili tedanji programi?
Prve čase so bili sodelavci in napovedovalci sam dr. Humar, pokojni Viktor Prašnik in Niko Klanjšček, ki je bil tudi tehnik. Neutrudni Viktor je zbiral novice iz kulturnega dogajanja, dr. Humar se je posvečal cerkvenim praznikom in novicam z verskega področja, Niko pa je že takrat oddajal posnetke z naših prireditev. V petek, 9. decembra 1977, je že bil na sporedu posnetek enega otroškega zbora z Male Cecilijanke, ki je bila prejšnji dan v Katoliškem domu. Lističi z zabeleženimi programi, ki jih je pripravljal dr.
Humar, se nadaljujejo še v novem letu 1978, in sicer do začetka meseca maja. V tem času je pristopilo k sodelovanju že toliko mladih, tako da je dr. Humar skrb za radio prepustil nastali ekipi. Radijsko delo, ki ga je on začel, mu je ostalo vedno pri srcu, in kome je srečal, ni nikoli pozabil vprašati, kako gre na radiu.
Kakšen je bil pa odziv
poslušalcev?
Naše oddaje so se hitro uveljavile. Bile so preproste, a govorili smo sproščeno in čutiti je bilo, da je svoboda izražanja osnovno načelo. Oddajnike smo imeli postavljene tako, da so krili kar širok obmejni pas na jugoslovanski strani. Krajevnih in svobodnih radijskih postaj vJugoslaviji ni bilo, zato so nas
ljudje poslušali z navdušenjem. Žejni so bili novosti in svobodne besede, komaj so čakali tisto večerno urico sprostitve. Govorili smo o vsem brez strahu in to so ljudje najbolj cenili. Veliko so nam telefonirali, telefon je zvonil brez prestanka, ves čas med oddajo. Čeprav nismo imeli bogate diskoteke, so poslušalci še in še klicali in želeli vedno iste pesmi. Mislim, da je bilo bistvo v tem, da so bile te pesmi "svobodne". Glasbeni program se je odvijal zelo hitro in brez zastojev. Imenovali smo ga Kratke želje na ultrakratkem valu. V prvih desetih letih smo prejemali od 500 do 800 telefonskih klicev na leto in od 500 do 800 pisem. Tista leta so bila res živahna, polna navdušenja. Sodelavcev nas je
bilo vedno okoli 15 in tudi 20. Kateri so bili pomembni mejniki v delovanju radia?
Leta 1983 je zadruga s pomočjo goriške nadškofije uredila nove studie v zadnjem nadstropju se-meniške palače, ki so jo ravno takrat obnovili. Odprtje je bilo ob prisotnosti nadškofa in tedaj so me poverili, da spregovorim v slovenščini v imenu slovenskega oddelka. Novi prostori so bili za naše pojme naravnost razkošni, nad vsakim pričakovanjem: imeli smo 7 sob in veliko vežo, dva sodobno opremljena studia z dvema režiserjema.
Tisto leto 1983 nam je prineslo še eno zadoščenje. V Trstu so nam podelili nagrado iz Černetovega sklada z obrazložitvijo, da smo pri delu zasledovali tiste
cilje, ki so bili časnikarju Dušanu Černetu sveti: delo za narod, za krščanstvo in demokracijo. Končno nam je leta 1989 Zveza slovenske katoliške prosvete podelila priznanje za posebne zasluge in dosežke na kulturnem področju.
Vendar tudi v tistih letih ni bilo vse veselo. Leta 1986 je po kratki, a neizprosni bolezni umrla sodelavka Alenka Černič. Težko je bilo sprejeti, da spada tudi smrt zvestih sopotnikov v načrte, ki so sicer nam nerazumljivi.
Kakšen odnos ste imeli do
poslušalcev onstran meje?
V tistih časih je državna meja še vedno močno ločevala. Po radiu smo Slovence na obeh straneh meje obravnavali kot celoto in jim dajali občutek skupnega prostora. Z radijskimi valovi smo skušali mejo pravzaprav prezreti. V oddajah smo krepili domovinski čut in budili željo po demokraciji. Med zahvalo za nagrado iz Černetovega sklada sem v Društvu slovenskih izobražencev v Trstu izrekel te besede: "Demokratičen sistem vodi delo v naši skupini, zato ga želimo za vse ljudi. Naše oddaje hočejo vzgajati v tej smeri. Slovencem na obeh straneh meje želimo, da bi se počutili enako dobro in v čim večji svobodi". Te besede so takrat zvenele naivno, a vendar so bile preroške, saj so se danes docela uresničile. Konec osemdesetih let se je začela železna zavesa trgati. Tudi naša domovina se je otresla totalitarizma in celo postala samostojna. Na tihem si domišljamo, da smo v tistih 13 letih odigrali svojo skromno vlogo in pripomogli, čeprav le za trohico, da je vse ljudi, ki žive od Gorice proti vzhodu, zajela neukrotljiva želja po svobodi. Tistim, ki se te pionirske dobe na radiu spominjamo, je v veliko zadoščenje, da je do tega prišlo.
Se je na radiu v 90. letih kaj
spremenilo?
Po letu 1990, približmo na polovici prehojene poti, je radijska zadruga zašla v hudo finančno krizo. Takrat so zasebne radijske postaje rasle kot gobe po dežju, tudi v Sloveniji. Poslušalcev je bilo veliko manj. Predsednik zadruge je odstopil in upravo so prevzeli novi ljudje. Postajo so preimenovali v Radio Voce, mi pa po slovensko Radio glas. Niso bili zadovoljni, da naslov prevajamo. Slovenskim oddajam niso bili naklonjeni. Za te ljudi niso bile obogatitev, ampak so bili prepričani, da le motijo vse poslušalce, ki slovenščine ne razumejo. Poleti 1.1996 so jih ukinili. Pritožili smo se pri gospodu nadškofu, ki nam je odgovoril, da so mu slovenske oddaje pomembne in da morajo osta-
ti. Tako smo zopet začeli in kmalu dočakali, da je nova uprava propadla, ker ni dosegla uspehov, ki jih je načrtovala. Zopet smo imeli proste roke. Kdaj in kako pa je prišlo do sodelovanja z videmsko postajo Radio Spazio 103?
Po propadu zadruge so stroški vedno bolj bremenili nadškofijo. Pri italijanskih sodelavcih ni bilo več navdušenja; vedno manj jih je bilo, časi so se pač spreminjali. Nadškofija je začela pogajanja za prodajo vseh frekvenc videmski postaji Radio Spazio 103. Do tega je kmalu prišlo in poleti 2001 je nekdanji Ljudski radio prenehal obstajati. Iz Vidma so nam zopet ponudili, naj s slovensko oddajo nadaljujemo. Izziv smo sprejeli, a žal nismo mogli več oddajati v živo. Naše oddaje snemamo v Gorici in jih potem pošiljamo v Videm. Radijska postaja oddaja veliko vfurlanščini in s frekvencami krije skoraj vso deželo. Odkrita sta le Trst in, kot po navadi, Benečija.
Kako bi ocenili sedanje delo? S prehodom na videmsko postajo je bila sprememba zelo velika, saj smo prekinili neposreden stik s poslušalci. Ni bilo več tistih telefonskih klicev, ki so nas prej stalno poživljali, opozarjali, hvalili, svarili, prosili... Snemanje oddaj poteka zdaj v samoti in to ni privlačno, še posebno ne za mlade sodelavce. Mislim, da je to glavni vzrok, da zadnja leta nismo dobili nobenega navdušenega prostovoljca. Zgodilo se je celo, da nam je smrt iztrgala še Anko Černič; ki je leta 1986 nadomestila mlajšo sestro Alenko. Odgovorna je bila za dve oddaji na teden, zadolžena je bila za stike z Vidmom, bila je naša tajnica. K njej smo se obračali za vsako stvar. Ostali smo štirje in praznina je bila velika. Soglasno smo sklenili, da bomo nadaljevali z delom. V oddajah je vedno veliko glasbe, posebno narodno-za-bavne in zborovske, imamo posnetke s kulturnih prireditev, opozarjamo na zanimive knjige in članke iz naših časnikov ter prebiramo obvestila. Jaz imam na sredo že tradicionalno oddajo Pogled v dušo in svet, to so polurna predavanja o vsem: zgodovini, kulturi, politiki, veri, znanosti, naravi. V vseh teh letih se je teh predavanj nabralo čez 1000.
Ne bo odveč, če po vrsti imenujem sedanje sodelavce: Niko Klanjšček, Andrej Bavcon, Matjaž Pintar in jaz. O številu poslušalcev nimamo zanesljivih podatkov.
Ob koncu se prisrčno zahvaljujem našemu tedniku za pozornost, ki nam jo izkazuje, še posebno s tedensko objavo programov.
Iva Koršič
Božična zgodba
Modri in beli Jezušček
Leto se je obletelo kot drevesa, vitka in gola v tančici decembrskih prazničnih dni. Nosila je v srcu motiv, droben in nežen kot njena hrepenenja, neznana hitečim ljudem. Spet se je bližal Miklavž, spet so se približevali prazniki in ljudje so še bolj hiteli kot običajno. Strast nakupovanja in potrošniška sla sta zasijali v novem sijaju lučk, reklamnih oglasov in ugodnih ponudb. Pravzaprav so se ju vsako leto ljudje bolj nalezli kot gripe. Eni so legali bolni v postelje, drugi pa so brezglavo letali po mestnih ulicah v iskanju najnovejše igrače ali izvirnega darila. Zadeva je postajala čedalje bolj komplicirana: le kaj kupiti otrokom? Kako sploh obdariti in presenetiti družinske
člane, sorodnike, prijatelje? December je postajal pravi tourde force.
Ne, parfema ne, sem ga kupila lansko leto, pa ga sploh ne rabi. Pas sem ji že kupila, takega črnega, posijanega z bleščicami. Rjavega tudi ima, in belega tudi, pa še rdečega. Res, pasu ne morem kupiti!
Kaj, ko bi ga presenetila s kako knjigo? Ne, podarila sem mu jo že prejšnji mesec, za rojstni dan! Lahko bi kupila rokavice in šal, a ima jih že toliko, da bi jih lahko prodajala na stojnici. Zelene, puhaste, take za smučanje, toplejše, usnjene so že obrabljene, a so še uporabne...Pa saj sploh ni tako mraz...
In če bi kupila majičko? Ali kak modni dodatek, recimo, svileno
pisano rutico? Pa saj jih ima že vseh barv, belo, sinjo, roza, vijoličasto, pa ono zelenomodro... Ona pa se je odločila, da počaka. Da premisli. Saj nima smisla tratiti denarja vsevprek, zato da kupiš karkoli! Danes imajo otroci in mladostniki v glavnem vsega preveč. Vsaj pri nas.
S hčerko 'Lino sta si radi ogledovali mestne izložbe, še posebno tiste z oblekami in obutvijo, izložbe zlatarn in darilnih predmetov. Pogosto sta se zamaknili v razstavljene predmete, sanjali o zlatih zapestnicah in ogrlicah, zlatih in srebrnih obeskih. Posebno jima je bila všeč trgovina s keramiko in porcelanastimi izdelki, od krožnikov, skodelic, obeskov, čajnikov, kavnih in čajnih servisov, v kateri se je v prazničnem navalu kar trlo ljudi. Večja izložba se je odpirala na glavno mestno ulico, po kateri so skozi zelene semaforje drveli avtomobili, ulico, obrobljeno s
prostranimi pločniki s platanami, ki so jih v decembru okrasili z bleščečimi lučkami. Meščani so hodili nagloma, skoraj tekli; večkrat so v gneči hiteli drug mimo drugega celo znanci, ki se niso ustavili, ker se niso opazili, ali pa so se delali, da se niso.
V izložbi so njuno pozornost pritegnile jaslice, izdelane iz keramike. Sveti Jožef in Marija, osliček in voliček v skromnem, a lepo poslikanem hlevčku - vse znane blagovne znamke, ki oglašuje svoje izdelke na straneh najbolj razširjenih dnevnikov in revij. Zastrmeli sta se v Jezuščka, bil je rdeč, v barvi, ki se že tradicionalno najbolj prilega Božiču. Vendar sta obe ugotovili, da je barva prekričeča in da so nežne barve za Jezuščka primernejše. Vsaka sta v svojem srcu še dolgo premišljevali o Detetu, ki je prišlo na svet v skromnem hlevčku oznanjat skrivnost odrešenja.
Nato se je trak decembrskega hitenja in tekanja hitro odvrtel dalje, do božične noči.
Tudi k njim se je v zadnjih letih priselila navada, da si položijo darila pod drevešček k jaslicam. Tina je kar kipela od pričakovanja, pa ne da je čakala ne vem kakšna darila, a vendar ji je bilo všeč pripravljati presenečenja za mamo, očka, brata, še zlasti pa za prijateljice. Sama je bila vesela tudi najdrobnejših daril, kake čokolade ali knjige. Čar božičnega večera je doživljala v obdarovanju svojih dragih. Nestrpno je pričakovala polnočnico v predmestni cerkvi, v kateri so radostno donele orgle, medtem ko so se vanjo zgrinjali ljudje od polno obloženih miz. Nekatere je videla v cerkvi samo parkrat na leto. Po maši so si izmenjali voščila, se pozdravili in spet odhiteli z avtomobili domov.
Končno! Doma je Tina med zavojčki izbrala najmanjšega, od-
vila srebrni trak in iz papirnate škatlice se je prismejal nič manj kot Jezušček, moder keramični Jezušček na zlato obrobljeni slami. Vesela se je zasmejala in hvaležno pogledala mamo. Tudi ona je morala odviti svetleči se papir svojih daril. Zaposlena je bila z manjšim paketkom. Tina se je hudomušno muzala in kar ni mogla skriti svoje neugnanosti: "Mama, daj, poglej, poglej, kaj se obiraš? Presenečenje!" Ona je razumela, še preden je pogledala v škatlico. Praskrivno-stna vez je v božični noči povezala dve deklici -mamo in Tino-, dve ženski srci v en sam utrip. Ljubeča roka je v jaslice narahlo položila nov dar - belega keramičnega Jezuščka.
Od tistega božičnega večera je v srcu še bolj kot kdajkoli prej nosila motiv, droben in nežen kot njena hrepenenja, neznana hitečim ljudem.
Majda Artač Starman
NOVI
GLAS
Nekaj resnice v božični pravljici
Smrečica
Ob robu gozdne jase, tam, kjer se gore zbirajo okoli jezera, je rasla smrečica. Bila je smreka samotarka in s pogledom je objemala zeleno jaso in življenje, ki se je dogajalo iz dneva v dan. Ker je bila samotarka, je imela prostora na pretek in je bila zategadelj še posebno lepa, vitka in košata. Ko so se poleti sončni žarki igrali skrivalnice med vejami, je dolgo božala valove na gladini jezera in sanjala o čolnih, ki vozijo v daljavo. Ko je pozimi jezero poledenelo, pa je otrokom dajala storže, da so se z njimi igrali na ledu in jih odnašali domov. Najbolj čarobno je bilo v zimskih nočeh, ko je v gorah odmevala tišina in je smreka segala do neba in se oblačila v zvezde. Tistega decembra, tik pred Božičem, je bila smrečica še posebno lepa, saj se je naličila v belo in se odišavila z zimskimi vonjavami. Vitka in zelena je silila visoko med gore, da jo je pogledal vsakdo, ki je zašel k jezeru.
Nekega dne, bilo je ravno v drugi polovici decembra, je v sneg zagazil Župan, da bi se sprostil in nadihal svežega zimskega neba. Stopal je okorno in utrujeno, z bolečim hrbtom in težkimi vekami je odkrival lepote, med
katere je zašel le malokdaj. Preveč se ga je oklepalo delo in težke politične zdrahe so ga pritiskale k tlom. Pred smreko je postal, kot bi jo zagledal prvič. Radovedno si jo je ogledoval, pa vendar ni bilo nič sanjavega v njegovih očeh, ki so brskale med zvezdami in snegom. Preračunljivo si je pomel roke in že videl smrečico, kako okrašena in razsvetljena stoji na občinskem trgu, sredi nagovorov in ploskanja. Smrečico je stisnilo pri srcu, ko je pomislil, kako bo ponjo poslal občinske delavce in jo nato, posekano, zakoličil sredi trga. To bodo zadovoljni občani, se je veselil, kosijo je od vseh strani ogledoval. Pa se je zadnji trenutek spomnil, da so mu iz pobratenega mesta v Avstriji obljubili božično drevo v znamenje medsebojnega prijateljst-
va. "Joj, kmalu bi ga polomil," je pomislil sam pri sebi in se čudil, kako je pozabil na pismo, ki je ležalo že nekaj mesecev v predalu. Še dobro, da se ni prenaglil.
Smrečica si je oddahnila in zadišala v decembrski večer. Tiho kot vila se je skrivala med sencami škrlatnih vrhov. Sredi te lepote jo je nekega dne zagledal Poslovodja, ki je za trenutek za-
pustil pisarno, da bi se v večeru nagledal jezera in si oddahnil od skrbi in nadur. Znašel se je v božični pravljici, ki se je belo zrcalila v modrini gorskega jezera, in občudoval ošabnost gora, ki so se naličene v srebrno in zlato, sklanjale nad vodo in iskale svojo podobo v globinah valov. Pa smrečica. Tako lepih smrečic ni videl od otroštva in v njeno naročje je šel iskat skrite spomine na jaslice in pecivo, ki je na božični predvečer dišalo sredi kuhinje. Toliko časa je minilo, odkar je zadnjič obešal pisane okraske, da je pomislil na čas in minevanje. In ko bi smrečico posekal in jo okrasil na hodniku svojega oddelka? Ali bi ne prinesla nekaj topline v vsakdanje hitenje in zarisala pozdrav na sivih obrazih zaposlenih? Seveda. Ko se je že odpravljal domov, da bi prišel z žago, pa se je spomnil, da so mu šolarji obljubili božično drevesce iz odpadnega materiala. Tako, da ga bodo
potem skupaj okrasili in se poveselili ob pesmi in pečenih dobrotah. Seveda, na to je skoraj pozabil, še dobro, da se je zadnji trenutek domislil razgovorov z ravnateljem bližnje osemletke. V družbi otrok bo za Božič še bolj veselo in nekaj smeha bo zašlo v dolgočasni pisarniški vsakdan. Smrečica ob gorskem jezeru si je še enkrat oddahnila in se nekoliko otresla snega na vejah. Spet se je veselo stegnila do naj višjega kotička neba in pomežiknila goram. Skupaj bodo dočakale veličino Svete noči.
Pozno pod večer je na jaso prisopihal angleški turist s fotoaparatom. Jezero je bilo tedaj škrlatno in gore so se nagnile do valov, da bi prisluhnile šepetanju prazničnega večera. Petje ptic je preglasila božičnica v bližnji cerkvici, v snegu pa so se zrcalile pisane lučke in pripovedovale gozdu o praznovanju med ljudmi. Turist je očarano zastal in ni mogel zajeti lepote, toliko je je bilo na jasi pod smrečico. Sedel je na suho travo med zimske vonjave in se naslonil na deblo smrečice samotarke. Sanjal je o jezeru in ga hotel ponesti domov. Tako lepo je bilo, da si je zaželel ostati. Nekje na meji, med življenjem in sanjami, na poti med postankom in odhodom. "Vrnil se bom," je sklenil, ko se je vračal v temi. "Prišel bom poleti, ko bo jasa pozelenela in bo v senci pod tole prelepo smrečico prijetno hladno." In še dolgo je strmel v zvezde in sanjal o lepoti dežele,
kjer so se ob poteh skrivali biseri.
Na poletje se je res vrnil z družino. Našel je smrečico, o kateri je odnesel domov spomin, in pričakala ga je odeta v avgustovsko razkošje. Utrujen je s svojimi dragimi sedel pod njene veje in pustil, da je nanje padalo cvetje in sanje. Prečudovit je bil spomin na tole pokrajino in začudil se je, kako ljudje hodijo mimo nje, ne da bi se veselili podarjene lepote.
Tudi tistega popoldneva je župan odšel na sprehod k jezeru in si radovedno ogledoval veselo druščino angleških turistov pod smrečico samotarko.
Bil je vesel in ponosen nanjo, ko je videl, kako jih je obdarovala s svojo lepoto. In kot pravi politik si je zadovoljno pomel roke in pomislil na bogato turistično bero. "Res prava sreča," je pomislil, "da smrečice nismo dali posekati. Šele danes vidim, kako lepa je sredi te prelestne pokrajine in kako jo znajo ceniti ljudje, ki prihajajo iz tujih dežel. Res smo včasih objestni in slepi, ko ne vidimo teh drobcenih biserov, ki pa so v očeh popotnika tako enkratni in tako dragoceni." Smrečica še rase ob jezeru in privablja k jasi radovedne turiste. Marsikdo od domačinov pa še danes hiti mimo nje, ne da bi vsaj enkrat postal in videl njeno lepoto. Na tisti jasi pod gorami, odeti z zvezdami in z drobcenimi lučkami v ozadju.
Suzi Pertot
Pismo na nebeške planjave
G. Ivanu Kretiču v hvaležen spomin
Iz zbirke Goriške Mohorjeve družbe za leto 2008
Pravljice za moje malčke
poštovani g. župnik, Ivan Kretič!
Na dan, ko je godoval sv. Miklavž, sem večkrat pomislil na vas, ki ste bili kar 34 let devinski župnik, in na božjo previdnost, ki že ve, zakaj je k nam poslala Vas in ne prof. Rafka Premrla, ki je bil baje med kandidati, da prevzame našo župnijo.
Mislil sem na Vas, ker je bil tega dne v Gorici posvet, ki ga je priredil Inštitut za družbena in verska vprašanja, ki ga vodi duhovnik in zgodovinar Luigi Tavano. S posvetom so želeli obeležiti 60-let-nico razmejitve, ki je razdelila tudi goriško nadškofijo in bistveno zaznamovala celo versko življenje ljudi v tem prostoru.
Na posvetu sta sam Tavano in Renato Podberšič ml. osvetlila predvsem splet okoliščin, ki sta mu bila tistega septembra 1947 protagonista msgr. Franc Močnik in vi.
Saj vem, da veste..., govorili so pač o tem, kako je ljudska oblast ščuvala množico, da so vas, kot prvega, ker Močnika ni bilo doma, in nato dvakrat tudi njega, in sicer 28. septembra in nato 12. oktobra 1947, dobesedno vrgli čez mejo. Oba sta potem ostala v mejah Italije in tu nadaljevala s svojim pastoralnim in vzgojnim delom. Msgr. Močnik tudi kot ugleden in cenjen profesor matematike in fizike, ki je pisal šolske učbenike in istočano deloval v pastorali. Zlasti velja zabeležiti delo, ki ga je opravil pri vodenju pastoralnega središča za slovenske vernike pri sv. Ivanu v Gorici, ki je bilo ustanovljeno leta 1972 in ki ga je vodil celih deset let. Mi pri Goriški Mohorjevi družbi smo mu hvaležni tudi za vse, kar je naredil kot njen predsednik v obdobju od leta 1953 do 1981.
V zvezi z njim sem se spomnil tu-
di spravnega dogodka v Novi Gorici, ki mu je bil msgr. Močnik protagonist na pepelnično sredo leta 1991, ko se mu je tedanji župan Sergij Pelhan v imenu obla-
sti opravičil in prosil odpuščanja za vse krivice, ki jih je pretrpel. Msgr. Močnik, ki je bil tisti dan zelo ganjen, je kratko spregovoril in izrazil zadovoljstvo, da je do tega spravnega dejanja prišlo. Dejal je, da odpušča krivcem za vse hudo, kar je sam doživel, in ob njem vi, g. Kretič, njegovi starši in sestra Pavla, da pa odpuščanje ne more izbrisati iz spomina tega, kar je krivično pretrpel. Poudaril pa je, da naj bo spomin na tiste hude dogodke v opomin vsem, da se ne bi kaj podobnega še kdaj ponovilo.
Božja previdnost... vas je, dragi g. Kretič, še istega 1947. leta poslala v Doberdob, kjer ste postavili prve temelje splošne obnove župnije, leta 1955 pa v Devin. Gotovo zelo zahtevno faro, kjer je narodnostno mešana stvarnost terjala veliko zdrave pameti, umirjenosti in tudi diplomatskih spretnosti, da ste lahko - zlasti zadnja leta - krmarili med Scilo
in Karibdo vse bolj težavnih odnosov in razmer, ko so nekateri italijanski krogi, celo iz sosednje fare, izvajali pritiske, da bi dobili drugega, italijanskega duhovnika. Ob tem zgodba okrog župnišča pri starem gradu in druge zadeve so vas gotovo preveč izčrpale, da ste se leta 1989 odločili za umik v Gorico, kjer ste upali, da se boste oddahnili in lahko še pomagali. In res je bilo tako vse do tistega usodnega dne v februarju leta 1991, ko vam je odpovedalo srce.
Dragi g. Kretič, kaj naj na koncu rečem drugega, kot da imam na vas zelo lepe spomine. Spominjam se, kako ste nam v šoli risali velike ocene v zvezke, ali kako ste nam kazali diapozitive ali kako smo stregli in zlasti pred velikimi prazniki imeli posebne vaje, da je šlo vse čim bolj gladko, tudi ker sta bili polnočnica in vstaj enj-ska maša za vso župnijo vedno v latinščini in je bilo potrebno čim bolje odgovarjati. Kako naj bi pozabil na dneve, ko smo skavti delali jaslice v cerkvi in ste nam prinesli čaja, ali smo belili zakristijo in vam popili vino. Res veliko lepih spominov imam na vas.
Vse to mi je torej rojilo po glavi in še marsikaj od vašega pripovedovanja o tem, kako je bilo lepo okrog Božiča hoditi po podružničnih cerkvah obsežne cerkniške fare, kjer ste bili kaplan, ali kako je bilo v Kojskem in nato v konfinaciji, ker so vas fašistične oblasti kaznovale zaradi učenja in pridiganja v slovenščini. Kako je bilo v Cepo-vanu, ko so Nemci grozili s požigom vasi in ste posegli, da bi rešili ljudi, a so vam nato tudi vam grozili, da vas bodo ustrelili. Veliko tega ste mi nekoč povedali za neko radijsko oddajo in tudi zato Vas prosim, da tam v večnem Jeruzalemu, kot preizkušen človek, ki točno pozna naše razmere, še naprej prosite Naj višjega za milostno naklonjenost in pomoč pri delu v župniji in drugod, kjer ste tudi sami pomagali. Pa pozdravite mi vse rajne Devinča-ne.
Na praznik Brezmadežne vas pozdravljam Vaš Marko Tavčar
Mesec december tako otrokom kot odraslim natrese drobnih doživetij: od nežnih trenutkov ob jaslicah in dreveščku do listanja in branja otroških slikanic in knjig. Sodobni čaralci besed, med katere sodijo tudi pisci mladinske literature, v tem obdobju doživljajo svojo božično pravljico. Milan Pasaritv knjigi Pravljice za moje malčke, ki jo Goriška Mohorjeva družba ponuja v redni knjižni zbirki za leto 2008, kot likovno-besedni čarovnik ponuja v branje pravljice, ki jih je ne samo napisal, temveč tudi sam ilustriral. Njihovo magično število je štirinajst, to je dvakrat sedem. Pravljice je že predvajal tržaški radio, pri isti založbi pa so leta 2000 že izšle Pasaritove Pravljice na potepu.
Na belo-modrem ozadju platnice se na oblaku pripelje čarovnik. Čarovniški klobuk je odložil na metlo, da si odpočije, a njegova drža bolj spominja na dobrodušnega dedka, ki zamišljeno spremlja otroško pričakovanje knjige na zadnji platnici. V zgodbah največkrat nastopajo brezimne živalice, kot lastovke, labod ali krt, ali pa živali s posrečenimi imeni, kot ježek Bodiček, žabica Rega in zajček Hlaček. Avtor je poosebil naravne sile in naravne pojave: tako v uvodni pravljici grajski slikar Mraz slika najlepše ledene rože na okna gradu, v katerem domuje zahtevna in jezljiva kraljica Zima. V drugi z naslovom Striček Sen tetka Noč spremlja pod temno nebo poosebljeni spanec, ki pa mu ponagaja neukrotljiva strina Burja. V nekaterih zgodbah ob otrocih, zlasti ob glavnem junaku Mihcu, odigravajo važno vlogo predmeti, kot na primer svinčniki ali Miklavževa čarobna palica. V zadnji pravljici pa
se v čudežnem vzdušju božične noči pojavita kar dva robota: igrača - robot Robi in njegov dvojnik, ki prihaja iz daljnih svetov. Robi pospremi bralce na koncu knjige z voščilom Srečno! na koledarčku smrekove veje, neznani kovinski možicelj pa se v božični noči odpelje v svoji žareči krogli domov s prgiščem smrekovih semen, da bi iz njih tudi na njegovi zvezdi spet zrasla drevesa.
Kot se za pravljice spodobi, v njih odigravajo pomembno vlogo palčki in čarovnice. Pasaritove so se posodobile, v Pravljici o začaranih svinčnikih so stara čarovniška vozila - metle zamenjale tudi za kak sesalec za prah, staromodne brezovke za plastične metle, črne halje za raznobarvna rožnata oblačila. Na posvetu, ki je potekal temnega viharnega dne nad mestom (mesto je pre-
poznavno iz ilustracije, na kateri se bohoti obelisk!) so se kljub nerganju najstarejših sivolasih čarovnic uveljavile mlajše čarovnice, brez krokarjev in čarobnih napojev. Ko so zavihrale nad ve-
leblagovnico, so začarale svinčnike; stara čarovnica je vanje poskrila kupe pravljic in pripovedk, medtem ko je najmlajša nad svinčniki nerodno razbila skladovnico stekleničk z dišavami. In kaj zdaj? Le kdor se bo pridno učil, bo v roke dobil začarani svinčnik in bo lahko čez mnogo let napisal pravljico. Začela se bo nekako takole: "Nad mestom so se tistega dne prignetli črni oblaki..."
Prav tako, kot je pravljico začel Pasarit - novodobni čaralec besed...
V knjigo je izlil svojo likovno in besedno ustvarjalnost. Ilustracije v barvnih kontrastih, s pogosto rabo temnih modrosivih ali črnih odtenkov, živordeče in limo-nasto rumene, kot da pričarajo podobe klasičnih pravljic kakega Grimma ali danskega pravljičarja Hansa Christiana Andersena! Pravljice, kjer je včasih ponagajal kak škratek, se odlikujejo po izraznem bogastvu, iz katerega se bo rad učil tudi odrasli bralec. Avtor spretno u-porablja glagol (npr. trdoglaviti, polakomniti se, prihlačati), vnaša manj uporabljene izraze, predvsem pa preseneča z živostjo metafore in me-tonimije. Nedvomno bodo tudi malčki, katerim so pravljice namenjene, uživali ob opisu avtomobilov, ki so "železni in drveči konji" ali "štirikolesni pripomočki” ali še "gromozanske kovinske pošasti". Če naj navedem še kak primer: “....izpod šumeče odeje so pokukale zaspane oči.", "Sprva so se porasla lica belega kosmatinca nekam čudno zazrla vanj." "Kovinski obrazek se je razveselil..." Skratka, besedne čarovnije bodo v magični ris uročile vsakogar, ki verjame v neizmerno svobodo domišljije. Začarale bodo staro in mlado (bralstvo).
Majda Artač Sturman
MUan ^Pasarit
za moje malčke
NOVI
GLAS
POGOVOR
J Komenski župan Uroš Slamič
Samo enotna in močna pokrajina bo dobra pokrajina
Tf ako bo padec meje vplival 1^ na prihodnost obmejnega -L Vobmočja, kako bo nova regijska RS ureditev učinkovala na primorski prostor? O tem in o drugih zadevah je razmišljal župan občine Komen Uroš Slamič med pogovorom, ki smo ga pred nedavnim imeli na občinskem sedežu v "nekdanji prestolnici" Krasa.
Že devet let ste župan občine, ki šteje okrog 3.700 prebivalcev, kar za slovenske pojme pomeni upravno območje srednje velikega obsega. Občina Komen je zelo dobro zaokrožena občina. Razpolaga z vsemi potrebnimi elementi, da predvsem v skladu z novo priredbo organizacije lokalne samouprave v Sloveniji izvršuje vse svoje naloge. Ta način organizacije nudi manjšim občinam večjo neposrednost pri upravljanju teritorija oz. lažje izvajanje nalog, ki so nam zaupane. Slovenija je tako nasploh veliko pridobila pri izvajanju politike na lokalnem nivoju. S prejšnjim ustrojem, za katerega so bile značilne občine večjega teritorialnega obsega, je bil ruralni del državnega ozemlja zanemarjen. Nova ureditev takim občinam, kot je naša, nudi svojstven nadzor nad določenimi pristojnostmi, kar gotovo izboljša razvoj določenega geografskega prostora:gre skratka za bolj direkten in suveren način reševanja vsakdanjih problemov. Pomembno je vsekakor, da se na našem kraškem področju razvija sočasno medobčinsko sodelovanje in povezovanje, skratka skupno reševanje sorodnih problemov. Konkreten primer je organizacija skupne medobčinske uprave na področju inšpekcij in redarstva.
Kakšne spomine imate na prvo obdobje vašega županovanja, ko ste kot predstavnik mlajše generacije stopili v politično areno, ki je običajno -vsaj v primerjavi z italijanskim okoljem - prepuščena starejšim osebam?
Mladost ima svoje prednosti in svoje slabosti. Med prednosti bi gotovo štel dejstvo, da sem pred devetimi leti imel do določenih reči bolj idealistično držo: nekatere naloge sem hotel takoj udejanjiti, čeprav sem se v času priučil teže, ki jo prinašajo izkušnje. Če se danes ozrem po prehojeni poti, bi gotovo določene poteze drugače speljal.
Na primer?
Nekatere posege, ki sem jih imel v prvem mandatu, bi nekoliko drugače izoblikoval, da bi se izognil neljubim manipulacijam. Ko stopi mlad človek v politiko, prinese s seboj določeno vedrino in neobremenjenost, ki sta menda pri dolgoletnih političnih akterjih odsotni oz. manj izraziti. Menim, da je prisotnost novih sil v politiki, zlasti takih, ki niso s političnim okoljem imeli kaj veliko opraviti, dobrodošla: spominjamo se še časov, ko so v režimu eni in isti ljudje neprestano menjavali položaje, le da so sebi in svojim zagotavljali oblast. Večjega preboja idej in posledičnega razvoja s takim principom ni mogoče! Poudarjam vendar: v politiki je prav gotovo dobro imeti izkušene kadre, nenehno pa je treba sočasno iskati svežih moči. Največja napaka je prepustiti, da se splošna rutina polasti svežega elana.
Komen je bil nekoč, še pred Sežano, 'prestolnica' Krasa (kot je nekoč dejal prof. Bojan
Pavletič). Kakšno vlogo odigrava Komen danes?
Res je. Pred vojno je bil Komen upravno in organizacijsko središče Krasa, ki pa je zaradi določenih razpletov okoliščin izgubil svojo nekdanjo vlogo: prometne povezave so dobile drugačno logistično težišče, tudi upravno organizacijske zadeve so dobile svojo namestitev drugje. Po drugi svetovni vojni je namreč ta kraj dobil status ruralnega prostora, ki ga je nekdanji režim zanemarjal: prejšnja oblast je zlasti s tako politiko nespodbujanja celo načrtno silila ljudi, da so se odločali za delavsko službo; hkrati je režim temu prostoru odvzemal določene pristojnosti. Komen pa je po ureditvi leta 1994 pridobil novo vlogo tako na lokalni kot tudi na čezmejni ravni, saj se je izkazal za dobrega izvajalca nekaterih čezmejnih politik.
Kaj menite o novi regijski ureditvi, o kateri razpravlja Državni zbor in ki bo v kratkem preobličila upravno podobo Slovenije?
Občinski svet Občine Komen je na eni odzadnjih sej obravnaval tudi ta predlog Vlade RS in soglasno potrdil mojemu predlogu, da nasprotujemo takšni razdelitvi Slovenije na pokrajine. Komen naj bi bil v predlogu umeščen v Primorsko pokrajino (Obalno-kraško). Nesprejemljiv se nam zdi predlog razdelitve Primorske na dve pokrajini, na Severno Primorsko oz. Goriško in Primorsko (Južno Primorsko). Mnenja sem namreč, da mora Primorska zaradi različnih zgodovinskih in razvojnih dejstev ostati enotna pokrajina. To utemeljujemo predvsem zaradi pomembnosti močne Primorske do sosednjih pokrajin in države ter potrebe po enotnem in močnem nastopu. Samo enotna in močna pokrajina bo dobra pokrajina. Najbolj žalostno pri tej zgodbi o pokrajinah pa je, da predloga o dveh pokrajinah nam ni vrinila Ljubljana, ampak da smo to razdelitev Primorske predlagali Primorci sami. Primorci, ki smo vedno znali stopiti skupaj in enotno nastopati, se zaradi ambicij obla-stiželjnih posameznikov želimo sedaj razcepiti in s tem bomo izgubili vso to moč. Ljubljana bo s tem lažje uveljavljala svoje interese; najbolj nevaren in grozeč pa je vpliv sosednje države, ki še vedno želi svoj vpliv na naše področje okrepiti in si ga čim bolj podrediti.
Kaj bi se za vaše občane pri taki razdelitvi dejansko spremenilo?
Uvedba pokrajin bo za Slovenijo dobrodošla, če bo zastavljena in izpeljana tako, da bo v resnici omogočala boljši razvoj in bo v pomoč posamezniku. Kar nekaj nazornih primerov priča o tem, da bo občan z uvedbo pokrajin na slabšem.
Na pokrajine se bo prineslo urejanje sekundarnega nivoja zdravstva. Naša občina večinsko gravitira na šempetrsko bolnišnico. V primeru uvedbe pokrajine bomo primorani se obračati na bolj oddaljeno Izolo, pa tudi če ostanemo pri šempetrski, ne bomo imeli nobenega vpliva pri oblikovanju ustreznih politik takšne ustanove, in prav podobno bo pri srednjem šolstvu, kjer številni sredješolci odhajajo na šolanje v Novo Gorico. Namesto da bi našim občanom izboljšali dostopnost in kvaliteto javnih storitev, jim bomo življenje še zagrenili. Topa ni namen in je čisto nasprotje od namena ustanovit-
ve pokrajine.
Kaj torej predlagate?
Da bi se pokrajinske politične in upravne službe organizirale po mrežnem načinu delovanja. Politično središče enotne pokrajine bi bilo locirano na nekem simbolnem mestu (lahko v Štanjelu), kjer bi zasedal Svet pokrajine,
Občina lahko največ stori na področju promocije, za katero se že itak zavzemajo posamezni ponudniki. Z zadovoljstvom opažam, da so se ti že povezali v razvojno turistična in kulturna društva, kar pozitivno učinkuje na same vasi. Skupno nastopanje je gotovo pot, ki vodi do večjega
... 3
Ul
ostale upravne službe pa bi v skladu s področnimi pogoji bile mrežno razporejene po celotni Primorski. Saj v dobi modernih komunikacij ni več pomembno, kje si. Učinki takšnih ustanov v perifernem lokalnem okolju pa so izredni. Pa tudi stroški s tem niso nič višji, pa tudi če bi bili, je učinek na okolje bistveno večji. Prav pri prenosu pristojnosti iz države na pokrajine namreč obstaja velika nevarnost oblikovanja novih centrov moči. Zato je moje mnenje, da je že boljše, da ostane vse v Ljubljani: boljše tako, kot pa da dobimo nove pomembneže na drugem kraju s še slabšo skrbjo za vse nas.
Torej moj predlog je, da se obstoječi predlog pokrajinske zakonodaje ne sprejme in da se temeljito in še enkrat trezno in brez političnega kupčkanja opravi racionalna razdelitev Slovenije. In pri tem moramo Primorci stopiti skupaj in se zediniti za enotno Primorsko. To je naša zadnja priložnost za Primorsko in Primorce, kajti "Narod si bo pisal sodbo sam..."
Kmetijski	sektor,
vinogradništvo ter rastoča mala industrija: kako bi razčlenili prihodnost komenskega prostora v luči razvoja omenjenih področij?
Kras je že sam po sebi poznan po teranu, pršutu, ne nazadnje tudi po kraškem medu. Čeprav so ti proizvodi poznani po Evropi, se dobro zavedamo, da pridelava velikih količin ni v našem dometu: ciljati moramo zato na kakovost. Pomemben adut je okolje, ki nas obdaja: Kras postaja iz dneva v dan bolj cenjen.
Po načelu kakovosti se razvija zato kmetijski sektor, sledi mu tudi turistična ponudba, ki ne temelji zgolj na Štanjelu kot osrednji zanimivosti. Spodbuditi je treba turistični razvojni potencial tudi preostalega območja.
Kakšno spodbujevalno vlogo lahko odigra v zvezi s tem Občina?
Foto IG
skupnega bogastva in koristi. Tudi v tem primeru se moramo sicer sprijazniti z dejstvom, da geografska omejenost našega področja in splošne življenjsko-go-spodarske danosti na njem ne dopuščajo kakih širokopoteznih načrtov, v to smer pa je vendar treba vlagati vsa naša prizadevanja.
V Štanjelu že dolgo časa potekajo koreniti restavratorski posegi, da bi ovrednotili njegovo starodavno arhitektonsko podobo. Kakšna prihodnost se piše temu kraškemu biseru?
Prizadevamo si, da bi Štanjel dobil pomembnejšo vlogo tako v primorski kot tudi v čezmejni in srednjeevropski razsežnosti. Prav bi bilo torej, ko bi v Štanjelu namestili eno od visokošolskih ustanov, ki bi bila povezana z bogato arhitektonsko dediščino in kulturno zapuščino cenjenega domačina in rojaka Maksa Fabianija. Že pred leti smo dali pobudo, da bi v tem kraju v navezi z novogoriško politehniko domoval podiplomski študijski program restavratorske arhitekture, ki ga v Sloveniji še ni. Tehnične okoliščine za zdaj še ne omogočajo takega načrta, prepričani pa smo, da bomo to željo v prihodnjih letih izpeljali. Pozitivno je že vsekakor, da se je število prebivalcev Štanjela v zadnjih letih podvojilo.
Kaj se je po vstopu Slovenije v EU spremenilo? Morda etnična sestava vaših občanov...? Ali je res, da se je pri vas nastanilo določeno število italijanskih državljanov, predvsem zamejcev?
Na to tematiko smo zelo občutljivi: ko se tuja družina preseli k nam, že mislimo, da je pol vasi potujčene. (Smeh) Brez šale; pri nas se je nastanilo le nekaj novih družin, lahko jih preštejemo deset v celi občini, tako večjih, korenitejših sprememb nismo opazili. Ne bi rad ustvaril panike, a lahko potrdim, da sta pri nas tudi dve angleški družini...
Nekaj več pa je primerov mladih družin zamejskih Slovencev, ki so si v naši občini uredili domovanje: tega smo veseli.
Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo se torej ni nič bistvenega spremenilo. Vstop Slovenije v schengenski prostor in posledični prost pretok ljudi pa bosta s seboj prinesla nekaj več novosti. Prost pretok blaga so naši podjetniki tačas že nekoliko izkoriščali: padec meje pa bo nedvomno olajšal vsakdan vseh naših občanov.
V kakšno smer se bo Kras odslej razvijal?
Nadaljevali bomo po poti, ki smo jo že pred časom ubrali: še naprej bomo podpirali unikatne naravne dragocenosti Krasa, spodbujali bomo gospodarske in obrtne dejavnosti našega področja; hkrati bomo uvedli nove vsebine, ki bodo skladne z znosnimi možnostmi komenskega prostora in ne bodo zato zanj energetsko potratne ter z naravovarstvenega vidika nevarne.
Želimo skratka ohraniti, kar imamo, in v tej luči sočasno razvijati potencialne razsežnosti našega okolja.
Ali po vstopu Slovenije v schengenski prostor načrtujete posebna sodelovanja z obmejnimi občinami na italijanski strani?
Dokaj uspešno smo že sodelovali s čezmejnimi občinami v sklopu vseh predpristopnih programov; po vstopu Slovenije v EU se je ta čezmejna naveza okrepila. Naj navedem uspešno Interreg pobudo z naslovom Kraški okraj, ki se je pred kratkim zaključila: predlaganih je bilo kar nekaj smernic za načrtovanje skupnih pobud in storitev, predvsem glede urejanja prostora in infrastruktur ter turistične ponudbe. Kaj in kako bo v prihodnje, bo sproti pokazala vsakdanja praksa. Ali bi kot župan privolili na ustanovitev - denimo - italijanske osnovne šole v primeru, da bi število občanov italijanske narodnosti v vaši občini naraslo? Nekateri, predvsem v zamejstvu, se namreč bojijo, da se bo celoten Kras po padcu meje poitalijančil.
Mislim, da je to čista teorija. Take nevarnosti ne slutim, saj naš prostor ima navsezadnje tudi določene omejitve. S podobnimi vprašanji smo se spopadali že v času predpristopnega sporazuma med Slovenijo in EU glede režima nepremičnin: dejstva pa so pokazala, da so bile bojazni neupravičene in odvečne. Resnih nevarnosti tudi v tem primeru ne vidim, tudi zato, ker komenski prostorni etnično mešan: naš položaj je namreč z razliko od obmorsko primorskega bistveno drugačen. Novi občani katerekoli narodnosti se bodo morali prilagoditi tukajšnjim razmeram. Kaj šele, da bi iz državnega proračuna črpali sredstva za ustanovitev šole s tujim učnim jezikom...
Kako bi ocenili položaj občine z demografskega vidika? Demografski podatek je dober, čeprav je starostna stopnja naših občanov nekoliko višja kot drugod po Sloveniji. To nas sili v izpolni tev določenih oskrbovalnih nalog in politika mora temu družbenemu kazalcu nuditi ustrezno pozornost. Zadovoljni pa smo predvsem s podatkom, ki priča, da se mladi veliko manj selijo iz tega prostora kot v preteklosti.
IgoiGiegon
SV. IVAN
Ob 150-letnici posvetitve cerkve
Uvod z božičnim sejmom
V nedeljo, 2. decembra, je bilo vzdušje v spodnjih prostorih Marijinega doma pri Sv. Ivanu res pestro in razposajeno. Kot napovedano, je tam potekal božični dobrodelni sejem, s katerim slovenska domača župnijska skupnost začenja niz pobud ob bližnji 150-letnici posvetitve sedanje župnijske cerkve, ki jo bodo pri Sv. Ivanu obhajali junija prihodnjega leta. Na mizah so se številnim domačinom, pa tudi mnogim prijateljem, ki jih je sejem privabil iz drugih predelov Trsta, ponujali najrazličnejši izdelki, s katerimi je v decembrskem predbožičnem času mogoče osrečiti prijatelja ali sorodnika: lepe ročno izdelane voščilnice in okraski, vezenine, torbe, tekstilni izdelki, ogrlice, igrače, domače pecivo in tudi knjige so samo čakale na kupce. Ti pa so se odzvali vabilu, tako da je že v dopoldanskih urah marsikaj pošlo (naj omenimo, da je bil sejem odprt tudi popoldne, ko so na svoj račun prišli še mali
obiskovalci Gledališkega vrtiljaka ter njihovi starši in sorodniki). Veliko izdelkov so prispevale pridne roke svetoivanskih domačinov in še zlasti otrok pod
plan g. Milan Nemac in ob katerih so otroci pripravili tudi krajši kulturni program. Vsem, ki so prispevali k uspehu božičnega sejma, se je v imenu svetoivan-skega društva Marij Kogoj zahvalila Katja Pasarit, nedeljska prireditev pa je bila, kot že rečeno, le uvod v niz pobud, ki bodo potekale zlasti v prihodnjem letu in bodo dosegle vrhunec junija s tradicionalno procesijo na god zavetnika župnije sv. Janeza Krst-
mentorstvom gospe Ide Klarič in Boži Kocijančič. Tu je treba omeniti zlasti lepe jaslice, ki jih je ob odprtju sejma blagoslovil ka-
nika. Prva od teh pobud bo 22. decembra, ko bo v svetoivanski cerkvi nastopil MePZ Hrast iz Doberdoba.
NOVI
GLAS
Kratki
Skavtska predstava v športni dvorani Palachiarbola v Trstu
Letošnje leto, v katerem so skavti celega sveta praznovali stoletnico skavtizma, se počasi izteka in z njim tudi pobude, ki so obeležile to pomembno obletnico. Tržaške skavtske organizacije pa pripravljajo še dva večja podviga v mesecu decembru, ko se bodo ponovno srečali vsi skavti, ki delujejo v tržaški pokrajini, ter v svojo sredo povabili še brate in sestre iz celotne Furlanije Julijske krajine.
Prva pobuda je bila na vrsti v nedeljo, 2. decembra, ko je bila v športni palači v Palachiarboli v Trstu skavtska predstava, namenjena vsem članom skavtskih organizacij, predvsem pa prijateljem, sorodnikom in tistim, ki so želeli spoznati delovanje skavtstva. Kdor se je predstave udeležil, je lahko “... plesal po gozdu skupaj s pikapolonicami in se v džungli igral z volčiči, na taboru z izvidniki in vodnicami doživel kako pustolovščino in skupaj z njimi odkrival lepote narave, prehodil del poti z roverji in popotnicami ter skupaj z njimi odkrival, kaj pomeni služiti".
Program predstave so oblikovale same skavtske enote, pri tem pa sta sodelovala tudi oba klana Slovenske zamejske skavtske organizacije-Trst Kras’n klan in Uč’n klan, ki so s klanom Fuoco z Opčin predstavili publiki svoje doživljanje poti in služenja v klanu. / jc
Odprtje razstave Jožeta Cesarja
Slovensko stalno gledališče se je na pobudo Vojka in Sergeja Cesarja z navdušenjem odzvalo, da počasti 100-letnico rojstva njunega očeta, slikarja in scenografa Jožeta Cesarja, saj je bil kot scenograf tudi pogost sodelavec naše ustanove in je podpisal scenografijo številnih predstav, ki jih je v večini primerov režiral velikan in ustvarjalni vulkan zgodovine našega teatra, režiser Jože Babič. Otvoritev je potekala v atriju Slovenskega stalnega gledališča v petek, 14.decembra, ob 19.30 pred premiero Cankarjeve drame Romantične duše v produkciji SNG Drama Ljubljana. Cesar se je rodil leta 1907 v Trstu in tu umrl leta 1980. Po končani obvezni šoli se je zaposlil kot skladiščnik v tržaškem pristanišču. V letih pred drugo svetovno vojno so ga italijanske oblasti večkrat priprle zaradi prosvetnega in političnega dela. Med vojno je aktivno sodeloval v NOB. Slikarstva seje učil kot samouk pri Avgustu Černigoju. Po drugi svetovni vojni je postal prvi scenograf obnovljenega Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, občasno pa je pripravljal scene za Opero in Mestno gledališče v Ljubljani ter za razna gledališča v nekdanji Jugoslaviji. Ukvarjal seje tudi z likovno opremo in ilustracijo.
BOŽIČNO VOŠČILO 2007
Božič je tu. Mesto je praznično razsvetljeno. Tudi naše vasi v Bregu in na Krasu se odevajo v okrasje, polno fantazije, in oznanjajo bližnje praznike po številnih lučeh, ki z zvonikov naših cerkva svetijo na naše domove. Zares, to je praznik luči.
Dogodek Jezusovega rojstva, ki je v Devici Mariji postal človek z nami in za nas, osvetljuje naše življenje z upanjem. V Njem smo se tudi mi ponovno rodili kot Božji otroci, ki jih Bog ljubi; On nam oznanja, da smo si bratje; On nas uči, da se moremo v moči solidarne ljubezni zanesti na pomoč bližnjega. On je tudi tisti, ki nas spremlja in podpira na poti, ki nas vodi k Bogu, ker ljubimo brate.
Ne smem pri tem pozabiti, da te dni dokončno padajo meje med dvema državama, med Slovenijo in Italijo. To je zgodovinski dogodek, ki ga moramo z veseljem pozdraviti. Gotovo bo pripomogel, da bosta med dvema narodoma, ki stalno živita na tem ozemlju, nastale nove izkušnje prijateljstva, dialoga in sodelovanja.
Vsem vam naj gre moje prisrčno voščilo: Blagoslovljen Božič. Dnevi novega leta, ki se nam približuje, pa naj bodo polni miru.
Evgen Ravignani, tržaški škof
varnosti v Sloveniji kot slovenske v Italiji pozitivno: pozabiti ne gre, da je slovenska manjšina po kraških vaseh hkrati večina. Zadovoljen sem predvsem zato, ker izdajo dvojezičnih osebnih izkaznic in hkratnega izvajanja zaščitnega zakona niso
imel v svoji listnici nov dvojezični dokument v elektronski obliki. Premru je v krajšem pogovoru obudil spomine na čase, ko so ga vrstniki na cesti in v šoli zmerjali zaradi narodnega porekla. "Težko bi si tedaj predstavljal, da bo tržaški župan
ESI Gost dr. Sandi Sitar
Josef Ressel in ladijski vijak
Ali je bil Josef Ressel res prvi izumitelj ladijskega vijaka? Na to vprašanje je v ponedeljek, 3. decembra, na večeru Društva slovenskih izobražencev skušal odgovoriti dr. Sandi Sitar, ki je v Tehniškem muzeju v Bistri uredil razstavo o svojevrstnem izumitelju ob 150-letnici njegove smrti.
Ressel se je rodil na Češkem; oče je bil Nemec, mati pa Čehinja, njegova življenjska pot je sovpadala z obdobjem romantike. To ni bil le čas razcveta literarne umetnosti, saj sta tudi industrijski in tehnološki svet doživljala pravi preporod, je dejal predavatelj. Cesarska štipendija je mlademu Josefu omogočila šolanje na gozdarski akademiji blizu Du-
naja, nakar se je Ressel kot gozdni inženir zaposlil na Slovenskem in v Trstu, kjer je izbiral ustrezne vrste lesa za ladjedel-niške potrebe. Večplastna Resslo-va zanimanja so obrodila okrog trideset izumov, od katerih je izumitelj deset patentiral: izboljšal je delovanje proizvodnih strojev, stiskalnic za denar in olje, ladijskih topov in pluga. Kot gozdarski inženir se je zavedal naravovarstvene funkcije gozda, posvečal pa se je tudi pogozdovanju Krasa, Primorske, Dolenjske, Istre in Dalmacije. Zanimal se je tudi za ekonomske vede, obnovljive vire energije in že svojčas je prerokoval porast prometa pristanišč na severnih morjih.
Ressel pa si je najbolj prizadeval
ŽUPNIJA SV. JERNEJA AP. in MePZ SV. JERNEJ - OPČINE vabila na
KONCERT BOŽIČNIH PESMI
na Božič, 25. decembra, ob 18. uri, v župnijski cerkvi na Opčinah.
Sodelujejo: OPZ in MIDPS Vesela pomlad - vodi Mira Fabjan, MoPZ Tabor - vodi Michela Šimac, MoPS Sv. Jernej - vodi Janko Ban in MePZ Sv. Jernej - vodi Janko Ban. Božično misel bo podal Ivan Peterlin
SLOMŠKOVO DRUŠTVO IZ SV. KRIZA PRI TRSTU v sodelovanju s SKD VESNA
vabi na
KONCERT BOŽIČNIH PESMI
v nedeljo, 23. decembra, ob 17. uri, v cerkvi v Sv. Križu
za uveljavitev svoje zamisli o ladijskem vijaku, ki ga je patentiral v Avstro - Ogrski, ni pa mu uspelo ga izvoziti drugam po Evropi: to je v bistvu razlog, zaradi katerega Resslovega očetovstva ladijskega vijaka ne priznavajo v Franciji, Skandinaviji in Veliki Britaniji; drugače je v ZDA, kjer so naši sonarodnjaki v Cleeve-landu dosegli Resslovo uveljavitev. Okoliščine okrog te zago-
netke niso povsem jasne, kajti pred Resslom je že veliko izumiteljev začelo raziskovati različne možnosti podmorskega ladijskega pogona, veliko iznajditeljev pa je po Resslu načrt o ladijskem vijaku izboljšalo: "Res pa je, da je bil Ressel prvi, ki je zgradil ladjo z vijakom in nanjo vkrcal potnike; prej kot ostali je tudi vnaprej napovedal svoj poizkus,” je dejal dr. Sitar.
Po uradnem delu je končno nastopil trenutek slastnih pokušenj agroživilskih dobrot, ki so jih pridelovalci nudili številnemu občinstvu na svojih stojnicah. Predstavitev tipičnih pridelkov in izdelkov je vodil novinar Ste-fano Cosma v sodelovanju z enologom in sodelavcem KZ Mariom Gregorijem. Sledili sta še dve vodeni degustaciji: Giovanni Degenhart je s pomočjo Miloša Čotarja razkril značilnosti domačih različic ekstradeviškega oljčnega olja, Iztok Klenar pa je v duu z Mariom Gregorijem vodil degustacijo domačih vin.
Petkov kulturni spored je sooblikoval MePZ Valentin Vodnik pod vodstvom Anastazije Purič. Na sejmu so tudi predstavili Slovensko- italijanski in italijansko-slovenski slovar proizvodnih usmeritev primarnega sektorja, ki je eden izmed doseženih rezultatov načrta Agromin, sestavil pa ga je koordinator tehničnih vsebin projekta Mario Gregork
IG
Foto Kroma
V občinski izpostavi v ul. Giotto
Tudi v Trstu so začeli izdajati dvojezične osebne izkaznice
ZAŠČITNI ZAKON
// torili smo dobro in pravo stvar. Dolga le-L-J ta smo se v Trstu raje prepirali glede dvojezičnosti, namesto da bi razpravljali npr. o gospodarskih perspektivah. Prepričan sem, da je priznanje tako italijanske manjšinske st-
spremljale polemike; s tem je Trst pokazal veliko zrelost." Tako je spregovoril tržaški župan Roberto Dipiazza v sredo, 12. decembra, nekaj po pol osmih, ko je upokojeni novinar Primorskega dnevnika, Sergij Premru, prvi v tržaški občini,
nekega dne delil dvojezične osebne izkaznice", je dejal Premru, za katerega je bila slovesnost v občinski izpostavi na ul. Giotto vsekakor dogodek, ki bi se moral kazati kot povsem normalne narave, ne pa izredne.
Poleg Premruja so stari dokument nadomestili z novim tudi občinski svetniki Iztok Furla-nič, Stefano Ukmar in Igor Švab, ki je med drugim pozval vse Slovence tržaške občine, "naj masovno zaprosijo za dvojezično o-sebno izkaznico, kar bo potrdilo slovensko prisotnost tudi v mestu in ne
samo v okolici."
Na slovesnosti so bili prisotni tudi vladni podtajnik Ettore Rosato, generalni konzul RS Jože Šušmelj in tržaški prefekt Giovanni Balsamo. Za podtajnika Rosata ima izdaja dvojezičnih osebnih izkaznic v luči skorajšnjega padca meje posebno simbolno veljavo. "Z današnjim dejanjem ovrednotimo to, kar nas povezuje”, je dejal. Rosato je tudi spomnil, da bodo elektronske dvojezične osebne izkaznice na razpolago po vsem državnem ozemlju, hkrati se je zahvalil tudi notranjemu ministrstvu, prefekturi in rimski univerzi Tor Vergata, ki je ponudila strokovno pomoč pri odstranjevanju tehničnih težav. "Ravno zato bo v prihodnje možno rešiti še ostale tehnične ovire, kot na primer pravilno zapisovanje podatkov pri bančnih kodah in podobno." GK Jože Šušmelj pa je z zadovoljstvom ugotovil, da se tudi v Trstu začenja udejanjati zaščitni zakon: pričakovati je, da bodo odslej izvajana še ostala določila zakon št.38. Prefekt Balsamo pa je poudaril, kako se z izdajo dvojezičnih osebnih izkaznic začenja novo obdobje dejanskega sodelovanja.
IG
DOLGA KRONA
Sejem Agromina
Predstavili so se obmejni pridelovalci
Načrt Agromin je v prenovljenih prostorih Centra za promocijo in pokušnjo tipičnih pridelkov in izdelkov na Dolgi Kroni pri Dolini doživel v petek, 7., in soboto, 8. decembra, svojo predzadnjo etapo: sklepni del Interreg projekta je bil v sredo, 19. decembra, v Zgoniku.
Cilj načrta Agromin, ki je nastal v sodelovanju med Kmečko zvezo in Obalno samoupravno skupnostjo italijanske narodnosti Koper, je bil ovrednotiti tipične pridelke in izdelke čezmejnega območja: to je prišlo lepo do izraza na Dolgi Kroni pri Dolini, kjer je potekal dvodnevni sejem, pri katerem so sodelovali pridelovalci vina, olja, sira, zelenjave in kulinaričnih dobrot z obeh
strani meje. Bil je pravi praznik enogastronomske kulture našega prostora, ki lahko v prihodnje še bolj uspeva kot doslej. Predsednik tržaške Kmečke zveze Alojz Debeliš je nakazal recept za še bolj smotrn razvoj tega dragocenega sektorja našega gospodarstva, ki mora zaradi majhnosti teritorija ciljati edinole na kakovost svojih živilskih pridelkov. V tej luči je treba naravnati tudi sodelovanje manjšinskih pridelovalcev v Italiji in Sloveniji:	predsednik
Obalne samouprav-
ne skupnosti italijanske narodnosti iz Kopra Sandro Cravani je namreč v svojem nagovoru razmišljal o mrežni sinergiji med obalno istrskimi in kraškimi kmeti, "ki so današnji negovalci teritorija in hkratni čuvarji kulturnega izročila našega prostora"; v njem se namreč "zrcalita trdnost kraške zemlje in blagost mediteranskega sveta", je pristavila dolinska županja Fulvia Pre-
molin in dodala, da bo prihodnji padec meje spodbujal skupna soočanja glede skupnih problemov: "To bo način za obojestransko rast." Predstojnik deželnega urada za evropske politike, Gior-gio Tessarolo, ki je med drugim zastopal tudi deželnega odbornika Franca Jacoba, pa je posebno pozornost namenil sklepni oceni projektiranju v skladu z evropskim programom Interreg
III. A, ki se je končal lani: "Nov evropski operativni program, Cilj 3, bo do leta 2013 z dodatnimi sredstvi podkrepil dosedanjo sinergično prakso na različnih področjih", je najavil Tessarolo. O uspešnosti programa Interreg je spregovoril tudi generalni konzul Republike Slovenije Jože Šušmelj. "Na podlagi prvega proračuna je nastalo 400 načrtov, od teh je bila polovica že uresničenih. Sodelovanje na področju kmetijstva in okoljevarstva bo s prihodnjimi sredstvi dobilo dodatnega zagona", je dejal diplomat. V imenu tržaške trgovinske zbornice je spregovoril Wal-ter Stanissa, ki je zagotovil smotrno podporo TT pri reševanju problemov našega teritorija.
NOVI
GLAS
v
v
20. decembra 2007
TRŽAŠKA ŠKOFIJA
Obisk sodelavcev Generalnega konzulata RS
Škof Ravignani poudaril pomen
■	■	v*	.	•	vv*	•
bogoslužja v materinščini
Na povabilo tržaškega škofa Evgena Ra-vignanija je generalni konzul Republike Slovenije Jože Šušmelj s sodelavci obiskal sedež tržaške škofije. Zelo prisrčnemu sprejemu pri škofu Ravigna-niju sta prisostvovala tudi škofov vikar za slovenske vernike Franc Vončina in duhovnik Dušan Jakomin.
Škof je predstavnike konzulata sprejel v obnovljeni osebni kapeli v škofiji, ki jo je leta 1914 postavil zadnji slovenski škof v Trstu Andrej Karlin. V lepi slovenščini je škof predstavil delovanje škofije, poudaril je prisrčnost, s katero je vedno sprejet med slovenskimi verniki, sodelovanje s slovenskimi škofijami ter pomembnost
Z leve: g. Dušan Jakomin, konzul Božidar Humar, tržaški škof Evgen Ravignani, generalni konzul Jože Šušmelj, Slavica Tavčar, konzulka Tanja Mljač in Aliče Visinrin
zgodovinskega trenutka odpravljanja meje. Dušan Jakomin pa je orisal izgradnjo kapelice, ki jo je zasnoval arhitekt Vurnik iz Ljubljane, zgradila pa znana
OPZ LADJICA in MIPZ LADJA, ZPZ DEVIN in FANTJE IZPOD GRMADE
vabijo na
koncert božičnih pesmi
POGLEJTE, ČUDO SE GODI
na Stefanovo, 26. decembra, ob 17. uri, v župnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika v Stivanu
Vsem dragim Slovenkam in Slovencem globoko doživete božične praznike, zdravja, zadovoljstva in uspeha v novem letu 2008 želi
IGOR ŠVAB tržaški mestni svetnik
Pekama, slaščičarna in sladoledama
LEGISA
Vesel Božič in srečno 2008!
Sesljan 41
Tel. 040.299147
V 0
I
VIT AL
% fr »ilei
Servisi za podjetja in privatnike za tržaško in goriško pokrajino
PESEK 42 34012 Občina Dolina Tel. 040 226868 Fax 040 226791 e-mail: vitalcoop@tin.it www.vitalcoop.net
Trgo^vinafjeTsTv in
KUKANJA
PAVEL
1 Kžočtti veaeC tn limčrvo ,77.o v o čelo {
Nabrežirm, 106/B Telr?fax 040.200.1.72
ŽELEZNINA TERČON SAS
Vse za hišo in vrt, stroji za domačo in poklicno uporabo, barve in barvila, vse za vodne in plinske inštalacije.
NABREŽINA, 124 tel. - fax 040 200122
ŽELEZNINA IN DROGERIJA
TERČON
vošči vam vesel Božič in srečno Novo leto
SKSI.J \N, 27/A. tel. 040299220
Potovalni urad
TRST - Ul. Milano, 20 - Tel. 040.631300 - Fax 040.365587 e-mail: aurora@auroraviaggi.com - www.auroraviaggi.com
tržaška slovenska gradbenika Martelanc in Caharija s sodelavci. V sosednji sobi so tudi slike slikarke Helene Vurnik, arhitek-
tove žene. Škof je predstavil tudi sprejemnico, v kateri so portreti njegovih predhodnikov v tržaški škofiji, med katerimi je bilo tudi več Slovencev. Generalni konzul se je škofu zahvalil za veliko pozornost in skrb, ki ju vedno izkazuje do slovenskih vernikov, izrazil je tudi zaskrbljenost zaradi pomanjkanja slovenskih duhovnikov, na celotnem ozemlju, kjer živi slovenska manjšina, zlasti v Benečiji in v Trstu, saj je bogoslužje v maternem jeziku temelj za ohranjanje in razvoj slovenskega jezika in manjšine. Generalni konzul je omenil škofu tudi zamisel, da bi v naslednjem letu, ko bo 500-letnica rojstva Primoža Trubarja na takratni škofijski palači v ulici Ca-stello, ki je sedaj v lasti italijanske države, postavili spominsko ploščo v spomin na bivanje Trubarja pri škofu Bonomu v Trstu.
Oprema
Vošči vsem odjemalcem, prijateljem in znancem v zamejstvu in matični domovini vesel Božič in srečno Novo leto 2008
Trst - Ul. S. Cilino 95 - Tel. 040.54390
				EUimJ
		m		ERVLS..
gospodarsko združenje
www.sdgz.it
www.servis.it
VSE NAJBOLJŠE IN OBILO USPEHOV V LETU 2008 vsem našim članom, strankam, partnerjem, prijateljem in bralcem
©
0BKTN0 P0DIETNIŠK1
SERVIS KOPER
servis.koper@email.si
EVROPSKI
CENTER
www.euroservis.eu
□A N E V
praznjenje greznic in čistilnih naprav, čiščenje odtočnih kanalov z vodnim pritiskom, pregledi s tv kamero, zidarska dela
OBRTNA CONA ZGONIK,
PR0SEŠKA POSTAJA 29/0,34010 TRST tel. 040 2528113; fax040 2528124 e-pošta: info@danev.it
2■''j nuovci
ecnoutensili
di Norma Tretjak & C.
ŽELEZNINA, ORODJE, STROJI ZA POLJEDELSTVO
rt
OPČINE Proseška 7, tel. -fax 040 212397
Vošči
Božič in
Gruden Matej ______
|£RADBE||^3&pt£^H Srecn°
lit It 24/1, tnl (140 244254 |novo leto
pizzeria - bar - gostilna
»VETO»
DEBENJAK NADA sne
• ob torkih zaprto
OPČINE - Proseška ulica 35 - Tel. 040.211629
Peč na drva
TIPIČNE DOMAČE JEDI, DIVJAČINA...
Obvestilo
Slovenski kulturni klub in M0SP razpisujeta ob dnevu slovenske kulture: LIKOVNI, FOTOGRAFSKI in LITERARNI NATEČAJ ZA MLADE (do 30. leta starosti) IZ ZAMEJSTVA. Tema in tehnika sta prosti. Kdor želi, lahko ustvarja na temo: “Kje domovina si?” (Duma, 0. Župančič, ob 130-letnici rojstva). Dela morajo biti podpisana le s psevdonimom; ime, datum rojstva in telef. številka avtorja pa naj bodo v priloženi zaprti kuverti z istim psevdonimom. Dela lahko oddaste v uradih Slovenske prosvete (pon.-pet., 9.-17.) ali po pošti: ul. Donizetti 3, 34133 Trst, do 31. januarja 2008. Literarne prispevke lahko pošljete na: rast_mladika@hotmail.com. Dodeljene bodo 4 nagrade za vsako kategorijo (komisija bo podelila eno nagrado za absolutnega zmagovalca v vsaki kategoriji in po eno za najboljše delo za starostni skupini med 13. in 19. letom in med 20. in 30. letom; četrto nagrado v vsaki kategoriji bo podelila publi-
ka). Razglasitev zmagovalcev in nagrajevanje bosta v ned., 10. februarja, zvečer.
Darovi
Za cerkev v Bazovici v spomin na pokojnega Silvestra Ražema daruje domača družina 20.00 evrov. V spomin na pokojne starše daruje Marija Ferluga Udovič 100,00 evrov za Misijonski krožek Rojan.
Znamke vseh vrst
Ponovno se oglašam zvestim in novim sodelavcem za zbiranje znamk v korist slovenskih misijonarjev. Akcija se uspešno nadaljuje, zato se še enkrat priporočam vsem, ki se zanimajo za pomoč našim skrbnim misijonarjem. Obenem pa vsem voščim in želim srečen Božič ter obilo blagoslova in božjega varstva v novem letu 2008!
Saksida Franc ul. Biasoletto 125 34142 Trst - Italija
DRUŠTVO CELLO&MUSIC vabi na koncert
"BREZ MEJA"
Vasja Legiia - violončelo Giacomo Fuga - klavir
Dvorana Igo Gruden v Nabrežini v soboto, 22. decembra 2007, ob 20. uri
Na sporedu: Beethoven, Schumann, S. Fuga, Škerjanc, Cassado'
Vstop prost!
Koncert je posvečen padcu meja, ki je na tem koncu posebno občuten s strani slovenske manjšine.
S PRISPEVKOM OBČINE DEVIN NABREŽINA
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV in ŽUPNIJA SV. JAKOBA AP. V TRSTU
vabita na
ORGELSKI KONCERT LETOŠNJIH DIPLOMIRANCEV MIRKA BUTKOVIČA IN MATEJA LAZARJA
Koncert bo v župnijski cerkvi sv. Jakoba ap. v Trstu, v nedeljo, 30. januarja, ob 18. uri
F
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV
želi pevovodjem, organistom, pevkam in pevcem ter njihovim družinam blagoslovljen Božič in srečno Novo leto 2008.
L
Q/vlo$
SKLAD MITJA CUK IN VZGOJNO ZAPOSLITVENO SREDIŠČE MITJA ČUK ONLUS
voščita vsem, ki podpirajo njuna prizade vanja, vesel Božič in srečno novo leto 2008!
SLOVENSKO PASTORALNO SREDISCE V TRSTU ob obletnici učlovečenja Božjega Sina ŽELI VSEM SVOJIM ROJAKOM BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN VSE DOBRO V NOVEM LETU 2008 ter vabi vse vernike k skupnemu obhajanju božične skrivnosti, ki bo v cerkvi Novega sv. Antona v sreda, 26. decembra, ob 16. uri.
Vodil jo bo koprski pomožni škof dr. Jurij Bizjak
Societa finanziaria per azioni Finančna delniška družba
(MV
oAilo/ SMetliJv t/t&rvutAoAty
oA prtAAajjifacAA/
NOVI
GLAS
Borut Pahor bo morda kandidiral za predsednika vlade
Janez Janša se je opravičil političnim zapornikom
V Sloveniji se vzdušje pred božičnimi in novoletnimi prazniki kaže v razkošnih razsvetljavah javnih prostorov, ulic in trgovin, pa tudi v nakupih daril, ki jih tisti, ki finančno zmorejo, namenjajo svojim dragim. V politiki pa, kot da je nastalo nekakšno izredno stanje, v katerem opozicija srdito napada celotno dejavnost in vse ukrepe, ki jih sprejema vlada. Sodeč po burnih dogodkih, ki potekajo v strankah in v razmerjih med njimi, se zdi, da je predvolilna kampanja za parlamentarne volitve jeseni leta 2008 že zdaj dosegla vrhunec. Nekatere politične stranke tudi etiko in moralo podrejajo svojim ciljem. Tak primer nazorno izhaja tudi iz praznovanja nedavnega dneva človekovih pravic v Sloveniji. Na državni proslavi v ljubljanskem Cankarjevem domu je premier Janez Janša v svojem govoru glavne misli namenil političnim zapornikom, ki jih je režim zaprl v obdobju med leti 1945 do 1990. Opozoril je, da je leta 1988, ob razglasitvi svetovnega dne človekovih pravic, "ta pojem obšel Slovenijo". V letu 1948, ko je Generalna skupščina Združenih narodov sprejala splošno deklaracijo o človekovih pravicah, so v Sloveniji aretirali 6.985 ljudi, ker so domnevno delovali proti državi. Na-
slednje leto, ko so civilizirane države uveljavile določila deklaracije o človekovih pravicah v svojih pravnih aktih, pa je tajna politična policija aretirala kar 8.762 ljudi. Predsednik vlade je naglasil, "da politična represija ob koncu druge svetovne vojne in v dolgem obdobju po njej ni imela temeljev v odporu zoper okupatorje, temveč je šlo za revolucijo in razredni boj. Šele z osamosvojitvijo Slovenije leta 1991 je bilo konec takih groženj."
Janez Janša je storil tisto, kar bi kdo od najvišjih prestavnikov države moral napraviti že mnogo let prej. V imenu slovenske države se je namreč opravičil vsem preživelim političnim preganjancem v drugi polovici dvajsetega stoletja. Dejal je: "Vsem, ki ste živi in me slišite, izrekam tudi priznanje. Želel bi si, da za temi besedami stoji sleherni državljan in državljanka Slovenije. Bilo je krivično, kar so vam storili. Imeli ste prav. Tisti, ki so vam sodili in vas preganjali, pa so ravnali narobe. V nasprotju s tedanjim obdobjem pa je sedanja država Slovenija utemeljena na človekovih pravicah." Opravičilo predsednika vlade in njegovo priznanje političnim zapornikom med leti 1945 do 1990 je bilo zagotovo eno najpomembnejših dejanj v sloven-
ski politiki in državi v iztekajočem se letu 2007. Toda nihče v opoziciji tega ni priznal. Janšo in njegov govor ob svetovnem dnevu človekovih pravic so celo poskušali osmešiti, vlado pa obtožili, da poskuša prikriti današnje kršitve človekovih pravic ter da bo govor predsednika vlade izrabila za svoje politične potrebe.
Zanimanje, vendar tudi mnoge pomisleke in kritike je povzročila napoved Boruta Pahorja, predsednika stranke Socialni demokrati, da bo v primeru uspeha stranke na parlamentarnih volitvah jeseni leta 2008 kandidiral za predsednika vlade. Mnogi menijo, da je ta napoved prezgodnja in politično premalo pretehtana. Pri tem opozarjajo, da še ni gotovo, katera politična stranka ali blok bosta zmagovalca volitev, zato se Borut Pahor ne bi smel že zdaj potegovati za položaj novega premiera. Na svoji domnevni poti do zmage na parlamentarnih volitvah bo imel več vplivnih in izkušenih nasprotnikov, kot so zlasti Janez Janša, predsednik stranke Zares, Gregor Golobič, nekoč tesen sodelavec predsednika države dr. Janeza Drnovška, ter Bojan Šrot, novi predsednik SLS. V okvir predvolilne kampanje sodi tudi ponovna grožnja demokratične stranke upokojencev, da bi ute-
gnila kmalu izstopiti iz vladne koalicije.
V vladi zatrjujejo, da je Slovenija dobro pripravljena na predsedovanje EU v prvih šestih mesecih leta 2008. Pri tem so ji pomoč zagotovili vse večje države članice povezave in njeni organi v Bruslju. Prvi večji dogodek v predsedovanju Slovenije EU bo 8. januarja leta 2008 v Ljubljani. Tam bo srečanje slovenske vlade s člani evropske komisije. Zaskrbljenost v Sloveniji zaradi visoke inflacije in naraščanja cen živil
Naraščanje inflacije in višanje cen sta skalila tako imenovani veseli december, ki se konča z božičnimi in novoletnimi prazniki. Inflacija v Sloveniji je dosegla stopnjo 8,7 odstotka in je najvišja od držav na območju evra. Po novem letu napovedujejo nove podražitve mleka, mesa, električne energije, olja, moke in morda še drugih živil. Vlada pa še odlaša s politiko in ukrepi zoper inflacijo.
Med aktualnimi dogodki omenjamo, da kapitalska naveza pivovarne Laško, ki obvladuje že skoraj vse časnike in v njih uveljavlja usmeritve in interese politične levice v Sloveniji, poskuša prevzeti tudi tednik Mag. Časnikarji te publikacije so se uprli nameri nadzornega sveta dnevnika Delo, ki je lastnik Maga. Proti prevzemu znanega in vplivnega tednika so protestirali posamezni časnikarji, vendar tisti, ki so podpisali peticijo zoper Janeza Janšo in njegove domnevne poizkuse cenzure medijev, molče. Nova revija zbira podpise proti sovražnemu prevzemu tednika Mag.
Marijan Drobež
Kratke
V kategoriji petih zvezdic bo trinajst hotelskih sob
Obnova gradu Otočec
g:
rad Otočec in -območje okoli njega sta naravna in kulturna znamenitost, ki v Sloveniji poleg Bleda in Predjamskega gradu predstavlja pravi državni simbol. Upravlja ga družba Terme Krka, ki nudi vrhunske gostinske in turistične storitve. Ob tem pa se je čedalje bolj kazala nujnost obnove prostorov. Dela so pričeli sredi preteklega septembra. V kategorijo petih zvezdic bo obnovljenih 13 hotelskih sob s kopalnicami ter tri luksuzne suite. Obnovljeni bodo nadalje obe restavraciji, recepcija, terasa in drugi skupni prostori. Grad bo
dobil panoramsko dvigalo, ki bo povezalo pritličje z obema nadstropjema in s podstrešjem, kjer bodo na novo urejeni tehnični prostori. V gradu bo v prihodnje tudi trgovina s spominki. Hotel bo po novem klimatiziran. Arhitekt je pri oblikovanju notranje opreme upošteval značilnosti iz obdobja gotike in ne poznejšega baroka, kot je bil grad Otočec opremljen doslej. Otočec je znan predvsem po romantičnem gradu, biseru grajske arhitekture; stoji na otočku sredi reke Krke, gostom pa ponuja marsikaj. V začetku leta 2008 bo grad Otočec postal eden naj-privlačnejših hotelov v Sloveniji. Tam imajo tudi najboljše igrišče golfa v državi.
M
Odprto pismo
Goriška enklava na Primorskem
Izraz iz naslova sem si sposodil v komentarju odgovorne urednice Silve Križman v Primorskih novicah
17.12.2007.
V Pelhanovem Odboru za Goriško pokrajino na Primorskem menijo, da je Goriška kot enklava na Primorskem boljša izbira kot pa pristanek v ksenofobični Primorski in hkrati dvojezični, kar bi bilo nespodobno do spomina na vse primorske fašistične žrtve od duhovnikov do komunistov. Sam pa bi rad utemeljil opredelitev za Goriško enklavo na razhajanju v kulturni, družbeni in razvojnih viziji med ožjo Goriško in vso ostalo Primorsko.
Goričani vidimo v padcu meje enkratno priložnost za kulturno gospodarsko
sodelovanje s slovensko skupnostjo v Italiji in doseganje sinergija na trgih Italije in Balkana. Naše poslanstvo je več narodna in več kulturna Gorica-Novo Gorica kot je slovela v preteklih stoletjih in zaceliti rane nesrečnega 20. stoletja. Mesto Gorica-Nova Gorica naj bo ponovno privlačno stičišče narodov Evrope. Izzive globalne tekme med narodi smo pripravljeni sprejeti in prepričani smo, da bomo slovensko identiteto še okrepili.
Ostala Primorska pa je na padec meje reagirala z strahom in povratkom na okope preteklega primorskega antifašističnega boja. Vendar so današnji časi popolnoma drugačni od tistih med obema vojnama. Grožnja za preživetje je globalna in
zmagoviti bodo samo narodi, ki bodo sprejemali in uspešno premagovali gospodarske in družbene izzive v skupni Evropi.
Naj te misli utemeljim in si zopet sposodim pisma bralcev v Primorskih novicah z dne
17.12.2007.	Tajnik Zveze za Primorsko g. A. Lemut v članku Goriška regijska banka svetuje, naj se Goriško gospodarstvo za ustvarjanje nove finančno bančne ustanove nasloni na Hranilnico v Vipavi, ki se niti slučajno ne sme preseliti v N. Gorico in odklanja sodelovanje z neko tujo finančno ustanovo v Gorici. Naj pojasnim, da je ta ustanova Finančna družba KB-1909, naslednica slovenske Kmečke banke, ki je danes lastnica 40% tednika Mladine in 10% Primorskih novic in za povrh še mali delničar v prej omenjeni Hranilnici iz Vipave. Ta primer pove vse o tem kako globoka so razhajanje v razvojnih vizijah med Goričani ostalo Primorsko v Sloveniji, ki nima vsakdanjega tesnega stika z slovensko stvarnostjo v Italiji.
In ali ne gre v isti kontekst Bevkovo zmerjanje Gorice kot zločinskega mesta za Primorce. V nasprotju z Bevki, Poljšaki in Lemuti menimo, da je Goriška edino resnično kulturno in gospodarsko stičišče Slovencev in Primorcev z obeh strani meje. Na Obali so ljudje iz notranjosti Slovenije in Jugoslavije, zato tam ne bo še dolgo pristnega čezmejnega sodelovanja med Slovenci, bodisi na kulturnem ali gospodarskem področju. Zato ni mogoče sodelovanje med pristanišči v Kopru in Trstu in zato zavračajo gradnjo železnice med obema mestoma, pa četudi bi denar prispevala EU. Razhajanje med Goričani in ostalimi Primorci ni v tem, da imamo eni ali drugi premalo primorskosti v srcih, ampak v tem da smo se Goričani odločili, da padec meje sprejmemo skupaj s Slovenci na Goriškem in Tržaškem kot priložnost in ne nevarnost kot jo razumejo ostali Primorci.
Za Goriški forum Boris Nemec
Velika knjiga pregovorov
Med novimi založniškimi uspehi v Sloveniji je tudi Velika knjiga pregovorov, ki jo je izdala Založba jutro. Gre za najobširnejše tovrstno delo doslej v slovenskem jeziku.
V knjigi je zbranih nad 12 tisoč pregovorov, ki so urejeni v 450 vsebinskih sklopov. Izhajajo iz osemdesetih narodov oz. ljudstev na vseh celinah.
Velika knjiga pregovorov -zbral jih je in delo uredil Janez Stupica - je lahko dober priročnik za učitelje, profesorje, učence, dijake, študente, govornike, pisatelje, politike, časnikarje in ljubitelje iz vseh slojev.
Velika knjiga pregovorov stane pri Založbi jutro v Ljubljani 44 evrov.
Okoli 81% Slovencev zaradi širitve schengenskega prostora ne bo povečalo števila potovanj v tujino
V Sloveniji so z velikim zadovoljstvom sprejeli vključitev države vschengenski brezmejni prostor. Poudarjajo, da bo ta vključitev pomembno dejanje za nadaljnje utrjevanje vloge in ugleda Slovenije v EU, pa tudi v širšem mednarodnem okolju. Nov dosežek pa, kot kaže, ne bo občutneje vplival na obseg in število potovanj državljanov v tujino, tudi ne v države članice povezave. To izhaja iz ankete, ki jo je na svoji spletni strani objavil največji slovenski dnevni časnik Delo. Okoli 81% sodelujočih v anketi je potrdilo, da ne bodo povečali števila potovanj, 15% udeleženih pa dopušča takšno možnost. Takšni rezultati ankete so bili pričakovani, saj so bila potovanja Slovencev v tujino tudi doslej mogoča brez večjih formalnosti, v večino držav celo brez vizuma.
Slovenskim zdravnikom za okoli tretjino višje plače
Vlada se je lotila urejanja perečih problemov in razmer v zdravstvu, ki vzbujajo nejevoljo zdravnikov, medicinskih sester in drugega osebja, pa tudi proteste in zaskrbljenost bolnikov zaradi dolgih čakalnih vrst in slabših storitev v ambulantah osnovnega varstva, bolnišnicah in tudi v ljubljanskem Kliničnem centru. Najprej bodo povišali plače zdravnikov, in
MODROSTI SVETA
VELIKA KNJIGA PREGOVOROV
Zbral in uredil Janez Stupica
sicer za okoli tretjino, s čimer soglašajo Ministrstvo za zdravje, Zavod za zdravstveno zavarovanje in tudi Fides, sindikat zdravnikov in zobozdravnikov. Plače so zdaj nizke in nespodbudne, saj zdravnik specialist zasluži približno 1290 evrov na mesec za svoje osnovno delo.
S povišanjem plač želi vlada zdravnike spodbuditi tudi k temu, da bi več in bolje delali, vsako dodatno oz. nadurno delo pa bo posebej plačano. To bo koristno tudi zaradi tega, ker je v Sloveniji občutno pomanjkanje zdravnikov, tisti, ki prihajajo iz nekdanjih socialističnih držav, pa po ugotovitvah vrhunskih slovenskih zdravnikov nimajo zadostnega znanja.
Tudi v Avstriji lažje zaposlovanje delavcev iz Slovenije
Kljub odpravljanju notranjih meja v državah članicah EU v nekaterih med njimi še ni zagotovljeno sproščeno in svobodno zaposlovanje delavcev. Takšno zaposlovanje je doslej najbolj ovirala Avstrija. Vendar pa bo ta država v letu 2008 delno sprostila trg dela. Odpravila bo kvote za približno 50 poklicev v obrtnih in podjetniških dejavnostih in omogočila tudi zaposlovanje nekaterih strokovnjakov z visokošolsko izobrazbo.
Za delavce iz Slovenije so svoje trge dela doslej v celoti odprle	oz.
sprostile Finska,
Grčija, Italija,
Irska,
Nizozemska,
Portugalska,
Španija,
Švedska, Velika Britanija	in
Luksemburg.
18 20. decembra 2007	Primorska	/	Aktualno
NOVI
GLAS
Nova Gorica / Pomembna obletnica
Slovenska ljudska stranka na Goriškem
Schengen
Za nadzor meje bo skrbelo 3092 policistov
V Obrtnem domu v Novi Gorici je v petek, 7. 12. 2007 zvečer, potekala proslava, s katero se je Slovenska ljudska stranka (Mestni odbor SLS Nova Gorica) spomnila na to, da je bila pred sto leti ustanovljena Slovenska ljudska stranka (SLS) za nekdanjo deželo Goriško - Gradiščansko.
Zbrane je najprej pozdravil predsednik Mestnega odbora SLS Nova Gorica g. Rajko Ha-rej. Sledila je predstavitev ustanovitve in delovanja Slovenske ljudske stranke za nekdanjo deželo Goriško - Gradiščansko, ki jo je podal zgodovinar g. Peter Stres.
Do ustanovitve samostojne Slovenske ljudske stranke za deželo Goriško - Gradiščansko je prišlo 25. novembra 1907 na shodu okrog 600 zaupnikov političnega društva Sloga v Gorici. Pobudo za ustanovitev SLS in ime je predlagal krščanski socia-lec dr. Anton Brecelj. Že v začetku zborovanja ob ustanovitvi stranke je bila z navdušenjem sprejeta misel deželnega poslanca, duhovnika Blaža Grče iz Šempasa, ki je dejal: »Današnji zbor je prvi korak k Združeni Sloveniji«. Prvi je z govorom nastopil deželni in državni posla-
nec dr. Anton Gregorčič in predstavil splošno politično stanje v Avstriji. Sledila je razprava o političnih zahtevah zborovanja. Te so bile: ustanovitev slovenske Univerze v Ljubljani ter ustanovitev gimnazije in realke v Gorici v začetku šolskega leta 1908/09 in v njiju slovenske paralelke. Postavili so tudi zahtevo po premestitvi slovenskega moškega učiteljišča iz Kopra v Gorico. Prav tako so zahtevali, da se na Goriškem postavijo ljudske šole za vse slovenske otroke. O teh zahtevah je govoril dr. Josip Fon in udeleženci shoda so jih sprejeli kot Šolski program goriških Slovencev. Razen ustanovitve Univerze so bile vse zahteve v nekaj letih tudi uresničene. Na ustanovitvenem shodu SLS za deželo Goriško - Gradiščansko je o organiziranju in strukturi nove stranke govoril dr. Anton Brecelj. Za temelj delovanja stranke so skupaj postavili vrednote krščanstva in demokracije. Izvolili so dr. Antona Gregorčiča za voditelja SLS na Goriškem. Ob ustanovitvi stranke je bil izrečen poseben predlog, naj se vse slovenske deželne stranke ljudske usmeritve povežejo v vseslovensko ljudsko stranko. To se je čez
nekaj let tudi zgodilo. Pri ustanovitvi SLS za Goriško in v nadaljnjih letih so zelo pazili, da sta bili v vodstvu stranke primerno zastopani obe katoliški struji na Goriškem: krog dr. Gregorčiča in krščanski socialci, ki jih je vodil dr. Anton Brecelj. Če seštejemo delo obeh skupin v SLS za Goriško pred 1. svetovno vojno, dobimo delovanje, ki je doseglo izredne uspehe. Čeprav so imeli goriški Slovenci v Goriškem deželnem zboru samo polovico poslancev, so dosegli izreden politični, kulturni, izobraževalni in gospodarski razvoj. Veliko zaslugo pri tem je imela SLS za Goriško.
V primeru, da ne bi prišlo do 1. svetovne vojne in italijanske zasedbe Goriške, bi pozneje v okviru SLS za Goriško verjetno prevladala krščansko socialna struja. Italijanska zasedba in pozneje fašistično nasilje je povzročilo, da so se vse slovenske politične sile po 1. svetovni vojni močno povezale. SLS je tedaj v Gorici ustanovila časopis Goriško stražo. Dobra politična, kulturna in gospodarska organiziranost katoliškega tabora v SLS pred 1. svetovno vojno na Goriškem je po italijanski zasedbi ob fašističnem raznarodovanju po 1. svetovni vojni pripomogla, da so Slovenci na Goriškem vzdržali vse politične pritiske in kot narod niso izgubili svojega dostojanstva.
V drugem delu proslave je spregovoril predsednik Slovenske ljudske stranke g. Bojan Šrot. To je bil na Goriškem njegov prvi nastop v vlogi predsednika Slovenske ljudske stranke, saj je bil za predsednika stranke izvoljen nedavno na kongresu SLS, ki je potekal 17. novembra v Ljubljani. V nagovoru je poudaril, da ima SLS dolgo in častitljivo tradicijo, iz katere more in mora črpati moč za prihodnost. SLS si je za cilj zadala, da bi v prihodnje postala najmočnejša politična stranka v Sloveniji, za kar se bo potrebno truditi na vseh nivojih, tudi v mestnih in občinskih odborih SLS. Slovenska ljudska stranka želi biti stranka dialoga in ne razdora. Poudaril je, da mora SLS tudi danes biti zaščitnica vrednot in narodne zavesti. Kulturni program sta dopolnila oktet Vrtnica iz Nove Gorice in g. Gianni Rijavec.
Urša Oven
Slovenija bo za varovanje, nadzor in upravljanje schengenske meje namenila 3092 policistov. Na policijskih postajah jih bo delalo 2738, od tega 2546 na zunanji meji s Hrvaško in 192 na notranjih mejah; na policijskih upravah bo delovalo 174 policistov, na generalni policijski upravi pa 115. Poleg tega bo na področju Schenge-na delalo še 65 policistov, in sicer 53 v centru za tujce in 12 v letalski policijski enoti, pojasnjujejo na notranjem ministrstvu.
Kot zagotavljajo na MNZ, se policijski ukrepi za zagotavljanje varnosti v notranjosti države po vstopu v schen-gensko območje ne bodo v ničemer spremenili. Je pa učinkovito varovanje državne meje in izvajanje kakovostne mejne kontrole zelo pomembno za varnostne razmere v notranjosti, ne le v Sloveniji, temveč tudi v celotni Evropski uniji oz. v schengen-skem prostoru. Tudi številčno dopolnjevanje mejnih policijskih enot in njihovo opremljanje se zato ne izvaja na račun kapacitet za zagotavljanje varnosti v notranjosti države, pojasnjujejo na MNZ.
Naloge varovanja schengenske zunanje meje s Hrvaško bodo tako prevzeli policisti, ki sedaj delujejo na mejah z Avstrijo, Italijo in Madžarsko, kjer pa bodo ob odpravi kontrol na notranjih mejah ostali brez dela. Tako bodo ti mejni policisti prerazporejeni na mejo s Hrvaško in v t.i. policijske postaje za izravnalne ukrepe.
Nizozemski sociolog Ruut Veenhoven se že vrsto let ukvarja z vprašanjem, kje so ljudje v povprečju najbolj srečni. S tem vprašanjem se je začel ukvarjati še kot študent daljnega leta 1968. V vseh teh letih je sestavil WorId Database of Happiness; to je podatkovna baza o sreči narodov. Že trideset let namreč zbirajo in obdelujejo posebne podatke, ki prika-zujejo povprečno srečo nekega naroda. Danes so najsrečnejši prebivalci Danske, najmanj srečni pa prebivalci Zimbabvveja. Veenhoven je raziskoval, katera dejstva najbolj ugodno vplivajo na srečo ljudi. Analiziral je kar precej različnih dogodkov v življenju posameznika in ugotavljal, kateri dejavniki so najbolj odločujoči, npr.: življenjski standard.
Človek bi pričakoval, da smo prebivalci krajev, v katerih je večja blaginja, tudi bolj srečni. Ruut Veenhoven pa je dokazal, da je višji življenjski standard samo marginalnega pomena. Z lestvice, ki je objavljena v World Database of Happiness, ugotovimo, da je na drugem mestu Kolumbija, kjer v povprečju prebivalci ne uživajo posebno visokega življenjskega standarda, na osmem me-
Kot pojasnjujejo na MNZ, bodo te organizacijske spremembe na policijskih postajah zaključili do konca leta. To je konec koncev pogojevano tudi z dejanskim vstopom Slovenije v Schengen, to je 21. decembrom, saj bo do takrat potrebno še opravljati mejno kontrolo na mejah z Avstrijo, Italijo in Madžarsko, šele nato pa bodo policiste s teh postaj lahko premestili na njihova nova delovna mesta, je pojasnil vodja sektorja mejne policije v upravi uniformirane policije Danijel Lorbek.
V skladu s tem bo na notranjih mejah ukinjenih osem postaj
mejne policije in še dvanajst skupin za mejno kontrolo na policijskih postajah ob notranji meji. Pet postaj v policijskih upravah Koper, Nova Gorica, Kranj, Maribor in Murska Sobota bo prevzelo naloge policijskih postaj za izravnal-
stu lestvice je Mehika. Svetovna ekonomska velesila, Združene države Amerike, pa je šele na 18. mestu. Za primer postavlja Italijo, v kateri se je povprečni življenjski standard v zadnjih tridesetih letih močno znižal, na svetovni le-
stvici sreče pa se je v zadnjih letih Italija povzpela na 26. mesto. Dalje je analiziral, kako na srečo ljudi vpliva podnebje. Vsi namreč pravijo, da na človekovo dobro počutje zelo blagodejno vplivajo sončni žarki in svetloba. Po tej trditvi naj bi bili Skandinavci izredno depresivni ljudje. Po lestvici v njegovi knjigi pa so vse skandinavske države na vrhu lestvice in to kljub precej ostrim vremen-
ne ukrepe, tem pa se bo pridružila še policijska postaja za izravnalne ukrepe v Ljubljani, ki bo skupaj s specializirano enoto za nadzor državne meje lahko izvajala nadzor na območju celotne Slovenije.
V postajah za izravnalne ukrepe bo po podatkih MNZ skupno 198 policistov, 54 pa v specializirani enoti za nadzor državne meje. Iz notranjih meja bo v te enote razporejenih 161 policistov, na južno mejo pa naj bi bilo premeščenih okoli 340. Natančne številke naj bi bile sicer znane sredi decembra, saj so sedaj po besedah Lorbka še v fazi sklepanja oz. dopolnjevanja pogodb o zaposlitvi s policisti. Nekaj jih morda na spremembe ne bo pristalo, nekaj policistov, ki že izpolnjujejo pogoje za upokojitev, pa bi se lahko do konca leta tudi upokojilo.
Slovenski policisti so se sicer za varovanje zunanje schengenske meje dodatno usposabljali že od leta 1997, usposabljanja pa še vedno potekajo in bodo po zagotovilih pristojnih morala potekati tudi v prihodnje. Usposabljanja so potekala v okviru šestih tvvinning projektov z Avstrijo, Nemčijo, Italijo in Španijo.
Po enotnem programu so policisti inštruktorji nato ta znanja o schengen-skem pravnem redu, schengenskem informacijskem sistemu idr. prenesli na regionalno in lokalno raven. Policisti so morali tudi na tečaj angleškega jezika. Kot je za STA dejal Lorbek, je delo policista na mejnem prehodu zdaj precej bolj zahtevno, kot pa je bilo morda še pred nekaj leti.
Mihael Šuštaršič za STA
skim razmeram.
Na srečo ljudi ne vpliva niti življenjsko okolje. Po trditvah nizozemskega sociologa namreč ljudje, ki živijo na deželi v stiku z naravo in z manj stresa, niso bolj srečni od onih, ki živijo v velemestih. Ravno tako je dokazal, da na srečo ljudi ne vpliva spol, saj so v modernih družbah ženske v povprečju ravno tako srečne kot moški.
Potem je analiziral, kako na srečo vplivajo drugi bolj zasebni dogodki, kot so npr. otroci ali življenjski sopotnik. Predvsem družine, ki ne morejo imeti otrok, so prepričane, da so osebe, ki imajo enega ali več otrok, bolj srečne. Ruut Veenhoven pa je dokazal, da so otroci večkrat vir globokih razočaranj za starše in da večkrat niso ravno vir posebne sreče. Ravno tako so samski prepričani, da so poročeni veliko bolj srečni. Ponovno je nizozemski sociolog dokazal, da tudi prijetna partnerska zveza ne prinaša globoke sreče. Po vsem tem bi človek sklepal, da so najbolj srečni samski brez otrok. Pa bi se spet zmotili, saj je nizozemski znanstvenik dokazal, da so samske osebe precej osamljene in da niti ta kategorija ljudi ni srečna.
Kaj torej prinaša družbeno srečo? Veenhoven je ugotovil, da živijo najbolj srečni ljudje v državah, kjer je izrazita svoboda izbire. Samo oseba, ki lahko svobodno izbira, je lahko srečna.
Mara Petaros
B0ZICN0 V0SCIL0 NAŠEMU ŠPORTU
Slovenskemu športu v Italiji, vsem tekmovalcem, trenerjem in športnim delavcem voščimo lepe božične praznike in veliko uspehov v novem letu. Pa še, pikro, toda dobrohotno, deset želja za prihajajoče leto 2008...
1) da bi se v društvih-članicah, ki vabijo k svojim pobudam vodstvo ZSŠDI, vendarle naučili, da športna krovna organizacija nosi ime Združenje (in ne Zveza...) slovenskih športnih društev v Italiji. Vsaj ko se izražajo v pisni obliki...
2) da bi se italijansko oziroma neslovensko govoreči športniki v naših ekipah sprejeli kot normalni soigralci in ne kot neki Marsovci. "Etnično čiste” postave menda niso nujno razlog za ponos, sploh pa dejstvo, da se našemu okolju v 21. stoletju približa kak tujec, mogoče ni ravno sramotno...
3) da bi se pri osrednjem tržaškem dnevniku končno zavedali, da niso vse slovenske ekipe “i carsolini”. Odbojkarice in košarkarji Bora ter nogometaši Brega npr. niso Kraševci...
4) da bi nogometaši začeli vzgajati svoje trenerje, kot se to dela v glavnini naših košarkarskih in odbojkarskih klubih...
5) da bi na Olimpijskih igrah poleti v Pekingu nastopil kak naš športnik ali športnica...
6) da bi se neka debata, forum, soočenje oziroma izmenjava mnenj o našem športu ob določenih vprašanjih razvila tudi preko odprtih tribun v časopisju...
7) da bi bila konstruktivna kritika v našem športu dovoljena in da bi jo prizadeti poskusili sprejeti pozitivno...
8) da bi naši športniki v pogovorih pred kamero samo še potrdili ogromen napredek, ki smo ga v splošnem zabeležili v zadnjih letih...
9) da bi mediji iz Slovenije kdaj pa kdaj napisali kako vrstico o našem “zamejskem” športu...
10) da bi bilo zmag v letu 2008 več kot porazov... Srečno!
HC
NOVI	GLAVNI	UREDNIK	Andrej	Bratuž	-	ODGOVORNI	UREDNIK	Jurij Paljk
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik dr. Damjan Paulin Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5
GLAS
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.it Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.it Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.it
www.noviglas.it
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 85 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Tmedia, ul. Malta 6 - Gorica, ul. Montecchi 6 - Trst.
Brezplačna tel. št. 800 129452, iz Slovenije in tujine 0039 0481 32879. E-mail advertising@tmedia.it Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo Tjv za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 18. decembra, ob 14. uri.
Dolgoletna raziskava nizozemskega sociologa
V kateri državi živijo najsrečnejši ljudje?
Ruut Veenhoven
NOVI
GLAS
Nižja srednja šola Ivan Trinko končno v svojih prostorih
Praznično ob uradni predaji sedeža
Po dolgoletnem mučnem romanju iz enega predela Gorice v drugega in po bolj ali manj dolgem domovanju v različnih, tudi tesnih in neudobnih šolskih stavbah, posejanih po mestu, je nižja srednja šola, poimenovana 1.1974 po velikem sinu beneške zemlje Ivanu Trinku, vendarle dobila svoj dokončni sedež v ul. Grabizio, kamor se je priselila 1. 2005. Moderna stavba sicer nima zgodovinskega pečata, kot so ga imele ostale, vendar je kar prostorna in nudi vse potrebno za tekoč potek pouka in za izvajanje obšolskih dejavnosti. Svojo odročnost uravnoveša z mirnim okoljem, kar ni postranskega pomena za zbranost pri učenju. Žal nima telovadnice, zato učenci zahajajo v bližnjo, ki je v parku Basaglia.
V jeseni 2006 je Brancatijeva uprava uradno dodelila to poslopje slovenski šoli, letošnjo pomlad so na pročelje namestili uradni dvojezični napis, pred kratkim pa je svoje mesto pri vhodu dobil tudi doprsni kip Ivana Trinka, delo ljubljanskega kiparja Boža Pengova, ki je vestno spremljal dosedanje popotovanje šole. Načrt podstavka je izdelal profesor Arturo Bresciani,
udejanjila pa ga je občina.
V soboto, 15. decembra, v dopoldanskih urah, so z lepo slovesnostjo, na katero so se že nekaj časa pripravljali učno in neučno osebje ter seveda dijaki, obeležili uradno predajo sedeža. Mrzel veter, ki je naznanjal prihod zime, je
Mateje in Davida prelil v kratko-metražni film Skozi čas, na katerega je prof. Aleksander Kodrič, ob glasbi in govorjeni besedi prof. Lučane Budal, vtisnil utrinke iz zgodovine nižje srednje šole in prebliske iz učnih ur, pa tudi raznolikih obšolskih dejavnosti, ki
Foto Bumbaca
Foto Bumbaca
prestregel veličastno melodiozne note Ode radosti, ki jo je pod vodstvom profesorja Stefana Joba uglašeno zapel šolski zbor. Slovesna prireditev se je nato nadaljevala v prostorni »veliki učilnici« z instrumentalnim intermezzom, ki se je po dvojezični napovedi
so dijakom prinesle kup zadoščenja in lepa priznanja. Ravnateljica šole Elisabetta Kovic je v svojem kratkem nagovoru poudarila velik pomen in nalogo, ki jo ima manjšinsko šolstvo v tako pisanem mozaičnem okolju, kot ga beležimo pri nas. Šola Trinko je
skozi čas rasla in bila v središču dogajanja za slovensko skupnost, zato je prav, da je dobila tudi dokončno zunanjo podobo in ustrezne prostore, v katerih bo nemoteno nadaljevala svoje plemenito poslanstvo pri vzgoji in izobraževanju mladega rodu. Pri tem bo posredovala tudi vrednote, brez katerih ni omikanega srca, in utrjevala sposobnost razsojanja mladih, v njih krepila odgovornost in jih tako obvarovala pred kakršnokoli manipulacijo okolja. Zahvalila se je prejšnji in sedanji občinski upravi, ker je izpolnila obljube, pa tudi slovenski goriški politični in gospodarski stvarnosti, ki je podpirala in zagovarjala potrebe šole, in sploh vsem dobrotnikom. Ob koncu je še nagla-
sila, "da šola kot 'hiša, ki hrani zakladnico znanja' odpira svoja vrata vsem. Vanjo vsi vstopajmo ponosni in vedoželjni"! Tudi goriški župan Ettore Romoli je podčrtal pomen vzgoje in posvaril pred globalizacijo, ki vse izenačuje. Pri čestitkah pa je pošteno povedal, da je za dokončni sedež šole zaslužna prejšnja občinska uprava. G. nadškof Dino De Antoni je z zgodbico o upornem vijaku posvaril dijake, naj bodo kot trdni vijaki vsak na svojem mestu, vsak je namreč pomemben delček skupnosti. Skupna molitev in nadškofov blagoslov sta se razlila po prostoru in prosila Božje pomoči za nadaljnje delo. Pred koncem je pred mikrofon stopila še prof. Andreja Duhovnik, ki je v imenu zavoda Republike Slovenije za šolstvo in Ministrstva za šolstvo izrekla čestitke
ter z darom, grafiko solkanskega umetnika Vladimirja Makuca, ponazarjajočo ptico, zaželela šoli novega poleta v svetlo prihodnost. Prireditev, prežeta s pristnimi čustvi in svežino mladih glasov, se je sklenila s pesmijo in s svetim priporočilom Ivana Trinka: Človek, ki zameta svojo narodnost in svoj jezik nima lastne osebnosti, nima značaja ne časti ter dela krivico naravi. Sveta dolžnost je skrbeti, da si ohranimo svojo narodnost in svoj jezik.
Med številno publiko staršev, nekdanjih šolnikov in sploh prijateljev šole so bili vidni predstavniki iz političnega (Mara Černič, Damijan Ter-pin, Marko Marinčič, Silvester Primožič, Marilka Koršič..) kulturnega (Janez Povše, Igor Komel, Nataša Paulin...), družbenega (Ivo Cotič..) in športnega življenja (Edi Kufersin...).
Udeleženci svečanosti so prejeli brošuro, naslovljeno Za našo prihodnost, v kateri so prispevki ravnateljice Kovic in nekdanjih profesorjev Al da Rupla in Emila Devetaka, ki je bil več let tudi po-dravnatelj šole. V publikaciji, ki jo je izdala šola, podprla pa Sindikat slovenske šole tajništvo Gorica in tiskarna Grafica Goriziana Gorica, so zabeleženi vsi ravnatelji od januarja 1946 dalje in selitve šole, na kateri se je v 60 letih šolalo 6000 dijakov!
Iva Koršič
Na novogoriškem in goriškem županstvu
Jaslice iz čezmejne delavnice
Z e drugo leto se pletejo radoživi prijateljski in ustvarjalni stiki med osnovnimi šolami O. Župančič iz Gorice, F. Erjavec iz Štandreža in Milojke Štrukelj iz Nove Gorice. Te vezi so sedaj toliko bolj pomembne in občutene. Šolarji iz Gorice so letos zvabili vrstnike iz Nove Gorice na natečaj Jaslice v šolah Furlanije Julijske krajine, ki ga je tretje leto razpisala zveza združenj Pro Loco iz FJK v sodelovanju s furlanskim filološkim društvom in pod pokroviteljstvom FJK s prispevkom Čedajske banke. Na njem so se sami vsakič prav dobro uvrstili in odnesli lepa priznanja in spodbujajoče nagrade. Skupne jaslice so se začele iz brezoblične gmote ilovice izoblikovati že v drugi polovici oktobra, ko so se četrtošolci in petošolci prvič srečali z mag. Silvo Karim, profesorico likovne
atrij novogoriške in goriške občine, zato so doživele dve odprtji. Postavitev jaslic so najprej praznično zabeležili v Novi Gorici, v torek, 11. decembra. 80 učencev je ob spremljavi učiteljic Barbare Peršič in Marije Jarc s pesmimi in recitacijami spregovorilo o prijateljstvu, ki ne pozna nikakršnih pregrad, saj se nesebično preliva iz srca v srce. O tej plemeniti vrednoti sta spregovorili še ravnateljici, Tatjana Krepše (OŠ M. Štrukelj), ki je zaželela, da bi ostali še naprej prijatelji in sopotniki, še posebno sedaj, ko meje ne bo več med nami, in Miroslava Brai-ni (ravnateljstvo Gorica), ki je naglasila, kako pomembno in odgovorno delo imajo šolniki pri spodbujanju prijateljskih čustev v otrocih. Malim umetnikom je čestitala tudi goriška občinska odbornica za šolstvo Silvana Romano.
QUANTO POSSA IL BRACCIO VINCOLI DEL CIVILTA' GENERAZ DELUITALIA
-IT
Učitelj Silvan Bevčar in župan Ettore Romoli (foto DP)
pedagogike, ki je spremljala njihovo delo. Goriškim učencem je tehniko žgane gline sicer že pomagal odkriti učitelj in likovnik Silvan Bevčar. Čezmejno delavnico je podprl Odbor staršev OŠ ravnateljstva Gorica, ul. Brolo, z denarnim prispevkom Urada Vlade R. Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, kot je zapisano tudi v zgibanki, ki prinaša fotografije teh ustvarjalnih delovnih izsekov. Raznolike figurice jaslic v bleščečih pastelnih barvah so dobile dva vidna razstavna prostora:
Novogoriški župan Mirko Brulc se je pridružil ob koncu, ker je bil zadržan drugje, in si pozorno ogledal jaslice.
Poleg njih stoji tudi leseno drevesce, ki ga žlahtnijo drobne misli v več jezikih o čudovitem zakladu, prijateljstvu. In prav ob te srčne okraske, ki so v Gorici na dveh lesenih dreveščkih, se je obregnil goriški župan Ettore Romoli, v soboto, 15. decembra, ker je menil, da so slovenski stavki previdni in da jih je preveč, zato jih je dal odstraniti. Po protestih ravnateljice
Braini, učiteljev in slovenskih političnih predstavnikov je skušal popraviti nestrpno gesto, a na lepo otroško dejanje prijateljstva je kanila velika grenka kaplja pelina, ki se je ne da kar tako odstraniti. Zdi se, da kljub neštetim besedam o padanju meje, o strpnosti in še o čem, bo moralo steči še veliko vode po naši Soči, preden se bodo, če se sploh bodo, razblinili predsodki do nas Slovencev. Zaradi zgražanja vrednega županovega izpada nestrpnosti je nad drugim delom odprtja jaslic iz čezmejne delavnice v preddverju goriškega županstva, v ponedeljek, 17. decembra, lebdela temna senca. Otroci vseh treh šol so sicer lepo zapeli pesmi, tudi Sveto noč v trojezični inačici (slov., ital., furlan.), ter izpovedali svetle misli o prijateljstvu, tudi s stihi Toneta Pavčka. Odbornica Romano se je zahvalila vsem oblikovalcem čezmejne pobude in dejala, da bi se v prihodnje lahko sodelovanje razširilo tudi na koprske ali celo avstrijske šole...Ravnateljica Braini je izrekla zahvalo vsem sotrud-nikom, tudi Odboru staršev, v imenu katerega je hvaležne besede in voščila izrekla predsednica Marjeta Kranner. Ravnateljica OŠ M. Štrukelj, Krepše, je ponovila želje, izrečene na odprtju v Novi Gorici, in poudarila, naj spoštovanje do drugega in pravo prijateljstvo popeljeta otroke do sreče, saj oni niso še obremenjeni s tistimi zaporami, ki jih, žal, še zmeraj imajo odrasli.
Učenci so povabili na ogled jaslic v Novi Gorici, ki bodo razstavljene samo do Božiča, medtem ko bodo v Gorici do konca praznikov.
Čisto ob koncu je kratko slavje posnela televizijska postaja iz Celovca.
Odbornika Romanova in Ceretta sta otrokom razdelila vrečico čokoladnih sladkarij. Morda bodo le-te pregnale iz ust trpek priokus...
K
SUOl FICLIORMAI AFFIDATE
alla storia. esempio di
L'ANIMO ED fESA DEI DELLA
V Štandrežu
Praznik miru in prijateljstva
Standreška cerkev je bila na letošnjo tretjo adventno nedeljo pretesna, da bi sprejela vse, ki so se udeležili že tradicionalnega praznika miru in prijateljstva. Pobudnik in organizator te predbožične prire-
ma zaželel vsem domačinom in drugim blagoslovljene božične praznike in sreče polno novo leto.
Na trgu pred cerkvijo so bile na razpolago lepe voščilnice, ki so jih izdelali otroci iz Štandreža in Vrtojbe. Štandreške žene in dekleta so pripravile božične motive v obliki ikeban in pri-
padcu schengenske meje, bodo na mejnem prehodu Štandrež-Vrtojba odkrili spominsko obeležje tega pomembnega dogodka. Spomenik so izdelali mladi umetniki iz Spilimberga in Ljubljane v kiparski koloniji v Štandrežu.
Ob izteku leta bo rajonski svet organiziral dobrodelno bakla-do, ki bo v nedeljo, 30. decembra. Baklada bo letos imela posebno vsebino, saj se bodo udeleženci, ki bodo pot začeli v Štandrežu in Vrtojbi, srečali na
ditve je rajonski svet ob sodelovanju vrtca, osnovne šole, župnije in društev. Večji del programa so prispevali učenci štandreške osnovne šole Fran Erjavec, ki so s petjem in z recitacijami zaželeli vsem veliko miru in blagoslova ob bližnjih božičnih praznikih. Šolski pevski zbor je pripravila in vodila Martina Hlede. Najprej so se pred oltar štandreške cerkve postavili otroci štandreškega vrtca in se lepo predstavili s prijetnim sporedom božičnih motivov. Tudi šolski otroci iz Vrtojbe so sodelovali na prireditvi. Štandreški mešani pevski zbor je pod vodstvom Tiziane Zavadlav ubrano zaključil spored z božičnimi melodijami. Zbrana tišina je zavladala v cerkvi, ko je zbor zapel priljubljeno in skoraj obvezno Sveto noč, ki je vse prisotne navdala s skrivnostjo in pričakovanjem blažene noči. Predsednik rajonskega sveta Marjan Breščak je uvodo-
ložnostnih izdelkov. Skavti pa so ponujali praznično pecivo. Izkupiček so namenili v dobrodelne namene.
V četrtek, 20. decembra, ob
nekdanjem mejnem prehodu Štandrež - Vrtojba. Pohodnike iz Štandreža bo spremljal goriški nadškof, tiste iz Vrtojbe pa koprski.
Sprejem v goriški vladni palači
V petek, 14. decembra, je goriški prefekt dr. Roberto De Lorenzo z gospo priredil sprejem za izmenjavo voščil ob bližnjih božičnih in novoletnih praznikih. Sprejema se je udeležilo lepo število predstavnikovjavnega življenja, zlasti izvoljenih predstavnikov, kulturnikov in drugih gostov. Med njimi so bili goriški nadškof msgr. Dino De Antoni, župan Ettore Romoli, generalni konzul Republike Slovenije Jože Šušmelj in nekdanji slovenski ambasador v Vatikanu Karel Bonutti.
V začetku je bil na sporedu kratek koncert, ki ga je izvedla godalna skupina učencev violinske šole Grandi, ki je podala vrsto klasičnih in božičnih skladb. Vladni predstavnik je nato spregovoril in se najprej spomnil umrlih na delu v Turinu. Prefekt je nato skupaj z voščili nanizal nekaj misli o stvarnosti goriškega območja.
Nato je še nastopila vokalna skupina Akord in zapela v spomin na dr. Mirka Špacapana. Izvedla je božično skladbo Mirka Špacapana in še italijansko pesem skladatelja De Marzia.
m&r
ne šM&tvs*
4ug&3t*y’ s
&
3£!S:Č
SE9B
^IggHn ra'
Igl
ksg*
Ige;
lifeS.
'i:
frSšl
S® *"
Ai *
c«
im
- ; ! ■: , ' * . X1
mm
■f> 4 ■ tv\ '
' \\ 1; ;	.	i	®®kiawfšwi	v	-	'	iirtfil
,v , i
r v v* ■ -' i
ur*,	;■	<
pfef : ■ / ' :-f'
■j/
ZADRUZNA KRAŠKA
l/	w
^	x
wwwSkb.it
ADRUZNA BANKA A »OBERDOB in SOVODNJE
«7^ www.bccdosAt
Vam želita x	*	'5	*	*
X ±
srečen Bbžič in uspešno novo leto *
že 100
ustvarjata:	zaupanje,	ola
osnovne	in inovacijske
blaginjo	številnim	obča
načrte civilne družbe, v kateri poslujeta.
v različnosti je naša moč