MjiTiikdin rt» «©bot, ja praznikov us^à daily except Saturday«. Sunday» and Holiday« PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARÖDNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in upravnliki prostori: 2857 South Lawndala Ave. Office of Publication: 2857 South Lawndala Ave. Telephone, Rockwell 4904 I_I __ matter January U ma. it tha at Chinas«». Ollaola. under tha Act of Comm a« Man* a 1ST» CHICAGO 23. ILU PONDELJEK. 30. JUNIJA (JUNE 30). 1947 Accoptance for mailing at ipecial rate of poatsio provided for is section 110», Act of Oct 3, 1917, suthorized on June 4. 1916 Subscription S8.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 127 Amerika nastopila agresivno proti balkanskim državam Au8tin zahteva, da Združeni narodi ustavijo podpiranje grških gerilcev; aktivnosti grške reakcije popolnoma ignoriral Lik* Success. N. Y« 28. jun.— Na včerajšnji seji je zaščitni jvet Združenih narodov začel s formalno razpravo o obširnem poročilu anketne komisije, ki je ¡¡¡a pred nekaj meseci poslana M Balkan, da preštudira Vzroke civilne vojne v Grčiji. Komisija je v svojem poročilu direktno obtožila Albanijo, Jugoslavia jo in Bolgarijo netenja civilne vojne s lem, da dajejo zaslombo in podpirajo grške gerilce. Debato o tem poročilu je odprl Warren R. Austin, načelnik a-meriške delegacije v Združenih narodih, z vitrioličnim govorom, kakršnega še niso slišali na kak-ini seji ŽN. Udrihal je po Albaniji, Jugoslaviji in Bolgariji, jih dolžil, da so one krive civilne vojne v Grčiji in zahteval, da raščitni svet nastopi proti njim z vso strogostjo. Dejal je, da so na preizkušnji Združeni narodi. Rekel je, da Albanija in Bolgarija sicer nista članici ZN, "toda to še ne pomeni, da nista krivi v tem, da sta se posluževali sile, kar je proti principom ZN." Austin je dejal, naj se zaščitni svet zaenkrat posluži člena VI ustave ZN, ki določa mirno izravnavo sporov med posameznimi državami. Toda če to ne bo pomagalo, se naj posluži člena VII, ki določa ekonomske in lahko tudi oborožena sankcije. Predložil je tudi resolucijo, ki določa, naj zaščitni svet izvoli in pošlje v Grčijo novo stalno komisijo 11 članov z nalogo, da pazi na obmejne incidente, posreduje med prizadetimi vladami in redno obvešča zaščitni svet. Resolucija zahteva tudi premestitev begunskih taborišč iz obmejnih krajev. I Vse to radi tega, ker je po ir.nenju ameriške vlade ogrožana teritorialna integriteta Grčije. Povsem na mestu pa je direktna .'¿nglo-ameriška intervencija v Grčiji . . . Austin je popolnoma ignoriral poročilo manjšine (Rusije in Mjske), v katerem pravi, da je za civilno vojno predvsem odgovorna grška reakcija, ki se je i vsemi sredstvi spravila na one tlemente, grške partizane, ki so * med vojno borili proti okupatorju, torej na naši strani. Med fc"» elementi niso samo komuni, marveč tudi republikanci >n pristaši raznih certtrističnih » levičarskih strank. Na krmilu Grčije so poleg mo-[»arhutične reakcije tudi kviz-lmt,kl Cementi, ki so se borili ¡¡a strani nemških nacistov in 7 "J11*** sluge. Ti elementi '»•jo vv, protekcijo monarhi-"Ucne vlade, sploh tvorijo njene J vne i;'lange v civilni skižbi, •nnadi m žen dar meri j i in svo-r"nf> Poganjajo in koljejo one, " MmP:'tizirajo z gerilci. Niti kv.zlm« se ni bil postav-JJMPred sodiiče ali eskekutiran ¿T, "v,,i«ge tajništva. Ns K s!rani Pa io s političnimi jetniki natrpane vse ječe, na grških otokih pa se nahaja v koncentracijskih taboriščih okrog 15,000 političnih izgnancev. Na dnevnem redu so tudi eksekuci-je in navadni umori opozicional-cev. Pcfročilo večine je šlo preko vsega tega terorja, korupcije in nesposobnosti reakcionarne vlade, čeprav so po mnenju vseh objektivnih poročevalcev v tem glavni vzroki za notranje homa-tije in civilno vojno. Vse to so popolnoma ignorirali tudi predstavniki ameriške vlade pri ZN. Na petkovi seji so Austinu odgovorili zastopniki vseh treh obtoženih vlad. (Poročila, po katerih to posnemamo, njih govorov ne omenjajo, razen par vrstic albanskega zastopnika polkovnika Nestija Kerendžija, da "Albanija ni zakrivila nobene akcije proti kaki drugi državi. Vsa krivda za napete odnošaje (med Grčijo in Albanijo) leži na Grčiji. — Ured.) Andrej Gromiko bo povedal stališče Rusije na prihodnjf seji zaščitnega sveta. Ker je znano, da je to stališče povsem nasprotno stališču Amerike, se bodo v zaščitnem svetu še klestili. CIO bo pospešil akcijo na jugu Atlanta, Ga. — Organizacijski odbor CIO se je odločil, da po-spoši^ organiziranje delavcev v vseh južnih državah To je direkten odgovor na Taftov proti-delavski zakon, ki je bil pretekli teden sprejet proti Trumanove-mu vetu. Van A. Bittner, direktor organizacijskega odbora, je obsodil Taftov zakon, da je fašističen in zato zelo nevaren delavskemu gibanju. hpublihanci te *?Q>«io na nevednost ličnih kalinov HH |rk- - Voditelji repub-fanke *e pripravljajo, '^ni zmagi s sprejet-[ "artleyevega suženj-»na - vržejo nekoliko 1 delavstva. Odločili v kongresu spre-minimalne mezde 60 ' da bodo delavci Rrenko pilulo suženj ,n* »n spet volili za re-' kandidate prihodnje hKcija ae vedno računa, ,r"iki mnogo politič- Peronova zena Eva pozdravljena v Rimu Rim. — Eva Peron, žena argentinskega diktatorja, je prispela v Rim iz Španije in bila je deležna navdušenega sprejema. Okrog trideset tisoč ljudi se je zbralo ob njenem prihodu in jo pozdravilo kot "poslanko dežele, ki 3e med vojno ni hotela pridružiti bloku dežel, ki so se bojevale proti Italiji." Eva je stara 27 let in je bivša argentinska filmska igralka. Sodišče proti stavkarjem Potrdilo je obsodbo državnega odbora i ' »siiii i Milwaulcoe, Wla__(FP)—Tukajšnje sodišče je potrdilo obsodbo državnega delavskega odbora proti 22 članom lokalne avtne unije CIO, ki so bili obtoženi, da so kršili odredbo odbora proti masnemu piketiranju pred tovarno Allis-Chambers za časa stavke, ki je trajala 11 mesecev. Predsednik unije Robert Buse, podpredsednik Joseph Dombek in zapisnikar Fred McStroul so bili obsojeni na pet mesecev zapora vsak, petpajst članov unije na tri mesece in štirje na $200 kazni vsak. Unija je bila obsojena na plačitev $250 kazni. Državni odbor je izdal odredbo proti masnemu piketiranju pod pretvezo, da prepreči "izgrede", kar so pa stavkarji ignorirali, po obsodbi odbora pa vložili priziv na sodišče, ki je sedaj obsodbo odbora potrdilo. Ta drastični odloK sodišča pomeni, da se je odbor poslužil in-junkcije, ki jo je sedaj sodišče potrdilo, četudi ni nikjer v raz sodbi omenilo injunkcije z besedo. To je prvi slučaj te vrste, v katerem so bili stavkarji obsojeni kršitve odredbe, ki nosi ves pomen pristne injunkcije, ki je bila podprta po sodišču predno je postal Taft-Hartleyjev zakonski osnutek zakon. ' Unija se je odločila, da bo vložila priziv na višjem sodišču za razveljavljenje obsodbe. Governor obeta novo preiskavo Springfield, 28. jun.—Gover-ner Green se je izrekel za novo preiskavo državnih umobolnic, ki so natrpane z 42,000 bolniki. Za novo preiskavo se je izrekel po prejemu poročila posebne anketne komisije, ki je s svojo preliminarno preiskavo razkrila žalostne razmere v umobolnicah. Ta komisija se je izrekla za natančno preiskavo s strani državne zbornice. Tem žalostnim razmeram je delno kriva maladmi-nistracija, politični favorizem in premajhne apropriacije za uve-denje potrebnih reform. ZDRUŽEN NARODI DOBILI SVOJO "DRŽAVO" S SKLENITVIJO POGODBE Z AMERIKO tounüu 4* pO ( jerr, t > ê, tU' Lake Success. N. Y- 28. jun.— Državni tajnik Marshsll in Try g ve Lie, tajnik Združenih narodov, sta podpisala dogovor med Združenimi državami in in Združenimi narodi, kateri do loča, da postane ozemlje v Man-hattanu last Združenih nsrodov. To bo obenem glsvni stan ZN in nekaka "posebno državica", ki bo imela status "samostojnosti". Dogovor, ki je bil sklenjen med Ameriko in ZN, dalje določa, da se na novem ozemlju zgradi letališče in poftta, da se ne bo služilo kot zavetišče za begunce pred zakonom in da se vzdržuje red in mir. Prepovedane bodo demonstrscije, priznava pa se plemenska in verska enakost. "Ustava" sedeža ZN daje privilegije in imuniteto vsem členom diploma tirnih skupin pri* druženih narodov. Uradniki e-meriške vlade ne bodo imeli nobene oblasti na tem ozemlju, ra- zen v slučaju dovoljenja tajnika ZN. Podpis sklenjenega dogovora se je izvršil ns dsn druge oblet niče ustsnovitve organizacije Združenih narodov, ko je bil v Ssn Franciscu pred dvemi leti podpisan zadevni čarter. Po podpisu je bil oddsjsn posebni rsdioprogram, ki ae Je slišal po vsem svetu. Rusijo Je zastopal Andrej Gromiko, Anglijo premier Attlee. Francijo premier Rs-madier. Kitajsko Ciang Kaišek. Ameriko pa predsednik Trumsn. Domače vesti Oblak Chicago.—Glavni urad SNPJ so te dni obiskali: Angela Yarc iz Garyja, Ind., Marie in Del-mar Tucker iz West Allisa, Wis., Lambert in Ursula Bolskar od istotam. Padel s strehe South Chicago, III.—Tu se je ponesrečil do smrti Frank Hodnik, star 79 let in rojen v Kostanjevici na Dolenjskem. Pri barvanju strešnih žlebov na svojem domu je omahnil z lestve. Umrl je v bolnišnici 25. junija. Žena pokojnega je umrla pred tremi meseci. Zapušča dve hčeri ter dva sina. Svoječasno je bil aktiven pri raznih pevskih zborih v Chicagu (Zvon, Slovan.) Pokopan je bil civilno 27. junija na pokopališču v Ham-mondu, Ind. t Nora grobova na sapadu Richmond, Cal.—Dne 14. junija, teden po operaciji, je v bolnišnici umrl George Barič, predsednik društva 638 SNPJ. Star je bil 62 let, doma iz vasi So-defee v Beli Krqjini. V tem mestu je Živel 35 let. Tukaj zapušča ženo, sina, Štiri hčere, od katerih sta dve poročeni, brata Joeva, kakor tudi več sorodnikov. Red Lodge, Mont.—Dne 16. jug. je umrl Marko Fajgel, ki je bolehal za mrtvoudom pet let. Star je bil 65 let, doma iz Lubna na Štajerskem, član društva 81 SNPJL kakor tudi Eagles in UMW. Zapušča ženo, sina, štiri hčere, vnuka in več vnukinj.—Pri družini Sam in Rose Daniceck so se oglasile rojenice in pustil« hčerko. Ker sta oba člana drviva 81 SNPJ, je upanje, da postane tudi no-vorojenka. * Is Minnesota ' Duluth, Minn.—Umrl je John Borich, star 69 let, doma iz Jugoslavije. V tem mestu je živel 27 let in bil član društva 205 SNPJ. Zapušča ženo, dva sinova, dve poročeni hčeri in 14 vnukov, vsi v Duluthu.—V bolnišnici St. Mary se nahaja Msry Skull iz Garyja, Minn. I Iščejo sorodnik» St. Louis, Mo.—Janez Ogolin, župnik v Trbovljah, in njegova sestra Alojzija bi rada izvedela za svojega strica Martina Vidmarja in teto Nežo Kočevar (brat in sestrs), ki se baje nahajata v San Franciscu, Csl. Doma sta s Kala pri Semiču, Dolenjsko. (Župnik Ogolin je duhovnikoval na Štajerskem, med vojno pa sta s sestro pobegnila k partizanom v Belo Krajino.) Omenjena naj pišeta na Mary Petrovič, 2208 Charles st., St. Louis 4, Mo. Nov grob v Detroiiu Detroit.—Dne 24. jun. je na-glo umrl Paul Crlenčlč, star 62 let, .rodom Hrvat, v Ameriki od 1913, član društva 518 SNPJ. Od 1934 je bil vdovec. Zapušča tri sinove in hčer, katerim društvo izreka globoko sožalje. Is Clevelanda Cleveland,—V bolnišnici je u-mrl Matija Potokar, star 60 let, doma.Iz Žalne pri Višnji gori, v Ameriki 39 let —V bolnišnici Polyclinic se nahaja Rose Her bert, v Cleveland Clinici ps Frsnces Klein iz Kucllda, kakor tudi Joseph Grgat iz Madisons, O.—V bolnišnici Glenville Je prestsl operacijo Joseph Sterle, Iz bolnišnice pa se Je vrnila Marian Rolih iz Colllnwooda.— V bolnišnici Glenville se nahaja tudi John Jakelv iz Glrarda Poročila sta se Viktor Drobnič In Genevieve Jskšif Fašistična vloga Peronove žene Diktatorja Franco in Peron kujeta fašistični blok Madrid Španija. 28. jun.— Obisk žene argentinskega predsednika Juana Perona pri diktatorju Francu je dal njegovemu fašističnemu režimu novo upanje za preprečenje živilske krize v Španiji, Peronova žena se je dalj časa nahajala v Madridu in je bila gost diktatorja Franca. Ona je zagotovila diktatorja Franca, "da dokler bo obrodila ena sama bilka pšenice na naših žitnih poljih, naj španski delavci vedo, da jo bomo delili z njir mi." Nedavno je Peron v svojem govoru v Buenos Aireau izjavil, "da s pomočjo Španije In Vatikana se bo zgradil tretji blok narodov, ki bo lahko držal silo ravnovesja med Združenimi državami in Rusijo." Peron ima v načrtu blok latinskih narodov v Evropi in Amerl-ki, ki jih veže skupna vera katoliške cerkve, kar pomeni, da bo Peron s svojim pajdašem Fran-<|om &kuša) ustvariti nov klerikalni protiutež proti naraščajočemu vplivu Sovjetske zveze. Žena argentinskega dlktator-ja-predsednika je z letslom odpotovala v Rim, kjer je imela privatno avdienco s papežem. Ona je bivša argentinska filmska igralka, ki sedaj igra vlogo fašistične politike. Antifačisti izgubili bitko pred zveznim sodiščem Spoznani to krivim "žaljenja" kongresa; enako tudi dva komunista, ki sta dobila strogo kazen Kontrola olja podaljiana Washington, D. C. — N i ž J a zbornica Je sprejela predlAg, ki daje predsedniku Trumanu moč, da kontrolira ali ustsvl izvoz petroleja v tujino. Moč o kontroli olja je podaljšana do 31. januarja 1946. O končni veljav nostl predloga bo imel zadnjo besedo aenst. Truman vetiral zakon za zviianje carine na volno Washtngton, D C. — Predsed nik Truman Je vetiral zakon o kontroli cen volni, ki se uvaža iz tujine, nakar Je »mat spremenil besedilo zakona tako, da soglaša z zahtevami predsednika. Truman bo spremenjeni zakon go-tovo podpisal. Stavka italijanskih delavcev radi umora Rim, Italija, 28. jun —Splošna italijanska delavska konfederacija, ki je pod vodstvom komu-nistov^ je sklenila, da okliče polurno stavko vseh svojih članov, ki štejejo okrog šest milijonov po vseh Italiji. Stavka ima značaj protesta proti umoru dveh oseb in napadu na komunistični glavni stsn pred nekaj dnevi v Siciliji. Vzdržujejo se tudi poročila, da namerava predsednik Enrico de Nicola odstopiti. Druiba obdoliena nesreče na ladji Los Angeles, Cal. — Štiri osebe, ki so se rešile po razstrelbl ladje Markay 22. junija, so ob dolžlle lastnike ladje, da so zanemarili varnostne naredbe. V eksploziji ladje, ki je bila nato-vorjena z oljem, so bile Štiri osebe ubite, devet je pogrešanih in 20 ranjenih, Omenjeni so podali izjivo v bolnišnici, kjer leže težko ranjeni. Družbi Je šlo le za profile, ne za vsrnost delsv cev. Washington. — Skupina 16 antifašistov, proti katerim se je zadnjih par tednov vršila obravnava na tukajšnjem zvezriem distriktnem .sodišču, je izgubila bitko in vse obtožence čaka stroga kazen. Vsi so bili obtoženi "zarote" proti kongresu in "žaljenja" kongresu. Glede prve točke je sodnik odločil, da justični department, ki je vodil tožbo proti obtožencem, ni podprl z dokazi, vprašanje "žaljenja" kon gresa pa je prepustil poroti, ki je po 65 minutnem posvetovanju odločila, da so krivi. Pred sodišče so bili tirani niš zahtevo kongresnega "neameriškega" odseka, ki preiskuje "neameriške" aktivnosti raznih skupin, predvsem komunističnih, "sopotnlških" in liberalnih. Za aktivnosti raznih fašističnih, klanov«kih in rasističnih skupin se ne zanima. Čeprav posluje že več let in je oblatil že tisoče liberalcev in progresivcev ter antifašistov, ni na zaslišanje poklical 4e enega fašista ali ple menskega hujskača Ta "neameriški" kongresni odsek Je lani zahteval od uradnikov Antifašističnegs relifnega odbora, ki je bil ustanovljen med Špansko civilno vojno ln je zbiral rellf za španske lojallste ln pozneje tudi za druge antl-fašiste, naj srn piedlože poslovne knjige. Med vojno je ta odbor Imel poslovno dovoljenje od predsednikovega relifnega odbora, kateremu so morale vse re-lifne organizacije pošiljati svoja finančna poročila. Ta rellfni antlfsšlstlčni odbor je bil smatrsn, kot je še danes, kot "komunistični", kajti v njem so se udejstvovali komunisti ln drugI levlčsrjl, pristaši komunističnega gibanja. Uradniki in vsi člani eksekuti-ve so bili tirani pred sodišče, ker so ignorirali poziv notoričnegu "neameriškega" kongre snega odseka in mu niso hoteli predložiti poslovnih knjig, češ, da to ne spsds v njegov delokrog, finan* čna poročila ps so itak pošiljali predsednikovemu relifnemu odboru v smislu zakona. Med obtoženci, ki so bili spo-znsni krivim "žaljenja" kongresa, so: Dr, Edward K. Barsky, pisatolj Howard Fast, dr. Lymsn R. Brsdley (profesor na New-yorški univerzi), dr. Jacob Au slander, dr. Ixiuis S. Miller, I Everett S. Oleason, (Izdajatelj publikacije Readers' Scope), dr. Jessie Tolmcuh, odvetnika Harry M. Justiz in mrs. Ruth Leider, trgovec Manuel Magana, gledališki direktor Hermann Shumlln, mrs. Charlotte Stern in Jame& Lustig, oba aktivna u-nlonlsta (CIO), ter mrs. Louis Kamsley, mrs. Bobbie Weinstein in Marjoric Chodorov, gospodinje. V smislu zakona so lahko vsi obsojeni na leto dni zapora ln $1,000 kazni. Sodnik bo Izrekel svojo sodbo v prihodnjih dneh.. Na to kazen sta bila na istem sodišču (pred drugim sodnikom) in vsled slične obtožbe obsojena Eugene Dennis in Gerhart Eisler. Dennis je gl. tajnik komunistične stranke, o Eislerju pa gre glas, da Je bil po svojem pobegu iz Nemčije glavni predstavnik Komlnterne v Ameriki. Dennis je bil tiran pred sodišče, ker "neameriškemu" kongresnemu odseku ni hotel povedati svojega pravega imena, Elsler pa, ker nI hotel priseči na biblijo. Oba sta dobila maksimalno kazen — leto dni zapora ln tisoč dolarjev globe. Pred Istim sodnikom je bil Isti dan obsojen tudi Carl Aldo Mar-zanl, bivši uradnik državnega departmenta, proti kateremu se je pred par tedni vršila obravnava. Obtožen ln tudi spoznan je bil za krivega, da je bil Istočasne tudi aktiven Člsn komunistične stranke, seveda pod drugim Itnenom. On je to zanikal, toda proti njemu je pričalo več bivših komunistov in tajnih agentov newyorike policije. Obsojen je bil od enega do treh let zapora. Vsi obtoženci bodo vzeli priziv na viije sodišče. Člane ekse kutlve AntlfaAlstičnega relifnega odbora jo zagovarjal bivši justični podtajnik O. John Rogge, ki je prod nekaj meseci izgubil službo, kt>r je hotfcl razkrinkati večjo skupino prominentnih A-meričanov, večinoma sami veliki industrijski moguli, ki so imeli ozko stike in so sodelovali z vodilnimi nemškimi naclji. Na sled jim je prišel na podlagi ob-iirnega Študija nacijskih dokumentov, OHUSKA REAKCIJA KOPIRALA TAFTOV ZAKON TK PRED ZAKLJUČKOM LEGISLATURE Columbus, O. (FP) — Republikanska večina v ohijski državni zakonodaji, ki domlnira legi-slatlvnl aparat, se naravnost norčuje iz demokrstičnlh metod, ki so v vel je vi zs sprejema nje zskonov, Ds se izognejo demokratični proceduri, eo se poslužill raznih trikov z namenom, da uspejo s svojo protlde-Isvsko gonjo. Republikanska reakcija je v legislaturl ns zvit način porinila skozi zbornico skrbno zakrito verzijo Taft Hartleyevega su-ženjskegs zakona. To so republikanci storili tik pred zaključe-nJem rborovsnjs. Vsled tegs nI imela opozicija prilike, ds bi podala svoje srgunr^ente proti sntidelsvski skeml. To je tudi preprečilo demokrstično zaslišanje nasprotnikov tegs tloče-stegs zakonskega osnutka Delavske unije so pod vod- stvom CIO takoj stopile v a kri Jo. Na governor ja Thomasa J De Nicola ponovno izvoljen za predsednika Kim, — Krnico de Nicola, začasni predsednik italijanske republiko, ki Je pred par dnevi re-signiral, je bil ponovno Izvoljen za predsednika. Izvolil ga je Italijanski parlament z veliko večino. Izid glasovanja je obenem zaupnica konservativni Italijanski vladi premierja De Gas-|h i iju, v kateri niso zastopani ne komunisti ne socialisti. "Rebeli" za prelom z diktatorjem lx>ndon. — Skupina članov __________. uritflHkkega parlamenta je na- Herberta so spelirsle, nsj l-1/niin(,4( da bo zahtevala od de- protUMavskl osnutek vetlra j |ttV»k«- vlade, naj pretrga diplo-Kajti če bi ta suženjska skemu niut*ktt in ekonomske odnošaje posUla zakon, bodo unije Izpo ' * vlado «pariškega diktatorja ' stavljene tožbsm popevki Namen "rebelrv" v par politično akcijo bodo prepove- ( dani, pravica do stavke bo oki -, njena, piketiranje nelegalno ini delavstvo bi bilo potisnjeno oh steno Vsled tega je svet ohljsklh u nlj CIO napel vse sile, da v zadnjem trenotku pr*pr«Vi, ds ome njeni protldelavskl zakonski o-snutek rte pitata ne zakon. Pozval je vse člane svojih unij, nsj skli-če jo maarie shod« v znak protesta proti tej skeml Zaeno Jih je urglral. nsj pošljejo h governer-ju posebne deputacije z zahtevo nsj protidelavskJ zakonski osnutek vetlrs. lamentu je/ da pokažejo vladi, ds so odnošaji s i. pen «k i m diktatorjem proti načelom delavskega uiburi|e Albanija odklonila dovoljenje odboru Uke Surreaa, N V — Albanija je obveatila varnostni svet Združenih narodov, da ne moi% dati preiskovalni komisiji dovo-Ijerija, da bi njeni člani šli v obmejne kraje Albentle glede grške civilne vojne Že prej sta Jugoslavija in (Nigerije zavzeli lato stališče o grškem problemu. PROSVETA THIS ENLIGHTENMENT GLASILO IM LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE PODPOBME JEDNOTE Organ of and published by Slovana National Sanofi! Society Naročnina ta Združena države (laven Chieoga) in ga letg. $44» sa pol leta, 12.00 sa ¿etri leta; sa Chicago in okolico Cook Co.. 91.50 ta celo leto. S4.7S sa pol leta, ta inoiematro $11 JO Suheciiptlon rate«: for the United States (except Chicago) and Canada M.00 per yeer. Chicago and Cook County H M por jmx, foreign countries $11.00 per yeor. Cone oglasov po dogovoru. Nehoptai dopisov In ne narezanih aankov se ne vračajo. Rokopisi llforarne vsebine (¿rtiče, povesti, drame, pesmi Ud.) sa vrnejo poiiljalelju lo v slutaju. še Jo prilošti poitnino. Advertising rates on sgreemanL—Manuscripts of communications and unsolicited articles will not be returned. Other manuscripts, such as stories, plays, poems, etc» will he returned to sender only when accompanied by self-addressed and stamped envelope 2S&7 Naslov né vse, kar Ime stik s listom: PROBVETA 69 Se. Lawndale Ave., Chicago 29. Illinois Socialna kuga in remedura Zelo pogosto slišimo, da je Amerika krščanska dežela. Tako nas radi zagotavljajo visoki vladni, cerkveni in drugi javni tri« bunali. Ta pesem odmeva po časopisju, cerkvenem In meščanskem, po radiu, šolah, sodiščih in seveda tudi raz prižnic. Tudi filmska industrija se kreče v strogo krščanskem Okviru, za kar skrbe razne verske organizacije, predvsem pa katoliške. J ikoni in biblijami so obloženi tudi številni domovi in hoteli Radio je obremenjen s krščanskimi pridigami, molitvami in misticizmom posebno ob nedeljah In večjih praznikih. Znano je tudi, da je naša velika Amerika ne samo "melting pot", marveč tudi "narod narodov", kateri koncept «kuSa populi-zirati posebno pisatelj Louis Adamič. Čez 50 narodnosti živi v njenih mejah. V to obljubljeno deželo, domovino Indijancev, smo prišli iz vseh delov sveta, največ Iz Evrope, nekateri prej, drugi pozneje; Indijance, kolikor jih nismo pobili, smo pognali na njih rezervacije, kjer so bili do zadnjih let pravi reveži, povsem brezpravni in razlaščeni, in iz naše nove domovine v nekaj generacijšh zgradili najmogočnejšo gospodarsko in vojaško silo. Pri tem so mnogi dali življenje, mnogi živeli v revščini ob težkem garanju, mnogi pa si zgradili velika bogastva. Pri gradnji dežele so se naši predniki na Jugu, vsi dobri, pobožni kristjani, tudi preskrbeli s črnimi sužnji, katere so nalovili ali ugrabili v Afriki. Po civilni vojni so ttidi privabili tisoče cenenih orientalskih kulijev za gradnjo zapadnih železnic, etc. Kot vzorna "krščanska" dežela (po zatrdilu mnogih) bi kak Marsian lahko mislil, da živimo po naukih božjih in človeških sa« povedl, posebno pa po oni, ki pravi: "ljubi svojega bližnjega kot tafnega sebe", ali pa: "ne želi svojemu bližnjemu, kar sebi ne*že-llš." Kot "narod narodov" bi človek z navadnim razumom in brez zla v srcu mislil, da bo med nami vladala vsaj toleranca, da bomo spoštovali drug drugega, kajti vsaka narodnostna skupina,! troit za avtomobiliSte. Na eni laAjooi h* naStih, na&sSbt Obisk v avtomobilski prestolnici Clereland, O. — Največje stremljenje vsakega poštenega Amerikanca je nov nvto, žogo-met in plačane počitnice, ko lahko uri budilki pokažeš jezik izpod odeje, se pokašljaš na zoper ni klic tovarniške sirene, greš kamor hočeš in se zabavaš kakor ti pač prija (seveda z dovoljenjem svoje žene, če jo imaš), dokler ne Izčrpaš skromnega sklada, ki si ga nakopičil v ta namen "by hook or crook." No, in temu mikavnemu svoj-stvu Amertkancev se tudi Jaz ne upiram, čeravno pravijo, da sem "old fashion." Dobil sem počitnice — kaj Sedaj? Pa smo se zmenili: Filipič, Eršte in Až-man, da jo za nekaj dni pobrišemo v Detroit. Moj namen je bil, da obiščem številne prijatelje, s katerimi smo pred leti skupno orali po kulturnem in političnem polju. Ostali trije so šli pa gledat za novimi avtomobili, ki jih tam baje dajejo tujcem kar za spominke. Ampak vsi trije So bili bridko razočarani, jaz sem pa vsled kratko odmerjenega časa le deloma dosegel svoj namen. Naj prvo smo se ustavili v Slov. delavskem domu, na čigar odru sem enajst let trgal podplate. Prijazna upraviteljica SDD Franca Kapelj nam je s ponosom pokazala preurejene klubove prostore, pri terti pa je pripomnila, da še vedno čakajo clevelandskega Ribničana, da bi jim razrinil stavbo. Od tam smo se podali h gostilničarju in SAN-Sovemu podpredsedniku Jožetu Kotarju, nato pa k rojaku Vihteliču. Kje smo korakali tisti večer, je pa seveda naša tajnost. Kar je Rim za katoličane, Me-ka za mohamedance, to je De- splošna "utrujenost", ki je značilna tudi za Slovence po drugih naselbinah. Še večji zastoj je opaziti v pevski kulturi. Svoj-čas so imeli Detroitčani kar dva pevska zbora, pa sta oba zaspa la. V teih oziru zelo pogrešajo pokojnega delavnega pevovodjo Johna Berlisga. V ostalem so pa detroitski rojaki pridni. Po večini lastujčjo lepe domove in tudi trgovine jim dobro uspevajo. Starši nudijo svojim otrokom boljšo vzgojo kot v povprečni slovenski naselbini. V ogromni večini so naprednega mišljenja, zato tam klerikalne cvetke ne uspevajo. Za novo Jugoslavijo so silno navdušeni. Poleg dveh SANSovih podružnic, imajo tudi postojanke za obnovo Jugoslavije. Zborovanje Prosvetne matice in druge * aktivnosti karton. O. — Pred nedavnim sfio sklenili, da se zopet po dolgem času vrši zborovanje kluba in društev, ki spadajo k Prosvetni matici v vzhodnem Ohiu in zapadni W. Va. Vsa društva so prošena, da izvolijo čim več zastopnikov na pHhodrtji seji ih jih pošljfejo na konferenco, ki se bo vršila 27. julija, začetek ob desetih dopoldne pri bratu Jofevu Skoffu na (armi blizu Bartdha. Zadnjič sem pisal v Proletar-cu, da nas reakcija misli potisniti v železni jopič, danes pa na žalost rečem, da nas je že zašila. Sedaj še manika, da nam nataknejo nagobčnik in rinko v j nos in priklenejo k delu. To bo I veselje in dolarjev za ne nasithe Klobučarska unija morda ustanovi nov WÈ Najin vzpored se je bližal kon-' dobičkarje! V očigled današnje cu. Poslednja točka je bila ve-1 situacije smo primorani misliti, 'čerja pii znani stari korenini kam nas privedejo po tej drzno kakor tudi vsak posameznik, ima poleg slabih tudi dobre lastnosti, v resnici lahko več dobrih kot slabih. Pri vseh skupinah se seveda dobe tudi totalni moralni in socialni pokvarjenci. Ampak to so izjeme. To toleranco, to spoštovanje drug drugega bi slehernemu državljanu moralo že narekovati spoštovanje ln ljubezen do svoje domovine, velike Amerike, katero je Narava tako bogato obdarila z lepoto in bogastvom — s krasnimi gorami in širokimi planjavami,-z rodovitnimi polji ln bogatimi gozdovi, s studenci, rekami in jezeri, polnimi žlahtnih rib, predvsem pa z neprecenljivim rudninskim bogastvom, na katerem je zgrajena vsa industrijska civilizacija. Zal, da temu nI tako. Razen Južne Afrike je ni dežele, ki bi bolj trpela od rasnih predsodkov, od plemenskih mrženj, od "Jim crowlzma", od zamorskih ln orientalskih ghettov, od rasne in tudi verske diskriminacije pri delu, kateri bomo zdaj po vseh videzih dodali še politično diskriminacijo ... V mnogih krajih dežele, posebno pa v tako zvanem "biblijskem pasu" ima celo pes več prsvlc, vsaj pa več prijateljev med "superlornlml" belo-poltcl kot pa na primer zamorec. Kljub temu, da je državljan, da je Amerika prav tako njegova domovina kot vsakega drugega be-lopoltca, mu je volilna pravica po vsem jugu v prakai skoraj do sledno zanikana, ne samo z volilnim davkom, kateri je prav tako naperjen proti "white traahu", marveč tudi s političnimi šikana ml ln represijami. Nad njim tudi stalno visi strah pred llnčanjem, ki Je najčrnejfta pega ameriške civilizacije. Ce gre na poulično, železnico all bus, mora sedeti ali stati tam, kjer Je zapisano: "Samo za črnce". Ce gre v "belo" restavracijo, in aicer ne samo na jugu marveč tudi to stran Mason-Dixonove črte, mu ne bodo ser vlrall, pa magarl Je največji učenjak, viaoko izobražen ln kulturen človek. Poleg tega Je v Južnih državah deležen tudi Infe-rlornega šolstva Ni čudno, če zamorci tako beŽe z juga. Toda kamor pridejo, povsod nalete na velike predaodke ln raano diskriminacijo . . . To je v resnici največja socialna bolezen, katere velika Amerika sigurno ne zasluži in je v resnici velik greh nad njo. Kdor nosi ta greh v srcu ln ga seje v svoji družini, med svojimi sosedi ali sodelavci, kjerkoli, v resnici pljuje na največje svetinje svoje domovine. V resnici je nekaj zelo narobe tudi a takim krščanstvom. z vsemi konfevijami, ki med svojimi verniki ne morejo iztrebiti tega situpa Ampak ta strup, žsl, nI razširjen samo med verniki, marveč tudi onimi, ki "ne hodijo v cerkev". Tudi je nehaj narobe s tako državno strukturo in "etiko", ki dovoljuje "jim trowtatune" šole. cerkve, bi/mika podjetja, organizacije, dlakri mlnectjo prt delu, v volilnih kočah ln raautične ghette, ali ki strogo ne nastopi proti Itnčarjem Priznamo, da s samimi zakoni te socialne bolezni nI mogoče odpraviti, marveč je potrebna tudi zdrava moralna in etična vzgoja od zibeli do grobe — doma, v šolah, cerkvah, čaaopisju, filmih, ►ploh povsod Toda dokler nr pride do efektivne zakon« »daje za zatiranje te fašistične kuge, toliko cnsa tudi ekvalitarakn i/obraz ha m vzgoja ne bo dosti zalegla, Zdi se nam, da je ta kuga danes laktu-no bolj razširjena po deteti kot je bila v preteklosti. Kotigiee bt moral brez vsakega pomišljanja sptejeti efektivno rekonodajo proti (1) diskriminaciji pri delu. (2) proti linčnrstvu, (3) ptotl volivnemu davku, (41 proti vsakemu "Jim crowitmu" po. \aod, kjer obstaja sli kakor daleč seie ¿verna oblast Sličnl za kom so potrebni tudi po državah. Tenv;lpte reforme m a je moja "liza" še dovolj trdna, da naprivi ponovno pot v avtomobilsko prestolnico. Končno pa iskrena hvala vsem za gostoljubje, zlasti pa Jacku in Frances Kapelj, kjer sva imela svoj "glavni stan" ln jima delala "trubel". Hči Dorothy, ki je sedaj zaposljena pri jugoslovanski ambasadi, naj pa nama oprosti, ker sva spala na njeni postelji. Skomin itak ne bo dobila, ker naju že "narsva zapušča". Ha, ha, Jennie! Sinu Stanku pa želim, da bi kmalu napravil inženirski izpit. strmi cesti. Nekateri trdijo, da delovno ljudstvo v vzhodni Evropi in Rusiji nima svobode. Radoveden sem, kakšno svobodo bomo imeli mi tukaj, v tako visoki in svobododoneči demokratični Ameriki? Torej pridite- na konferenco Prosvetne matice in se bomo pomenili, kaj bo za nas in delavsko ljudstvo najboljše, da se izvlečemo iz tega smrdljivega močvirja na gladkejšo in tršo pot. V nedeljo, 0. julija, pa se bo vršila seja podružnice SANSa, začetek ob treh popoldne v Boydsvillu. Slišali boste poročilo delegata o zadnji konvenciji. Udeležite se te seje številno, kakor ste se doslej. Na praznik Neodvisnosti, 4. ■julija, se bo vršil piknik tukajšnje federacije, in sicer na vrtu društva 333 SNPJ v. Blaineu, O. Za lačne in žejne bo skrbel qdbor, za plesalce pa F. Kurent in sinova. Na svidenje na pikniku! John Vite«. Kako Je Ančka sprejela Janeza. ker Ji nI pripeljal obljubljene nove "mašine" iz Detrolto, bom pa rajši tamolčal _ Frank Čoaen. Iz Barbertona Barberton, O.—Sedaj ne delam in imam dosti časa, zato prečitam vse, kar. mi pride v roke, pa če je zanimivo ali ne. Najrajši čitam Prosveto, in sicer zato, ker je v njem zmeraj veliko dopisov in drugih novic z vsega sveta. To leto je precej nesrečno leto, kajti neprestano čitamo o nesrečah, posebno pa o zrako-plovskih. Če bo šlo tako naprej, se bodo ljudje pobili brez atomskih bomb. Prav tako je bilo letos že veliko nesreč na železnicah, cestah, premogovnikih, povodnjih in viharjih. Če bo sledila nesreča za nesrečo, jih bo letos več ubitih kot v vojnem času. Po koledarju je spomlad že minila, toda narava zgleda kot da bi se šele začela. Imamo res čudno vreme. Zima je bila prav lepa do 1. februarja, od 1. februarja naprej pa je bilo zmeraj slabo in pusto vreme. Februarja in marca je vsak dan snežilo, od 1. aprila naprej pa dežuje skoraj vsak dan, tako da farmerji niso mogli obdelati zemlje ob pravem času. Kakor čitamo, so nalivi skoraj po vsej Klobučarske delavco in delavke bo zanimalo, da se je unija "United Hatters, Cap and Millinery Workers", katera ima jd-risdikcijo nad klobučarskimi delavnicami, Odločila prepustiti delavcem na zapadni strani Čhi-cdga prosto voljo, če žele organizirati svoj lokal, ali pa se priključiti kateri koli izmed štirih lokalnih unij, katere že obstajajo in delujejo v Chicagu. * Ta odlok pomeni, če žele delavci na zapadni strani Ghicaga imeti svojo unijsko podružnico s svojim čarterjem in samoupravo, jo lahko imajo v smislu ustave unije United Hatterš, Cap and Millinery Workers. Tako bi imeli moč odločati o svoji pristopnini, članarini in o svojih pravilih, kot določa ustava klobučarske unije. Razumljivo, izvolili bodo svoje uradnike in zastopnika, imeli svoj urad ter popolno kontrolo nad svojimi poslovnimi zadevami, kot jo imajo druge lokalne klobučarske unije. Pomniti moramo, da že dolgo časa obstoja* velik nesporazum med dvema različnima skupina ma klobučarskih delavcev. Ker niso delavnice na zapadni strani organizirane, so prbtiunijaki delodajalci skušali razširiti govorice, češ, če se bodo ti neorganizirani delavci organizirali in pri stopili k uniji, jim bo utiija vzela dela in jih nadomestila z u nijskimi delavci, zaeno pa preprečila, da bi delavci z zapadne strani dobili mesta v drugih u-nijskih delavnicah v središču mesta. Vse te govorice so bile fcdel pronagande proti uniji. Danes unija ruši kitajski zid nesporazuma in razkrinkuje te napačne govorice. Sedaj, ko neorganizirani klobučareki delavci podpišujejo karte za volitve, pa so se pričeli zavedati, da je edina želja unije, izboljšati njih razmere in da so vsi enako šči-teni in združeni. The United Hatters Cap and Millinery Workers International Union je organizacija, ki je vedno zvesto stala ob strani poštenega unijskega delodajalca. U-nija je faktično potrošila mnogo tisoč dolarjev v korist te obrti in ima vzgleden rekord vzajemnega spoštovanja in spdelovanja z vsemi delodajalci, ki so tudi z njo pošteno postopali. Med vojno, v letih pred vojno, kakor tudi po končanju sovražnosti, ni bilo niti ene stavke ali delavskih sporov z delodajalci, ki jih vežejo pogodbe z unijo. V Chicagu je Midwestern Mil linery Manufacturers ASS(^ tion, ki je v najintimneifem ^ delovanju z unijo v smislu Z godbenih določb, tako da ie * organizacija ife večkrat pritmj dobro delo, M ga je unija izvrfc la za dobrega delodajalca, in a povračilo je priznala unijo ko upraviteljico zdravstvenega du brodelhega sklada za delavce zavedajoč se, da bo unija pofo no in pravično upravljala ti sklad. u Resnica je, da isti neunlj* delodajalci, ki se borijo proti * hiji na zapadni sttam mesta aj člani iste podjetniško zveze, ki sodeluje roka v roki z unijo Ig hvâli itoehiten rekord razmeji z unijskimi delodajalci' Keunijski delodajalec je pri. pravljen pristopiti k tej podjn niški zvezi iz razloga, da se izvr ŠUje gotove prakse te obrti. Pr»i tako he nasprotuje, da ta pod JetniŠka zVeza hvali Unijo, to p< vsled tega, ker unija stabilize dôbre mezde v unijskih delavni cah, neunijski delodajalec z u padne strani mesta pa domevni da niu to pomaga pri kompeti ci j i z linijskimi delavnicami i središču mesta. Stvar je zanitfii va: Isti delodajalec, za kogar j« dobra ta jsodjetniška zveza, m mara, da bi se rtjfegovi delavci ii delavke organizirali, tisti deltv ci, ki tnu pomagajo graditi nje govo obrt ln dobičke! Kako hitro bodo delavci spoznali i dvojhp fhero, ne bodo dopustil da jO bo delodajalec Se nadify prakticival. Unijski lokal na zapadni stri ni bi bil garancija klobučanU delavcem, da so vse tiste govori ce, ki jih širi delodajalec, ki pn vi, da unija ne bo postopala pti Vično z delavci, popolnoma m TMlOBi 'fin neutemeljene. 1 smislu linijskega kontrakta, 4 lodajalec bo iskal take deliva ki spadajo k uniji. Potem bdi tudi delavci z zapadni strani à mi presojali, kateri delavci boš delali z njimi. To pomeni, M kor hitro bddo imeli kaj refl i delih v delavnicah na zaputa Strani mesta, bodo zaeno imd priliko prestopiti k drugim lo kàlnim unijam in lahko boš vzajemno aranžirali povolj« razmerje med delavnicami m zapadni strani mesta in drugi» v Chicagu. To bo zvarilo brit stvo med delavstvom, tako di w bo nikdar Več prišlo do zloma » Udarnosti. Na altkl le videti (doeno pri tnlsl) Mlkloee Osfnija. man kot ogrski Caruso." Id le s družbo Columbia Rerorda napravil pogod bo. da bo ekskluslvno sanjo delal plošče. V Ameriko le prišel prošlege marca ln ga le newyorika opera tako) angažirala. Poleg nJega ee na sliki gradniki peg) omenjene družbo. Ameriki. Bati se je, da bo v Evropi suša, ker je tu preveč dežja. Na potu na konvencijo SANSa se je ustavil v Barbertonu Anton Zornik, zastopnik Prosvete in Proletarca. Obiskal je tudi mene, nakar sva Šla k tukajšnjim naročnikom, ki jim je naročnina že potekla. Nagle smrti je umrla 4. junija Jennie Gradisher, stara 38 let. Zapušča moža, dva sina, dve sestri in očeta. Alois Ocepek. S pota Kakor sem že poročal, sem bil na obisku v slovenski metropoli, kjer sem se ustavil po opravkih tudi v Slovenskem narodnem muZeju. Udeležil sem se tudi konvencije SANSa in Kristanovega banketa. Spotoma sem obiskal tudi nekatere druge slovenske naselbine. Sedsj uživsm zopet ljubi mir v Duluthu. Naj še omenim, da sem prejel pismo iz Logatca. Poročajo mi. da je tam tudi letos suša Matlla Pogorele. Piamo iz Hrvatslre Mick.—Prejel sem pismo iz mojega rodnega mesta Brinje, ki mi ga je pisal moj rojak Holjevac Ivan. Ker pismo kaže na sedanje razmere na Hrvatskem, ga želim priobčiti v izčrpku. Datirano je 11. maja in se glasi: "Danes nimamo več kralje» ske Jugoslavije, ki je izkorii» U revno ljudstvo, temveč Ij^o sko Jugoslavijo, v kateri m « sloji enakopravni in zadovolji Sedaj smo pričeli delati na P« letnem gospodarskem načrtuj vsem eianom, kajti zaveda» se, da delamo zase in z» potomce, za boljšo bodoč** naše nove domovine Ko zgotovili ta gospodarski nam dvignili industrializacijo in • lektrifikacijo naše drlave. w a zavladalo blagostanje a ljudstvo. Gradimo tudi nove šole • druge kulturne «vode. up izobrazbi leži moc in b!sg£ nje naroda. Imamo tudn go tečajev za nepismen^ ker hočemo nepismen^ „„m. odpraviti v na« Od osvoboditve dalje » * či naučili pisati- Vem. drag. ^^ znane razmere, si „ ^ poprej. Saj to morali ^ pustiti *Hnovino in ^ 0 kruh v tujino ' naš delavec vec ne ^ tuje kraje, htfl dela. da iKem<> prt glh dežel, da nam graditvi nove Juf^vi^l Mi danes gi^^JJJS toda ne zs ljudske^ ^¿o^ ce. temveč »J* " gu * * ke' Pn* V* nahajala smeri"» '^ u Martin in rn^T tfK. 30. JUN^A 1047 PR08VITA Priredil FRANJO ALES. LJublJ V Kranju »o «gradili nov most Vsepovsod novi mostovi. Boaanako drlavno tfrsdbeno podjetja J« pričalo fta lani a vallklml dallt gradilo la mostove. hldroceniiSle Itd., kljub tam«, da Bosancsm prlmanjkula strokovnih moči. In-dtostrtjaltsstljs aahlava vallklh naporov. Bova Ima motnosti. da •« radi bogastva na premogu, laleau In druftth kovin raivtje v naj« prostrana)« Industrijski predal drisve. moa», ki voia Maribor ln Pobralje, Je bil Isročen prometu. Ü. T"*"*®* Jeeenl odnesla narastls Dravs. Novi Je ^n.lll |„ trdnejši. KRIVDA FH ASCE BEVK J 9 (Nadaljevanje) Proti jutru je prinesla Anina mati novorojenčka in ga položila na peč. "Florjan, čečico «i dobil." Našobil se je, strupena beseda se je hotela planiti iz njega, a jo je zadržal. Pogledal je kvišku. Hlapčeve noge niso*viaete več raz peči. Kdaj je odšel? Je bil li on zaspal? Tiate dni jt, Florjan čutil, ko mu je ženina nega najljubša. Skoro z ljubeznijo je mislil nanjo. Vprašal jo je v mrak kamre, ali ji je sla-bo. Ženi je to dobro delo. Nekaj mrtvega se je znova za hip prebudilo. Solze je imela v očeh. "Florjan, ali ti kaj postrežejo?" "Bo že šlo ^ . Saj boš ti kmalu vstala . . Hlapec je delal samovoljno. Nikogar ni vprašal, še Jožetu je ukazoval delo. Nod Anko je zavpil s strupenim glasom: "Zakaj ne paziš na mleko?" Florjana je žgalo do mozga. "Anka!" se je vzpel na postelji. Rad bi bil planil iz izbe. "Pokliči hlapca! Takoj!" Ivan je obstal na vratih. Bil je nevoljen, da so ga klicali od dela. Smešno ae mu je zdelo, da se pohabljenec tako napenja na postelji. 'Ti . . . nad mojimi otroki ne boš kričal! Ti . .. ti!" Hlapcu so bliskale oči, oelo se mu je namr* šilo. Florjana ni zrl v obraz, ampak nekam v noge. Hotel je nekaj reči, storiti... Iz kamre se je oglasila Ana. "Florjan! Ivan!" Prikazala se je na vratih. Bleda, zavita v ruto se je držala rožancev. Ta prizor je ljuta moža ukrotiL "Pojdi v posteljo," je prosil Florjan. Vrgel bi se bil na tla, se plazil po rokah in po trebuhu, grizel hlapca v meča, v stegno . .. 8. Novorojenko so klicali za Maričko. Med svet-lolasci je bila edinq črnolaska; rasla je naglo. Otroka so izročili Florjanu v varstvo. Rada je spala in redko jokala. Florjan ji je dajal v usta musljo in v cunjo zavit in s slino zmočen sladkor. Otrok ga je gledal. Po ure in ure je strmel v prste, ki so se pregibali in plesali pred obrazom. Gledala je v njegove ustnice^ ki so govorile nesmiselne otroške besede. V oči, ki so se dobrikale. Včasih se je otrok smejal do solz, smejal se je tudi Florjan. Samota dolgih dni je bila strahotna. Marič-ka mu je bila edina in najzvestejša druščina. Vzljubil jo je. Več je mislil nanjo ko na vse druge. Tudi ona se je bolj veselila njegove ko materine bližine. Plezala je po Florjanovem trebuhu, ga grabila za lase, vlekla za brke in tepla po obrazu. Florjan je na ta način laže pozabljal na vse drugo, kar ga je bolelo. Dušo je opiral le na brata in na otroke. Tonetu je dejal: "Kadar umrem, boš gledal na družino." "£h—ne boš umrl ne!" "Vsak leto sem slabši . .." Večno poleganje, pomanjkovanje Ribanja, zatohli zrak v kamri, vse to ni ugodno vplivalo na njegovo telo. Mišice so upadle, želodec ga je pogosto bolel. Neko noč se je bil ob odprtem oknu prehladil. Davil ga je kašelj, naduha ga ni popustila. Od trdnega, zdravega moža je ostal okostnjak, dasi se je z vso silo oklepal življenja. Hlapčev rezki, visoki glas je vpil okrog hiše. Od dne, ko sta si moža pogledala iz oči v' oči, se ni upal kričati nad otroki. Ti ao ga ubogali kljub temu; bali so se matere. Jože je bil zrastel. Ni se yeč zatekal k očetovi postelji. Če ga je kaj užalilo, je stisnil ustnice, potegnil klobuk na oči in odšel. Bil je že fantovskega, velikega telesa, a ne tak hrust ko je bil oče. Tudi ni kazal tiste trdote značaja ko oče in stric. Bil je mehkejši, mirnejši, vda-nejši. Vendar se mu je ob slednji krivici za-iakrilo oko. Nikoli ni udaril, hranil je v sebi. Ni zamotal, kar je tiskanega in pisanega prihajalo v hišo. Povojno pokolenje mladeničev se krčem ni izogibalo, ne ponočevanja in plesa, a se tudi ni sramovalo stopiti v sobo izobraževalnega društva. V hišo so zašle knjige in časopisi. Jožeta je družilo tesno prijateljstvo s Tkalčevim Jernejcem, ki je bil doživel vso bridkost vojne in ujetništva. Jožetova zgodnja resnost in zamišljenost posebno stricu ni ugajala. Podražil ga je radi tega, on pa je potegnil klobuk na oči. Strica ni dosti maral, dasi je vedel, da skrbi za hišo. Marička je shodila, Jože je začel vasovati. Še za fantovščino ni plačal, že je bil z drugimi na vasi. Najstarejši fant je pljunil: "Nov petelinček? Bi li rad pomočil svoje perje v korltce?" Fantje so se le smejali. Stare fantovske navade je bila izbrisala vojna. Kadar nabilo mnogo dela doma, je hodil Jože k Tkalcu na dnino. Mnogo večerov se je mudil v pogovorih z Jernejcem v izbi ali v kuhinji. Polagoma so začele uhajati njegove oči na Julko. Vse deževne dni in zimske večere je neutrudna sedela za jerbaščkom in klekljala idrijske čipke. Julka je bila dve leti starejša od njega. Močna, nekoliko pegavega obraza, rjave polti. Usta v smehu, beli zobje in temne, globoke oči so privlačevale. Njen značaj je bil resen, računajoč. Beseda je bila neredko ujedljiva, a na dnu je ležala toplina. Morebiti je prav različnost značajev privlačevala Jožeta k nji. Tih in neroden se ji ni znal približati ne z besedo ne z dejanjem. Napravil je tiso^ malenkosti, da bi izrazil naklonjenost do nje. Kradel Ji je bucike, trgal niti. Julka se je jezila in teplo po rokah. Lahko je opazil, kako so ji bile take nagajivosti vsak dan ljubše. Na zimo so Tkalčevi pometali listje. Jože je pomagal. Srečen ga je grabil izpod Julkine metle in ga tlačil v Ustnik.- Vračal se je naglo, da se je lahko dalj časa pomudll pri nji. Tega jasnega jesenskega dne med skalami, pod visokimi bukvami, sredi suhljadi, gob ma-' hu in šumečega, rjavega listja dolgo nI mogel pozabiti. Nagajal ji je, ona ga nI karala. "Ali sem siten?" jo je vprašal. t A ona: "Razposajen si; to mi je všeč." V mraku ji je položil roko okrog pasu: "Kaj poreče Hrastarjev Janez?" Julka se je razhudila: "Kaj imam ž njim?" (Dalje prihodnjič.) ' TAJNKOVO POROČILO DRUGI i KONVENCIJI SANS-a Mirko O. Kuhal Minulo je več kot poldrugo leto, odkar se Je vršila prva konvencija Slovenskega ameriškega narodnega sveta, ko sem vam poročal o poslovanju tajniškega urada, o SANSovih tedanjih uspehih in naporih ter podal nekaj priporočil za dobo, ki se končuje ob času te konvencije. V tem razdobju so se razmere silno spremenile po svetu, v Evropi in Ameriki, pa tudi v naši organizaciji sami. Stara domovina se je osvobodila po zaslugi njenih lastnih borcev in po izredni dalekovidnosti njenih voditeljev in do malega brez poaebne vojaške pomoči zapad-nth zaveznikov. Brez te dalekovidnosti ter skrajne oprezno Ijani slovenskega porekla moralno obvezani pomagati tem nesrečnim narodom in zlaati jugoslovanskim nuditi vso mogočo moralno In gmotno podporo, vtiaj deloma toliko kot smo ob vojnem času storili za našo novo domovino Ameriko. Ko je bil SANS ustanovljen «ti bi danes najbrž ne bilo take bil ¡g Jugoslavije kot jo poznamo in ^¿gmg mladanska 'slana pomorila nekaj tistega cvetja in vzlic odpa danja nekoliko zelenega sadete. je drevo obrodilo obilo dobrega in zdravega sadja že v svojem prvem letu. ' Kasneje je veter odlomil i* nekaj slabotnih in susečih se vej, t»>da steblo Je <*talo čvrsto, zelenelo, cvetelo in hniilo sadove. Na /adnji konvenciji smo si 'aeitali program, kako naj bi izvajali svoje medvojne in povojne naloge. Hetroakop In pregled natega dela ob času te konvencije pa nam kaže sledeče rezultate. ______ Politično delo Prva naloga SANSa poleg de- odlgravana bi morda bila še na grška epizoda. Pomagala pa ji je kot (»talim slovanskim narodom Sovjetska zveza, ki Je izvojevala največje zmage nad sovražnimi nacističnimi In fašističnimi osvojevalci. Slovanski narodi pa so pri tem utrpeli ogromne človeške in materijalne žrtve Za Vsakega našega ameriškega vojaka je padlo 17 Rusov in 6 Jugoalova nov in za vsaka dva Američana je daroval svoje življenje en Slovenec ali ena Slovenka O ogromni drugi Škodi, ki so jo utrpeli slovanski narodi, mi v varni Ameriki še pojma nimamo. Vendar pa smo se Igvi-da-li, da smo kot amerišld držav- la za popolno zmago Amerike Je bila širiti resnico o razvoju političnih, ekonomskih, socialnih In drugih zadev v stari domovini med našimi lastnimi člani ter med drugimi slovenskimi Amerikanci. Med angleško ln drugo javnostjo je to de- lo vršil Združeni odbor južno-slovanskih AmerikanceV, kateremu smo v tej medkonvenčni dobi za to delo izplačali iz SANSovcga upravnega sklada vsoto $22,130. Nadaljnih par tisočakov smo potrošili tudi za razno literaturo in tiskovine, ki jih je izdal Združeni odbor, ter tudi pomagali Širiti trimesečnik T it T. ki g« izdaja in urejuje naš častni predsednik Louis Adamič, in sicer po tisoč izvodov vsake izdaje. SANS sam je saloiil in razmnožil brošuro "Slovenija v borbi za svobodo", katero sem prvotno napisal kot serijo informativnih člankov za naše časopise, in sicer v 5000 izvodih. Ravno tako smo Izdali v brošuri 10,000 Iztiaov ustave Federativne ljudske republike Jugoslavije v slovenskem jeziku ter še število drugih pam-fletov, člankov in razprav. Ves U čas je tajnik tudi pisal tedenske članke za naše liste ter razmnoževal tudi drugo gradivo med naše podružnice, odbornike. razne urade v Ameriki, Kanadi. Južni Ameriki itd. Vsega skupaj je bilo v tej dobi raz-poelano okrog 250 člankov in drugega informativnega gradiva, bodi»i originalnega ali pri spevanetf* in na ta način je bila Slovenska Javnost v Zdru- FKOSTBTA ženih državah točno informirana o razvoju v sUri domovini, kakor tudi o politični situaciji v Ameriki, tičoče se SANSove-ga dela in programa. Razkrinkane so bile marsikatere reči, ki bi drugače morda ne prišle pred ameriško javnost v resni čni luči. Med te spada zadeva Mihajloviča, izčrpni proces proti Rupniku, Rožmanu in drugimi izdajalci slovenskega naroda, razkrinkanje zakulisnih ho-matij bivšega ravnatelja Zadružne zveze v Ljubljani itd. Naši nasprotniki pa so se resnice silno prestrašili in braniti so pričeli svojo zapravljeno čast in čast teh protiljudskih elementov s ponavljanjem laži in zvijanjem novih, oprU so se na sedanjo, pretkano ustvarjeno histerijo ameriške reakcije in skušaU na ta način omiliti in pobeliti vsa nepoštena, nemoralna in zlobna početja svojih bivših predstojnikov in svoja. Pod parolo "borba proti komunizmu" so se z ostalo reakcijo vred kot pobesneli šakali vrgli proti vsemu, kar je naprednega, kar je delavskega, proti vsemu, zakar so se narodi borili v drugi svetovni vojni in utrpeU neocenljive izgube. Zadaj za to krinko se tudi skriva akcija proti listu Enakopravnosti, ki je e-dini v Clevelandu objavljal vse omenjene članke in si upal prizadetim postaviti zrcalo pred njihovo lastno oblačno obličje. Neuspešno je iskanje časti, ako je čast že zapravljena. • Resnico se da tudi prikrivati in zavijati, ne pa uničiti. Aprila meseca 1945 sem zapisal v "Slovenija v borbi za svobodo" te-le vrstice: "Kar se je dogodilo v Jugoslaviji v teh štirih letih, je zgodovinskega pomena, pomeni novo, svobodno in bratsko sožitje narodov Jugoslavije. Nobena reakcija ne bo zastavila tega narodnega razvoja. Mi Amerikanci pa imamo težko nalogo, biti na stoaži in paziti, da se stara evropska reakcija ne zaleže med nami in tukaj v Ameriki ne nadaljuje svojega strupenega, razdvajal/lega dela. Odpreti je treba oči in se zavedati, da vso propagando proti svobodni Sloveniji in svobodni Jugoslaviji .vodijo v svobodni Ameriki jugoslovanski ubežniki in njim uiiinjeni priležniki, za katere ni več prostora v stari domovini; kateri so se pregrešili proti svoji lastni rojstni domovini: kateri so pomagali povzročiti njeno krvavo Kalvartjo ln sedaj iišejo zaščite in utehe za kulisami vere in cerkve." Tako pred dvemi leti. Dodal bi še lahko, da si je ta element v tem času pridobil v najvišjih in najnižjih mestih in položajih svoje petokolonce, ki s franti-čno histerijo neomejeno nadaljujejo v Ameriki z delom, kjer je prenehal zloglasni Fuhrer V razdobju med prvo ln drugo konvencijo SANSa se je vršilo po raznih slovenskih naseljih v Ameriki 40 večjih shodov pod pokroviteljstvom naših podružnic, in simpatičnih organizacij. Kot govornik je nastopil tajnik na 23 takih shodih, dru gi naši govorniki — Kristan, Oven, Rogelj, Vider, Cainkar in drugi pa na 17. Poleg tega je bilo treba nastopati še na šte vilnlh drugih manjših prireditvah, sestankih, sejah in predavanjih. V tati dobi amo predvajali filme "Osvoboditev Bel-grada", "Zvezde ln pesek", "Ljubljana pozdravlja osvoboditelje" ter kulturni film "Vrba" v 42 krajih. V Clevelandu. Chicagu, Detroitu in še v nekaterih drugih mestih so se vršile večje dramske prireditve in koncerti, na katerih so sodelovale naše najboljše odrske ln pevske mott. Veselice, domače zabave, plesi ln pikniki so se vršili malone vsak teden. Dasi so bile vse te prireditve največkrat v koriat pomožne akcije in sklada za otroško bolnico v Sloveniji, ao imele vaeeno politično ozadjo in so stremele, da se občinstvo sezna ni z občimi razvoji tu in v stari domovini. Potrebo shodov sem poudarjal na prvi konvenciji in ponovno poudarjam tudi danes Najbolj učinkovita beseda je iz govorjena baaeda. Najboljše rezultate smo doaegli tedaj, ka dar so naši govorniki nastopali in odkrito reztoHnačtli ves položaj. Tudi filmi so silno pri vUčni. Novi zvočni filmi iz Slovenije, ki ao baš urejeni za predvajanje, bodo velik pripomoček SANSoyemu gibanju. Za pravično in pošteno reši- Možnost civilne uprave z& Guam in Samoa Otok Guam, največji od skupine Marijanskih otokov in ameriška Samoa spadata že pol stoletja pod upravo ameriške mor« narice. Oba otoka ležita nekako na pol poti med Honolulom in Sydneyjem, Avstralija. V drugih besedah povedano, so bili PONDEUEK.aOjnm^. m prebivalci teh predelij—kot so V zadevah uprave imajo le posvetovalen glas, kajti oblast i-ma v rokah mornariški gover-ner in mornariški oddelek. Izgledi pa so, da se zna ta položaj spremeniti in to kot posledica priporočU civilnega odbora, ki je bil poalan na otoka preteklo zimo po naročilu mornarice sanlfc. Poročilo omenjenega odbora izjavlja: ' "Po našem mnenju je že skrajni čas, da se da temu prebivalstvu pravice državljanstva. Prav za prav bi se moralo Gu-amcem oprostiti, ker smo to stvar tako dolgo zavlačevali, obenem pa jim dolgujemo zahvalo za njihov doprinos tekom zadnje vojne. ."Ti ljudje so docela in v vsakem pogledu vredni, da jih sprejmemo v polnem pomenu besede v krog našega bratstva, z vsemi pravicami in privilegiji ameriškega državljantsva, kajti dežela bo s tem le pridobila." Odborovo priporočilo, da se potom kongresnega sklepa u-stvari možnost vzpostavitve civilne vlade za vsak otok posebej, je odobraval sam mornariški tajnik Forrestal, ki je poročilo tudi objavil v zvezi s predlogi, ki so pred kongresom in se tičejo možnosti podelitve državljanstva prebivalstvu teh oddaljenih pacifiških predelij. Zgodovina naše mornariške uprave na omenjenih področjih sega nazaj do leta 1898, ko so Zed. države dobile Guam od Španije na podlagi pogojev mirovne pogodbe. Že tedaj smo dali obljubo, da se bodo potom kongresnega akta vzpostavile še sedaj—brez civilnih pravic. tev tržaškega in primorskega vprašanja smo povzeli vse mor goče korake, ki smo jih smatrali za koristne in potrebne. Državnemu departmentu in Beli hiši smo predložUi več spome-nic o zadevnem vprašanju, kakor tudi zbirali podpise, ki jih je Združeni odbor potem odposlal na pristojno mesto. Dobro se tudi spominjamo ostrega odprtega pisma, ki ga je Louis Adamič naslovil tedanjemu državnemu tajniku Byrnesu. Junija meseca lanskega leta smo bili zastopniki SANSa in drugih članov Združenega odbora v av-dijenci pri državnemu podtaj-niku Achesonu ter apelirali, da Amerika čim prej vzpostavi res prijateljske odnošaje z Jugoslavijo, zaeno pa zahtevali, da se slovenske in hrvatske pokrajine pod Italijo prisodijo Jugoslaviji. Tako smo storili svojo moralno dolžnost, dasi ta sprejem ni učinkoval na končni zaključek glede Istre ln Primorske. Zloglasna krivica,* ki* je bila storjena slovenskemu ln hrvatskemu narodu na prvi mirovni konferenci v Versaillesu po prvi svetovni vojni, je bila sedaj deloma popravljena in tudi za to pridobitev gre zasluga Sovjet ski zvezi in ne zapadnim zaveznikom. Tržaško in primorsko vprašanje'pa ne bo pravično rešeno toliko čaaa, dokler ne bodo plule slovenske ladje v slovenska pristanišča ob sloven skem Jadranu, ln dokler ne bodo popravljene nenaravne meje, ki delijo naše rojake v slovenskem Primorju ln v Koro-tanu. Vprašanje slovenske Koroške je še bolj komplicirano in otež kočeno, kajti zapadne zavezniške sile—Amerika, Anglija in Francija—zavzemajo Jugoslavi ji nasprotno stališče in ne priznavajo koroškim Slovencem pravice za priključenje k Jugoslaviji. In ker so narodi Jugo slavije neizmerno hvaležni svojim severnim bratom, ki priha jajo iz dežele rdeče armade, ker so tudi glede koroškega vprašanja oni edina sila, ki se bori na strani Jugoslavije, jih njihovi nasprotniki sramotijo z nazivom "Stalinova lutka!*. SANS je tudi glede Koroške predložil zgo dovinsko spomenico, ki Jo je sestavil predsednik Kristan. Kot v drugih slučajih, smo tudi sedaj dobili običajni odgovor, da se bo želja slovenakih Ameri-kancev na podlagi vseh okolno-sti primemo uvaževala. (Dalje prihodnjič ) jih nosili peki za N ^ dan akozi on,,, "civilne pravice in politični status prebivalstva na Guamu." Tako obljubo je izrekel tedanji predsednik McKinley ob priliki uvedbe mornariške uprave pre-delja. Leta 1902 so Guamci že sami zaprosili za podeUtev civilnih pravic. Letos v januarju je osmi guamski kongres (ki je le svetovalno telo) sprejel resolucijo, v kateri se je izrekel za samovladanje. Glede otočja Samoa je zanimivo to, "tla se je prostovoljno priključilo našim prekomor-skim posestim v letu 1899 na podlagi sporazuma, da bo prebivalstvo deležno civilnih pra vic in zakonite oblasti. Vendar je bil otok, prav kakor Guam, podrejen mornariški oblasti, aU kakor Guamci, tako so tudi Sa moanci v aprilu 1945 izrekU željo po samoupravi, ko je "Gradn Eono" ali svet poglavarjev (domačinov) sprejel tozadevno resolucijo. Ameriška Samoa sestoja prav za prav iz skupine otokov, katerih skupna kopna povgjtfna znaša 776 kvadratnih milj. V letu 1940 je štelo prebivalstvo otočja 13,273 duš. Prebivalci spadajo k plemenu Polinezov s katerimi so naseljena otočja med Hawaiijem in Novo Zelandijo. Otok Guam meri 206 kv. milj in prebivalci spadajo k plemenu Chamorrosov, katere je najti na nekaterih pacifiških o-tokih. Vendar je sedanja generacija prebivalstva precej pomešana z Malajci. Absolutna oblast naše mornarice nad prebivalstvom Guama in Samoae je bila deležna mnogo kritike, katero je do gotove meje podprla tudi komisija ali odbor, ki se je lani podal na otočje. V glavnem pa je tudi mornariška oblast izpolnjevala svojo prvotno dolžnost obrambq Zed. držav in je torej naravno, da je gledala na otoke v glavnem ,kot na prednje postojanke, ki naj v slučaju napada ali vojne služijo čim izdatneje svojemu namenu. Vkljub temu pa je temeljni cilj naše vlade da jati prednost civilni upravi, in dejstvo, da poleg drugih podpira priporočila odbora tudi naša mornarica, priča, da so naši demokratični cilji v skladu s principi U. N., ki priporoča in zahteva samouprave za odvisna predelja.—Flis. močniki, bilo jih Je iU5 m£ tov težko klobaso, ki 1005 vatlov. Za to k (\ m uporabili 180 < m 18 in pol funta popra gnia1 Nato so peki in mesarji «h», Neko drugo poročilo ve za dn go ogromno klobaso. V nZ bergu so napravili mesar,iu 1614 iz 183 funtov slanine svinjine in 20 funtov popra k) baso, dolgo 493 vatlov. Meriti sicer morala 500 vatlov, toda tim mojstrom, ki so klobaso q pravljali, je počilo črevo n, den so dokončali delo, zato' so morali skrajšati za sedem vi lov. Ce je Nemčija bila (danes i veda ni) dežela klobas, je pa A glija bila dežela pudingov, avgusta leta 1864 so priprai puding, težak nad 700 kg. Zi so uporabili 1500 kg rozin, 1 kg grozdink, 125 kg sladkor 100 kg obistne maščobe, 50 citronata, 4500 jajc, 10 stekle ruma in 15 kg dišav. Ker n imeli tako velikega prtiča, so vili vso zmes v jadro, nama« s 25 kg masla, položili jo v ko iz najfinejše bele pločevine šele to pločevino v velik ko Polaganje se je vršilo s ški cem. Puding se je kuhal dni ln pet noči, zaužili pa so v petih četrtih ure. Precejšnjo težo je imel sir, pravi j en iz mleka 750 krav. sir je dobila angleška kralj Viktorija v dar ob priliki sv poroke leta 1840. Dvomimo, da smo s tem él čičem ustregli bralcem, ker p gotovo ni v tej povojni dobi I ve kako simpatično pomanj nje in draginja. Ogromni hlebi in dolge klobase Francoski satirik in nazname-nitejši pisatelj 16. stoletja Rabe-lais Franc je spisal humoristič-no-satiričen roman Gargantua et Pantagruel, kjer popisuje v klasičnem jeziku s šaljivo porog-ljivostjo in izredno domišljijo razkošne pojedine orjaka Gar-gantue in njegovega sina. S tem delom se je pisatelj zelo zameril duhovskemu stanu, čeprav je bil sam redovnik in pozneje svetni kanonik. Na, ogromne obede popisane v tej knjigi se še spomnimo, ko beremo, da je pek Zaharias leta 1730 ob prihodu Viljema I. in njegovega sina v Draždane, spe-kel hleb, dolg 18 vatlov, širok 8 vatlov in visok poldrug čevelj (en saški vatel—0.565 m, en škorenj—0.314 m). Za U hleb je porabil pek 18 mernikov moke, poldrugo tono droži, 326 vrčev mleka, 3600 jajc in tri funte muškata. Da so spekli to pogačo, so morali nalašč za to zgraditi izredno dolgo peč in jo opremiti s pripravo, s katero so spravili pogačo v peč in iz peči. In to pogačo je peljalo na poaeb-nem ogredju oaem vpreženih konj v sloveanem sprevodu vseh draždanskih pekov k dvornemu obedu. Ogromni nož, ki so z njim rezali pogačo, se še dandanes hrani v Draždanih. Nekaj manjših, a še vedno precej velikih, je bilo oaem hlebov in šest prest, ki ao jih spekli i peki v Koenigsbergu na Pruskem V ta namen so uporabili 12 mernikov moke. Leta 1601 so Razni mali oglasi STEADY JOB FOR WOMAN for light housework and per» laundry—5 days a week > > Noon thru dinner MIDWAY 6459 WE ARE RECRUITING YOUNG WOME for NURSES TRAIN1 AGES II to 30 YEARS Must be High School gradual« better. Classes start August 1 and Octob Apply: DIRECTOR OF NURSES ST. MARY'S of Nazareth Hoipil 1120 N. Leavlii Streat HUMBOLDT 2600 HIŠINJE STALNO KRATKOURNO DJ CISTA. MODERNA POSLOPJ e IZREDNO VISOKE PLAC& 72ttc na uro za pričete* 77Vic na uro po 3 meiecil 82% na uro po 6 mesecih e 5 In 6 DNEVNI TEDEN e URE: 5:30 do polnoii e PLAČANE POČITNICE iN PRAZNIKI e UNIFORMO PRESKRBIMO, PROSTO PRANJE • VEČ DELAVSKIH UGODNOSTI Skušali vas bomo upoaliti b vaiega doma Pridli« la govorit« » ** AU Upoalevalni urad u Illinois Bell Telephone Co. 309 W. Listnica uredn*" P«*»' vsako oglašanje kalff*®"^ % srefckanja v dopisnik*. ki oglai*^ alaadj. all pa kako dr** xa^biranJe d~ar)r mJ arečkanJa. kak« t»^ "T ^ all tombuWdh ade doloteaa * «prava sahieva n rm tako oglaša»)- * ^ driUe se