Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, sobota 22. februarja 1936
Štev. 44. Leto X. (XV!!.)
MARIBORSKI
Gena 1 Din
VECERNIK
HMm e in uprav«: Maribor, Gosposka ul. It / laloton uredniMva 2440, nprsvs Hflf Utaja rsros nedelja la prašnikov vsak dan ob 14. «ri / Velja mesetno |-t«Jsbisii * upravi «N po poM 10 Up, dostavljen na dom 1* Mn / Oglasi po ceniku / Oglase sprejeme tudi oglasni oddelek „Jutra“ v Ljubljeni r Postni čekovni račun SL 11.409
99
JUTRA
99
jteše 4kdaUsce
V	banovinskem svetu je stavjj te toii veleposestnik Jan predlog, naj bi se od zneska Din 330.000, ki se v banovinskem proračunu predvideva kot dotacija za Narodno gledališče v Mariboru, delni znesek Djta 110.000 votira za govedorejo, nadalnji znesek Din 50.000 pa za Planšarstvo. Predlog je zbudil v obmejnih nacionalnih in kulturnih krogih u-®evno razburjenje. Nikdo bi se ne protl-vil žrtvam, ako gre za pospeševanje kme %tva, ki predstavlja osnovo vsemu našemu narodnemu življenju. Nikjer pa ni zapisano, da bi se s temi potrebami istočasno vezali tako pomembni nacionalni in ‘ulturni interesi našega obmejnega sektorja in da bi se takšna vprašanja reševala na škodo velevažne kulturne usta. apve kakor je Narodno gledališče v Ma-riboru.
Mariborskega Narodnega gledališča ni jPogoče staviti glede njega važnosti v ,s‘o vrsto s pomenom, ki ga imajo gledališča v gledališki kulturni tvornosti v drugih mestih naše države. Poleg kulturnih nalog mu namreč pripada eminentno Nacionalno kulturno poslanstvo. Položaj 16 danes takšen, da bi kakršnokoli okrevanje našega mariborskega Narodnega gledališča pomenilo usoden udarec v vse obmejno nacionalno in kulturno živ-'ieuje. In uresničenje predloga kakor je britji pa bi resno ogrožal eksistenčno Možnost našega Narodnega gledališča v mariboru, ki se je z globoko ljubeznijo, djnbicijo in dobro voljo vseh sodelujočih činiteljev v nacionalno kulturni in umet-Njški bilanci navzlic teži dobe, v kateri ž'vimo, tako ugodno zasidralo.
Mar ne zveni znesek 330.000 dinarjev totno kakor miloščina? In ali naj sedaj Pride nekdo, ki naj osporava pravico na-nacionalno življenjsko pomembne in rediščne mariborske kulturne ustanove do te miloščine? Ne gre opozarjati, da dobivajo druga gledališča v naši državi etno uprav velike državne podpore in da je ljubljansko gledališče še I. 1926-27 d°bilo 6,500.000 dinarjev državne sub-pPcije. Izlivi zavisti ne bi ničesar dokazovali. Maribor pa je dobival ves čas le cznatne zneske, dasi ravno predstavlja dsponirani nacionalno kulturni mejnik P naši severni meji. In miloščina 300.000 marjev je zalegla ravno toliko, da se je arodno gledališče v Mariboru spričo gospodarskih sposobnosti zaslužnega u-ravnika dr. Brenčiča lahko vzdržalo in J?, je na tukajšnjem odru lahko z ljubez--v*io, neprimerno požrtvovalnostjo, ko je sak igralec večer za večerom zaposlen .a odru v velikem naporu brez odmora J),.Počitka, vršilo pomembno nacionalno p'turno in umetniško poslanstvo 40 stal 1 bi 60 pomožnih moči, kateri stalež edstavija minimum igralskega kadra, ki 2a obstoj in razvoj gledališča nujno ‘^en. Dejanski izdatki za vso to o-PJe pa bi kje drugod znašali nedvomno Vemfj več. Pri tukajšnjem gledališču ie no**- varčnosti, ljubezni in požrtvoval->• In ti činitelji so, ki ustvarjajo čuda. Dr caSu- ko bi bii nad vse upravičen UiJ . za zvišanje subvencije naši ob-^ *ni umetniško kulturni postojanki, se prožil predlog za znižanje. Naziranje P3jiie nacionalne javnosti pa je, da je niin, j 0 gledališče s svojim dospda-Zvij- c\eb>vanjem zaslužilo, da se mu z ra ‘«njem postavke v banovinskem pro-nan.,nu zavse možnost) razvoja in int'- c-ovanja. Edino to je v življenjskem tor reS* vsega našega naroda ob meji naše nacionalne kulture in nacional-prestiža.	_ec.
Dr. Milan Hodža v Beogradu
Prisrčen sprejem - Prve konference - Množice pozdravljajo
BEOGRAD, 22. februarja. Danes ob 9. uri dopojdne je prispel v Beograd češkoslovaški ministrski predsednik in zunanji minister dr. Milan Hodža. Beograd je pripravil odličnemu gostu bratske itr zavezniške republike prisrčen sprejem. Na okrašenem kolodvoru so ga pričakovali člani vlade z ministrskim predsednikom dr. Stojadinovičem, najvišji uradniki zunanjega ministrstva ter številni predstavniki skupščine in senata ter poslaniki držav Male antante. Večtisočglava množica je priredila odličnemu gostu pred kolodvorom prisrčne in tople ovacije. V. spremstvu ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča se je dr. Hodža odpeljal v hotel »Srpski kralj«. Dopoldne je bil prvi razgovor obeh državnikov v kabinetu ministrskega predsednika Stojadinoviča. Dr. Hodža ostane v Beogradu še dva dni in se bo nato podal v Bačke Petrovče in druge slovaške naselbine, ki jih je pred vojno zastopal v budlmpeštanski zbornici.
Polkovnik Velčev in polkovnik Tančev obsojena na smrt
t4 OPROŠČENCEV. — SENZACIJA V BOLGARIJI.
SOFIJA, 22. februarja. Danes ob 8.30 se je razglasila z nervozno napetostjo pričakovana sodba vojaškega sodišča v znanem veleizdajniškem procesu proti polkovniku Damijamu Velčevu in tovarišem. Proces je uprizorila prejšnja Toševa vlada, ki je trdila, da je Velčev, eden od vojaških ideologov skupine »Zveno«, deloval proti državi in proti vladarju. Polkovnik Velčev in polkovnik Tančev sta bila obsojena na smrt, polkovnika Kiliadžev in Nedeljkov na 20 let ječe, 7 kapetanov je bilo obsojenih na 8 let ječe, letalski major Lazarof na 1 leto pogojno, dočim je bilo 14 ostalih soobtoženih častnikov oproščenih. Med oproščenci je tudi svoječasni sofijski policijski direktor general Zajnov in svoječasni minister Todorov. Vest o smrtni obsodbi je zbudila po vsej Bolgariji ogromno senzacijo, ker se je spričo trenutnega političnega stanja pričakovala oprostilna razsodba za vse obtožence.
Pogromi in poulične bitke v Španiji
MNOŽICE IZPUŠČAJO JETNIKE IZ KAZNILNIC. — »VSE, KAR JE KLERIKALNEGA, MORA UMRETI«. — DUHOVNIKI, REDOVNIKI, REDOVNICE, DESNIČARJI BEŽIJO TRUMOMA PREKO MEJE.
PARIZ, 22. februarja. »Havas« poroča: V Španiji teče kri, gorijo cerkve in samostani. V vseh večjih mestih so izbruhnili včeraj veliki krvavi nemiri. Levičarji napadajo cerkve in samostane, razbijajo uredništva listov katoliške ljudske stranke. V Toledu in Oviedu so množice demonstrantov navalile na jetnišnice in izpustile na svobodo politične in navadne zločince. Ekstremni levičarji so napovedali katoliškim desničarjem krvavi boj pod geslom, da mora vse, kar je klerikalnega, umreti ali pa izginiti iz Španije. Policija je brez moči in je bilo v mnogih mestih proglašeno obsedno stanje.
Krvava razračunavanja so nastala včeraj med levičarji in desničarji v Sant Nicolasu, kjer so ekstremisti zažgali samostan. V boju s policijo je bilo na obeh straneh več mrtvih. O krvavih spopadih med policijo in demonstranti poročajo iz Barcelone, kjer je bilo ubitih več oseb. V La Columbi so razjarjeni ekstremisti zažgali tri cerkve. V Alicante so se demonstrantom pridružili tudi dijaki. Policija je rabila orožje in sta bila dva dijaka ubita. Več ubitih oseb je bilo tudi v Murblji, kjer so revolucljonarji zažgali samostan. Hudi izgredi so nastali v Valenciji, kjer je v spopadu s policijo obležalo na tleh mnogo mrtvih in ranjenih. Množica razdraženih ekstremistov je v Munzi naskočila glavne sedeže desničarjev, vdrla v lokale in razbila vse pohištvo ter ga pometala na cesto. Do krvavih izgredov je prišlo tudi v Malagi, kjer policija ni bila kos premoči demonstrantov. Proti večeru se je v Alicante razvila prava bitka med ekstremisti in policijo. Na bojišču je obležalo mnogo mrtvih in ranjenih. V Madridu pa so demonstranti na mnogih krajih napadli policijo s kamenjem in streljali po ulicah. O podobnih krvavih napadih poročajo tudi iz Sevile, Huelvije, Ferole, Corune, Granade in iz vseh ostalih večjih krajev.
V	Cordobi so levičarji vdrli v samostan in razgnali vse redovnice.
Zaradi naraščajočih izgredov in groženj ekstremnih levičarjev so pričeli bežati iz Španije duhovniki, redovniki, redovnice, vidnejši pripadniki desničarjev, policijski šefi in mnogi drugi eksponenti propadlega režima.
V Abesiniii dežuje
TEŽAVE ZA TANKE. — KOMUNIKE ŠT. 132. — 1500 ERI-TREJCEV K ABESINCEM.
RIM, 22. februarja. Maršal Badoglio je brzojavil komunike št. 132, ki se glasi: Prvi vojni zbor je osvojil neprijateljski položaj Aderak južno od Buie. Avijaclia je aktivna. Na somalijski fronti je situacija nespremenjena. Aderak je 25 km oddaljen v zračni črti od Amba Alagi.
RIM, 22. februarja. »Havas« poroča: Oddelki rasa Makonena in rasa Burua se nahajajo na nekem terenu, ki zelo otežkočuje prodiranje italijanskih oddelkov in kjer ie uporaba taukov Izključena.
DESSIH, 22. februarja. Ras Mulugeta je izjavil novinarjem, da, so izgube v času od 12, do 18. t, m. znašale 137 mrtvih Abesjncev in 268 ranjencev ter da so sovražnikove izgube mnogo večje. V noči na 16. februar je prešlo na abesinsko stran 1500 Eritrejcev z vsem orožjem it* munlcijo.
OVACIJE VOJSKI IN MIN. ŽIVKOVICU
V	FINANČNEM ODBORU.
Včeraj se je nadaljevala seja finančnega odbora Narodne skupščine in je bila na dnevnem redu obravnava proračuna ministrstva za vojsko in mornarico. Navzoč je bil tudi minister vojske in mornarice general Peter Živkovič ter generala Peter Markovič ter Nenadič. Po otvoritvi seje se je dvignil poslanec Ka-balin ter v imenu opozicije podal izjavo, 4a bo opozicija proračun za našo hrabro vojsko sprejela brez debate. Lep govor je imel ob tej priliki tudi narodni poslanec Ivan Mohorič. Viharno pozdravljen je povzel ob tej priliki besedo general Peter Živkovič, minister vojske in mornarice, ki je podal o proračunu za vojsko in mornarico obširen ter tehtno utemeljen ekspoze. Njegov govor so vsi na-vzočni sprejel] z novimi ovacijami naši hrabri vojski ter se je proračun ministrstva vojske in mornarice sprejel soglasno. General Živkovič je nato, živahno aklamiran, odšel. Sledila je obravnava proračuna prosvetnega ministrstva. Obširno se je bavil s prosvetno personalno politiko opozicijski poslanec dr. jPint*>-rovič.
OKOLI BANOVINSKEGA SVETA.
Včeraj se je seja banovinskega sveta nadaljevala in se je ob 19.40 zaključila. Na dnevnem redu je bilo nadaljevanje debate o proračunu oddelka za socialno politiko in narodno zdravje. Odvetnik dr. Ravnik iz Maribora je govoril o socialnih in zdravstvenih razmerah v Mariboru ter se zavzemal za povečanje mariborske splošne bolnišnice. Na popoldanski seji je bila podrobna razprava o proračunu banovinskih dohodkov, ki izkazujejo 97.3 milijonov dinarjev. Danes dopoldne se je seja nadaljevala.
NARODNI SELJAČKI KLUB.
Na svoji prvi predvčerajšnji seji se je narodni seljački klub konstituiral sledeče: predsednik je narodni poslanec To-dor Todorovič, kmet iz Velikega Izvora, poslanec za zaječarski srez. Podpredsednika sta: Luka Koštrenčič, narodni poslanec za^krčki srez v hrvatskem Primorju, jn Živko Danilovič, narodni poslanec za prijedorskl srez. Tajnik je Djordje Jevtič, narodni poslanec kačerskega sreza (Rudnik).
BELI - ZELENI.
Nejevolja krščanskega delavstva radi ustanovitve »zelene« Zveze združenih delavcev, ki uživajo pri oficielnem klerikalnem vodstvu zaupanje, prehaja sedaj že v široke plasti »belih«, to je Jugo-goslanske strokovne zveze, ki pa ni pri oficielnih klerikalnih krogih nič kaj dobro zapisana. To dokazuje nedavni sestanek »belih« v Kamniku, kjer so delegati sprejeli borbo proti Jugoslovanski strokovni zvezi kot borbo proti sebi. •
glava jih boli.
Iz včerajšnje »Delavske politike« povzemamo: »Vsj pričakovani gospodarski in politični uspehi te kombinacije so pa izostali. Zato klerikalne voditelje že danes boli glava, da so nasedli...!«
»Klerikalcem delajo monopolizacija šolskih knjig, učne knjige po novem načrtu velike skrbi; kako bodo pa to preprečili,
o	tem pa bomo itak še čitali.«
Deset duhovnikov, 7 komunistov in 45 klerikalnih eksponentov je aretirala v Porenju in VVestfaiiji nemška tajna policija radi veleizdajniškili podvigov.
Epidemija gripe ie izbruhnila v Sarajevu
Posebni vlak „Putnika“
8. -12. II.
Vozna cena le ... . Din 240*—
Brez vizuma, brez davčnih potrdil! Prijave do 25. II.
PUTNIK MARIBOR PUTNIK CELJE
Of. jugoslovanski turistični biro — Kom. menjalnica
iik&
Sv. Lenart v Slov. gor. Na pustno nedeljo dne 23. februarja bo v našem Sokolskem domu velika predpustna zabava. Nastopilo bo okoli 50 najrazličnejših mask. Uvodoma bo na odru velik otvoritveni prizor, kjer bodo zastopani najpomembnejši narodi sveta. Vabimo na to prireditev vse tržane lenarške ter bližnje in daljne okoličane. Vsaka dostojna maska nam bo dobrodošla. Pripravljenih je, kakor čujemo, več zanimivih skupin v maskah. Začetek bo ob 8. uri.
Sole o l&lvo
Naše Sokolstvo zavzema napram vsem nacionalnim organizacijam, ki se ne protivijo Sokolstvu in katerih programi niso navzkriž s sokolskimi načeli, prijateljsko stališče. Sokolsko članstvo lahko deluje v takih organizacijah in njihovih odborih.
Sokoli in Sokolice, če so člani takih organizacij, ki niso navzkriž s sokolsko idejo, pa so dolžni, da se kot člani nesokolskih organizacij brezpogojno ravnajo po sokolskih načelih in sokolski disciplini, predpostavljajoč vselej visok ugled in dostojanstvo Sokolstva.
V nesokolskih organizacijah, kjer sokolsko članstvo aktivno sodeluje, je dolžno s svojim delom in ponašanjem vršiti propagando za Sokolstvo, ker ne smemo po nepotrebnem deliti svojih moči, marveč je nujno potrebno, da vse, kar imamo najboljšega v narodu, osredotočimo v Sokolstvu, ki hoče po vrlinah skromnosti, štedljivosti, poštenja, treznosti in delavnosti družiti v sebi, predstavljajoč vrhunec vseh moralnih, materijainih in fizičnih moči jugoslovanskega naroda. Predvsem pa mora sokolsko članstvo povsod in vselej najodločnejše varovati čast in ugled sokolskega imena.
Ker je v sokolskih vrstah mesta za vse stanove in sloje, pomeni Sokolstvo telesno in nravstveno vzgojo ter oplemenitev vsega naroda, njegovo vzgojo do moči, neustrašnosti, plemenitosti in največje odpornosti, in mora torej stremeti za tem, da bo naposled ves narod v sokolskih vrstah.
»Pota in cilji«.
Razmah slovenjgraškega Sokola
Glavni skupščini Sokolskega druitva
Cajnko.
Preds. reviz.. odbora br. M. Ferber je poročal o izvršeni reviziji ter predlagal staremu odboru razrešnico s pohvalo, kar se je soglasno in z odobravanjem sprejelo.
Občni zbor je nato soglasno sklenil, da predlaga Župi sledečo novo upravo: starosta br. dr. V. Železnikar, njegov na mestnik br. Ivan Rojnik, načelnik br. A. Debelak ml., I. podnač. br. Tiršek F.,
II.	podnač. br. Kokolj K., načelnica s. S. Železnikar jeva, 1. podnač. s. M. Veldino-va, II. podnač. s. M. Fričeva, preds. P. O. br. F. Šentjurc, pred. O. O. isti, tajnik br. V. Cilenšek, njegov namestnik br. A. Jenko, blagajnik br. J. Gorečan, njegov namestnik in obenem knjigovodja br. J.
! Kramar, statističar br. V. Cajnko, gospodar br. I. Serajnik, arhivar br. R. Iglar, društveni zdravnik br. dr. M. Pohar, za dram. odsek br. I. Kavs, za lutkovni odsek br. S. Mrovlje, za prireditveni odsek br. K. Rojnik, odborniki bratje: Debelak A. st., M. Grmovšek, dr. F. Hra-šovec, Šume V.; v revizijski odbor: bratje A. Brence, M. Fettich, M. Ferber, F. Kuhar, H. Prelovec, M. Šmid, L. Vau-pot ml.; v razsodišče bratje: dr. F. Hra-šovec, dr. M. Potočnik, dr. J. Šmid, J. Šmid in dr. H. Schreiner.
Po volitvi se je starosta br. dr. V. Železnikar v svojem in v imenu novo imenovanega odbora zahvalil članstvu za zaupanje, pozival na složno delo v prid društva, zlasti na složno delo, ki nas čaka o priliki otvoritve našega Sokolskega doma ter zaključil občni zbor z vzklikom na našega najvišjega Sokola, Ni. Vel. kralja Petra II.
Glavna skupščina Sokolskega društva Slovenjgradec se je vršila dne 8. februarja v Sokolskem domu. Po pozdravu in konstatiranju sklepčnosti je otvoril skupščino br. starosta dr. V. Železnikar, nakar je br. tajnik V. Cilenšek prečital poslanico SSKJ. Za overovatelja zapisnika lanske skupščine sta bila izvoljena brata
I.	Kavs in V. Šume. ki sta zapisnik overovila.
Nato je poda] svoje poročilo br. starosta, ki je omenil zlasti razne nedostatke, ki so v pretečenem letu ovirali smotreno društveno delo, zlasti, kar se tiče telovadbe. V prihodnjem letu mora biti delo intenzivnejše.
Po poročilu br. staroste so podali svoja poročila društveni funkcijonarji. Poročali so: br. V. Cilenšek kot tajnik, br. J. Kramar za odsotnega blagajnika br. J. Gore-Čana, br. A. Debelak ml. kot načelnik, ki je izčrpno poročal o vseh ovirah, ki so se stavile nasproti delu v telovadnici. Obširno poročilo je podal o prosvetnem delu v društvu predsednik P. O. br. F. Šentjurc, ki je poročal nato tudi kot predsednik obrambnega odseka. Za dramski odsek je poročal br. M. Šmid, za lutkovni odsek pa predsednik br. S. Mrovlje. Ja-
ko zanimivo je bilo poročilo gradbenega odseka, ki ga je podal predsednik br. Ivan Rojnik. V 1. 1935. nam je razven par malenkosti, ki pa bodo izvršene takoj pomladi, uspelo dograditi Sokolski dom, ki se bo z najvišjim dovoljenjem imenoval »Sokolski dom kralja Aleksandra I.«. Nesmrtnemu kralju bo v domu postavljen tudi spomenik. Slovesna otvoritev, združena z večjo prireditvijo, se bo vršila meseca junija. Br. predsednik se iskreno zahvaljuje članstvu, pa tudi vsem drugim, ki so pripomogli, da se je vendar enkrat uresničil naš sen: dograjen Sokolski dom. Prosi še nadalje naklonjenosti, ker bremena, ki nas težijo, so še velika. Poziva tudi na složno sodelovanje pri pripravah za otvoritev, ki naj bo vredna našega lepega doma. Posebej se še zahvali br. gospodarju I. Serajniku, ki je ves svoj prosti čas žrtvoval kot gradbeni referent, delu na dograditvi doma. Po poročilu preds. gradb. odseka poda poročilo br. gospodar I. Serajnik, ki z največjo ljubeznijo in požrtvovalnostjo opravlja težaven posel gospodarja. Kot knjigovodja je poročal br. J. Kramar, za prireditveni odsek preds. br. Karel Rojnik, za statist, odsek br. V.
I. S. S. K. MARIBOR IB
Velika olimpijada smeha in veselega razpoloženja na pustni torek
25. II. v Unionu
Začetek ob 20. uri
kov, ki so šli v vsakem oziru odseku na roko. Radi tega se je odbor, da imenovanim bratom oziroma gospodom najiskrenejše zahvalil za njih požrtvovalnost in naklonjenost. Obenem se načelstvo zahvaljuje kom. 32. art. podpolkovn. g. Maksimu Eriču, ki je takoj ob nastopu službe v Mariboru pokazal za odsek toliko zanimanja, da se bo lahko tudi v bodoče razvijal tako, kot doslej.
Sokoli-jezdeci so v osebi kom. 32. art. p. podpukovnika M. Friča dobili velikega podpornika in prijatelja Sokolstva. — Zdravo!
Zbor jezdnega odseka sokolske župe
V	Narodnem domu se je vršil 17. t. m. redni letni sestanek jezdnega odseka sokolske župe Maribor, ki ga je otvoril in vodil načelnik br. Zmago Hren. Po uvodnem pozdravu se je spomnil umrlega brata poročnika Rodiča, nakar je v kratkih obrisih podal pregled delovanja v pre teklem letu. Poročal je, da se je odsek rasvii v težkih okoliščinah in da šteje danes preko 45 jezdecev, od katerih je že 28 dobro izvežbanih. Odsek je v preteklem letu priredil več izletov v obmejne kraje in tam vidno manifestiral za sokolsko idejo. Po načelnikovem poročilu so sledila poročila ostalih funkcijonarjev, ki so se soglasno odobrila. Nato se je po predlagani razrešnici nadzornega odbora izvolilo soglasno sledeče načelstvo: načelnik: br. Zmago Hren. I. podnačelnik br. ing. Josip Gruden. II. podnačelnik br. Ivan Živic, tajnik br. Vladislav Kralj, blagajnik br. Ivan Živic, gospodar br. Valentin Varl, preglednika računov br. Leo Frhatič in br. Ivan Vrisk, odbornik br. Groos Anton.
Pri raznoterostih je povdaril br. načelnik, da se je naš odsek razvil do take višine, je glavna zasluga soustanovitelja odseka brigadnega generala M. Popadiča, bivšega poveljnika 32. art. polka podpolkovnika g. Radovanoviča, nadalje por. br. Kosija »duša« odseka imenovan, por. br. Djokiča, ter ostalih gospodov častni-
Občni zbor Sokolskega društva Limbuš pri Mariboru je bil 9. februarja v novem Sokolskem domu v Limbušu. Navzoč i6 bil župni odposlanec br. Dojčinovič, ves društveni odbor ter nad 100 članov in članic. Starosta br. Turnšek pozdravi odpo* slanca in vse člane in članice, se spominja nesmrtnega vladarja Aleksandra L kateremu je posvečen nov Sokolski dom* vzklika z vsem članstvom častnemu starosti Nj. Vel. kralju Petru II.. — V kratkih besedah oriše trnjevo pot zidave So* kolskega doma, ki se je zgradil s trudom članstva in požrtvovalnostjo celokupnega prebivalstva, saj so redke hiše, ki niso kaj darovale, bodrsi v denarju, lesu> prodcu, pesku in vožnjah. Vsem izreka iskreno zahvalo. Delo še ni končano, treba bode še mnogo požrtvovalnosti, a Sokol ne odneha na začrtani poti. Spomni se umrlega staroste sosednjega Sokola v Studencih, katerega spomin se počasti z vzklikom »Slava mu«. Po poročilu društvenih funkcionarjev se je izvolil sledeči odbor: br. Turnšek Adolf, starosta, br. Godec Anton, podstarosta, br. Zeilhofer Alfonz, načelnik, br. Godec Jožef, podnačelnik, s. Trošt Klotilda, načelnica, s. Kancler Anica, podnačelnica, br. Voroik Jože, tajnik, s. Godec Marija, prosvetanka, br. Babic Karl, blagajnik, br. Robič Jul., nar. obrambni referent, br, Šumenjak Janko, soc. ref., br. Podgornik Filip, statističar in knjižničar, br. Kralj Jožef, gospodar. Ostali odborniki:	bratje	Dugina Viktor,
Ferš Vinko, Jauk Anton, Ajd Josip, Gabršček Andrej, Brnko Jan, Sfiligoj Franc, Bračko Franc, Steinbaher Gustav. Namestniki: Godec Ant ml., Kapaun Avgust. Šavli Anton. Vsi so se izvolili soglasno, s čimer se je manifestirala sloga, ki vlada v mladem in delavnem društvu. Slednjič še je lepe besede izrekel župni odposlanec br. Dojčinovič, nakar je br. starosta zaključil lepo uspeli in uspešni občni zbor-Zdravo!
Anton Ingolič in njegov roman „Lukarji"
(Razgovor z avtprjem.)
Bogve, ali so res vse šole tako tesnobno sive, ali pa zaživijo v meni 'vse stare šolske skrbi o nenapisanih domačih nalogah in preparacijah, kadar prestopim prag kake šole! Ne vem, zakaj se mi je ta tesnoba v ptujski gimnaziji še prav posebno stopnjevala. Ali je bil ta kontrast med jasnim pomladanskim dnem in mlačnimi hodniki, ali pa je bila živa pred Stava mladostno našminkanega Ingoliča t rdečo lasuljo, predstava, ki sem jo no-šil s seboj že od včeraj, ko sem ga po-ždravil za odrom, in ki se nikakor ni mo-£la znajti v tej temačni stavbi.
Ko hodiva skozi Ptuj in mi pripovedujte o šoli, zbiram svoje misli, da ga povprašam o tem in onem.
»Kako si pravzaprav začel prsati?«
Z neko mirno priprosto resnostjo, ki jo le tu pa tam podčrta kaka gesta mi tečne pripovedovati«;
»Moj oče je bil mizar, to veš. In pravzaprav bi bil tudi jaz moral postati mizar. Pa je prišlo drugače. Sicer sem pa še ve dno prepričan, da bi bil kot mizar srečnejši, kakor zdaj kot profesor.«
Zopet se me živo dotakne kontrast med njim in tisto mračno tesnobo v šoli. Toda on pripoveduje naprej.
»... š6 v četrtem razredu sem naredil omaro. Potem pa me je minilo veselje. Šefe v Parizu, ko sem šel nekega dne mimo mizarske delavnice, me je prijelo znova, a med študijem ni bilo časa. Ko pa sem daleč od sveta čakal na službo, sem zopet prijel za delo. To ti pripovedujem zato, ker se je vsa moja pisateljska »kariera« (če tako hočeš) začela v mizarski delavnici«.
Pogled mi pade na njegove roke in ne morem si kaj, da se ne bi nasmehnil.
»Prav res! Še danes se spominjam, kako sem sedel na stružnici in bral Staretovo zgodovino. Poglavje o francoski revoluciji sem prebral bogve kolikokrat in vedno me je obšlo doživetje nečesa velikega m silnega. Ko pa sem v četrti dobil v roke ruske realiste Dostojevskega in Tolstoja, sem oebal. Prepričan sem
bil, da so ti že povedali, kar je bilo vredno povedati. Tedaj sem se vrgel na slikarstvo. Po maturi sem hote) na slikarsko akademijo. Pa nisem šel. Šele, ko sem čakal na službo, sem začel zopet pisati. Tedaj sem prijel tudi za poljsko delo, oral sem, sadil lukec in celo vozil sem se z lukarskim vozom v mesto. (Doma nisem hodil skoro nikoli na polje.)«
Prišla sva do doma. Sedla sva v njegovi delovni sobi.
»'Kaj pa tvoja šola? Kaj bereš najraje?« Skoro v nekaki zadregi mi pravi; »O šoli bi bilo pri meni pravzaprav težko govoriti, ker čitam silno nesistematično. Cital sem precej, sploh vse, kar mi je pri šlo pod roke.«
čebula, ki raste pod njegovim oknom, me spominja na »Lukarje«. Vprašam ga: »Kako si pravzaprav začel pisati »Lukarje«. Od kedaj si se začel zanimati za to snov?«
»Že od mladih let. Vedno so se mi zdeli posebni ljudje. Romantika potovanja me je že od nekdaj silno zaposlovala. Kadar koli so prišli v Polskavo, je mati vedno kupovala pri njih. Včasih se je kateri u-stavil in začel pripovedovati, kc njihove-
ga pripovedovanja sem si ustvaril okoli njih poseben romantičen sijaj.«
»Je to edini motiv tvojih »Lmkarjev«?*
»Druga stvar, ki me je prav tako že v mladosti zanimala je bila agrarna reforma. 14 let sem bil star, ko sem že poslušal najbolj vroče debate o agrarni reformi. Agrarni interesentje so prihajali ^ mojemu očetu ter ob večerih posedaval> na klopi pred hišo in se pogovarjali. Vsf to je v meni živelo podzavestno napr^-In ko sem prišel na sredo lukarije v Dor* navo, sem storil vse, da bi se z življen* jem lukarjev dodobra seznanil. Hodil setu bos med njimi, jim pomagal na polju P°' slušal njihova pripovedovanja in živ«1 med njimi, kakor njihov. Romantično gle danje na lukarijo se je ob pripovedovani11
1 likarjev kmalu umaknilo realnejšem**-Spoznal sem, da je tudi življenje lukarjev zvezano z agrarno reformo. Romantičfl0 lukarsko življenje je postalo okvir, borba za zemljo pa bistveni del romana, k1 sem ga pričel pisati.«
»Toda za to je bilo treba pač tudi n*110'
go študija?«
»In še koliko. Vpraševal sem stare borce doma in v takariji. študiraj s*®1
krasno uspela akademija.
> V soboto 15. febuarja zvečer se je vršila v Sokolskem domu telovadna akademija z naslednjim sporedom: 1. »Igra s Punčkami« (ž. n. d.); 2. D. Lipovščak Vrineš« (m. in ž. n. d.); 3. M. Klime-sova-Machova »Ples konjičkov« (ž. v. d.); 4- »Prosta telovadna ura«; 5. Bilek »Pa-Jttcl«, ritmični groteskni ples (ž. n.); 6. -Preskoki čez konja« (m. obrt. n.); 7. B. .Jernelkova »Nove smeri« (članice); 8. Bludek »Bura« (m. dij. n.); 9. S. Želez-mkarjeva »Gimnastika« (člani in članice); 10. Bradlja (člani); 11. Pichler »La Seronata« (članice). Vse točke so bile vestno naštudirane ter tudi brezhibno izvedene. Videlo se je, da prednjaški zbor ni štedil ne truda ne časa, a da je tudi vsak sodelujoči, od najmlajšega do najstarejšega hotel pokazati, da se je v našem društvu pričelo novo življenje in novo delo. Obisk je bil dober, vendar ne tak, kakor je bil v prejšnjih letih. Pri Prireditvi je sodeloval slovenjgraški orkester pod vodstvom br, V. Šumeja.
Popravek
k članku, ki je izšel dne 18. januarja 1936 v štev. 14 na drugi strani v tretjem stolpcu pod naslovom: »Napad na lendavskega Sokola«.
Ni res, da bi se bila pričela tudi gonja Woti Sokolu, ko so pričeli ustanavljati §POrtni klub, res pa je, da se gonja proti Sokolu ted^j ni pričela. Ni res, da je. to K°njo podžgalo žalostno dejstvo, da uživajo nasprotniki vsega, kar je jugoslovansko, mnogo več moralne in celo ma-jerijalne podpore na merodajnih mestih, kakor pa Sokol, res pa je, da nasprotniki vsega, kar je jugoslovansko, ne uživajo Več moralne in celo materijalne podpore na merodajnih mestih kakor pa Sokol. Ni fes, da bi bili pred približno enim letom 'SU podli elementi pribili na vrata letnega telovadišča sokolsko čepico, napolnjene s človeškim blatom, res pa je, da se še danes ne zna, kdo je nabil na vrata ■etnega telovadišča soklsko čepico s človeškim blatom. Ni res, da so jim po zadnjem razpletu političnih dogodkov začeli Še bolj rasti grebeni, res pa je, da jim 60 zadnjem razpletu političnih dogodkov Šfebenj niso začeli rasti še bolj. Ni res, aa javno grozijo sokolskih! funkcionarjem s premestitvami, res pa ;e, da jim s Premestitvami ne, grozijo. Tudi m res, p se napovedi raznih židovskih proVo katerjev tudi uresničijo, res pa je, da niso Pile v tem smislu izrečene nobene napovedi in da se zato tud. ne morejo uresni-^vati.
Dolnja Lendava, dne IS. febr. 1936.
S. K. Lendava v Dolnji Lendavi
po predsedniku dr. Klar Franju.
, -v popravku pripominjamo, da bo Sodstvo doprineslo, so bo imelo zn to pri-,‘ko pred sodiščem, dokaz resnice trdi-ev. navedenih v članka »Napad na len-avškega Sokola« pod sokolsko rubriko ’etqšnji 14. številki »Večernrka«.
Sokolsko društvo Maribor 11, Pobrežje,
JMredi v torek 25. febr. zvečer v dvo-a,1t br. Renčlja na Pobrežju pustno za-
bavo. Komični nastopi. Konkurenca mask. Prvovrstna godba. Pridite.
Tezenski Sokoli priredimo danes v soboto v fPulkovi gostilni pustno rajanje z nagradami za najlepše maske. Vabljeni vsi prijatelji Sokolstva. Vstopnine ni. — Zdravo!
SfiGtU&G frffaftff
Pričetek FIS tekmovanja
Včeraj so se s smukom za moške in dame pričela FIS tekmovanja. V smuku moških je bilo prijavljenih 79, startalo pa je samo 56. Proga je bila izredno slaba, zelo strma in ledena, snega pa je bilo zelo malo, kar je imelo za posledico številne nesreče.
Rezultati so bili;
1. Rominger (Švica) 4:29.8, 2. Serto-relli (Italija) 4:43.2, 3. Heinz v. Allmen (Švica) 4:43.6, 4. Birger Ruud (Norveška) 4:45, 5. Kneissl (Avstrija) 4:56, 6. in 7. Maitt (Avstrija) in Allais (Francija) 4:59.
Jugoslovenski tekmovalci so se plasirali takole:	18.	Praček	6:12, 30. Čop
8:02.8, 36. Mušič 10:57.1, Stopar je izstopil, ker se je potolkel, Jelen pa ni mogel startati, ker je imel zatečeno nogo. V klasifikaciji moštev zavzema Jugoslavija doslej 7. mesto, ker so vsi drugi, ki so bili še za njo, odstopili. Pri jutrišnjem slalomu bodo nastopili štirje jugoslovenski tekmovalci. Naša ekipa se vrne v nedeljo v Ljubljano. V smuku dam je zasedla prvo mesto Angležinja s 4:45. Sledijo ji: Švicarka Osirnig 4:55, Švicarka Zogg 4:55.8, Italijanka Clara 4:58.6 in Avstrijanka Paumgarten 5:08.6.
Za red na nogometnih igriščih. Z ozirom na pogoste incidente, ki se. na raznih tekmah dogajajo, opozarja u. o. LNP vse klube, da bo vsak igralec, ki bo dal povod za incidente, takoj suspendiran in strogo kaznovan: da bo v bodoče LNP strogo postopal proti klubom, na čijih igriščih bi se incidenti pripetili in da bo za take primere uporabil najstrožje ukrepe po pravilih. Opozarjajo se torej klubi, da z zadostno rediteljsko službo skrbijo za red na igriščih in za nemoten potek iger.
Podsavezno prvenstveno tekmo ISSK Maribor:SK Železničar, ki bo jutri v Ljudskem vrtu, sodi g. Bergant. Tekma ČSK:SK Rapid, ki bi se morala vršiti jutri v Čakovcu, se je sporazumno preložila.
Tekmovanje za prvenstvo MZSP na
18 km bo jatri, v nedeljo na Klopnem vrhu. Tekma je obvezna tudi za vse člane Mariborskega smučarskega kluba, ki priredi istočasno klubsko prvenstvo.
Cilji in načrti uradniškega zadružništva
Zanimive izjave predsednika Zveze g. Miloša ŠSiblerja
Naš ožji rojak z bližnjega Pohorja, pred sednik Zveze nabavijalnih zadrug državnih in samoupravnih uslužbencev, g. Miloš Štibler, je dal te dni beograjskim listom zanimive izjave o dosedajnih uspe hih in nadaljnih ciljih in načrtih uradniških zadrug. Te izjave so tem zanimivejše danes, ko naše uradništvo, zlasti ono nižjih in srednjih kategorij, doživlja težke dneve po izvršenem skrčenju dohodkov pod vidom znižanja cen življenjskim potrebščinam, ki' ga pa dejansko nikjer ne čutimo. Naravno je, da so se državni in samoupravni uslužbenci še tesneje oklenili svojih zadrug, v katerih najdejo vsaj nekoliko olajšave svojega težkega položaja.	~
Iz izjav g. Štiblerja povzemamo, da je število uradniških zadrug od 116 koncem 1. 1930 naraslo na 230 koncem 1. 1935, torej skoro za 100%, število članstva v istem času od 76.000 na 125.000. Med zadrugami je 96 nabavljalnih v vseh važnejših centrih države, 119 kreditnih, 10 stanovanjskih in 5 proizvajalnih.
Kakšne koristi nudijo zadruge članstvu? G, Štibler navaja zanimiv slučaj iz nekega kraja v južni Dalmaciji, odkoder je bilo vodstvo Zveze pozvano, da osnuje nabavljalno zadrugo. Ko so odposlanci Zveze prišli tja, so ugotvili, da so tamo-šnje trgovine prodajale n. pr. mast, ka-koršno je.Zveza franko kraj nudila po 13 Din, po 18 Din. Isto so ugotovili tudi pri kavi, sladkorju in drugih živilih. Ko se je zadruga ustanovila, so cene takoj padle tudi v drugih trgovinah, kar je prišlo v dobro nele članom zadruge, ampak tudi ostalim konsumentom v kraju in okolici. Povrh nabavljalne zadruge večji del svojih poslovnih viškov vračajo zadružnikom v razmerju nabavljenega in plačanega blaga, dočim gre manjši del v rezervne fonde. Tako n. pr. mariborska zadruga vsako leto povrne svojim članom nad en milijon dinarjev.
Kakšne načrte ima vodstvo Zveze za bodočnost ?Naravno je, da hoče poslova-nje zadrug v interesu še večje pocenitve blaga čimbolj izpopolniti. Zato pristopa polagoma, v okviru razpoložljivih sred-
stev, k samoproizvodnji. Doslej ima že dva mlina z dnevno kapaciteto šest vagonov pšenice. G. Štibler je izjavil, da radi čuvanja poslovne tajnosti ne more izdati, kakšne tovarne namerava Zveza ustanoviti, povdaril pa je, da ima vodstvo že točno izdelan delovni načrt za veliki razvoj samoproizvodje. To bo 0-mogočilo, da bodo zadrugarji gotove predmete v doglednem času dobivali še veliko ceneje nego jih dobivajo danes.
Kreditne uradniške zadruge dajejo danes svojim članom posojila pod izredno ugodnimi pogoji, brez raznih p revizijskih in drugih stroškov, ki jih računajo drugi denarni zavodi, po 4 do največ 8% obresti.
Kako uspešno lahko uradniške zadruge poslujejo tudi na polju preskrbe cenenih stanovanj za uradništvo, dokazuje železničarska stanovanjska zadruga v Sarajevu, ki je doslej zgradila že krog 50 stanovanjskih hiš.
Velike važnosti za uradništvo so tudi zadružna prenočevališča in zadružne restavracije in je med uradništvom zlasti tudi v tej smeri mnogo interesa. Tako ima Zveza sama v Beogradu veliko pre-nočevališče z 186 posteljami. So to sobe z eno, dveml in tremi posteljami. Cene za posteljo so — s kopeljo in kurjavo vred — od 13 do 28 Din. Uradniki, ki prihajajo službeno ali po drugih poslih v Beograd, se te prilike zelo močno poslužujejo, ravnotako pa tudi Zvezine uradniške restavracije, kjer dobe za mal denar izvrstno hrano.
Zveza je uvedla še eno novo ugodnost za svoje člane: izredno ceneno življenjsko zavarovanje vseh vrst ter zavarovanje sredstev za šolanje dece, zavarovanje dote ženski deci itd.
Za državnega in samoupravnega usluž benca, zlasti srednjih in nižjih kategorij, ki danes bije hud življenjski boj. je pomoč, ki mu jo na opisani način nudj njegova zadruga, nedvomno ne samo krepek materijalni, ampak predvsem tudi jak moralni oslonec. To bi morali razumeti tudi oni, ki še vedno gledajo na te ustanove s srepim očesom.	V. S.
Mmska bovit?
REDEK PRIMER ŽENSKE VZTRAJNOSTI.
V Plevni je te dni končala vezti preprogo vdova Radmila Popova. Vest bi sicer bila vsakdanja, toda Radmila Popova je stara danes 72 let in je vezla pre progo 50 let. Proproga, vezana iz najfinejše volne, barvane z najtrajriejšimi barvami, meri 54 nrter predstavlja precejšnje premoženje. Ob svoji smrti bo Popova, ki je redek primer ženske vztraj nosti, poklonila dragpceno preprogo narodnemu muzeju v Sofiji,
. ^c, kolikor so mi bili pristopni, pritožbe j deloma tudi sejne zapisnike. Razume fe' da sem se lotil tudi zakona o agrarni ^tornii. Ko sem imel ta material skupaj, vern si zamislil zgodim, deloma po pripo-edovanju lukarjev v glavnem seveda s° Svoji fantaziji. Da se ne bi motil, sem Narisal točen načrt vasi, ki pa v resni Seveda ni, in napisal tudi točen seznam
°seb.«
h kje si se učil zgradbe?« na z doslej še nisem bral takega romati o Okušal sem pisati tako, da bi prišla lT| '^aza cela vas. In čeprav umre v 0?°Jeni romanu mnogo ljudi, sem skušal ^Načitj, da življenje kljub temu teče na-J\ Prvi del. ki sem ga potem skrčil, r(jr ie bil sprva tako obširen kakor celi lgj!an- opisuje borbo za zemljo, torej 1. L '"'192.3. Drugi del se vrši. 8—9 let po-raJe *°rej 1932—33, o času, ko je kmet > nadca cen pri luku že propadel.«
Luai mi pa še povej, kako pišeš!«
zgodb in- zapletov sem si iz-d na kolesu, ko sem se vozil v služ-
bo. Sploh sem tedaj živel samo v »Lu-kovcih«. Drugi del sem pisal sprva silno težko, ker sem se bil že preselil v Ptuj, toda, ko sem šel potem večkrat med lu-karje, sem bil zopet ves v ognju. Prvi del sem pisal, ko sem bil brez posla. Tedaj sem delal kakor, da bi hodil v službo: od 7. do 12. in od 2. do večera.«
»In h koncu: kakšen smoter zasleduješ s svojim pisanjem? Kakšne dolžnosti, misliš, da ima umetnik do dobe in 0-kolja, v katerem živi?«
»Sprva sem pisal le zanimive zgodbe. Toda kmalu sem spoznal, da nima smisla pisati tako, da ljudem pri čitanju samo Čas mine. Knjiga mora po mojem dati malemu človeku moči v njegovi borbi, premožnejše pa naj pouči o življenju Tugih. Umetnost naj ne bo grobo utilitarna, toda napraviti mora čitatelja bolj človeškega ... Sicer pa ne vem. kako hi povedal.«	.
.laz pa sem bil tudi s tem nad vse zadovoljen.
Jaroslav Dolar.
Ptujske občinske zadeve. V četrtek 20. t. 111. se je vršila tretja redna seja
mestnega sveta pod predsedstvom mestnega župana dr. Alojzija Remca. — Pri svojih poročilih je župan med drugim sporočil, da je zadružna elektrarna v Ptuju dogovorno s centralo Falo znižala električni tok za javno razsvetljavo od 1.10 na 1.05 Din za kw uro. S tem znižanjem pridobi mestna občina približno 20.000 Din letno. Nadalje je župan obvestil mestni svet, da se je podaljšal rok za odplačevanje dolga pri mestni hranilnici v Ljubljani na ta način, da se bo odplačeval isti z obrestmi vred namesto dosedanjih 140.000 Din le 100.000 Din letno. — Na predlog upravnega odseka se ustanovi organizacija, kontrole v mestnem gospodarstvu, to pa na ta način, da se določi 5 revizijskih odsekov po dva člana. Kontrola se raztegne na vse panoge mestnega gospodarstva. — Šolski mladini se dovoli brezplačno kopanje v mestnem kopališču. — Cestnim pometačem se prizna 5 dinarjev dnevno za slučaj bolezni, v posebnih slučajih pa se ta podpora tudi zviša na 10 dinarjev. Izvolili so tudi pet članov v krajevni šolski odbor. — Končno je vzel mestni svet poročilo kuratorija Dijaškega doma na znanje. — Po javni seji se je vršila dolgotrajna tajna seja, v kateri so razpravljali o reviziji v poslovanju mestnega urada ter o stanju mestne hranilnice. Glavna točka pa je bila na dnevnem redu službena pragmatika mestnih nastav-ljencev, ki je bila končno sprejeta. Nadalje so razpravljali o raznih personalnih zadevah. Za mestnega inkasanta je imenovan organist cerkvi Sv. Petra in Pavla v Ptuju Franc Petek.
Grozna nesreča se je dogodila v četrtek zvečer pri Sv. Vidu pri Ptuju, ki ,bo zahtevala najbrž svoio žrtev. Katarina
Vidovič, 561etna kuharica v župnišču pri Sv. Vidu, je hotela zakuriti v štedilniku, da pripravi večerjo. Ker pa ni hotelo goreti, je vzela steklenico petroleja in zlila v štedilnik. V hipu je nastala eksplozija in plamen je zajel obleko Vidovičeve, da je bila trenutno vsa v ognju. Kot živa baklja je Vidovičeva z groznim krikom zbežala na ulico, kjer so ji priskočili na pomoč ljudje, ki so pribežali na njen krik, in pogasili ogenj. Vendar je dobila pri tpm že smrtnonevarne opekline in so jo morali nemudoma z avtom spraviti v bolnišnico. Opekline ima po celem telesu in so tako nevarne, da se reva bori s smrtjo.
DR2AVNA RAZREDNA LOTERIJA.
Dne 21. februarja, 5. razreda, 31. kola, so bili izžrebani sledeči dobitki:
Dne 21. februarja 5. razreda 31. kola so bili iež-rebani sledeči dobitki:
Din 60.000.—: 47425
Din 10.000.—: 32406 35116 47980 94141 96513 98779 31309 Din 8.000.—: 4183 6801 14314 15937 27452 67764 70906 87460 88548 93222 93238 97721 Din 6.000.—: 5412 23344 30793 38831 56802 73421	77218	80717	90537	94357
Din 5.000.—: 3560 3684 3851 7963 21191 22650	26223	26993	40473	52588	55115	60642
74273
Din 3.000—: 2197 4368 10005 10881 17889 21122	26433	26910	27041	33828	41913	42433
44976	46473	53401	58473	66573	67939	88540
93980	95421	95937	99395	99609
Din 2.000—: 7977 9205 27847 31817 31879 34170	40454	45450	49857	51795	59332	60278
61661	65819	74391	77953	79791	80144	80771
82913	94328	94569	97857
Bančna poslovalnica BEZJAK, Maribor, Gosposka ulica 25.
ljubezen.
»Ljubim vas, dražestna gospodična, in spremljal vas bom na kraj sveta!«
»In če umrem?«
»Potem vas bom spremljal do grobal«
tkmitoesU'm Miške Mcuite
Ukintev izvoza perutnine v Nemčijo je hud udarec za našega kmeta
Porazen padec cen perutnini - Polna skladišča zaklane perutnine - Eksporterji ne kupujejo nič več in naš kmet nima denarja za sol, petrolej in vžigalice
sploh ne kupuje. Tvrdka Abt je imela še do pred kratkim zaposlenih 80 delavcev, zaradi ukinitve izvoza pa jih je bila pri
Udarec za udarcem pada na našo kmečko gospodarstvo. Štajerskemu in obmejnemu kmetu so bili zadnja leta odvzeti vsi viri, iz katerih je črpal svojo .moč, svoj napredek, štajersko vinogradništvo preživlja najhujšo krizo, živina in prašiči nimajo nobene cene, mlekarstvo ne nosi nič, za sadje in druge pridelke ne dobi naš kmet niti toliko, da bi pokril lastne stroške. Že od nekdaj pa je naš štajerski kmet, naša štajerska gospodinja črpala sredstva skozi vse leto za vsakdanje potrebščine v gospodinjstvu prav iz izkupička za perutnino in jajca. Toda tudi to poslednje je naši kmečki gospodinji odvzeto. Ukinjen je izvoz perutnine v Nemčijo, ki je bila naša najboljša odjemalka. Naši eksporterji ne kupujejo nič več in naš kmet nima denarja za sol. za petrolej, za vžigalice in druge manjše vsakodnevne potrebe. Naša štajerska perutnina nima več nobene cene. Naše štajerske kapune, ki so si utrdili sloves na vseh tujih trgih, ponujajo kmečke gospodinje po 9 dinarjev in še nižje. Naša štajerska kokoš, naši piščanci bodo ostali kmetu, ker jih v tak; množini domači trg ne more konsumirati. Eksporterji kupujejo samo še kapune, dokler ne bodo prenapolnjene hladilnice. Potem pa bodo sploh primorani zapreti svoje obrate.
Kako hud udarec jc ukinitev izvoza perutnine v Nemčijo za mariborskega okoliškega kmeta, nam priča lanski izvoz in izkupiček za perutnino. Renomi-rana mariborska izvozna tvrdka Abt je izvozila lani, ko je bil izvoz že precej okrnjen nad 50 vagonov zaklane in osna-žene perutnine, in sicer 309.329 kg v Nemčijo, 177.-102 kg v Italijo do sankcij in prav tako v Italijo do sankcij še 90.879 kg kokošjega mesa. Ko so bile cene lani naislabše, je tvrdka Abt plačevala ka pune po 13—14 Din, kokoši po 9—11 Din, piščanci pa po 9—12 Din. Danes pa ji kmetje ponujajo kapune po 9 Din in še
morana 60 odpustiti. Njene ogromne hladilnice so polne zaklane perutnine, ki je pakirana v originalnih štajerskih zabojih. Nad sedem vagonov čaka na naročilo in izvoz. Ogromne kletke pa so prazne. Obupane prihajajo na dvorišče uboge kmetice z jerbasi pitanih štajerskih kapunov in kokoši ter jokaje moledujejo pred blagajniškim okencem, kjer so toliko let prejemale gotov denar za perut nino. Lanski izvoz tvrdke Abt same je predstavljal vrednost nad 7 milijonov dinarjev, ki bodo letos, če ne bo odpo-moči, krvavo manjkali našim štajerskim gospodinjam v njihovem gospodinjstvu, manjkali bodo v našem narodnem go spodarstvu.
Omenili smo že, da sta si štajerski ka-pun in kokoš utrdila sloves na vseh tujih trgih. Na nemškem trgu je dobro znano naše blago že po zabojih in nobenemu kupcu ne pride na misel, da bi odpira zaboje. Kontingent v Nemčijo in v Italijo do sankcij je bil velik, dočim je bil v Francijo določen samo na 20.000 kg. Zanimive pa so vsekakor kupčijske izkušnje naših izvoznikov in značilno za franco sko prijateljstvo, da pošiljajo naši izvoz niiki štajersko zaklano perutnino v Švico kjer opremijo Švicarji zaboje z drugimi znaki in jo potem prodajajo v Francijo kot švicarsko blago.
Mariborska kmetijska podružnica ih druge gospodarske ustanove so opozorile merodajne činitelje na ogromno škodo, ki jo bo utrpelo naše kmečko in narodno gospodarstvo, če bo še dolgo zaprt nemški trg za našo perutnino. Posebna resolucija je bila poslana tudi trgovinskemu ministru in Narodni banki. Pričakovati je, da bodo merodajni čini-telji uvideli kvamost ukinitve izvoza naše perutnine in da bodo napeli vse moči. da se našemu izvozu zopet odpro nem-
il iižj e, med tem ko piščancev in kokoši ški trgi.
Komunalna socialno-skrbstvena politika mestne občine mariborske
Postavke v novem mestnem proračunu
Mestna občina mariborska žrtvuje že'mladinski oddelek predvideva skupno
nekaj let sem ogromne zneske za social-
no skrbstvo našega prebivalstva. Razen tega je treba opozoriti na lepe uspehe Pomožne akcije v prejšnjih treh letih. Zneski, ki jih votira mestna občina vsako leto za socialno skrbstvo, se iz leta v leto višajo ter dosegajo glasom letošnjega proračuna znesek 2.908.270 dinarjev, to je za 237.115 dinarjev več kakor lani. Glasom pravkar tiskanega proračuna mestne občine mariborske za leto 1936/37 se predvidevajo naslednji izdatki pod poglavjem socialno skrbstvo: za pisarniške stroške se bo tioorabilo 1200 dinarjev, za ubožni oddelek 1,624.050 dinarjev, in sicer za stalne podpore 477.480, za občasne podpore 50.000, za hiralske stroške 123.000, za mestno oskrbništvo 491.640, za prevozne in pogrebne stroške 10.000, za mestno ljudsko kuhinjo 386.000, za meščansko imovino 27.130, za drva mestnim ubožcem 46.800 in za okrajne predstojnike 12.000 dinarjev. Proračun za
Katastrska služba. Svetnik finančnega j ministrstva Stanko Brunšek je premeščen za upravnika k katastrski upravi v Mariboru.
Razni oglasi na magistratni uradni deski. Mestni vojaški urad opozarja interesente, da so na magistratni uradni deski nabiti razni oglasi mariborske garnizijske uprave za licitacije oddaje v zakup kantin, oddaje pomij, kosti, čiščenja dimnikov, dobave premoga, popravila streh i. dr.
Ljudska univerza. V ponedeljek, dne 24. t. m. nadaljuje g. docent dr. Kuščer svoja silno interesantna izvajanja o življenju v morskih globinah. Tudi na tem predavanju bo pojasnjevalo temo mnogo skioptičnih slik. — V petek, dne 28. t. m. predava g. inšpektor dr. Poljanec iz Maribora o pomembni geološki temi »Nastanek zemlje in njena zgodovina«.
Današnji trg je bil prav bogato založen. Slaninarji so pripeljali 51 vozov svinjine in slanine, kmetje pa 7 voz krompirja, čebule in zeljnatih glav, 3 voze kurilnih drv, 6 vozov jabolk ter 3 voze lesene in lončene robe. Cene so nekoliko padle, posebno perutnini. Tako so se prodajali piščanci po 10 do 15 Din. kokoši po 17 do 30, race po 15 do 25, gosi 25 do 40, purani pa po 35 do 45 Din. Krompir se je prodajal po 0.75 do 1 Din, čebula po 2.50 do 3, česen 8 do 10, kislo zelje po 3 do 4 Diii za kilogram, karfiola po 2 do 4, zeljnate glave pa po 0.50 do 3 Din za komad.
Podčastniške šole razpisane. Doscchj so razpisane sledeče podčastniška šole: I. Pehotna podčast. šola kralja Aleksandra I. v Beogradu; IV. Pehotna podčast. šola kraljice Marije v Zagrebu in topni-čarska podčast. šola v Čupriji. Za vse tri šole so pogoji: starost od 18 do 21 let, rok vlaganja prošenj do 20. marca t. L; ostale pogoje dobijo v Mariboru bivajoči interesenti pri mestnem vojaškem uradu.
Vremenske zadeve. V splošnem zju traj mraz, prognoza negotova. Tako pra vi dunajska vremenska napoved.
»Putnik« Maribor nam sporoča, da je prometno ministrstvo z rešenjem br. 2.697/36 odobrilo članom društva za Bal neologijo in fizično teranijo 50% popust na državnih železnicah za Beograd, člani naj .kupijo pri odhodu celo vozno karto in legitimacijo K-13. Popust velja od 21. do 25. t. m. za vse tri razrede brzih in potniških vlakov.
Novi diletantje v Krčevini so nedavno v področju Rdečega križa dvakrat zaporedoma uprizorili veseloigro »Stari grehi«. Mladi, za nastop na »deskah« navdušeni igralci, so svoje vloge naštudirali dobro in jih podali sigurno — z bravuro. Konzula Zapotockega je odigral Mesesnel, polkovnika Kučero V i z o v i š e k, tovarnarja Novaka Zorč, slugo Krupič-ka pa uprav mojstrsko Vrenko, ki je bil obenem režiser ter jc izvabil mnogo prisrčnega smeha pri posetnikih. Zelo so ugajale tudi ženske vloge: služkinjo
ORAJSK1 KINO. Samo še par dnr veliki sovjetski film
»ŽF.NA ZA 1000 RUBLJEV«.
Smeh, zabava! Sledi: »Jesenski manevri«' Leo Slezak.
890.120 dinarjev, in sicer za stalne podpore 197.160 Din, za obleko, perilo in obutev 59.500 Din, za razne podpore Din 29.000, za mestni mladinski dom 270.310,' Katro je odigrala l r š i č e v a, kuharice
za oskrbo otrok v tujih zavodih 43.320, za podpore socialno-higijenskini ustanovam 18.000, za Počitniško kolonijo 77.500, za otroška igrišča 3000, za odpravo in nadzorstvo otrok 3000, za mestno dnevno zavetišče v V. okraju 89.330 Din. Za delavski oddelek je v proračunu votira-nih 205.400 Din, in sicer za podpore brezposelnim delavcem 120.000 Din, za pen-zijski fond za mestne delavce 80.000 in za Delavski azil 5.400 dinarjev. Splošni oddelek v postavki socijalno skrbstvo ■predvideva 287.500, in sicer poide za pra-vovarstvene in posredovalne zadeve 10.000 dinarjev, za pomoč brezstanovanj-cem 77.500 Din, za zdravila in bolniške pristojbine za siromašne pa 200.000 dinarjev
'»•OB
VI. kolo šahovskega prvenstvo* nega tekmovanja
Sinoči se je tekmovanje za šahovsko prvenstvo Maribora nadaljevali v kavarni »Central«. Dosežani so bili n »slednji rezultati: Kukovec je premaga! Biena, Lešnik Mešička, Stupan Lobkova, Pergler Dobrilb, Sterniša Šuštarja, partija Korač: dr. -Lippai pa se je končala z delitvijo točk. Stanje po VI. kolu je sedaj naslednje: Bien 4 in pol, Kukovec 4 in pol, Stupan 4 (1), dr. Lippai '4, Lobkov 3, Konic
2 in pol (1), Lešnik 2 in pol, Sterniša 2
(1), Mešiček 2, Pergler 2, Šuštar 1 in pol
(2), Dobrila pol točke. Naslednje VII. kolo bo šele v petek 28. t. m., in sicer se bodo srečali: Dobrila:Bten, Sterniša:Me-šiček, Lešnik :Lobkov, Stupan :Perg?r, dr. Lippai:Šuštar in Kukovec :Konič.
Iz carinske službe. Carinik Maks Si mulačar in uradniški pripravnik Pavle Radoševič, oba doslej v Mariboru, sta premeščena v Zemun.
Nimertondlovo,’ Šoulovo in Erno Mračko-vo pa gčne. Perničeva, Filipčičeva in Monjačeva. Dobro se je tudi postavi Udovič kot inženjer Horlivy. Občinstvo je bilo prav zadovoljno, diletantom bi priporočali samo to, naj v bodoče skušajo skrajšati odmore. Škoda le, da poset ni bil takšen, kakršnega si je Rdeči križ v •svojem človekoljubnem stremljenju želel! Nujno potrebujemo sredstev za obleko in obuvalo siromašni šolski deci takisto za šolsko kuhinjo Podmladka R K., ki jo obišče dnevno okoli 80 slabo iz-hranjenih otrok. Kdor poseča prireditve R. K., se ceneno zabava, vrši pa poleg tega tudi dobro delo. Zato pa čast vsem ki so predstavi posetili!
Poravnalne in konkurzne zadeve. Uve deno je poravnalno postopanje o premoženju trgovca z mešanim blagom Franca Zoreta v Slov. Konjicah. Poravnalni sodnik Gvidon Mihelič, poravnalni upravnik odvetnik dr. Sbrizaj. Narok za sklepanje poravnave pri sodišču v Konjicah dne 1. aprila ob 9. Rok za oglasite v do 25 marca. — Nadalje je potrjena poravnava,, ki io je sklenil trgovec Franc Stingl v Dobrovniku (Prekmurje) s svojimi upni ki, katerim plača 50% kvoto, plačljivo v treh enakih obrokih. Za plačilo jamčijo Marija Benčik, roj. Stingl, trgovka v Bo-
Kino Union. Danes veseloigra »Čiščenje na veliko« z Anny Ondro in WoH Albach Retty-em. Pride:	<>Praški štu-
dent«.
tlatedka giedaiišie
REPERTOAR.
Sobota, 22. februarja ob 20. uri: »Vesel' kmetič«. Globoko znižane cene. Nedelja, 23. februarja ob 15. uri: »Vesel* pustni prizori«. Prireditev ženskega društva v Mariboru. — Ob 20. uri: »Bajadera«. Globoko znižane cene. Pustna nedelja v gledališču. Popoldne priredi mariborsko »Žensko društvo« ob sodelovanju osnovnih in meščanskih sol »Vesele pustne prizore«. — Zvečer po-nove z začetkom ob 20. uri Kalmanovo priljubljeno opereto »Bajadera«. Muzi-calni part tega dela je izredno melodio* zen in zveni v orientalni barvitosti. Veljajo globoko znižane cene.
Veselo presenečenje za mariborske malčke bo premiera pravljice »Princezk3 in pastirček«. V tej pravljici je priljubljeni mladinski dramatik Golia nanizal toliko veselih, pa tudi ganljivih in pravljičnih prizorov, ki se gode sredi dobrih it* hudobnih ljudi ter v živalskem svetu (kjer nastopajo medvedki, zajčki, žabice i*1 dr.), da otroci ne pridejo do sape. Ves ta pestri pravljični svet pa je še povrh« prepleten s petjem, plesom in godbo. Premiera bo v kratkem. Režira Milan Košič*
Občni zbor Rdečega križa v Radvanju*
Preteklo soboto je imel krajevni odbof Rdečega križa v Radvanju svoj redni letni občni zbor, ki ga je vodil predsednik učitelj g. Djura. Iz poročil posamezni!' funkcionarjev jo razvidno, da je društvo tudi v pretekli poslovni dobi pridno de-* lovalo v dobrobit pomoči potrebnih. Priredilo je dve dobrodelni veselici in nabiralno akcijo za božičnico, pri kateri je bilo obdarovanih 60 siromašnih otrok. Tudi si je društvo nabavilo domačo lekarno, ki je na razpolago vsem za prvo pomoč. Pri volitvah se je v celoti izvolil dosedanji odbor s predsednikom g. Djurom ua čelu. Želeli bi bilo, da bi čim več Rad' vanjčanov pristopilo k tej človekoljubu' organizaciji.
Kleparski in mesarski pomočniki se naj takoj in najpozneje do 26. t m. javijo ustmeno ali pismeno v pisarni obrtno-zadružnega nadzormštva na sreskem na' čelstvu, če se želijo udeležiti stroko/nih predavanj, ki jih bo priredil obrtnopospe-ševalni urad, ako se javi za vsako t®!1 strok najmanj po 10 interesentov. Pre' davanja bi bila vzeta povsem iz strokovne prakse in bi znatno olajšala pripravo na svoječasnj mojsterski izpit. Ker se taka predavanja ne morejo prirediti vsako leto, je priporočljivo, da se javijo sedaj vsi tisti pomočniki iz mesta Maribora in njegove okolice, ki nameravajo !f' tos ali prihodnje leto polagati mojslersk* izpit iz kleparske ali mesarske stroke. _
Mariborski svinjski sejem. Na včerai' šnji sejem je bilo pripeljanih 132 svinj« prodanih pa 52. Cene so bile sledeče-Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari koma« 75 do 85 Din, 7 do 9 tednov stari 90 120, 3 do 4 mesece 140 do 200, 5 do ' mesecev 230 do 310, 8 do 10 mesece^ stari 360 do 480, 1 leto 530 do 800 dina*' jev, 1 kg žive teže 5 do 6.50, 1 kg nirtve teže 7 do 9 dinarjev.
Nočno lekarniško službo imata danes v soboto Albaneževa in Vidmarjeva lekaf' na, jutri v nedeljo Konigova in Maver' jeva v pondeljek pa Minarikova in Sir*' kova lekarna.
Prirodoslovno društvo vabi vse naroč' nike lista Proteus in vse prijatelje prirO' de na razgovor, ki se vrši nocoj ob 8. url v Študijski knjižnici. Referiral bo 8■ Kuščer, ki je včeraj predaval v Lju^s univerzi.
Zahvala! Upravni odbor srbsko pr*v°' slavne cerkvene občine v Mariboru * tem potom najtopleje zahvaljuje vS® _ darovalcem in sodelavcem ob priliki * tošnje Svetosavske proslave, katera \
gojini in Slavica Krulc, učiteljica v Do-, tako v moralnem kakor tudi v tria
brovniku.
nem pogledu odlično izpadia. Zlasti
jo?
Je dolžnost, da se zahvaljuje vrtnarskemu podjetju g. Antona Požarja na Pobrežju, katero je za okrašenje unionske dvorane stavilo. brezplačno, nebrojna in 'zbrana drevesca na razpolago, ki so dala isti tako pestro sliko.
Uprava oficirskega doma v Mariboru priredi danes zvečer v prostorih kazine sv°i_ običajni družabni večer. Naši stalni žosti so vljudno vabljeni! Obleka pu-wbna. Začetek ob 21. uri.
Na pustni torek, dne 25. febr. bo v Oficirski čitalnici otroški dirindaj. Male maske iskreno dobrodošle. Začetek ob pol 3. itri. Vstopnina za odrasle Din 5. čisti dobiček bo naklonjen ubogi šolski mladini.
Sokolsko društvo Maribor II, Pobrežje,
Priredi v torek 25. febr. v dvorani br. Cenclja na Pobrežju pustno zabavo. Kolčni nastopi. Konkurenca mask. Prvovrstna godba. Zdravo!
Prijateljski sestanek vpokojenih U. J. j N- Ž. B. bo v nedeljo 23. februarja v zadružni gostilni na Frankopanovi ulici. Pridite vsi zadrugarji vpokojenci, pripetite s seboj tudi soprogo in deco. Pričetek ob 15. uri. — Predsednik.
V€seu postni prizori. Pustna nedelja: odraslim zabave, otrokom veselja! Otroci. kam? V Narodno gledališče k vese-'lr& pustnim prizorom, kjer bo smeha in zabave. Spored je zelo pester. Japonski Princ in princesa z bogatim spremstvom, Veseli Gašperček, nagajivi kuharček, mi-cjie Myki miške — pa čemu vse izdati! Pridite in oglejte si!
Pevsko društvo »Enakost« priredi, dne "3. februarja pri g. Grmeku v Studencih Pustno veselico. Nagrada mask. Začetek 17. uri.
Hote! »Orel«. Velika kuharska razstava,
fantkova pojedina in razstava specialnega peciva — močnatih jedi. tort itd. V Sredo dne 26. od 8. do 17. ure na terasi. Cenjeni obiskovalci dobijo za Din 10.— vino, mrzel prigrizek ali močnato. Razstavljena jedila so naprodaj po 17. uri tudi po porcijah v restavraciji. V soboto, 'tedeijo in na pustni torek koncert! Specialno pecivo — mrzle plošče. V torek -S febr. bo tudi razstava peciva. Od naprej vinska razstava!
Radi posebnih vlakov lia Planico nam sporoča »Putnik«, da je naprosil generalko direkcijo drž. železnic za znižano vozilo. Cene se bodo kasneje objavile.
VvVeseli pustni prizori. Kdor hoče privoliti otrokom nekaj veselja, naj jih pošlje jte, pustno nedeljo v Narodno gledališče ^ »Veselim pustnim prizorom«. Spored Ie zelo mičen in zabaven. Razen naših 'tekliških šol sodelujejo tudi mali harmonikarji Harmonije. Čisti dobiček je nameren 'Počitniškemu domu kraljice Marije !*& Pohorju. Številni obisk ho našim šo-Jatn najlepše priznanje in nagrada za njihov trud.
Ribarsko društvo v Mariboru obvešča Svoje p. n. člane, ki žePjo licence za lov 113 postrvi, da se naj tozadevno javijo Br> društvenem blagajniku g. F. Greiner-GosDOska 2 najkasneje d;> konca fe-'iruarja t. 1.
Vsakoletna pustna zabava naših malčkov bo danes popoldne ob 15. v spodnji kazinski dvorani. Prireditelj 1SSK Maribor je pripravil tudi letos olbflo presenečenj.
Na pustni torek lovska reduta, vse v zelenju v Veliki kavarni.
Restavracija »Trije ribniki«, J. Kliček. Purani, domače klobase, narezki, dobra domača vina, sveže pivo.
Danes in jutri koncert jazz-banda v Grajski kleti.
Gostilna pri »Lokomotivi« na pustno nedeljo in torek koncert.
Gostilna »Balon«, Pobrežje, v nedeljo in torek ivoncert.
Oglejte si dnevno fenomenalni spoied v Kino kavarni. Začetek koncerta ob 8. uri. Posetite naš bar, soiidne cene, najlepši in najboljši lokal te vrste
Pustno maškerado v Studencih priredi na pustni torek gasilska četa v vseli prostorih gostilne Grmek ter vljudno vabi vse prijatelje in znance k obisku.
Nočna krilatka. Že neštetokrat je imela mariborska policija opraviti s komaj 191etno brhko Ivanko N., ki je prodajala svojo ljubezen po tukajšnjih gostilnah. Bila je že večkrat v bolnišnici, pa tudi na sodišču je mlada izprijenka že dobro znana. Te dni je policija Ivanko zopet aretirala zaradi tajne prostitucije in jo bodo danes odpremili v prisilno delavnico.
Nezgode in nesreče. Z ozirom na zadevno notico dne 18. t. m. nam sporočajo, da obiskuje imenovani deček Slavko Zorec, katerega naj bi bili poškodovali učenci vurberške šole z ometavanjem kamenja, pouk na ptujski okoliški Soli in da stanuje v tamkajšnji okolici ter da sploh ne pride z vurberškimi učenci v dotiko. Z ozirom ha notico dne 4. januarja 1936 pod »Osnovna šoia na Vurber-gu« glede izropane vurberške šolske pisarne pa nam sporočajo, da je učenec višje narodne šole izmaknil nekaj predmetov v vrednosti 50 dinarjev, katere je pa vse vrnil.
Cerkveni ropi. Doslej še neizsledeni roparji so vlomili v cerkev v Črenšovcih. Beltincih in Lendavi ter pdnesli razne predmete. Za drznimi vlomilci se vršijo intenzivne poizvedbe.
Preiskava proti zloglasnemu roparju Košajncu je sedaj zaključena. Obsežni material o zaslišanju raznih prič je preiskovalni sodnik izročil tukajšnjemu državnemu tožilstvu, ki bo sestavilo obtožnico ter Košanjca obtožilo.
Tatvina kolesa. Včeraj je nekdo odpe-'jal trgovcu. Josipu VVcissu izpred n.ie-gove trgovine na Aleksandrovi cesti kolo znamke »Motor« z evid. štev. .74453.
Kumarce.... Včeraj je neznani storilec ukradel upokojenemu železniškemu uradniku Valentinu Menčaku zaboj, polu steklenic z vloženimi kumarami
Avto v kolesarja. V Zlatoličju je neki osebni avtomobil povozil 28Ietnega tkalca Josipa Pipenbahena s Teznega, ki.se je peljal na kolesu. Padel je z vozila in si pri tem poškodoval rebra ter desno nogo. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico.
^ ktadjesivu žeue k živiijenia ve ike žene
Margareta Wrangei z »možgani najduhovitejšega mo škega in z dušo najčutnejše žene"
Margareto Wranglovo pozna znanstve-svet. Bila je najboljša učenka slovite !rancoske učenjakinje Čurije. Njeno de-
‘°vanje je bilo priznano in cenjeno, V ke-jjjiji in biologiji je dosegla velike uspehe, ^•nistrstvo narodnega zdravja v Nemčiji
1	^ zgradilo celo institut, v katerem je ajjteljevala s svojimi raziskovanji.
^ Margareta Wranglova je že kot otrok omagala svojemu očetu v vrtu, kjer je r ^verjetno skrbnostjo negovala naj-ičnejše cvetice in rastline. Sleherne-v l' delu je posvetila že v otroških letih j.®° ljubezen svoje mlade duše. Vse vr-'e> s katerimi je bila obdarjena VVran-M°Va roc^'na- so se združile v mladi Jureti. Najsijajnejše intelektualne spo “osti so se razvijale v mladem dekletu Poredno z najtoplejšimi občutki. V hiši
,'ojega očeta, ki je bil visok častik, je rgareta v družbi bratov in sester
Ma
p	v	uru/^m	nratov	in	seste
živela svojo otroško mladost. V sred
nji šoli je bila najboljša učenka. Svojim prijateljicam je bila pravi vzor. Vse izpite je izdelala z odliko in se je že kot dijakinja zelo zanimala za stvarstvo narave. Bila je odlična matematičarka in so ji bile pri srcu vse prirodne znanosti. Ko ji je umrl oče, se je z materjo preselila v Nemčijo, kjer sta se naselili v Tii-bingenu. Tu je končala študije na univerzi in promovirala za doktorja iz botanike in kemije.
Po končanih študijah se je Margereta W ranglova podala v London in Pariz. V Parizu se je seznanila s slovito učenja-kinjo Curijevo. Še pred svetovno vojno je Curijeva povabila talentirano Margareto v svoj rojstni kraj, kjer je prevzela vodstvo poskusne postaje za proučevanje umetnih gnojil in. kontrolo semen. Take službe še ni opravljala nobena žena in je dr. Wranglova dosegla naravnost presenetljive uspehe. Ko so kraj, kjer je
službovala, zasedli boljševiki, se jim je v početku upirala in so jo zaradi tega zaprli. V zaporih je zbujala splošno pozornost in vse jo je občudovalo radi njene pameti. Po prihodu Nemcev je zopet bfla svobodna ter se je preselila v Nemčijo, kjer je dobila lastni institut. Sedaj šele ie pričela intenzivno delovati. Poglobila se je vsa v učenje in dosegla vrhunec. Leta 1928 pa se ji je zahotelo zakonske sreče
in je stopila pred oltar z znancem in prijateljem iz otroških let, knezom Vladimirjem Andronikovom. Z njim je srečno preživela štiri leta. Strla jo je zavratna bolezen in leta 1933 ji je podlegla. Mož se je po njeni smrti popolnoma posvetil dragocenim spominom svojega srečnega zakona in napisa1! knjigo o ženi »z možgani, najduhovitejšega moškega in z dušo najčastnejše žene«.
V vJsdrtdM-afAiskm kothi
Novinarji v Abesinjž
Njih življenje, delo in težave — Poročevalska služba v abesinsko-italijanski vojni — Kaj pravi sloviti ameriški poročevalec John Graham? — Hrabre novinarke 4 Razne novinarske pustolovščine
čim bolj se bližajo vojni zapletljaji v vzhodni Afriki novi fazi, tem obširnejše so vesti v listih na vseh petih kontinentih. Čestokrat je zelo težko izslediti resnico iz najrazličnejših in silno nasprotujočih si vesti o vojnem položaju v žarki Afr.ki, ker igra v poročevalski službi veliko vlogo — politika. Vesti z afriškega bojišča niso.namreč odvisne samo od cenzure italijanskih in abesinskih oblasti, marveč od oddajne postaje, ki jih pošilja v svet. in pa od agencij, ki zasledujejo pri poročanju svojo politično tendenco.
Poročevalske agencije, ki so zastopane na afriških bojiščih se v glavnem dele na službene in privatne. Na čelu -vseli
Tretjo skupino pa tvorijo dopisniki velikih svetovnih listov. Tudi dopisniki so razdeljeni na dve skupini: nekateri poročajo z italijanskih, drugi z abesinskih bojišč. Poročevalski center na italijanski strani je v Asmari, kjer ima svoj sedež tudi italijanski glavni štab. Poročevalci, ki so tu zbrani, pa predstavljajo prav za prav malo Društvo narodov, ker zastopajo deset narodnosti. Poleg italijanskih dopisnikov so močno zastopani Francozi, nato pa Američani in Angleži. Centrala za tisk je nameščena v najlepši asmarski zgradbi. Razumljivo je, da se tu vrši najstrožja cenzura vseh vesti. Večja skupina dopisnikov pa vrši
pa je vsekakor Agencija Stefani, za ka- svojo službo tudi na abesinski strani, tero zbirajo poročila časnikarji na itali-' Zaradi prometnih težkoč in težkoč z
janski fronti in v pokrajinskih mestih italijanske vzhodne Afrike. Tudi so Italijani poleg svoje Agencije Stefani ustvarili v Asmarj radio oddajno postajo, ki pošilja vesti z bojišč v svet pod znakom:
»Radio Asmara«. Poročila Agencije Stefani ;n »Radio Asmara« so torej službena in polslužberia in vsakem primeru italijansko pobarvana, tako da služijo izključno italijanskim interesom.
Abesinci nmajo prav za prav nobene službene agencije, ker je pri njih novinarstvo še na zelo nizki stopnji. Zaradi tega se abesinske oblasti poslužujejo samo tujih polshtžbenih agencij ali poročevalcev raznih svetovnih listov, ki se mu-de v Abesiniji. Zaradi tega Abesinci zelo težavno pošiljajo v svet tendencijozne vesti, ki bi ščitile njihove interese, ker so odvisni od tujih agencij in poročevalcev.
Druga poročevalska službena Agencija je »Reuter«, čeprav ni državna ustanova.
Agencija Reuter- ima sedež v Londonu, njeni poročevalci pa so raztreseni po vsem svetu. Razumljivo je, da je Agencija Reuter zadnje čase posvetila naj-večjo pažnjo dogodkom v Abesiniji, ter mobilizirala svoje poročevalce in jih poslala na italijansko i-n abesinsko bojišče.
Agencija Reuter prinaša torej vesti, ki niso prav vselej ugodne za Italijane, čeprav se Italijani trudijo, da bi bilo poročanje čim objektivnejše. V tem pa se tudi zrcali naklonjenost Anglije napram Italiji.
Na italijanskem in abesinskem bojišču pa sta zastopani (udi službeni agenciji, in sicer francoska »Agence Havas« in nemška »Deutsches Nachrichtenbiiro«.
Obe agenciji imata svoje poročevalce tudi v vseh večjih mestih francoske, angleške in italijanske Somalije in Eritreje.
Njih dopisniki si prizadevajo, da bi poročali, čim objektivnejše o dogodkih na obeh straneh. Mimo omenjenih službenih poročevalskih agencij so zastopane v Abesiniji tudi mnoge privatne novinarske agencije, ki so v pretežni večini v ameriških rokah. Na prvem mestu 'sta »United Press« in »International News Service«, obe v ostalem tudi največji ne samo ameriški, marveč svetovni poročevalski ustanovi. Obe sta poslali vAbesi-nijo svoje najsposobnejše poročevalce, ki so se udeležili že svetovne vojne in poročali kot vojni poročevalci. V pretežni večini so to sami Američani, katerih imena pozna skoro ves svet. Poleg številnih dopisnikov, ki so raztreseni po vseh mestih vzhodne Afrike in na razpolago poročevalcem obeh ameriških agencij, razpolagata obe agenciji tudi z letali in radio
oddajnimi postajami. Za poročevalsko	_____
službo žrtvujeta agenciji ogromen denar! Ka svojemu možu snemati krvave dogod in ni čudno, če imata prvenstvo v seda-1 na boBščih. nji poročevalski službi iz Abesinije. |
abesinskimi oblastmi in samimi Abesinci ie njih služba silno težavna, težavne pa so tudi njih življenjske prilike. To je bilo tudi vzrok, da je večje število tujih novinarjev zapustilo Addis Abebo in se vrnilo v svoje domovine. Ostala jih je samo še peščica, drznejših in financijel-110 dobro preskrbljenih, ki se smučejo o-krOg »kralja kraljev«, svoj sedež pa imajo v glavnem abesinskem štabu, v Dessiji.
Poročevalska služba v Vzhodni Afriki je prepletena z Interesantnimi dogodki in pustolovščinami, o katerih poroča vsaki »vročekrvni« reporter, ki je zapustil eno ali drugo bojišče. Življenje v vzhodni Afriki je zelo drago. V zadnjih mesecih so cene raznim življenjskim potrebščinam poskočile za 200%. Vs: novinarji pa imajo denar in si lahko privoščijo marsikateri afriški »luksus«. Največ potrošijo poročevalci na abesinski strani, ker požre poročanje ogromne vsote denarja. Za prevoz iz Addis Abebe v Des-sie je moral plačati vsak po 500 dolarjev. Dopisnik ameriške agencije »Internationa! News Service« Carl von Wiegand, najslovitejši svetovni reporter, potroši dnevno nad 300 dolarjev. Nič cenejše pa ni življenje tudi v Asmari, kjer je zbrana pisana novinarska družba. Poročevalec berlinskega »Volkischer Beobachterja«, kapetan Strunk je priletel v Abesinijo na svojem letalu, ki se mu je kmalu razbilo. Strunk si-je nabavil nato stari avto m plačal zanj 13.000 lir. Avto ima tudi dopisnik »Timesa«, 70-letni Fraser, ki je najstarejši novinar v Abesiniji in je bil vojni poročevalec že v burski vojni pred 40 leti. Med ameriškimi novinarji vzbuja pozornost poročevalec agencije »United Press« neki Bebb Miller, ki je v zadnjih 15 letih petkrat prepotoval ves svet. ~ Bebb Miller brzojavi dnevno najmanj d« 1000 besed. Največji pustolovec med novinarji pa je dopisnik Agencije »Reuter« major Burns. Odkar je v Abesiniji se je že šestkrat oženil. Ima vsoj avto in vrši v družbi nekega mladega Angleža, ki ga je ob neki priliki našel v Abesiniji. službo tudi za razne angleške liste. Zanimivo je njegovo peto ženit£>vanjsko potovanje z avtom. Približno 26 km od Makale se mu je vozilo pokvarijo. Pri nekem Abe-sincu si je sposodi! osTa%yfega vpregel ter plačal bajno vsoto 200 dolaflev za štirinožni tansi.
Med novinarji so v Abesiniji tudi tri poročevalke. Novinarka de Bonney poroča za pariški »Journal«, neka starejša mlss Kerry, bogata dama in članica mednarodne komisije proti vojni s strupenimi plini, piše svoje spomine, žena ! fotoreporterja Ungerja pa pridno poma-
EVGENIJ SABANOV:
MUtšteuakiž t*š>ntosiui/k Uafaia
ROMAN
Toda tisto, kar ga je zares vznemirilo in navdalo obenem z nepopisno jezo in bolnim obupom, se je šele zgodilo.
Bilo je globoko sredi neke noči, ko je doktor Evarist, kakor navadno nadziral spanje in sploh početje vseh svojih ljudi v vzrejevaKšču. Le za kratek trenutek, se je obrnil od aparatov in izpil kozarec vina, ko se je pa zopet ozrl vanje — je videl v njih samo nepredirno, gosto in temno meglo in namesto razločnih glasov se je oglašalo iz mikroskopa zateglo tulenje in cvilenje. Dr. EvaTist je naglo premaknil vzvode, obrnil kolesa in storil vse, kar se mu je zdelo potrebno, da bi priprave zopet popravil — ker bil je trdno prepričan, da so se nenadoma in Bog vedi zakaj pokvarile — toda ves njegov napor je ostal brez uspeha.
. Trajalo je skoraj celo uro, preden so aparati zopet pričeli delovati — in to sami, kakor so sami nehali. Pogled vanje ie pa doktorja vendarle pomiril. V vzre-jevallšču je bilo vse v najlepšem redu, kakor prej, preden so se aparati pokvarili. Prof. Kabaj je spal v laboratoriju na
divanu, ostali so smrčali vsak na svojem ležišču.
»Ne, nič se ni zgodilo, samo aparati so se pokvarili,« si je dejal. »A zakaj?«
To novo vprašanje ga je vznemirilo bolj, kakor bi ga bil nered v vzrejevali-šču. Prvič, odkar je na podlagi v svetu že znanih iznajdb skonstruiral in do neverjetnosti izpopolnil svoje naprave, so nenadoma in ne da bi mogel že takoj u-gotoviti zakaj — odpovedale. Torej le niso tako popolnoma zanesljive, kakor je mislil! Lahko ga ukanijo, puste na cedilu v najusodnejšem trenutku. In z vnemo ter vztrajnostjo, ki jo je poznal ^samo on sam, se je lotil dela, da dožene vzrok pokvare. Preiskal je natanko vse aparate, pregledal in preizkusil vsako podrobnost, vendar brez uspeha.. Aparati so bili v najboljšem, najlepšem redu. Tudi tokovi so bili ves čas vključeni, kakor vedno. Po skoraj dveh urah natančnega preiskovalnega in preizkuševalnega dela je mogel naposled ugotoviti na svoje največje začudenje, da je morala delovanje aparatov ustaviti neka protiSlIa, ki mu ni
bila znana. Iti zopet se je rodilo novo vprašanje:
»Od kod in čemu? To je storil nekdo aamenoma!«
Torej se je v vzrejevališču le nekaj zgodilo, kljub navideznemu redu. ki ga je po ropotnem delovanju aparatov ugotovil v laboratoriju in ostalem vzrejevališču. Hotel je že skočiti kvišku, da bi odhitel sam v vzrejevališče, ko se ie nenadoma oglasil po telefonu profesor Hilarij Kabaj. Njegov glas je bil vznemirjen:
»V sedmem oddelku črkujejo vse živali. ki smo jih zadnje dni s tako nego in pažnjo vzgojili... Pomagajte!
Dr. Evarist je planil kvišku in divje zaklel. Ustavil je aparate in kljub neprespani noči z mladeniško čilostjo odhitel v vzirejevališče.
Profesor Kabaj ga je sprejel ves zlomljen:
»Zopet je uničen del naših dragocenih naporov, doktor! Ako se ta skrivnost ne razjasni, prekinem vsako nadaljnje delo. Saj vendar nima nobenega smisla moj nadčloveški trud, ako nekdo sproti uniči vse zapreke.«
»Dragi profesor,« je odgovoril doktor Evarist, »tu stojiva pred neko skrivnostno protivno voljo, ki se poslužuje peklen skih sredstev. Vendar ne smeva obupati.
ca vohal pravo -
asistentu Ecehi.ielu
Zdi se mi. da sem sled.«
»Ki vodi?«
»Edinole k vašemu Kalistu...«	:
-»Protestiram prav tako odločno, kakor prvič.«
»A jaz protest odklanjam, ker je tiio) sum skoraj več ko samo upravičen.«
Doktor Evarist je opisal profesorju Kabaju izsleditve svojih nočnih opazovanj, čudno vstajanje asistenta Kalista sredi spanja, odhajanje v vzrejevališče in na videz mirno in nedolžno vračanje itf ležišče.
»Protestirate še vedno tako odločno:'« je vprašal, ko je končal svoj opis. »M1 morete kako drugače pojasniti njegov^ početje?«
»Zares ne vem,« je vzkliknil v zadrež1 profesor, »kaj naj odgovorim. Vendar.' neka naravna slutnja mi pravi še vedno-da Kalist ni pravi krivec. Sicer pa pokličeva ga in zaslišiva!«
«Nikar!« je odklonil doktor Evarist. »Z izpraševanjem in zasliševanjem ne doseževa ničesar, človek, ki se je lotil takega posla, svoje krivde nikoli ne priznal, ako mu je nedvonmo ne dokaževa. Šele takrat, ko ga priženeva v I&' gato brez izhoda, bo omagal.
(Dalje sledi )
/e iMje*ia m svete ZapeUivka abesinskega cesarja
Princesa Aster Mangaša je zmešala poglavarju Abesi-nije glavo — S spletkami mu je pomagala na prestol in v vojni, dokler ni padla na bojiSču
Splošno pozornost je zbudila v Abesi-.iji, vest, da je padla te dni na bojišču pri Ogadnu princesa Aster Mangaša, ki se je hrabro borila v tujski legiji proti Italijanom. Sovražna krogla jo je zadela v .glavo in hrabra princesa je bila na mestu mrtva.
Princesa Aster Mangaša je bila dobro znana v Addis Abebi v vseh krogih, ki so bili bližji abesinskemu cesarju. Na dvo ru je Mangaša igrala veliko, za. časa ne-guša Ras Tafarija, pa največjo vlogo.
Bila je krasna mladenka, zelo nadarjena in duhovita. Dičila jo je izredna hrabrost.
Na dvoru je uživala popolno zaupanje, ki pa se je pričelo rušiti, ko neguš Ras Tafari ni mogel več prikrivati svojih simpatij in nagnenj do lepe princese, ki jo je strastno ljubil. Po kronanju se je hotel za vsako ceno ločiti, da bi se lahko poročil s svojo kraljico srca. Negus Ras Tafari je sporočil visokemu sodišču svoje srčne želje, toda brez uspehh. Vrhovno sodišče ni upoštevalo njegovih razlogov za ločitev, kar je imelo za posledico, da se je morala princesa preseliti iz dvora. Njenim spletkam se mora zahvaliti sedanji poglavar Abesinije Haile Se-lassije. da je zasedel prestol kralja kraljev.
Na dvoru dolgo niso mogli pozabiti na lepo princeso Aster Mangašo. Cesar-
jevi služabniki so ji ostali naklonjeni in tako se ji je posrečilo, da je navezala tajne stike z naslednikom Ras Tafarija, cesarjem Haile Selassijem. V dvoru bližjih krogih se je mnogo govorilo o tajnih ljubezenskih sestankih lepe princese in cesarja. Tudi je bilo znano, da je cesarjeva prijateljica aktivno sodelovala pri organizaciji vojne proti Italiji. Zadnje čase je igrala važno vlogo na bojišču pri Ogadnu, kjer je padla za domovino, zadeta od italijanske krogle. Tako vsaj se je glasilo uradno poročilo o njeni smrti...
NAJSTAREJŠI RABIN,
Preteklo nedeljo je slavil v Parizu svoj 100. rojstni dan rabin Weiskopf. Zastopnik francoske vlade mu je ob tej priliki izročil častni red Legije časti. Jubilant je najstarejši rabin na svetu in so nanj ponosni vsi pripadniki peterooglate zvezde.
UPOKOJENI JOCKI.
Pokojni angleški kralj Jurij V. je zelo ljubil-svojega ponija in pripovedujejo, da je umrl z njegovim imenom na ustih. —* Kralj Edvard VIII, je odredil, da ponija Jockija ne sme nikdo več jezditi. Po smrti svojega gospodarja bo živel Jocki kot upokojenec v dvorskih hlevih v Wid-sorju.
Mali oglasi
Razno
POHIŠTVO
lastnega izdelka dobavlja po, skrajno zmernih cenah Zalo ga pohištva združenih mizarjev, Vetrinjska ulica 22. nasproti tvrdke V. Weixl. 9-t.
Pristno
LJUTOMERSKO VINO
od 5 litrov naprej po Din 6.— pri Lačen, Tezno, Maistrova ul. 4.	841
POZOR!
Tapetniška dela brez konkurence in solidno pri Ferdu Kuharju. Vetrinjska 26.	74
JEDILNE IN SPALNE SOBE. speranc, politlrane, pleskane ter kuhinjske, najmodernejše opreme po najnižjih cenah Mizarstvo In zaloga pohištva Kompara. Aleksandrova 48
JOS. TICHY IN DRUG Konces. elektrotehnnično no djetle. Maribor. Slovenska ul 16, tel. 27—56. Izpeljuje elektroinstalacije stanovanj skih hiš. vil. gospodarskih objektov, zaloga motoriev. lestencev, svetilk, elektroin-stalacijskega blaga do kon Kurečnih cenah
RAZSTAVA
otoman in kaučev v paiači Grajskega kina tvrdke Novak, Vetrinjska 7, Koroška 8. 892
PUSTNI KROFI
prvovrstni, dnevno sveži, komad samo Din I.—. Pekarna Čebokli.	835
Prodam	HRASTOVO, TEMNO JEDILNICO poceni prodam. Vrbanova 6, I. ndstr. 859	»SINGER« ŠIVALNI STROJ dobro ohranjen, prodam. — Mlinska ulica 7. 864
KOMPLETNO SPALNICO iz trdega lesa in razno, ugodno na prodaj. Vprašati Zrinjskega trg 6 v trgovini. 839		
		KOSTANJEVO KOLJE a 80.— Din 100 komadov, postavljeno v Kamnico, prodam. Pri večjem nakupu sorazmeren popust. Ant. Brecelj, Šober 43. 867
	Moderno kuhinjsko opravo in SPALNICO prodam. Alojz Verzel, mizarski mojster. Vojašniška 8, 815	
MASKERADNI KOSTUMI na prodaj. Oruiber, Sodna ul. št. 32, II. ndstr. 862		
Gostilna Balkan V nedeljo koncert. Na pustni torek mkskerada, igra godba tek-ttflnih delavcev Erlich. — Z mrzlimi in toplimi jedili preskrbljeno Na obilen pbisk vabi ©Stllnliar«		»SINGER« ŠIVALNI STROJ in lahko motorno kolo proda poceni Draksler, Vetrinjska ulica 11. 872
		DAMSKI ŠIVALNI STROJ ki šiva nazaj in naprej, poceni naprodaj. Avberšek, Dr-
* 			jf- 	 • “ 	 			/avna c. 24, Maribor. Soj Eden in poltonski TOVORNI AVTO v dobrem staniu, poceni prodam ali zamenjani za motorno kolo. Vprašati Radvanja cesta 30. gg;
Continental • pisalni stroll 107. cenellll SAMOPRODAJA:		
IVAN LEGAT 900 prva specijalna popravljalnica pisarniških strojev Maribor, Vetrinjska ulica 30 Telefon 24-34 Podruž.: Ljnb^na, Prefcernova ni. 44 Telefon 26-36		HARMONIKO prodam. Studenci, Frankopa-nova ulica 8. 855
		Oglašutlel
ČEVLJARJI!
Zdrave krupon odpadke od sekalnega stroja (Stanzma schine) za mala popravila in pete odda od 10 kg naprej KARO.	897
APNENI PRAH
za gnojenje po Din 22.— «a 100 kg oddaja »Kmetijska družba«. Meljska cesta 12 779
LISICE, KUNE, DIHURJE
in vse ostale kože divjačine sprejemam v strojenje, barvanje in popolno izdelavo po najnižjih cenah. P. Seinko, krznar, Gosposka 37, Maribor.	856
KONCERT
v nedeljo pri Antonu Šoberju v Košakih. Pustni krofi, pristna vina, liter Din 8.—.	866
POJEDINA
jeternih in krvavih klobas v soboto in nedeljo. Mesto Ptuj«, pod vodstvom M. Sei-fried.	,S85
BORSALINO!
Habig! Ita! Lincoln! Benet so najboljši na svetu, ki jih sprejema v popravilo z garancijo specijalna delavnica. Uporablja se ista Impregnacija kot v tovarnah, kjer so Klobuki izdelani in katera obdrži la-zono tudi v dežju! Samo pd meni! Ceno konkurenčne! Se 1 priporoča Vladko Babšek, klobučarstvo. Vetrinjska o.
896
HALO! HALO!
Kam gremo na pustno nedeljo in pustni torek? Pojdimo vsi v gostilno Račič, tam bo zelo zanimiv koncert na pihala ter pojedina krofov. Kdor hoče dobro vino piti, mora samo v Sp. Hoče v gostilno Račič priti! Za obilen obisk se priporočata gostilničarja.
Sobo iiie
IŠČE SOBO
v bližini parka, glavnega kolodvora ali v Krčevini. Naslov pustiti v upravi lista. 84S
PRAZNO SOBO
s separiranim vhodom iščem s 1. marcem. Naslove pustiti v upravi lista pod štev. 858.
Iščem v centru prazno, ne predrago SOBO S ŠTEDILNIKOM
Ponudbe pod »Gospa« na upravo »Večernika«. 863
Posest
PRODAM 14 ORALOV GOZDA
(z dvema rudama kamna) na vložne knjižice. Naslov v upravi »Večernika«. 845 Samski državni uslužbenec
NOVOZGRADBA
soba, kuhinja, vrt Din 7000.— Novozgradba v Studencih, 2 sobi, kuhinja, vrt 1300 m2, 65.000. Polovica knjižice. — Vila, 5 sob, kuhinja, vrt 2500 nr, pri mestu. 85.000, tudi v obrokih. Vinogradno posestvo 7 oralov, hiša, 3 sobe, kuhinja, 28.000. Krasno posestvo 70 oralov z vilo, 9 sob, vodovod. hlev, 270.000 Din. Posredovalnica * »Rapid«, Gosposka 28.	853
HIŠA
na prometni točki, z velikim vrtom, prim.rna za kakršnokoli obrt v Novi vasi, na prodaj. Vprašati v gostilni Lah, Spodnja Radvanjska cesta. 860
DRUŽINSKE HIŠE
vrt, pri Mariboru, od 10.000; Vile, obrestonosne hiše v Mariboru od 70.000; Posestva od 30.000 dinarjev naprej: Gostilne prodaja. Hranilno knjige: Praštcdione in Oospodar-ske banke kupuje in dale posojila Posredovalnica. Mari-bor. Slovenska ul. 26.	869
ENOSTANOVANJSKA HIŠA z vrtom in nekaj sadnim drevjem ugodno naprodaj, tudi proti hranilnim knjižicam. Naslov v upravi »Večrr uika«.	if70
PREČIT AJ!
Svoj denar naložite najbolj®'
! ako si kupite stavbišče v PQ' sredni bližini kolodvora in na njega postavite hišo, !<aUrC vrednost je vsaki dan ve-Ja in katero dobite proti piačil!^ ‘la v gotovini, ostalo na me- , sečno odplačilo pod ugodiuipi pogoji. Za ceno, pogoje j11 zemljišče se izve pri stavb-podjetju Vinko Lašič. Tržašk«1 cesta 98 a, Maribor.	87®
PRODAM LEPE PARCELE
solnčna lega. Demo plačil® lahko proti hranilni knjiži# Mestne hranilnice. Naslov * upravi -Večernika«.	Sife,
Stanovanje
GOSPODA
sprejmem na stanovanje i hrano. Sodna ulica 30, II. na stropie, vrata 5,	82
STANOVANJE
sobo in kuhinjo oddam. Sp-Dobrova 169, Tezno.
STANOVANJE
dve sobi In kuhinja, v si*r‘ hiši. oddam. Din 450, 500, v novi hiši 650 Din. Mar*b£>r’ Smetanova 59.
ENOSOBNO STANOVANJE
oddam s 15. marcem dvem2 osebama. Pobrežje, Cankarjeva ul. 5.	8lj.
Veliko, komfortno STANOVANJE
v I. nadstropju, primerno tud; za zdravniško prakso a‘! večjo pisarno, oddamo v najem s 1. majem t. 1. Informacije v Zadružni gospodarsk’ banki, Aleksandrova cesta fl-802 _
ENOSOBNO STANOVANJE
oddam za 2-00 Din. PobrcžJ®' Cankarjeva 28.	87*
Komfortno 4-sobuo
STANOVANJE
celo v 1. nadstropju, z vrtoji' oddamo s 1. aprilom. DruštV0 hišnih posestnikov, Gregorčičeva 8.________________8'i
SOBO IN KUHINJO
oddani mirni, mali družini. D*j šanova ulica 3.
MANJŠE STANOVANJE
z vrtom, elektriko, na čedner'_ posestvu v bližini mesta ta’ koj ali pozneje. Naslov j. upravi »Večernika«.
in
DVA GOSPODA
sprejmem na stanovanje dobro domačo hrano. Studet1' ci, Kralja Petra c. 12,
W \/ W w \/ v*\	/\	iA*.	/v	'
Pomladanski iensk* gW«_ poinladansk° blago ANTON MACUN
od dm »» -	.d	o..	«-	"	°	MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 8
^Službo išče
StUŽBO IŠČE BRIVSKI POMOČNIK
n,0«? lzvežban v damski in ™sKi stroki, vojaščino prost. Nasvopj lahko takoj. Naslov ^upravi »Večernika«. 891
SLUŽKINJA
j;lj.ena samostojnega kuhanja J?1' službe s 15 "aslov v
upravi
894
marcem Večernika«
Službo dobi
Kupim
SPERJMEM UČENCA
za mehanično obrt. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Mehanik«.____________877
DEKLE K OTROKOM
sprejmem čez dan s 1. marcem. Dr. Krajnovič, Glavni trg 23, II. ndstr.	854
Spomnite se CMD!
KUPIM HRANILNE KNJIGE
od 5—15.000 Din Mestne hranilnice Maribor. Naslov v upravi »Večernika«. 817
KUPIM DOBER PIANINO.
Ponudbe pod »Pianino« na upravo lista	876
lokal
Bodočnost je za vas neznana dežel?
Cc hočete spoznati vašo življenjsko pot. ne oklevajte, ampak pišite astrologu, ki bo nezmotljiv in zanesljiv vodnik Vaše življenjske sreče.
Gotovo se Vam je že dogodilo, da ste prišli v neznane 'traic, kjer niste poznali cest in poti. V takem položaju se niste prepustili golemu slučaju in predali temni negotovosti, temveč ste povprašali kakega domačina, da Vam pokaže, kod in kam? Zakaj bi ne povprašali, kadai gre za Vaše najbolj zaželjeno spozna-iriMiiJio nje, za Vašo bodočnost? Zakaj tavate v negotovosti In trdovratno hodite po $•:	neznanih	potih	življenja,	ko	pa bi ven-
dar radi dosegli srečo, ljubezen in blagostanje. Nevarnost pa je, da vse to zgrešite in Vam sreča uteče zadnji hip. Tu Vas morda čaka bog2ta, ljubeča žena. tu Vas čaka knnjera, blagostanje. Vi p3 s® trdovratno držite svojih navad. Loterijski uspehi sc Vam odmikajo! Zakaj pa izbirate slabe številke :n igrate v nepovoljnem času?
V^ takih velevaznih momentih se prepuščate golemu slučaju in njegovim kapricam- Namesto da blodite v negotovost, nejasnosti in ugibanjih, pišite astrologu in ga vprašajte za nasvet. On je poklican, da Vam bo odkrit in zaupen vodnik Vaše sreče.
Zahtevajte od njega Vašo življenjsko prognozo, da boste spoznali smer Vaše bodočnosti in šli po tej poti sreči in -spehom naproti.
Spoznali boste jasno in natančno to, kar morate storiti za blagor in uspeh pri vseh delih in podjetjih, ter pri Vaših odločitvah.
Grafološki bureau Vam pokaže v Vaši življenjski prognozi pot do Vaše sreče in Vam namenjene usode.
Vsak dan nam pošta prinaša dokaze našega dela in zahvale naših klijentov. Prosim, čitajte!:
»Za vsebino Vašega cenjenega dopisa, z ozirom na studil mojega življenja in inojc psihoanalize, se Vam najprisrčneje zahvaljujem. Vsa Vaša posvarila in nasveti so za mojo bodočnost življenjsko važni. Sem zelo presenečen, ker se vse •Vaše napovedi izpqlnjujejo. Čudim se samo, kako ste mogli podati tako točen opis mojega prošlega življenja in mojih neuspehov. Sedaj vem, ko so se začele Vaše napovedi izpolnjevati. kdo je moj vodnik na moji bodoči življenjski poti. Da Vam pismeno izrazim zahvalo, me je napotil tudi loterijski' aspeh, ki sem ga dosegel v proŠlem kolu loterijskega igranja- Zahvaljujem se Vam za Vaše delo Vam * vedno hvaležen — Jernej Kavčič, dipl. tehnik. Maribor.«
Pišite brez odloga, pošljite še danes Vaš rokopis in rojstni datum ter 30 Din kot honorar za Vašo psihoanalizo in skico Vaše življenjske prognoze.
Stalna in točna adresa se glasi:
Grafološki bureau - Celje
poštni predal 100.
POSOJILNICA
R. Z. Z O. P.
MARIBOR, NARODNI DOM
USTANOVLJENA LETA 1882
A:
iMiS
Stanje hranil. vlOS blizu 60 milijonov Din Rezervni sklad nad 10 milijonov Din
*
Sprejema hranilne yloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje nafkulantneje
TRGOVSKI LOKAL
pripraven za brivca, oddam. Pobrežje. ZrkovsKa c. 24.
82 7
Sobo odda
<-»-«>-rtamaffojsssrr v. wsa.ee->.'«t:‘ -urr—,
OPREMLJENO SOBO
s posebnim vhodom oddam takoj ali s 1. marcem v bližini koroškega kolodvora. — Ogled od 13. do 16. ure Puškinova 11-1.	806
PRAZNO ALI OPREMLJENO SOBO
oddam. Krekova ul. 5, vrata št. 1.	857
PO DIN 350.—
oddam lepo sobo s dobro hrano dvema gospodoma. — Miklošičeva 2-III, levo. 880
SAMOSTOJNA STAREJŠA VDOVA
odda takoj lepo. opremljeno, solčno sobo na ulico, v centru mesta, boljšemu gospodu v najem. Naslov v upravi »Večernika«.	884
ZappelniMo
Živi krapi . morski losi danski fileti slaniki
slaniki iz Vzhodnega morja zviti slaniki rusi, almari biklingi, saški slaniki
Specialiteta: salata iz slakov, porcija Din 4*—
Prvovrstna ogrska in milanska salama kg Din 25-
Bosanska slivovka liter Din 20-—, 22*-
L. UHLER
delikatesna trgovina Glavni trg
Prvovrstne
krape
prodaja na trgu v Mariboru vsak petek
Uprava grajičine grofa Herbersteina, Ptuj.
Za pomladansko saditev
Sadno drevje: Jablane, hruške visokodebelne in pritlične, črešnje, češplje, slive in marelice visokodebelne in breskve pritlične v najlepših sortah, drevoredna in okrasna drevesa, okrasno grmovje, konifere, trajnice-perene, ima na prodaj po zmernih cenah
Vrtnarila in drevesnica Olepševalnega društva za mesto Maribor, Koroščeva ulica 29.	86i
Opravilna številka IX I 4804/34-32
Draibeni oklic
Dne 8. aprila 1936 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga 1. Dobrenje vi. št. 21, 2. Gradiška vi. Št. 41.
Cenilna vrednost: ad 1. Din 288.970'—, ad 2. Din 12.94P60.
Vrednost pritikline: ad 1. Din 7.315'—, ad 2. Din 2.120'— že prišteto k cenilni vrednosti zemljišč.
Najmanjši ponudek: ad 1. in ad 2. Din 201.274'40.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo %	zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, odd. IX.,
dne 4. februarja 1936.
Opravilna številka IX I 4780/35-7
Dražbeni oklic
Dne 15. aprila 1936 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga Kušernik vi. št. 33 S	Cenilna vrednost: 7.064'75 Din
Viednost pritiklin: Din 300'— prištetih k cenilni vrednosti.
Najmanjši ponudek: 4.710'— Din
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražilelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni “oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, odd. IX.,
dne 11. februarja 1936.
Opravilna številka IX I 5096/35-9
Dražbeni oklic
Dne 20. marca 1936 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1! dražba nepremičnin.
»	Zemljiška	knjiga	Mesto	Maribor	vi.	št.	108.
Cenilna vrednost: Din 362.683-50.
Najmanjši ponudek: Din 181.341'25.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem. naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, odd. IX.,
dne 13. februarja 1936.
Centrala: MARIBOR Uosposke - Slovenske ulice
RANILNICA
DRAVSKE BANOVINE MARIBOR
Najbolj varna naloiba Nenada, ker jami! sa vloge pri lej hranilnici Dravska banovina s celim svojun premoženje« in x vso svojo davčno močjo — — Hranilnica livrisje vse v denarno stroko spadajoče posle ločno in fculanlno
Sprejema tt&SS&ZrJSS.Podružnica: CELJE J££iSi^S*iS&*2r‘
Čevljarjem
javno predočimo pismo, ki ga je pisal in poslal g. ing. Rihard Neumann, zet g* Hertmanna, lastnika tvrdke Josip Hertmann in sin d. d. v Zagrebu, gospodu Milivoju A. Saviču v Beogradu, Milorada Draškoviča ul. 4, trgovcu z usnjem in predsedniku takoimenovanega in samoimenovanega akcijskega odbora proti P H :
_T\
CLEAOIMC POOMCT KCb
STED 2AGHE.6 33560
ING. RIHARD NAJMAN ZAGREB Jelačičev trg 12.
JELAČIGEVTRO tZS
TELEFON Er 4420»..-TEUSPflFSKaADRES«
HERTMANSINrZAGRCB
ZAGREB,).
. /
,,ys,	5	j	una	1935
Gosp.
Milivoj e A. Savič.
Beograd
Kao blagajnik Centralnog komite-a Akcionih odbora za zaštitu nacionalne kožarsko-obučarske proizvodnje doznačio sam Vam danas na Vaš čekovni račun kod PoStanske štedionice
Dinara 6.000.-- (česthi1jada), koji iznos izvolite upotrebiti za Akcioni odbor Beograd.
S poštovanjem
n
i
To je avtentičen dokaz, da se za denar usnjarske industrije in trgovcev z usnjem organizirajo protestni shodi proti „Bati“. To pa samo z namenom, da se obdrži visoke cene usnju in čevljarskim potrebščinam, obenem pa tudi obutvi.
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d predstavnik
STANKO DET£I*A v Mariboru.